©©mUMcJJ^IEJIGLAS Uto XLVI - St.98 - CENA 70 SIT Kranj, petek, 17. decembra 1993 Petra Divjak z Jesenic mora na Japonsko Japonski skakalci pomagajo Petri Človekoljubna pomoč športnikov v Planici Jesenice, 16» decembra - Japonski skakalci, ld so bili v Planici, so 18-Ietni dijakinji jeseniške gimnazije Petri Divjak, ki boleha za redko boleznijo, h svoje Žepnine podarili 33.000 tolarjev. Devet japonskih novinarjev, ld so poročali iz Planice, pa je obljubilo, da bodo na Japonskem ustanovili sklad za pomoč borni Petri. Petra Divjak je bila na Japonskem operirana, zdaj se ji je stanje poslabšalo, zato bo verjetno potrebna nova operacija. Pri nas ima to bolezen, okvaro žil, le se deklica na Dolenjskem. -.Nadaljevanje na 5. strani. Obljuba poslancev državnega zbora Tudi za volivce bo več časa Kranjska poslanska pisarna je v sredo povabila na srečanje gorenjske poslance, ministre in državne sekretarje z Gorenjskega ter vodstva gorenjskih občin. Kranj, 15. decembra - Kranjs- katerem so predstavljeni poka poslanska pisarna je edina slanci z Gorenjskega. Prvi so doslej organizirala takšno sre- bilten izdali v občini Ljubljana tanje, ob tej priložnosti pa je Šiška. Sredinega srečanja na izšel tudi posebni bilten, v Gorenjskem sejmu so se udele- žili poslanci Tone Anderlič, predsednik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je opravičil odsotnost predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika, dr. Dušan Bavdek, ki mu bolezen preprečuje poslansko delo, Nace Polajnar, Jana Primožič, Ivan Oman, Zoran Thaler in Sašo Lap, kranjski, tržiški, škofjeloški in radovljiški župani Vi tom i r Gros, Peter Smuk, Peter Haw-lina in Vladimir Černe, minister za notranje zadeve Ivo Bizjak, državna sekretarja Peter Ven-celj in Andrej Šter, vodja informativne službe državnega zbora Janez Pezelj in predsednik kranjske vlade Peter Ore-har ter član Karel Erjavec. Za kulturni program sta poskrbela Alenka Bole - Vrabec in oktet Biser iz Predoselj in Britofa pod vodstvom Milana Bajžlja. Govornika Tone Anderlič in Nace Polajnar sta v imenu poslancev zagotovila, da bo v prihodnje tudi več časa za stike z volivci, za kar sedaj zaradi obilice drugega dela časa zmanjkuje. Direktor sejma Franci Ekar pa je gostom predstavil sadove trdega in poštenega dela sejemskega kolektiva in zavrnil namigovanja o divjem lastninjenju. • J. Kosnjek, slika J. Seveijeve nagrade 1993 Škofi a Loka - V dvorani Loškega odra bodo v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri triindvajseti? podelili najvišja slovenska Priznanja za igralske dosežke - Severjeve nagrade. Pred Podelitvijo petih nagrad na uspehe na poklicnem, ljubiteljskem odru in za studentske dosežke, bo zbranim spregovorila igralka Slovenskega mladinskega gledališča in Severjeva nagrajenka 1989 Olga Kacjan. Slovesni podelitvi bo sledil dramski monolog z Naslovom Andrej Smole - znameniti Slovenec avtorja dr. Matjaža Kmecla in v izvedbi Toneta Gogale. • L. M. Slabega avta, obleke... in mleka noče nihče stran 22 Tovotin kombi za tržiške smučarje Ljubljana, 16. decembra- Smučarji iz Smučarskega kluba Tržič, kjer kljub zelenim zimam vzorno skrbijo za smučarski podmladek, se od danes vozijo v novem kombiju tovota hiace. Nakup vozila so omogočili Color Medvode, SCT Železokrivnica, Gradiš Ljubljana, Peko Afis Tržič, Habi-tat Koper, Belinka Ljubljana in seveda generalni zastopnik Tovote, podjetje Center iz Ljubljane. Tovota hiace je eden najkvalitetnejših potniških kombijev, za svoje potrebe pa ta uporabljajo tudi številne smu-arske reprezentance. Ob velikem veselju mladih tržiških smučarjev je na priložnostni slovesnosti ključe novega vozila nekdanjemu smučarskemu asu Bojanu Križaju izročil direktor podjetja Center Tone Podobnik. • Besedilo in slika: M. G. Gorenjska j> Banka * W d.d. Kran| VARNOST ZA ZAUPANJE Danes v prilogi Snovanja Jubileju Gorenjskega muzeja Kranj - 40-letnici obstoja - je v tokratnih Snovanjih namenjena osrednja pozornost. Prvo likovno razstavo v okviru novoustanovljenega muzeja je Imel akademski slikar Ljubo Ravnikar. Več o razstavni In drugih dejavnosti Gorenjskega muzeja na strani 11. Na sliki- LJUBO RAVNIKAR, V galeriji, 1937, linorez. Obrtna zbornica v evropskem združenju Ljubljana, 16. decembra - Obrtna zbornica Slovenije je bila 9. decembra letos sprejeta v Evropsko združenje obrti ter malih in in srednjih podjetij s sedežem v Bruslju, kar je zelo pomemben korak pri vključevanju Slovenije v evropske integracije. Evropsko združenje ima dvanajst rednic članic iz držav Evropske unije, po 9. decembru pa štiri pridruŽne članice s pravico polnopravnega sodelovanja, saj so bile na konferenci v Rimu poleg Slovenije sprejete še Avstrija, Turčija in Madžarska. Z vključitvijo v evropsko združenje obrti so si slovenski obrtniki zagotovili enakopravnejši položaj znotraj gospodarstva EU, dostop do informacij, vključitev v evropske poslovno-iniorma-cijske sisteme, verjetno pa tudi finančno pomoč za sofinanciranje določenih obrtnih projektov v Sloveniji, je na današnji tiskovni konferenci dejal Mina Grah, predsednik Obilne zbornice Slovenje. Za Obrtno zbornico Slovenije je vključitev v ugledno evropsko institucijo posebno priznanje, za Slovenijo pa pomeni nov korak k vključevanju naše države v Evropsko unijo. Obrtna zbornica Slovenije je s 50 tisoč člani (obrati) in s približno 35 tisoč zaposlenimi med najmanjšimi članicami Evropskega združenja obrti ter malih m srednjih podjetij. Številčno največja je Industrijska in obrtna zbornica Turčije s 4 milijoni obratov in z 20 milijoni zaposlenih, po gospodarski moči pa je na prvem mestu Centralno združenje nemških obrtnih zbornic s 750 tisoč obrati in z več kot 5 milijoni zaposlenih. • M. V. BOŽIČNO NOVOLETNI SEJEM V KRANJU DO 23. DECEMBRA! ZADNJA IN NAJBOLJ UGODNA PRILOŽNOST ZA NAKUP V LETOŠNJEM LETU! VSTOPNINE NI. nT Iz kranjske poslanske pisarne Do Ljubljane je še vedno daleč *'Ker je naša pisarna kar precej oddaljena od Ljubljane in državnega zbora, prihaja večkrat tudi do zastoja in zamika informacij, ki do kranjske pisarne pridejo pogosto prepozno," pravi vodja pisarne Petra Tomazič. Kranj, 15. decembra - "Zato si želimo boljše obveščenosti, ki bi nam jo omogočila nabava računalnika, povezanega z informacijskim sistemom državnega zbora. Pogovori že poteka- i'o in upamo, da bodo kmalu uspeino rešeni v obojestransko Lorist, tako tistih, ki v pisarni delamo, kakor tudi v korist volivcev. V našo pisarno prihajajo tako kmetje, delavci, upokojenci, pa tudi direktorji gorenjskih podjetij in člani občinskih vlad na Gorenjskem. Želje in zahteve so zelo različne od povsem socialnih problemov, pri katerih poslanci konkretno ne morejo veliko pomagati, do pobud in predlogov, ki naj jih poslanci uporabijo pri oblikovanju posameznih, dopolnil k predlogom zakonov ob sprejemanju v parlamentu," ugotavlja vodja pisarne Petra Tomažič. "S prihodnjo organizacijo občin bo vloga poslanskih pisarn še pomembnejša, saj bo pot do središča še daljša, pisarne pa morajo poskrbeti, da bo čim krajša," je menil poslanec Tone Anderlič, predsednik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve državnega zbora."V državnem zboru že zaznavamo probleme, ki jih posredujejo poslanske pisarne. Upam, da se bodo stvari v državnem zboru uredile in da do način dela tak, ki ne bo dajal vtisa, da smo v kavarni, kjer se prepiramo za strankarske in še ožje interese in da nam ni mar za stiske ljudi." Nace Polajnar, vodja poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov pa je prepričan, da moramo parlamentarni demokraciji zaupati, prav tako pa tudi poslancem, ne glede na to, ali jih imamo radi ali ne. Bili so izvoljeni in z njimi moramo graditi slovensko državo. "Bolje je, da se v parlamentu več pogovarjamo, kot da se ne bi. Upam tudi, da bomo imeli v prihodnje več časa za delo na terenu, in da bo pred poslanskimi pisarnami gneča. Lokalna samouprava naj bo urejena v duhu nove slovenske ustave in bo med ljudi vnesla občutek, da lahko veliko bolj kot doslej vplivajo na reševanje vsakdanjih stvari. Želim, da bi imeli v novem letu v Sloveniji čim več živih in tudi zdravih občin." * J. Košnjek V nedeljo v Ljubljani Božična luč miru Vsako leto jo prižgejo v Betlehemu, v jami Jezusovega rojstva, m jo poneso v Evropo. V Ljubljano bo prišla z Dunaja. Lj ubijana, 17. decembra - Z akcijo je začela leta 1986 avstrijska televizija. Imenovala jo je Luč miru. Od takrat naprej vsako leto malo pred božičem obišče Betlehem otrok, ki v jami rojstva prižge luč, ki jo potem katoliški skavtje z vlakom prepeljejo v Srednjo Evropo. Leta 1991 je Luč miru prišla prvič tudi k nam. Letos bo prišla Luč miru z Dunaja. V Ljubljano jo bodo prinesli skavtje. Sprejem bo v nedeljo, 19. decembra, ob 10. un pred ljubljanskim magistratom. Geslo letošnje luči je družina, ki je vedno bolj potisnjena na rob, čeprav je še vedno tista sredina, kjer se lahko odpočijemo in naberemo novih moči ter uživamo toplino družinske ljubezni. • J. K. Pozdravi iz Kanade Slovenski informacijski center iz Toronta v Kanadi nam je poslal prijazno pismo z iskrenimi voščili za božične m novoletne praznike. Podpisala ga je Cvetka Kocjančič in med drugim zapisala, da se letos med kanadskimi Slovenci ni dogajalo nič posebnega, razen tega, da so v Ottavi dobili prvega slovenskega veleposlanika, da sta jih obiskali dve slovenski glasbeni skupini, Big Ben in Alfi Nipič, v Torontu pa se je oglasilo tudi nekaj slovenskih športnikov in novinarjev. Slovenski informacijski center se zahvaljuje za prejemanje Gorenjskega glasa, ob tem pa ugotavlja, da akcija zbiranja novih naročnikov ni bila preveč uspešna. Prepričana sem bila, je zapisala Cvetka Kocjančič, da bo med našimi ljudmi več zanimanja za slovenske Časopise, odkar je Slovenija samostojna, vendar je prvotno navdušenje za novice iz Slovenije po osamosvojitvi Slovenije kar nekam uplahnelo. Zanimanje je bilo tako majhno, da smo poleti pisarno Informacijskega centra celo zaprli. To pa seveda ni omejilo našega prizadevanja, da bi delali reklamo za vaš časopis. Vsako nedeljo smo izvod z navodilom, kje in kako časopis lahko naročijo, dali enemu ali drugemu slovenskemu društvu. Vsi, U delamo ali sodelujemo z Gorenjskim glasom, se za prijazno pismo zahvaljujemo in vračamo pozdrave in praznična voščila. • J. K. ZADNJI POZIV NEKDANJIM MOBILIZTJRANCEM V NEMŠKO VOJSKO 1941 - 1945 Spričo pričakovane zakonske ureditve zahtev mobiliziranih po odpravi dosedanjih krivic in pridobitve statusa žrtev vojnega nasilja pozivamo vse tiste mobilizirane«, ki se iz kakršnihkoli razlogov doslej niso včlanili v naše združenje, s čimer niso uradno registrirani in si tudi niso priskrbeli potrebne dokumentacije, da se dokončno do 31. Januarja 1994 prijavijo na našem sedežu v Kranju, Poštna ul. 3 vsako sredo in petek od 9. do 12. ure oziroma pri naših gredstavniKlh v posameznih občinah, »pozarjamo vse tiste, ki se ne želijo vključiti, da Jim kot posameznikom združenje ne bo nudilo podpore pri iskanju priznanja in pravic do odškodnine žrtev vojnega nasilja, Združenje mobiliziranih Gorenjcev ▼ redno nemško vojsko v času 1941-45 KRANJ. Poštna ul. 3 Dr. LJUBO SIRC, lanski predsedniški kandidat, ocenjuje slovensko politiko leto dni po volitvah Pogrešam slovensko podjetnost in pridnost "Jaz sem mislil, da se bosta, potem ko se stvari spremenijo, očitno se sedaj šele spreminjajo, Slovencem vrnila prirojena podjetnost in pridnost Naenkrat je vse to splahnelo. Očitno ne vedo, kje smo, kaj smo, kdo je kaj, kdo se za kaj zavzema," pravi predsedniški kandidat Liberalno- demokratske stranke na lanskih volitvah. Po volitvah se ni veliko slišalo o vas. Kaj ste počeli? Dr. SIRC: "V Slovenijo sem hodil skoraj vsak mesec, za en teden. Čeprav se nisem veliko oglašal, sem spremljal, kaj se godi. Nekaj stvari sem tudi napisal. Mogoče so bile manj opažene. Sicer pa sem bil, če tako rečem, precej zaposlen izven slovenskega vprašanja. Nadaljeval sem svoje prejšnje delo: analizo dogajanj v Vzhodni Evropi, v bivših komunističnih državah, ugotavljanje zastojev in primerov dobrega poteka stvan, kje je treba kaj popraviti in pripraviti medsebojno sodelovanje." Sta vas volilni uspeh in podpora stranke LDS razočarala? Dr. SIRC: "Nedvomno. Vsakdo bi bil razočaran. Računal sem, da stranka resno želi mojo kandidaturo in volilno sodelovanje, vendar so na ta del volilnega boja popolnoma pozabili in ostal sem na suhem." Ali z Liberalno-demokratsko stranko po volitvah še sodelujete? Dr. SIRC: "Sodelovanja nisem prekinil. S posamezniki se še videvam, čeprav v kakršnikoli funkciji z LDS ne sodelujem. Na nekatere člane te stranke imam prav dobre spomine, če je o spominih v tej zvezi sploh mogoče govoriti. Nikakor pa nisem tako zamerljiv, da bi sedaj vsak poskus razgovora z njimi odklonil." V nekaterih člankih, objavljenih v slovenskem tisku, ste ostro grajali ravnanja in postopke slovenskih oblasti. Opisovali ste konkretne vaše osebne primere, na primer reševanje denacionalizacijskih zahtevkov. Dr. SIRC: Lastne izkušnje sem uporabljal, da bi pokazal, kako nasploh stvari tečejo. Svoj primer poznam in verjamem, da se drugim godi podobno. Vleče se brez konca in kraja, kar ne škoduje samo upravičencem, ampak slovenski gospodarski politiki in gospodarskemu razvoju v celoti. Stvari so popolnoma nedorečene. Ne veste, kaj velja in kaj ne. V takih razmerah ni mogoče delati nikakršnih načrtov. Stvari, ki bi se morale premakniti in postati jasne, ostajajo nejasne. Združujemo ogenj in vodo Katere stvari imate v mistik? Dr. SIRC: "Denacionalizacija je en primer. Najdete pa še celo vrsto drugih. Ves privatizacijski postopek se je vlekel predolgo. Stranke se obnašajo čudno, enake so tudi razmere med strankami. Na primer afere. Vsak dan berete v časopisih, da se je zgodilo to ali ono. Potem se vse skupaj vleče kot jara kača v nedogled, stvari se ponavljajo in na koncu niti ni znano, ali je zapisano res ali ni, ah gre za kazniva dejanj ali ne. Vse obvisi v zraku, brez jasnega zaključka. Po moje je to posledica nedoločnih in nedogovorjenih odnosov med strankami. Tak primer je vlada. Združena lista hoče igrati v njej vlogo opozicije. Verjamem, da ji to ustreza, vendar tako ni mogoče voditi politiko v državi, ki mora imeti jasno in ne nedoločno zunanjo politiko oziroma politiko nasploh, pomoč pa pričakuje z vseh strani. Tudi doma ljudje zaradi nejasne usmeritve nimajo možnosti, da nekaj storijo, da načrtujejo, da pridejo na dan s pobudami. Ne vidim tiste prirojene slovenske podjetnosti in pridnosti. Naenkrat je vse splahnelo. Vsak hoče Komaj sprejeti zakon naknadno popravljati, malo na to, malo na ono stran, kakor mu je pač všeč. To je sicer človeško, vendar bi morali biti odgovori oblasti jasnejši, kot so." Je to predvsem kritika vlade? Ste med tistimi, ki menijo, da koalicija vlada predvsem zaradi oblasti, ae pa zato, da bi resnično vladala? De SIRC: "Za vsako koalicijo je cilj oblast Vendar je vladna naveza preširoka. Skuša združiti ogenj in vodo. Zato ostane toliko vprašanj brez odgovora. Slovenija pa v sedanjih razmerah širšo vladno koalicijo nedvomno potrebuje." Ste predsednik Gospodarskega foruma krščanskih demokratov? Danes sodelujeta na blejski konferenci, Id je socialdemokratsko usmerjena. Se vračate v aktivno politiko? Dr. SIRC: "Jaz se že bojim, da me bodo Slovenci imeli za nekoga, ki šviga sem in tja. Vendar gre meni dejansko za to, da politično sredino pripravim k združitvi in k bolj jasnim pogledom, kot je mogoč v sedanji vladni koaliciji." Katere stranke bi sodile k taki sredini? LDS, krščanski demokrati in kdo še. Dr. SIRC: "Mislim na socialdemokrate, liberalne demokrate, krščanske demokrate in tudi demokrate, čeprav človek večkrat ne ve, kdo je sploh demokrat, kar je velika škoda. Po drugi strani menim, da tudi tistih, ki sodelujejo v nadaljevanju komunistične stranke, sicer v drugi obliki, ni mogoče izključiti. Vendar bi želel, da bi nam enkrat poved ah, na kakšnih stališčih pravzaprav so. Enkrat se sklicujejo na svojo preteklost, drugič na svojo prihodnost. Če že uporabim geslo, s katerim so šli na volitve, to je Evropa zdaj, potem naj povedo, ali sprejemajo pravila, ki jih Evropa ima." Evropa je zaletava Ko sem posmšal vaše razmišljanje o vključevanju Slovenije v evropske integracije, sem dobil občutek, da ste skeptik in realist glede tega. Dr. SIRC: "Sem zelo skeptičen. Prvič zato, ker je Evropa zaletava. Mi smo v tem prav drobceno kolesce. Evropa gre veliko predaleč. Skuša se združevati na nemogoč način. Monetarna unija je čudna stvar. Veliko pogojev ni izpolnjenih. Jaz se celo bojim, da bo monetarna unija Evropo do neke mere pokopala. Politiki so preveč navdušeni in se ne zavedajo nevarnosti... Katere? Dr. SIRC "Monetarna unija zahteva usklajene plače. Plače morajo ustrezati produktivnosti, kar sicer lahko kompenzirate s spreminjanjem tečaja. Tečajev ga več ne bo. Če plače v Veliki iritaniji in Nemčiji na primer ne bodo več ustrezale razlikam v produktivnosti, ne bo instrumenta za balansiranje. Celo stopnje inflacije so različne, in dokler je tako, na monetarno unijo nima smisla niti pomisliti. Na univerzi sem predaval mednarodne gospodarske odnose in me je to še posebej zanimalo." Kako naj se ravna v takih razmerah Slovenija? Dr. SIRC: "Dobro bi bilo premisliti, če sploh lahko sami priplavamo v Evropo ne glede na dogajanje v drugih državah Vzhodne Evrope. Verjetno je, da nas iz načelnih razlogov samih ne bodo sprejeli, saj bi takoj planile države, ki so mogoče bolj na očeh kot mi. Zunanji minister Lojze Peterle je omenil merila, kako so nam priznali samostojnost in kako so reševali jugoslovansko krizo. Jaz pa pravim, da so ta merila jugoslovansko krizo tako zapletla, da še danes vsi trpimo, najbolj pa seveda Bosna. Eno takih meril za priznanje so bili referendumi. Vendar je bil referendum v Bosni kriminal. Zaradi takih meril je kriza dobila take razsežnosti, da je vprašanje, kdaj jo bomo sploh razrešili. Tudi Slovenija mora biti glede tega aktivna, saj je tudi naš interes, da je ta problem resen. Glede vključevanja bomo morah imeti aktivno politiko, ki bo presegala položaj in siceršnje možnosti ter moc Slovenije. Kaj pa vojaško vključevanje v Nato? Dr. SIRC: "Tudi to je veliko vprašanje. Poglejte, kaj se dogaja v Italiji. Nevarnost prihaja iz držav samih, ne iz odnosov med državami. Če se bo v Italiji polarizacija nadaljevala, je lahko zelo nevarno reševanje vo-jaškega vprašanja pri skrajni levici in skrajni desnici. Takšna vprašanja bodo imela v prihodnosti Evrope večjo vlogo od bojazni, da bi ena država napadla drugo. Ko bodo te stvari dozorele, se bo Evropsaka unija odločala, kaj pravzaprav želi. Če se bo Unija širila, bo težko priti zraven, ker bodo pogoji tako ostri, da jih še same članice unije ne bodo izpolnjevale." * J. Košnjek, stika J. Pelko Rekli so: Mag. Teodor Gerlak, strokovnjak za vojaška vprašanja: "Hladna vojna je dejansko Evropi zagotovila 50 let miru. To m bil le vojaški, ampak tudi politični in gospodarski projekt Zahodne Evrope. Zahodna Evropa je živela pod stalnim strahom, da bo ta hip izbruhnila vojna, obenem pa je oboroževalna tekma spodbujala tehnološki razvoj. Relevantna so zato vprašanja, ali niso vojaški izdatki prispevali k rušenju starega sistema in tudi na zahodu načeli gospodarske temelje, tako da se sedaj marsikje pojavlja revščina. Nevarnost zaradi razpada Sovjetske zveze še ni mimo. V kar šestih republikah bivše Sovjetske zveze se lahko ponovi Bosna." Dr. Edo Pirkmajer, predstavnik Združenja lastnikov razlaščenega premoženja: "Zahtevkov je bistveno manj, kot smo Ervotno predvidevali, in manj, ot je predvidevala vlada. To pa je dokaz, da se nekateri razlaščenci zaradi zapletenosti postopkov sploh niso odločili vložiti svoje zahtevke. Tako bo veliko nacionalizirane lastnine ostalo v državni lasti. Celoten postopek £dokaj neprijazen do upravi-nca. Neprijazen v smislu, da mu nalaga vso odgovornost za podrobno dokazovanje in tega je zelo veliko." Dr. Alenka Šelih, direktorica Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti: "Najslabši za neodvisnost sodstva je bil čas po vojni vse do časa, ko so se nehali tako imenovani inform-birojevski procesi. Zdi pa se mi, da je treba vsaj za zadnjih dvajset let razlikovati med, kolik or gre za kazensko sodstvo, zadevami, ko so sodile v splošni kriminal in zadevami političnega kriminala. V prvem delu so po mojem sodišča delovala dovolj samostojno in pravno korektno, za drugo skupino pa menim, da niso bila pod neposrednim pritiskom, temveč v stanju nekakšne sa-mocenzure, ko so za tako imenovana politična kazniva dejanja izrekala sodbe, za katere so menila, da so pričakovane. Upoštevati je treba, da je bila veČina sodnikov članov komunistične partije. Sredi osemdesetih let se je začelo politično vzdušje spreminjati in sodišča so pokazala, da znajo v politično občutljivih procesih uporabljati pravno znanje korektno. Taksno stališče imam, kljub temu da imam veliko osebnih izkušenj s politično represijo, saj so bih politični zaporniki moj ded, moj oče in moj mož v treh različnih družbenih sistemih." • Zbral h Kosnjek STRANKARSKE NOVICE Demokrati in socialisti Kranja Usklajeno delovanje Kranj, 6. decembra -Predsednika občinskega odbora Demokratske stranke Kranj in občinskega odbora Socialistične stranke Kranj Milan Podgoršek in Ferdo Rauter v sporočilu za javnost sporočata, da sta se vodstvi strank dogovorili za sodelovanje v procesu združevanja sredinskih strank. Stranki bosta sodelovali v občinski skupščini kot v javnosti usklajeno. Vodstvi strank bosta v prihodnje organizirali pogovore s strankami, ki se deklarirajo za sredinske. GORENJSKI GLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltcdnik i poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor ia glava! areanuc Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stoian Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava Ustanovitelj in izdajatelj. / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860.211-835. telefax: 213-163/Naročnine, Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak_ KRANJ odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT. Blejske razbremenilne ceste Predlog vsebuje več napak Janko Jan: Napake ne izvirajo zgolj iz nestrokovnosti, ampak so tudi posledica samovolje, morda pa celo prikrit poskus, da bi se postopek zaustavil. Radovljica, 14. decembra - Občina je pripombe iz javne razgrnitve dokumentov ter iz razprave o blejskih razbremenilnih cestah že posredovala republiški upravi za ceste, Janko Jan, član občinskega izvršnega sveta, odgovoren za prostorsko urejanje, pa je ob tem pripravil predlog, ld naj bi republiki pomagal odgovoriti na te pripombe in poiskati ustrezne rešitve. Na javni obravnavi prostorskih dokumentov oktobra na Bledu je bilo po besedah Janka Jana sprejeto stališče, naj se v okviru krajevne skupnosti oblikuje skupina lokalnih strokovnjakov, ki naj bi ocenila koridorje razbremenilnih cest in se opredelila do sprememb v lokalnem cestnem omrežju. Ker na to pobudo ni bilo odziva, se je zgodilo, da je v nadaljnji postopek za spremembo družbenega načrta občine šel predlog, ki vsebuje nekaj ključnih napak. Te napake naj ne bi izhajale le iz nestrokovnosti predlagatelja, ampak so po mnenju Janka Jana tudi posledica samovolje in morda celo prikrit poskus, da bi se postopek zaustavil. Predlog sprememb družbenega načrta občine je ustrezen za južni del trase, medtem ko za severni del, od Ljubljanske ceste do Rečice, ni in bi ga bilo treba spremeniti oz. dopolniti. Odcep za severno blejsko obvoznico naj bi bil v semafor-iziranem križišču med bencinskima črpalkama. Ob tem, da bi bilo križišče s Kajuhovo cesto težko izvedljivo in tudi zelo nevarno, bi bil tak odcep za cesto v mestu bolj razumljiv in varnejši. Da bi preprečili prevelike hitrosti, naj bi bilo križišče s Partizansko cesto semaforizir-ano. Strugo Rečice naj bi prilagodili križišču in ga delno po potrebi tudi prestavili, načrtovalci pa naj bi proučili tudi možnost, da bi z manjšo prestavitvijo križišča proti vzhodu zajeli tudi promet proti Podnomu in Vintgarju. Če to ne bi bilo možno, naj bi v načrtu odcep za Podhom predvideli drugje. Načrtovani priključek na Rečici je po mnenju Janka Jana huda napaka. Križišče "Pri Svetinu", kot ga predlaga družbeni načrt občine, ni izvedljivo, na Gmajni bi nastala prometno nevarna točka, trasa po nepotrebnem razdeli rečiška polja in zemljiški kompleks na Blatih... Janko Jan predlaga, da naj bi severno obvoznico priključili na sedanjo cesto pri prvih hišah na Rečici, od Gmajne do Rečice zgradili ob cesti pločnik, v družbeni načrt še dodatno vnesli enajst parcel, potok Rečico pa zaradi kmetijskih zemljišč prestavili k cesti. Načrtovalcem bi še spregledal napako, da delijo zemljiški kompleks na Rečici oz. na Blatih, če bi jim uspelo potegniti traso prek železniške proge v Spodnje Gorje. Ko je izvršni svet na torkovi seji obravnaval Janove pripombe, je sklenil predlagati republiški upravi za ceste, da naj jih upošteva pri proučevanju pripomb iz javne razprave in razgrnitve prostorskih dokumentov ter pri iskanju ustreznih rešitev. • C. Zaplotnik Lastninsko preoblikovanje gospodarskih javnih služb Občina večinski lastnik kranjske Komunale Kranj, 17. decembra - 2. novembra je potekel zakonski rok za ugotovitev deležev družbenega kapitala v podjetjih s področja t J. gospodarskih javnih služb. Kranjski izvršni svet je doslej dobil zahtevka za izdajo soglasja k ugotovljeni vrednosti deležev družbenega kapitala od Cestnega podjetja Kranj in od javnega podjetja Komunala. Medtem ko je za novo ocenitev deležev v Cestnem podjetju izvršni svet 8. decembra imenoval posebno komisijo, je v sredo soglašal z ocenitvijo deleža družbe- nega kapitala, ki postane last kranjske občine, v Komunali. Infrastrukturni in drugi objekti, ki postanejo last kranjske občine, so vredni 1,7 milijarde tolarjev, medtem ko znaša povprečni desetletni delež občine v prihodkih Komunale (oboje po vrednosti na dan 31. decembra 1992) 269,6 milijona tolarjev. Skupaj torej odpade na kranjsko občino dve milijardi tolarjev ah 84 dobrih odstotkov celotne aktive Komunale, slabih pet odstotkov premoženja odpade na občino Ljubljana Šiška (Komunala del dejavnosti opravlja tudi na območju Medvod), enajst odstotkov pa Komunalni ostane za lastninjenje po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Kako bo z uveljavljanjem lastninskih deležev občine na področju telefonije, še ni docela razjasnjeno (pogovori tečejo na državni ravni). V Kranju trenutno zbirajo podatke krajevnih skupnostih o njihovih vložkih v telefonijo. Deleže družbenega kapitala bodo uveljavljali tudi na področju toplotne oskrbe (toplarne). * H. Jelovcan Javna dela potrebna, čeprav ne gospodarna Zanimanje predvsem za zahtevnejša dela Kranj, 17. decembra - Ko je občinski izvršni svet pretresal Kročilo o opravljenih javnih delih v tem letu, je predsednik misije za zaposlovanje Zdravko Gorjanc dejal: "Gre za Projekt, ki ima samo eno pomanjkljivost - premalo denarja." tega, da javna dela v ekonomskem pogledu ne prinašajo koristi, je namreč jasno vsem, vendar pa "izgube" odtehta sociološki vidik: javna dela preprečujejo demoralizacijo brezposelnih, ohranjajo delovne navade, usposabljajo brezposelne za trajno zaposlitev, jih spodbujajo k samozaposlovanju, zagotavljajo, čeprav skromno, socialno varnost To pa so navsezadnje rudi cilji javnih del. Do julija so v kranjski občini sklenili šest programov javnih del, sprejetih lam, za letos pa je občinski izvršni svet od dvajsetih predlaganih (v njih naj bi sodelovalo 135 brezposelnih ljudi, izvršni svet naj bi za nagrade in del materialnih stroškov namenil dobrih 9,5 milijona tolarjev) januarja potrdil osem programov javnih del (Gradbinec, Cestno podjetje, Vodno gospodarsko podjetje, jGozdno gospodarstvo, Mercator Kmetijstvo, Rdeči križ, Zveza društev za cerebralno paralizo in Center za socialno delo), kasneje pa podaljšal še program del za servis Brdo ter programe šestih krajevnih skupnosti. Od teh se uresničujejo le trije (Kokrica, Trstenik, Šenčur). Med letom je sprejel tudi program javnih del za Turistično društvo Kranj. V prvih desetih mesecih letos je izvršni svet namenil za javna dela 2,4 milijona tolarjev. Izkušnje z javnimi deli so različne, praviloma boljše tam, kjer gre za zahtevnejša dela, kjer so dela dobro organizirana in nadzorovana, pri manj zahtevnih fizičnih delih pa ponekod tudi zelo slabe. Zavod za zaposlovanje išče kandidate predvsem med težje zaposljivi-mi ljudmi (starejšimi, invalidi, mladimi iz šol) in ne med tistimi, ki prihajajo na zavod z nadomestili. Fluktuacija je precejšnja predvsem iz dveh razlogov; ker brezposelni iščejo trajnejše, boljše delo in ker so stimulacije za javna dela zelo majhne (od 4 do 18.000 tolarjev). Zato bi bilo tudi sankcioniranje odstopov od javnih del bržčas neprimerno. • H. Jelovcan Tudi starost je lahko lepa Oblakova mama Od Žirov mora biti doma, pomislim, takoj ko se pozdraviva. Žirovci "o" malo na "a" in "i" na "e" potegnejo. In je res, iz Raven nad Žirmi je, Buhčova. Ko je bilo Kati pet & JiJe umrla mama. Pucovi iz Žirov so jo vzeli za svojo. Dobri ljudje, se jih spominja Še danes. Za "mojškro" so jo dali učit, kar je bila njena največja želja. Tista leta, ki jih je preživela s Sivanko v roki in za šivalnim strojem pri Štefanovi Cilki v Zireh, se ji še danes zdijo najlepša. Takrat je bilo vse življenje še pred njo. Potem so se začele skrbi. Želo mlada se je poročila, z osemnajstimi leti. Mož Janez je prav tako kmalu ostal brez staršev, Gantar jevi z Dobračeve so ga vzeli Za svojega. Ko danes razmišlja nazaj, sta imela oba veliko srečo, da sta prišla k dobrim ljudem, da sta se izučila poklica. Mož je bil mizar. Na Rakek sta se preselila, tam še malo hišice naredila. Ker pa za moža kmalu ni bilo več dela, sta šla živet v Kranj. Predvojni Č temveč tudi zato, da so sploh •ahko poslovali, navsezadnje, Jjstanavljala jih je tudi država. odpisi terjatev so bili upravičeni. Ni torej sporna vzpostavitev prejšnjega stanja, ne morejo pa biti kaznovana dejanja, ki niso bili inkriminirana v svojem času, zato so sporne hvale nekaterih organov, koliko ovadb so vložili. S tem pa se seveda nikakor ne zavzemam za amnestijo za tiste, ki so družbeno premoženje resnično oškodovali, je dejal Šuster. V praksi se zdaj že kaže, da upravičenci v glavnem zahtevajo vrnitev odvzetega premoženja v naravi, v last in posest, redkeje pa za lastninske deleže oziroma za odškodnino. Ker postopki pogosto potekajo pri različnih upravnih organih, detje ne more dokazati, da o vsi skupaj vplivali na poslovanje oziroma na obstoj podjetja. Posebej kmetijska podjetja opozarjajo, da morajo v naravi vračati tudi tiste nepremičnine, za katere so upravičenci že dobili odškodnine na podlagi postopkov arondacije. V praksi prihaja tudi do številnih sporov zaradi ovrednotenja vlaganj v nepremičnine, ki jih je treba vrniti, zavezanci trdijo, da način ocenjevanja ne odraža tržne vrednosti vlaganj. Zakon pravi, da ima zavezanec vrnjeno premoženje kasneje lahkodolo- Vlada in zbornica sta se končno dogovorili glede gospodarskepromocije v tujini, kar je potrdila tudi udeležba ministra za ekonomske odnose tn razvoj dr. Davorina Kračuna na seji upravnega odbora GZS. Dejal je, da Slovenija potrebuje profesionalno institucijo za gospodarsko promoctjo,zato so pripravili predlog o centralni Instituciji, ki bo pod kontrolo vlade in zbornice, v projekt pa bodo vključeni tudi ekonomski svetniki naših diplomatsko konzularnih predstavništev v tujini. Začasno financiranje gospodarske promocije naj bi potekalo le še v prvih treh mesecih prihodnjega leta,. Predsednik zbornice Dagmar Šuster je dejal, da bodopo letošnjem "krpanju" stvari prihodnje leto končno usklajene, poudaril pa Je, da je zbornica eden od nosilcev projekta, zato pričakuje tripartitni sporazum. ravno dopustno je bilo izpla- vanje regresa, tudi mnogi Zbornica bo podjetjem pomagala pri njihovih pritožbah v postopkih revizije, vprašanje pa je, ah bi ustavno sodišče zbornici dalo aktivno legitimacijo pri obračanju na ustavno sodišče. Odpise terjatev bi morali presojati tudi vsebinsko Problemi nastajajo predvsem pri regresih za letni dopust, zato bi bila smiselna opredelitev, da je podjetje v tem pogledu družbeno lastnino oškodovalo le, če ni spoštovalo tedaj veljavnih predpisov. Zapleta se tudi pri odpisih terjatev, saj zakon pravi, da odpis ni bil ustrezen, če ni bil sprožen sodni spor, terjatev prerekana itd. Po zakonu o računovodstvu so namreč v podjetjih morali terjatve odpisati, če niso bile plačane v 60 dneh, zato bi morali odpise tudi vsebinsko presojati. Vse namreč ne predstavljajo oškodovanja družbenega premoženja. V podjetij pa pravijo, da bi morala tudi zanje veljati, da potrdila o neizplačanih plačah lčahko izdajo do 100 in ne le do 80 odstotkov plač po kolektivni pogodbi, saj bi bili tako izenačeni z negospodarskimi dejavnostmi. Težo vračanja premoženja nosi gospodarstvo Številni problemi spremljajo denacionalizacijske postopke, saj je zakon koncipiran tako, da težo vračanja premoženja nosi gospodarstvo, popravl- ianje krivic pa povzroča nove Erivice in to tistim, ki pri odvzemu premoženja niso sodelovali. Zbornica je že predlagala, naj se premoženje vrača predvsem v obliki lastninskih deležev, odškodnina pa naj se odpredeljuje samo v delnicah, pri najemu pa naj se določijo obveznosti obeh strank, vendar v tedanji skupščini njeni predlogi niso bili deležni podpore. stavbah, zato so postopki enostavnejši. Anketa med trgovci je pokazala, da je bilo vloženih 452 zahtevkov za 94 tisoč površinskih metrov, od tega je 25 odstotkov postopkov zaključenih. Večina upravičencev zahteva vrnitev v naravi, torej v last in posest. Težave pa nastanejo pri določanju najemnin, saj novi lastniki zahtevajo dva do trikrat višje najemnine, kot so doslej veljale v družbenih lokalih. Trgovci ocenjujejo, da bo zaradi vračanja premoženja in s tem povezanega zmanjšanja poslovanj, delo izgubilo približno 2 tisoč ljudi. Slovenija je edina država, ki v naravi vrača denacionalizirano premoženje, zato se za nekatera, doslej zdrava podjetja, zastavlja vprašanje preživetja. Vloge so že poslali na različne naslove, vendar odmeva ni ali pa je presenetljiv, ustavno sodišče denimo želi dodatna pojasnila, svet za človekove pravice in svoboščine pa odgovorja, da se ukvarja samo s posamezniki, je dejal Jože Šketa iz Centromerkurja. Zato so se odločili, da ustanovijo konzorcij zavezancev, ustanovni zbor bo 21. decembra, konzorcij pa bo opozarjal, kako se nekdanje krivice popravljajo tako, da se zdaj povzročajo nove. • M. Volčjak čen čas v najemu, najemnine so določajo svobodno, zaradi povpraševanja po poslovnih prostorih pa so bistveno večje kot doslej. V agroživilstvu ogroženih 4 tisoč delovnih mest Agroživilce poleg denacionalizacije zadeva še zakon o zadrugah in kmetijsko zemljiškem skladu, sami so plačali analizo, ki je pokazala, da bo zaradi izgube premoženja njihov prihodek manjši za 1,63 milijona mark ogroženih pa je 3.989 delovnih mest. Opozarjajo tudi na drobljenje kmetijskih površin, kar bo vplivalo na prihodek državnega proračuna, saj je družbeno kmetijsko 2,8-krat bolj obremenjeno kot zasebno. Kmetijska podjetja so vložila že več pobud za ustavno presojo, vendar ustavni spor traja že sedem mesecev, kar seveda povzroča gospodarsko škodo, je dejal Tone Mastnak iz Mercatorja. Postopke denacionalizacije bi izboljšali, če bi določili pravo ceno pri odkupih zemljišč na podlagi arondacije. Tedaj so bila namreč plačana le po 70- do 80-odstot-ni tedanji ceni, ki predstavljajo le tretjino današnje. Ker to ni urejeno, upravičenci zahtevajo vračilo premoženja. Ugotoviti bi torej morali odstotek nepla-čanosti in to poravnati. Zakon o denacionalizaciji pa bi morali spremeniti tudi pri določanju last-ninske pravice, saj ni možno funkcionalno dvolastništvo. Zavezanci bodo ustanovili konzorcij Problemi pri vračanju premoženja so se najbolj zgodaj in na poseben način pokazali v trgovini, saj je večina lokalov, ki jih morajo vrniti v starejših Obseg industrijske proizvodnje na Gorenjskem Proizvodnja oživlja hitreje kot v Sloveniji Kranj, 16. decembra - Industrijska proizvodnja je bila oktobra na Gorenjskem kar za 8,4 odstotka večja kot oktobra lani, v Sloveniji pa le za 1 odstotek. V desetih mesecih pa je bUa na Gorenjskem večja za 1,5 odstotka, medtem ko Slovenija beleži 4,1-odstotni padec. Industrijska proizvodnja torej na Gorenjskem oživlja hitreje kot v Sloveniji, pri čemer na Gorenjskem najbolj zaostaja jeseniška občina, kar je seveda posledica železarske krize. V Kranju je bil oktobra obseb proizvodnje kar za 17,2 odstotka večji kot oktobra lani, v škofjeloški občini za 8,7 odstotka, v radovljiški za 2,7 odstotka, v jeseniški je bilmanjši za 2,6 odstotka in v tržiški za 5,9 odstotka. Primerjava desetih mesecev pa pokaže, da je bil obseg proizvodnje za 9,2 odstotka večji v škofjeloški občini, za 4 odstotke večji v tržiški, drugod na Gorenjskem pa še niso dosegli lanske ravni, saj je bila v kranjski občini manjša za 0,3 odstotka, v radovljiški za 1,9 odstotka in v jeseniški za 2,1 odstotka. Desetmesečna primerjava desetih panog, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov gorenjske prizvodnje pa pokaže, da so v petih presegli lansko raven in sicer v lesni industriji za 25,6 odstotka, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 10,8 odstotka, v predelavi kemičnih izdelkov za 2,9 odstotka, v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov za 2,3 odstotka, v proizvodnji obutve pa so natančno na lanski ravni obsega proizvodnje. Padec pa je bil največji v črni metalurgiji, kjer je bil 8-odstoten, v kovinsko predelovalni dejavnosti 7,8-odstoten, v živilski proizvodnji 2,7-odstoten, v predelavi kavčuka 2,5-odstoten in v proizvodnji tekstilne preje in tkanin 0,5-odstoten. • M. Volčjak Svetovna revizorska hiša pri nas Kranj, 15. decembra - Svetovno znana revizorska družba Coopers & Lvbrand je zdaj tudi v Ljubljani, kjer bo imela nedvomno dovolj dela. Revizorji so pri nas vse bolj iskani strokovnjaki, državni organi in podjetja se obračajo na tuje, saj je pri nas tudi revizorsko znanje pomanjkljivo. Večkrat smo tako lahko že slišali za eno največjih svetovnih družb s področja revizije in računovodstva ter davčnega in poslovnega svetovanja Coopers & Lvbrand, ki je zdaj prišla tudi k nam, saj je od 3. decembra registrirana tudi v Sloveniji. Coopers & Lvbrand Europe in podjetje Respecta, d.d,. Ljubljana sta v skladu z zakonom o revidiranju ustanovila družbo Coopers & Lvbrand. d.d., Ljubljana, podjetje za revizijo in druge finančno računovodske storitve, ki ima sedež na Dunajski 107. Da bo odločitev lažja, ponujamo pri nakupu poleg gotovinskega, še Naj bo vaše življenje z našimi izdelki prijetno tudi v letu 1994 ! M JELOVICA lesno industrij«, Kidnć*vo S8, 64770 Skol|0 loko, lel 064/631 741. lox 064/ 637 761 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, 064/632-270, fax: 632-761 KRANJ, Partizanska 26, 064/211-232 MURKA Lesce, Upice pri Lescah, 064/718-110 METALKA Kamnik, 061/813-326 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Nissanov tovorni program Nissan Adria, ki pri nas in v še nekaterih državah nekdanje Jugoslavije in v Albaniji zastopa japonski Nissan, je pred kratkim na slovenski trg pripeljal tudi vozila iz tovornega programa, ki nastajajo v Nissanovi tovarni Iberica v Španiji. V prodaji je lahko poltovorno vozilo trade 3.0 v izvedbi z nadgradnjo ali brez nje in tovornjaki z oznako L 35. Tovornjaki so na voljo z dvema različnima motorjema: 2953 kubičnih centimetrov z močjo 86 KM in 3990 kubičnih centimetrov z močjo 94 KM. Oba motorja ustrezata strogim evropskim predpisom o čistosti izpušnih plinov. Konstruktorji so posebno pozornost namenili notranjosti kabine, ki je narejena tako, da je vožnja udobnejša in manj utrujajoča. Nissanovi tovornjaki bodo naprodaj v pooblaščeni prodajni mreži. • M. G. Pri Avtoimpexu opozarjajo: Škode ne bodo cenejše Generalni zastopnik za vozila Škoda, ljubljanski Avtoimpex, zaradi številnih nesporazumov in vprašanj o novi carinski stopnji za avtomobile Škoda pojasnjuje, da v prihodnjem letu ni pričakovati znižanja cen. Podpis sporazuma o carinski uniji med Slovenijo in Češko namreč ne predvideva popolne ukinitve carinskih stopenj za avtomobile Škoda, temveč le postopno zniževanje, ki naj bi carinske stopnje iz sedanjih 27 odstotkov znižalo na 2 odstotka, vendar šele v letu 1999. Za prihodnje leto se bo carinska stopnja znižala samo za 2 odstotka, vendar se bo učinek tega znižanja izničil z odpravo olajšave pri davčnih dajatvah za vozila s katalizatorji. Tako bo davek namesto sedanjih 16, predvidoma že s 1. januarjem znašal 20 odstotkov, to pa seveda pomeni, da Škode nikakor ne bodo cenejše. Sicer pa so pri Avtoimpexu z letošnjim izkupičkom lahko povsem zadovoljni. V enajstih mesecih letošnjega leta jim je v ^oveniji uspelo prodati okoli 7050 avtomobilov Škoda, kar je tudi istveno več od letnega načrta. • M. G. •evoz in Cimos podražila avtomobile Novomeški Revoz in koprski Cimos sta prvi že v sredini irejšnjega meseca, drugi pa v začetku prejšnjega tedna kar krepko dvignila cene iz svojih proizvodnih in dopolnilnih programov, .-nault 5 Campus s tremi vrati do registracije stane 1.008.360 1.147. Prava slika bo šele po dokapitalizaciji Škofja Loka, 16. decembra - Analiza 500 največjih zasebnih podjetij v Sloveniji, kije bila objavljene nedavno v Gospodarskem vestniku, na seji škofjeloške vlade ni bila deležna posebne pozornosti, čeprav je škofjeloška občina po razvitosti zasebnega Eodjetništva med zadnjimi desetimi občinami v Sloveniji. Igotovili so, da to ni realna slika tega stanja. lariev, citroen AX l.li first s tremi vrati pa L G. .360 tolarjev. Po izčrpni analizi na osnovi podatkov informacijskega centra Gospodarske zbornice Slovenije in centrale Službe družbenega knjigovodstva v Ljubljani je zasebno podjetništvo v zadnjih štirih letih napredovalo s povprečno več kot polovično letno rastjo, tako da je število zasebnih podjetij v teh letih porastlo od 5 na več kot 19 tisoč. Večina, skoraj polovica se ukvarja s storitvami, kar četrtina pa s trgovino, merjeno z ustvarjenim prihodkom v letu 1992 pa se Gorenjska v slovenskem merilu ne odreže najbolje. Zastopana je namreč le z 8 odstotki, pa še od tega je več kot polovica (4,4 odstotka) v Kranju. Vse ostale občine bistveno zaostajajo, občina Tržič celo nima predstavnika. Občina Škofja Loka je po merilu delež zaposlenih v zasebnem podjetništvu s 3 odstotki na 52. mestu med 62 občinami v Sloveniji, med 500 najboljšimi v Sloveniji pa najdemo 6 zasebnih podjetij iz Škofje Loke. Vsa se ukvarjajo s trgovino, le tri pa tudi s proizvodnjo, kar je po ugotovitvah te analize tudi vseslovenski pojav in problem. Nova vrednost se namreč ustvarja le v proizvodnji. Iz ankete med podjetniki in obrtniki je razvidno, da je poglavitni problem cena kapitala ter previsoki vmsmm. p o KRAM J SERVISNO PRODAJNI CENTER TEL.: 223 - 276 KRANJ LABORE IME ZAMUDITE I NAKUP AVTOMOBILA DO 31.12. JE CENEJŠI RENAULT • OMa€NO ŠT6VILO VOZIL Š€ PO STARIH C6NRH • NAKUP Š€ PO NIŽJIH DAVČNIH STOPNJAH • S6J6MSKO DARILO - AVTOALARM Z MONTAŽO • DOBAVA TAKOJ • 5 % S6J6MSKI POPUST NA RABU6NA VOZILA davki, težave imajo s promocijo izdelkov in prevelikim (ne)potrebnim administriran-jem, pričakujejo tudi večje olajšave pri soinvestiranju. Po izjavah načelnikov organov pristojnih za gospodarstvo v podjetniško najuspešnejših občinah, je ključnega pomena za razvoj obrti in zasebnih podjetij zagotovitev prostora za opravljanje zasebne dejavnosti, kar potrjujejo tudi podatki, saj je prav v tistih občinah, kjer so zagotovili dovolj velike obrtno-podjetniške cone, ta dejavnost najbolj razvita (Domžale, Ljubljana Vič - Rudnik). Kljub taki sliki, ki občino Škofja Loka razvršča med podjetniško skoraj bele lise v Sloveniji, pa ti podatki niso spodbudili kakšne posebne razprave o tem, kaj bi v občini kazalo storiti, da se preseže tak položaj. Zelo verjetno je res, da je prikaz o številu podjetij, pa tudi številu zaposlenih vsaj v določeni meri vprašljiva, saj se bo šele po dokapitalizaciji, ki jo zahteva nova zakonodaja, pokazala realnejša slika. Nekateri drugi podatki namreč govore o tem, da večina podjetij predpisanega potrebnega kapitala ne bo zmogla, da je mnogo podjetij le na papirju, dohodkovno oz. poslovno premalo vitalnih, kar se bo čez nekaj mesecev, ko začno veljati novi predpisi, zelo jasno pokazalo. Vložena sredstva za spodbujanje razvoja zasebnega podjetništva in novega zaposlovanja so v Škofji Lolu sicer skromna, vendar po podatkih, ki jih imajo, dobro naložena, le za opozorilo sekretarja za družbeni razvoj Antona Jenka, da je nujno potrebno poskrbeti tudi za nove prostorske rešitve, ki bodo omogo-čalenadaljnji razvoj obrti in podjetništva v Škofji Loki (npr. obrtna cona na Grencu) ni bilo pravega posluha. S.Ž. Novembrski stroški 41,73 tolarja za liter V Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modelov, ki upoštevajo povprečno mlečnost 3.800 litrov na kravo, ocenili, da so bili novembra stroški prireje litra mleka na kmetijah 41,73 tolarja. Stroški so bili za poldrugi odstotek višji od oktobrskih. Na porast so najbolj vplivale 3- do 15-odstotne podražitve sredstev za varstvo rastlin, 17,6-odstotna podražitev osemenjevanja krav, višje cene živine ter za 3,6 odstotka večja vrednost ure živega dela (za toliko so se namreč novembra povečale plače v gospodarstvu). Porast bi bil še večji, če se ne bi hkrati že drugi mesec zapored pocenila močna krmila. Novembrski stroški prirasta govedi na kmetijah so bili pri pitanju od 120 do 510 kilogramov in pri prirastu 0,85 kilograma na krmni dan 227,34 tolarja za kilogram. Stroški so bili enako kot pri mleku za 1,5 odstotka višji kot oktobra. Hišni sejem v Agromehaniki Agromehanika Kranj prireja ob koncu poslovnega leta, od 21. do 23. decembra, v blagovnem centru v Hrastjah hišni sejem, ki bo hkrati tudi srečanje s kupci in s poslovnimi partnerji. Sejem bo odprt vse dni od 7. do 18. ure. V času sejma kot tudi že sicer ta čas bodo veljali pri nakupu do desetodstotni popusti. V Cerkljah vsak prvi in tretji ponedeljek Ker je že napočil čas kolin, čas nakupov in prodaje prašičev za zakol, ponovimo, kdaj so na Gorenjskem ali v njeni bližini prašičji oz. živinski sejmi. Prašičji sejem v Cerkljah je vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, prašičji sejem v Kamniku vsak drugi torek v mesecu, sejem pri gostilni Mokar na Ižanski 303 v Ljubljani, kjer poleg prašičev prodajajo tudi govedo in konje, pa je vsako sredo. Koliko za kmetijska zemljišča * V katastrski občini Lancovo prodajajo pašnik drugega kakovostnega razreda po 95 tolarjev za kvadratni meter, njivo četrtega razreda pa po 120 tolarjev. * Lastniki zemljišč iz Gorij ponujajo travnik četrtega razreda in pašnik po 170 tolarjev za kvadratni meter. * V katastrski občini Selo pri Radovljici je naprodaj njiva sedmega razreda po 130 tolarjev za kvadratni meter, travnik petega razreda po 114 tolarjev in močvirnato zemljišče po 65 tolarjev za kvadratni meter. S cenami umirjeno v praznike Na cenovnem področju je bolj malo novega, skoraj nič. Decembrska odkupna cena mleka je v izhodiščih enaka novembrski, razlike bodo nastale le zaradi različnega deleža tolšče in beljakovin ter razlik pri higienski kakovosti. Mesarji pravijo, da ob zadostni ponudbi živine in skromni prodaji (za praznike bo verjetno boljša) za zdaj še ne razmišljajo o podražitvah. Prašiče za zakol, težje od sto kilogramov, ponujajo na prašičjih sejmih po cenah od 180 do 220 tolarjev za kilogram. Krompir ima še najboljšo ceno na tržnici (40 tolarjev za kilogram), vendar je tudi tu denar težko zaslužen, saj je to prodaja na drobno - kilogram za kilogramom. mobitel Pe KRANJ ■ff 064/222-616 AVTOSOLA Begunjska 10 - pri vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 Delovni čas: Pon. - Pet. 900-1700 Kaposi Telefon: 061/301-831 061/301-722 Avlohiša Kaposi Ljubljana d.o.o.. Linhartova 9. 61000 Ljubljana Pooblaščeni trgovec za celotni Ford program Pripravite sebi in svop družini prijetno presenečenje z nakupom novega vozila FORD Če pa boste to storili med 15. in 30.12.1993 Vas bomo obdarili še z avtoradiem in steklenico vrhunskega vina. VABLJENI! ^9° 4 nt h interfllarheting PODJETJE ZA GRAFIČNO IN MARK£TIN$K0 DEJAVNOST, LJUBLJANA 61117 Ljubljana, Stegne 19, p.p. 10, tel. 061/15-91-318, faks. 061/15-91-634 iščemo Več terenskih komercialistov za delo s pravnimi osebami na področju Gorenjske. Delo je honorarno. Za uspešne nudimo možnost redne zaposlitve. Provizija je stimulativna. Avtomehanik ANTON ZORMAN Blejčeva c. 32a MENGEŠ, TEL:061/737-041 - pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila TAVRIA in DAEVVDO - avtomehanične storitve in prodaja rezervnih delov mmwwhwowvoLEMWFUsr m vrnila TAVRIA l^eSeli decerviber OP 15. DO 30. DECEMBRA OD 10. DO 20. URE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Zagotovite si slasten kos božično - novoletnega vzdušja s katerim vas želimo obdariti na Gospodarskem razstavišču. Kot se spodobi za darilo, je vse razenn ugodnih nakupov brezplačno. Z Veselim decembrom vam voščimo srečno novo leto! UUBUANSKI SEJEM Nekateri novi podatki o zdravstvenem stanju in okolju v Škofji Loki Pri zdravju plačujemo davek okolju Ukrepi za varovanje okolja le počasi dajejo rezultate. Zdravniki še vedno vztrajajo na raziskavi. Razširjenost rakastih oboljenj v občini Škofja Loka ne odstopa od slovenskega povprečja. Škofje Loke odgovorna za vprašanja okolja komentira: Na zahtevo poslancev škofjeloške občinske skupščine so zdravniki uredili podatke, s katerimi opozarjajo na nekatere zaskrbljujoče pojave pri zdravju, ki jih opažajo pri svojem delu. Zato Ponovno predlagajo, da se pri ustrezno uspodobljenih strokovnjakih naroči raziskovalna naloga, ki oo pojasnila vzroke, ki po njihovem mnenju izvirajo iz preobremenjenega okolja. Poročila o opazovanju oz. merjenju onesnaženosti zraka in podtalnice na Sorskem polju so nekoliko bolj ohrabrujoči, kjer je zlasti pri podtalnici vidno izboljšanje. O RUŽV me novega Kljub zagotovilom, ki smo jih slišali iz ust ministra za okolje in prostor, da bo še pred koncem leta znano, kako naj bi se v prihodnjem letu lotili zapiranja nekdanjega rudnika Urana v Žirovskem vrhu, odpravljanja posledic tega rudarjenja in morebitne nove dejavnosti, pa o tej temi v zadnjem mesecu ni nič posebno novega. Informacijo iz druge roke o tem, da sta zapiranje rudnika in sanacija okolja le ločena od uvajanja nove dejavnosti (kar da je zagotovil minister Jazbinšek ob nedavnem obisku v rudniku), je na nedavnem poslanskem večeru potrdil Poslanec Zoran Thaler, ki je še dodal, da naj bi se problematika odlaganja nevarnih odpadkov reševala s posebnim vseslovenskim projektom. Kolikšno vlogo pri tem pa bo dobil nekdanji uranski rudnik, ob spremenjenem stališču izvršnega sveta -vsa modrost je v tem, da znamo k prizadetim pristopiti in jim ponuditi ustrezno nadomestilo -Pa je seveda drugo vprašanje, ki ho na skupščini zagotovo deležno primerne pozornosti. Ekoloških bremen se sploh še nismo lotili Pavel Florjančič, dipl. inž. geologije, ki je vso svojo delovno dobo opravil v Rudniku Urana Žirovski vrh. Sprva kot strokovnjak delal na raziskavah (pri Geološkem zavodu), se strokovno usposabljal za celoten jedrski ciklus pri francoskem atomskem komisariatu, vodil geologijo in kontrolo kvalitete rude, zadnji dve leti zaposlitve v RUŽV pa napisal Študijo Pregled odlagališč in •zkopnin v RUŽV po stanju 31. decembra 1991 "Skrbi me neučinkovitost ko-misje za spremljanje zapiranja RUŽV pri občinskem izvršnem svetu, saj je očitno, da v sestavi, v kakršni deluje - razen dveh, ki zastopata lokalne interese, sodelujejo le kemiki - preprosto ne more biti kos nalogam, ki jih stanje in problematika zahtevata. Zato sem kot občinski poslanec predlagal, skupščina pa je sprejela, razširitev komisije s strokovnjaki drugih področij: geologije, fizike sevanja, medicine in gradbeništva, svoje konkretne predloge strokovnjakov, ki naj bi sodelovali, pa poslal izvršnemu svetu. Prepričan sem, da bi morala imeti komisija do problematike aktivnejši odnos, ker pa se tu pojavljajo problemi geologije, radioaktivnosti, zdravja ljudi ter geomehanike in stabilnosti, je za sprotno odzivanje nujna strokovna okrepitev. Le na tak način bo mogoče pravočasno razumeti ter reagirati, to pa edino lahko prepreči stanje, ki ga razna podjetja in vladne istitucije s pridom izkoriščajo, najbolj pa so škodljive politične manipulacije pri tem. Samo za primer: na zadnjem zasedanju je skupščina (novembra!) zavrnila kot neustrezno poročilo o meritvah radioaktivnosti v okolici rudnika za leto 1992, nihče pa pravzaprav ne ve, kaj bi pri tem želeli. Le strokovne zahteve, razumevanje in poznavanje problematike bi omogočilo pravočasno postavitev izhodišč za poročilo, ki bi z vsemi potrebnimi primerjavami dovolj celovito predstavilo stanje. Le strokovno obvladovanje problematike bi usposobilo komisijo za aktivno vlogo: za zahteve po položaju primernem režimu in pravila obnašanja in odnosov. V študiji, s katero sem se ukvarjal nazadnje v rudniku, je izredno natančno (skoraj do tone) za 30 let (1960 - 1990) podan pregled odlaganja jalovine od izkopanih približno 3 milijard ton. Po letu 1990 se je premaknilo nekaj 10.000 ton, vendar me čudijo nekateri objavljeni podatki (npr. ob nameri ministrstva, da se jalovina zvozi v jame), ki nikakor ne držijo. Poznavanje tega stanja je tudi odločilno za razumevanje radioaktivnih emisij, ki so odvisne od tega, še bolj pomembno pa je to za pravilno sanacijo jalovišČ. Po podatkih, ki sem jih zbral, je bilo okoli 20.000 ton VOLKSBANK LJUDSKA BANKA BOROVLJE Borovlje, Glavni trg 6 (Hauptplatz 6) tel.: 0043-4227-3756 VAM ŽELI PRIJETNO BOŽIČNO IN NOVOLETNO PRAZNOVANJE Zahvaljujemo se vam za zvestobo in zaupanje in se tudi v prihodnjem letu veselimo vašega obiska! jalovine uporabljeno za gradnje v Poljanski dolini, od Gabrške gore, preko začete in nikdar končane ceste v Gorenji vasi, do Račeve pri Žireh. Pri tem sama jalovina ni problem, gre pa za to, da ni bilo nikdar mogoče izločiti delov bogate rude iz nje, ki v smislu radioaktivnosti predstavljajo "vroče točke". Strokovno korektno opozarjanje na to je že nekdaj znotraj RUŽV sprožalo spore in celo degradacije posameznikov (podobno kot upor zelo bogati ponudbi Nuklearne elektrarne Krško leta 1984 za "shranitev" 8000 sodov z radioaktivnimi odpadki). Še bolj pa me skrbi nemajhno število hiš v Poljanski dolini, ki imajo ta material vgrajen v temelje in zidove. Vse to so ekološka bremena, ki jih je rudarjenje v Žirovskem vrhu povzročilo, resno pa se jih niti še nismo lotili." Zdravniki opozarjajo Že na tretjem zasedanju škofjeloške občinske skupščine zapored (poleg izrednega zasedanja posvečenega problematiki zapiranja rudnika urana in namenom minstrstva za okolje in prostor za odlaganje odpadkov ter novembrskega rednega zasedanja, ko je bila to točka dnevnega reda) bodo opozorila škofjeloških zdravnikov ponovno obravnavana. Tokratno gradivo, ki so ga pripravili v Zdravstvenem domu Škofja Loka, je nekoliko bolj urejeno, podatkovno bolj konkretno in {>o kritikah, ki so se pojavile na etak s podobnimi opozorili v preteklosti, tudi manj "alarmantno in tendeciozno" oz."histerično", kot so bile oznake, ki smo jih o tem lahko slišali. Zdravniki še vedno odločno opozarjajo na to, da z okoljem na Škofjeloškem ne more biti vse v redu, saj opazna odstopanja pri številu razvojno motenih oz. hudo prizadetih otrok (v letu 1976 se je rodil en otrok z motnjami pri sto rojenih, leta 1986 pa skoraj pet), podatki o umrljivosti dojenčkov in razvojnih anomalij pri zobovju na to opozarjajo. Konkretno so predstavljeni podatki o umrljivosti dojenčkov, iz katerih je razvidno, da regija Kranj (v katero sodi tudi Škofja Loka) izstopa iz slovenskega povprečja, da večina umre prve dni po rojstvu zaradi hudih razvojnih motenj pred rojstvom, občina Škofja Loka pa v sedmih letih (1985 - 1991) dosega skoraj tretjinski delež, kar še zdaleč ne ustreza deležu rojstev iz te občine glede na celo Gorenjsko. Tudi sistematični pregledi nabornikov 1989 - 91 kažejo pri nabornikih iz Poljanske doline motnje presnove jeter, povečano število belih krvničk (v primerjavi s tistimi iz Selške doline), raziskave imunoo-brambnega sistema na Gorenjskem pa opozarjajo, da imajo dojenčki iz Škofje Loke večjo možnost obole vani a za alergijskimi boleznimi. Zdravniki dodajajo, da so s temi opozorili storili le svojo dolžnost, le temeljitejša študija za to usposobljenih strokovnjakov pa bo pokazala na prave vzroke. Ko so leta 1989 tak predlog pripravili, je bil žal zavrnjen. Rakasta obolenja v Škofji Loki ne odstopajo Na zadnji seji škofjeloške vlade pa je bilo obravnavano še eno gradivo, ki govori o isti problematiki. Po podatkih statistike je število umrlih dojenčkov v 10 letih (1981 -1991) kar občutno presegalo slovensko povprečje, najbolj v letu 1987 in 1990, ko je v občini Škofja Loka umrlo dvakrat več dojenčkov kot povprečno (na 1000 prebivalcev) v Sloveniji. V nasprotju s tem pa ni po podatkih iz publikacije Zemljevidi incidence raka v Sloveniji 1978 - 87, ki jo je izdal register za rakasta obolenja pri Onkološkem inštitutu v Ljubljani, pri razširjenosti te običajno usodne bolezni v občini Škofja Loka (po nekaterih podatkih je rak vzrok za smrt vsakega četrtega Škofjeločana) skoraj nikakršnih odstopanj glede na povprečje Slovenije, v seštevku jih je celo za malenkost manj. Od skupno 18 vrst rakastih obolenj beležijo za Škofjo Loko pri štirih vrstah rahlo odstopanje navzgor: rak trebušne slinavke, rak požiralnika, rak dojk in rak jajčnikov, bistveno manj od povprečja pa je primerov raka ust, žrela, grla, raka žolčnika, raka ledvic in raka na maternici. Podtalnica se izboljšuje, zrak pa je še zelo onesnažen Zaključimo ta prispevek o okolju in zdravju ljudi na škofjeloške še s povzetkom dveh poročil o opazovanju zraka in podtalnice, ki sta jih pripravili dve republiški pooblaščeni instituciji. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije meri onesnaženost zraka na 51 mestih v Sloveniji in po koncentraciji S02 (žveplovega dioksida) je Škofja Loka - Trata na 22. mestu, Škofja Loka - mesto pa na 28. Še huje je pri onesnaženosti zraka z dimom, kjer je Škofja Loka - mesto na 18., Škofja Loka - Trata pa na 19. mestu. Vsi navedeni podatki veljajo za čas kurilne sezone, ko se onesnaženju iz industrije pridružijo številna kurišča, sicer pa je onesnaženje ko ni kurjenja še vdovoljenih mejah. Bolj razveseljivi so rezultati proučevanj kvalitete podtalnice Sorskega polja, kjer Inštitut za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor za odvzemni mesti na Godeši-ču (kjer je tudi črpališče za Loški vodovod) in v Sv. Duhu pri Škofji Loki ni več ugotovil v tej vodi tako spornih fenolov in formaldehidov. Voda je sicer še daleč od neoporečnosti, saj ugotavljajo prisotnost kloriranih topil, mineralnih olj, organskih halogenov, pesticidov in celo PCB, zlasti pa bi moralo skrbeti naraščanje nitratov, kar je posledica gnojenja z umetnimi gnojili. Rešitev je ogrevanje na plin Marija Pogačnik, dipl. inž. kemije, članica izvršnega sveta "Meritve žal kažejo, da se stanje ozračja v Škofji Loki ne izboljšuje, saj so tako na Trati, kot tudi v mestu Škofja Loka prekoračene dovoljene meje onesnaženosti. Rešitev vidim v dosledni plinifikaciji tako industrije (ta kljub že skoraj pred desetimi leti napeljanem plinovodu te možnosti ne koristi dovolj), kot vseh ostalih kurišč. Zlasti slab zgled sta podejtji Jelovica in Gradiš in ne vem, kako bi lahko prepričah ljudi za priključitev, če ne bomo uspeli pri teh velikih onesnaževalcih. Danes se je naš izvršni svet zavzel za to, da se Ministrstvu za okolje in prostor predlaga uvedba pravne podlage za ekološki davek, ki bi bil za izboljšanje našega ozračja res nujno potreben. Rešitev je potrebna res celovita, saj se je prav na Trati pokazalo, da zaradi dodatne stanovanjske izgradnje (in kurjenja) tudi priključitev nekaterih tovarn na plin v končni "bilanci" stanja ni izboljšala. Stanje pri podtalnici je res boljše, kar lahko pripišemo tudi očiščevalnemu učmku poplav v letu 1990, vendar bi bilo za zaščito podtalnice Sorskega polja potrebno še marsikaj ukreniti. Nerazumljivo nam je odlašanje z ukrepi v tej smeri, kljub temu da je bilo že večkrat dogovorjeno, da se to uresniči. Ker to podtalnico napaja Sava, bi bilo nujno sanirati ne samo industrijo in druge objekte, ki stoje na robovih Sorskega polja, pač pa tudi onesnaževanje te reke in njenih pritokov. Samo primer sanacije nekdanje Termike (danes Termo) je izkušnja, ki je k izboljšanju stanja zagotovo prispevala. Sorsko polje ni samo velik potencialni vodovodni vir Ljubljane, pač pa imamo tam tudi Skofjeločani črpališče, ki sicer ne deluje, je pa nujno potrebna rezerva za primere, če pride do onesnaženja sedaj aktivnih vodnih virov. O tem imamo v Škofji Loki že izkušnje." • Š. Žargi ve$e'e urice za vaše otroke! od 15. tfo t S. uric popoldan in sobotah dopoldan^ Ja ^ ^ me, minivlak Za starše pa NOVOLETNI PRODAJNI PROGRAM: novoletni okraski: kroglice, že od 682 SIT; girlande, od 177 SIT; perle, od 223 SIT glasbene lučke, sneg, svečke, umetne smrečice, naravne smrečice v lončkih, in dobra izbira igrač. \Udwx> Kranj 1| PRAZNIČNIPOPUST £ 30 % - za gotovinski nakup težke _konfekcije nadl5.000 tolarjev_ k 15 % -za gotovinski nakup lahke ^ _konfekcije nad 5.000 tolarjev A V Globusu, Tini in ostalih trgovinah;&>w, v Kranju, \ Tržiču, Škofji Loki, Gorenji vasi in Žireh. M Dodatni 5 % POPUST za člane kluba ^XrbtJX» Sveta Kranjskih sindikatov in Društva upokojencev Kranj, STUDIO RAFAELA Trg Prešernov« brigad« 6/4 Kranj Tal.; 064/326-683 Pridružite se nam na poti k zdravemu in popolnemu življenju. Verjamete v čudeže? V studiu RAFAELA se dogajajo tile: - Zdravljeni« bi ozdravljenje aken - Zdravljenje in ozdravljenje kapilar, modric - rdečice • Ozdravljanje celulKa - brazgotin - Nega obraza - Limfna drenaža - Zmanjševanje gub v območju oči - nosu - čela - vratu • Zdravljenje vnetja mišic bi postoperativnih bolečin - Masaža mišičnih skupin pred tekmami In po njih • Krepitev prsne muskulature - Odvzem maščobnega tkiva na kateremkoli delu telesa - Biokozmetika • Oblikovanje bi terapija nohtov Del. čas: od 9. do 12. in od 16. do 19. sobota od 8. rjo 13, ure PROIZVODNO. TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA ^W J W ŠKOFJJALOKA OKUS IN AROMA VAŠIH ŽELJA SKB BANKA I J, Kotiček za bralce Gorenjskega glasa Sodobno brezgotovinsko poslovanje Vse bolj se uveljavlja navada, da imamo svoje zdravnike, zavarovalne agente, trgovce in tudi svojo banko. Moja banka rečemo le tisti banki, preko katere prejemamo plaćo ali pokojnino. Vedno več ljudi, ki svoje plače, pokojnine ali druga denarna sredstva prejemajo na tekoče račune SKB banke, dokazuje, da je brezgotovinsko poslovanje s čeki zelo razširjeno. Ljudje vedo, da je poslovanje s čeki zelo enostavno in predvsem bolj varno, ker ni več potrebno vedno imeti pri sebi večje količine gotovine za najrazličnejše dnevne izdatke. Tekoči računi SKB banke Tekoči račun pri SKB banki, na katerega bo dobival redne mesečne prilive, lahko odpre vsak redno zaposlen občan, upokojenci, občani s pogodbeno ali honorarno dejavnostjo ter obrtniki. Tekoči račun lahko odprejo tudi tujci, ki imajo stalno prebivališče in zaposlitev v Sloveniji, ter osebe stare vsaj 16 let, z redno zaposlitvijo in osebno izkaznico. Enostavno poslovanje s čeki SKB banke Za marsikaterega od obilice vsakodnevnih opravkov si želimo, da bi bil enostavnejši in manj zamuden. Poslovanje s čeki SKB banke pa je sila enostavno. Za plačilo blaga ali storitev zadostuje le izpolnjen in podpisan ček ter čekovna kartica, s katero dokazujemo identiteto podpisnika čeka. S to kartico je prav tako mogoče brezplačno dvigovati gotovino na 35 bančnih P avtomatih in v vseh PTT enotah po Sloveniji. Banka lahko odobri limit Že po treh mesecih poslovanja vam lahko SKB banka odobri limit v višini priliva za dobo šestih mesecev. Imetnik kartice Eurocard Mastercard SKB banke lahko dobi izreden limit za dobo 12 mesecev, in sicer v višini dvakratne mesečne plače. Ugodne obrestne mere Sredstva na tekočem računu so dobro obrestovana. Trenutno je obrestna mera 80 odstotkov rasti cen na drobno v Sloveniji. Imetniki tekočih računov SKB banke lahko pridobijo tudi Zlati ček, s katerim je možno poravnavati kupnine in druge obveznosti do zneska 100.000 SIT. Prav tako lahko zaprosijo za kartico Magna Z brezplačno uporabo Bankotela pa lahko vsak dan dobite informacije o stanju na svojem tekočem računu. Če želite dodatne informacije o ponudbi SKB banke nam pošljite kupon. Dodatno informativno gradivo SKB BANKE želim prejeti na naslov: Ime in priimek: - Naslov:---------------- Telefon:_______ Kupon pošljite na naslov SKB banka, Ajdovščina 4, 61000 Ljubljana (ali po faksu: 061/1313 227) v mm i ■ sg / ciriia■■ • gF^mmmmm^mmm^mm^^M^^lk h CANON Prima 5 AF kamera z iskalnikom, avtomatska nastavitev ostrine, avtomatski vklop bliska z predbliskom, objektiv 3,5/38 mm, avtomatski pomik in nastavitev filma, možnost posnetka do oddaljenosti 65 cm, vklujuČno z baterijami DAEVV00 K0R 6485 Mikrovalovna pečica, 700 W, mikrovalovna moč ima pet različnih stopenj, prostornina 20 litrov, 35 minutna funkcija za orajati, vrtljivi krožnik BRAUN 4015 Brivski aparat, braun flex controL kovinska pomična glava z dvojno rezilno mrežico, avtomatska prilagoditev napetosti 110-240 voltov, etui z zrcalom 154.- neto DEM klujuČek za slušalke, dvojni kasetni del speed dubbing, CD del 2 16 spomini, zvočniki, 40 W glasbene moči ViLLACH. Auentveg 8, (Neposredno ob glavni vpadnici iz smeri korensko sedlo v Beljak. Če pridete po avtocesti-izvoz Villach VVarmbad Wi 0043/4242/35130 TAX FREE SH0P ene so v DM in brez avstrijskega davka Aledia^/Markt Dobrodošli na prostem trgu. VSEBINA 53 LEA MENCINGER: Štirideset let Gorenjskega muzeja Kranj LITERARNA SNOVANIA Beseda urednice štiri desetletja obstoja muzeja je pomemben jubilej, ki ga razmeroma mlada muzejska ustanova med slovenskimi muzeji - Gorenjski muzej Kranj - proslavlja med drugim z izdajo zbornika, prve tako celovite predstavitve svojega delovanja. V pogovoru je direktorica Gorenjskega muzeja Kranj prof. Majda Žontar razgrnila nekatere značilnosti ob nastanku in razvoju muzeja.V literarnem delu Snovanj je več prispevkov - o glasbi, razstavah in drugem. Lea Mencinger Lea Mencinger Štirideset let Gorenjskega muzeja Kranj Gorenjski muzej Kranj sodi med tiste slovenske muzeje, ki je v vsem svojem obdobju pripravil največ občasnih razstav z različnih področij - arheoloških, zgodovinskih, kulturnozgodovinskih, etnoloških in drugih. Vrsta zanimivih razstavnih postavitev pa trenutno čaka v muzejskih depojih na nove razstavne prostore v gradu Kieselstein. Staroslovanska bronasta luničasta uhana okrašena v emajlu iz nekropole v Kranju (10. stoletje). A. Valič, Zaščitna arheološka izkopavanja pri farni cerkvi v Kranju leta 1964. MUZEJ ODPIRA VRATA - SLEDEM PRETEKLOSTI IN UTRIPU SODOBNOSTI V začetku petdesetih let je Kranj prevevalo neko posebno kulturno, lahko bi mu rekli kar prešernovsko ozračje, saj je bila vsa kulturna dejavnost povezana s pesnikovim imenom: Prešernovo gledališče, Prešernov pevski zbor, Osnovna šola dr. Franceta Prešerna, ureditev Prešernovega gaja, postavitev spomenika Francetu Prešernu... Kranj, Prešernovo mesto se je takrat odločilo tudi za Prešernov spominski muzej, iz katerega se je kasneje razvil današnji Gorenjski muzej. S štiridesetimi leti obstoja je Gorenjski muzej prav gotovo eden mlajših slovenskih tnuzejev. Ideje o lastnem muzeju je mesto imelo te pred prvo svetovno vojno, ko so se izobraženci zbirali v Narodni čitalnici. Pirnatove zamisli o razstavi z bogatimi srednjeveškimi iluminiranimi rokopisi kranjskega župnišča, galerije slavnih mol dojenih v Kranju, zbirka Toma Zupana o Prešernu in zbirka umetniških slik se niso Uresničile. Uspela je le ljudska galerija v čitalniŠkih prostorih s tremi razstavami, nato Pa je vse zamrlo. Prva večja muzejska razstava je bila pripravljena šele leta 1937; muzejsko društvo, ki bi lahko tako kot v Škofji Loki spodbudilo nastanek muzeja, pa v Kranju ni bilo nikoli ustanovljeno. Šele priprave na postavitev Prešernovega spomenika sredi Kranja so bile okvir, sredi katerega je vendarle leta 1953 nastal Mestni muzej - in tudi muzejsko društvo. Njegov prvi direktor dr. Cene Avguštin je Zapisal, da je bila prva muzejska razstava v zgornjih prostorih Prešernove niše bolj Podobna zastareli trgovini z antikvitetami kot pa urejeni muzejski zbirki - toda vsako nedeljo popoldne se je v teh prostorih drenjala mnoiica Kranjčanov, ogledovala Zbirko in poslušala muziko iz stare glasbene skrinje. Obletnica ustanovitve muzeja, ki je zrastel iz dokaj skromnih začetkov, je pač dobra Priložnost za seznanitev z vizijami razvoja, težavami, ki jih na področju muzealstva le manjka, in predvsem z uspehi in dosežki, ki jih je ta muzej kljub kulturi ne Posebno naklonjenim časom v razmeroma kratkem obdobju svojega obstoja vendarle dosegel. Del tega je v pogovoru razgrnila sedanja direktorica Gorenjskega muzeja Majda Žontar. Ali se Gorenjski muzej lahko prišteva med sodobno urejene muzeje, ki so sposobni predstavljati zgodovinsko '« kulturno podobo področja, za katerega so ustanovljeni? Gorenjski muzej je vsekakor treba šteti med sodobnejše muzeje, saj ima vse strokovne sodelavce, s kater-'Oii lahko z zbranim gradivom predstavi materialno in duhovno kulturo na Gorenjskem - s področja arheologije, etnologije, kulturne zgodovine, zgodovine od najstarejšega obdobja do danes in umetnostne zgodovine. Vendar pa Gorenjski muzej nima dovolj razstavnih prostorov, kjer bi to materialno bogastvo in študijske in muzealske dosežke lahko predstavil. Prostorska stiska je bila sicer v posameznih obdobjih različna, še največ razstavnih možnosti je muzej imel v času, ko je poleg prostorov v Prešernovi ni Mestni hiši posedoval tudi stavbo v Tavčarjevi ulici. Ko [>a se je muzej v začetku tega eta preselil v grad Kieselstein, pa je problem razstavnih prostorov spet postal aktualen. Zaradi selitve je bilo namreč treba deponirati velik del stalnih zbirk - od zbirke slik starih mojstrov do zbirke sodobne likovne ustvarjalnosti in zbirko s področja novejše zgodovine. Rešitve bomo morali poiskali predvsem tu v gradu Kieselstein. Letos smo se že dobili finančna sredstva za preureditev grajskega podstrešja, kjer naj bi bili bodoči delovni prostori za muzejske, delavce, drugo nadstropje pa bo preurejeno v razstavne prostore. Projektna dokumentacija se že izdeluje, v približno petih letih pa naj bi skupaj z republiškimi in občinskimi sredstvi nove prostore tudi dogradili. Ali bo drugo nadstropje gradu Kieselstein dovolj veliko za vse prostorske potrebe po stalnih razstavnih pros- po torih? V celoti najbrž ne, vsekakor pa bo prostora za postavitev stalne razstave o določenem najznačilnejšem obdobju iz gorenjske preteklosti. Gradiva je zbranega veliko, del tega je bilo že uporabljenega za pripravo občasnih razstav. Gorenjski muzej v vseh štiridesetih letih obstoja je goto-voeden od slovenskih muzejev, ki je pripravil številne Skupaj s številnimi razstavami so v Gorenjskem muzeju rasle tudi različne zbirke umetnin - poleg del starih mojstrov, zbirke slovenske male grafike, slovenske predvojne in povojne fotografije, zbirka del sodobnih likovnih umetnikov s posebnim poudarkom na Gorenjsko in zbirka del slovenskih likovnih umetnic - ZDENKA GOLOB, Diptih I za Harverja, suha igla, 1989 občasne muzejske in likovne razstave, ki so rezultat daljšega strokovnega in muzejskega proučevanja različne tematike. Poleg rednih zbiralnih akcij muzeja, načrtnih topografij, zaščitnih in načrtnih arheoloških izkopavanj v vsem preteklem obdobju ie muzej pridobil obsežno gradivo prav ob pripravah občasnih razstav. Pri tem smo pritegnili tudi gradivo iz ostalih gorenjskih in slovenskih muzejev, saj je na tak način obravnavana tema lahko prikazana celovitejše. Nekatere razstave so že tradicionalne, z spominjamo po- postale njimi se membnih obletnic, kot so Prešernove, razstavo pripravimo v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj, numizmatične v sodelovanju s slovenskim in gorenjskim Numizmatičnim društvom, posebej so pripravljene etnološke razstave na Gorenjskem sejmu in še kje. Na pobudo raznih ustanov pa so nastale še druge razstave - na primer ob 500-Ietnici kranjske župnijske cerkve in podobno. Nadaljevanje na 12. strani Nadaljevanje zli. strani Zakaj toliko občasnih razstav? Razlogov je več, prav gotovo pa jih je iskati v pomanjkanju stalnih razstavnih prostorov, iskanju stika z javnostjo in ne nazadnje tudi zato, ker se z razstavami na določen način tudi potrjuje strokovno delo muzeja. Pri tem je treba omeniti, da je večina naših tematskih razstav obšla skoraj vsa gorenjska razstavišča, nekatere razstave pa smo predstavili tudi v tujini. Predvsem je bila pomembna izmenjava likovnih razstav z Beljakom, kar dve desetletji je bilo sodelovanje zelo živahno, zdaj pa je na žalost zamrlo. Seveda pa so v Kranj prihajale na ogled tudi razstave iz drugih muzejev in galerij tudi iz osrednjih kulturnih institucij. Posebej kaže poudariti še likovne razstave, pa ne le njihovo število, ki presega tisoč razstav več kot 400 avtorjev: razstavni programi muzeja so vedno dajali f>rednost mladim, nadarjenim ikovnikom, ki so se jim sicer vrata v osrednje galerijske ustanove počasi in s težavo odpirala. Zato ni čudno, da gre med razstavljala, ki so imeli svojo prvo samostojno razstavo v Kranju, omeniti poleg gorenjskih likovnikov se številne predstavnike današnje slovenske srednje umetniške generacije, večino članov danes na novo odkrite skupine neokonstruktivistov, skupine OHO (Marko Pogačnik) in drugih avantgardnih skupin, še posebej tistih, ki jih ^e povezoval Franci Zagor-lčnik. Medtem ko prvi dve desetletji obstoja muzej ni imel dovolj denarja, da bi ob postavitvi razstav lahko poskrbel za nujni in tako pomemben del razstavljanja, kot so katalogi, pa so se kasneje razmere vendarle izboljšale... Katalogi so bih sprva res bolj izjema. Sploh se je eden prvih katalogov k razstavi pojavil šele leta 1973. Vrsta imenitnih razstav pred tem -na primer o planšarstvu na Gorenjskem, o gradovih, arheoloških in zgodovinskih razstavah in tudi nekatere velike Etnološki oddelek hrani med dragim dokaj popolno zbirko poslikanega pohištva in notranje opreme • meo njimi tudi več kot sto poslikanih skrinj iz 17., 18. in 19. stoletja. Vse so izdelali ljudski umetniki, pa tudi slikarske delavnice na Gorenjskem, zlasti v Gornjesavski dolini in Laverjevi nasledniki iz Kranja. Na sliki je detajl poslikave skrinje z letnico 1868. Foto: Aleksej Ignaščenko likovne razstave, so bile v prvih dveh desetletjih obstoja kar brez katalogov, kar se nam danes zdi nepopravljiva škoda. Še posebej velja to za razstavo o planšarstvu, ki še do danes - razen v zloženki -nima svojega kataloga. Ne moremo si predstavljati, kakšne bi bile na primer brez katalogov nekatere sedanje razstave, kot so Gorenjski kraji in ljudje, razstave o kulturnih, planinskih in delavskih društvih, razstave o begunjskih zaporih, o Tomažu Godcu, mobilizirancih v nemško vojsko, o gorenjski industriji, da ne omenjam likovnih razstav, vsakoletnih razstav slovenskih likovnih umetničin razstav Kabineta slovenske fotografije. Seveda pa smo vseskozi in ne le v zadnjem času vse študijske dosežke tudi objavljali, največkrat v strokovnih glasilih, pa tudi po občinskih zbornikih po vsej Gorenjski, v reviji Gorenjska, v Snovanjih, v turističnih vodnikih in še kje. Vse doslej pa muzej ni imel ne priložnosti ne denarja za samostojno publikacijo, s katero bi se ustanova lahko celovito predstavila. Zbornik, ki smo ga izdali ob štiridesetletnici Gorenjskega muzeja, je prvi tak primer, z njim smo želeli prikazati nastanek, rast in razvoj muzeja ter dejavnost posameznih muzejskih strok. Za temeljitejšo predstavo je dodana še bibliografija strokovnih delavcev in izbor razstav za vsa leta nazaj. Muzej je s preselitvijo izgubil pomemben del stalnih razstavnih postavitev, ostale pa so za sedaj tam, kjer so doslej bile. Se tem razstavam tudi obetajo kakšne selitve? Zaenkrat ostaja Prešernov spominski muzej. Ostajajo stalne razstave v prvem nadstropju Mestne hiše s prenove potrebno arheološko in kulturno zgodovinsko zbirko, Dolinarjevo kiparsko galerijo, razstavo Ljudske umetnosti na Gorenjskem v drugem nadstropju in arheološki spomenik - kostnica ob župnijski cerkvi. Tem stalnim razstavam pa muzeju še ni uspelo dodati sodobne muzejskepos-tavitve razvoja Gorenjske od Ereteklih zgodovinskih obdo-ii pa do danes. Prostor se zdaj obeta v Kieselsteinu, gradiva pa je zbranega že veliko. Zamisel, da bi stalno razstavo o naselbinskem razvoju Kranja postavili tudi v obrambnem stolpu na Punger-tu, je prav tako privlačna, vendar pa za sedaj notranjost stolpa še ni urejena, obnovljena je bila le zunanjost. Poudarim naj, da je Gorenjski muzej postavil nekatere stalne zbirke tudi drugod po Gorenjskem. Sem sodi Plan-šarski muzej v Stari Fužini, scenarij za razstavo razvoj planinstva v Mojstrani. Sodeloval je pri ureditvi muzeja Tomaža Godca v Boh. Bistrici z arheološko zbirko in pripos-t a vi t vi Malega vojnega muzeja s poudarkom na soški fronti, urejal Jenkovo kasarno na Jezerskem, Liznjekovo hišo v Kranjski Gori, sodeloval pri ureditvi Prešernove hiše v Vrbi in Muzeja talcev v Begunjah. Vseskozi je bila v Gorenjskem muzeju poudarjena tudi skrb za predstavitev likovne ustvarjalnosti - tako iz preteklosti kot sedanjosti. S preselitvijo pa sta morali v depoie kar dve stalni razstavi - slike starih mojstrov in pa sodobna likovna umetnost na Gorenjskem? Bosta ti dve stalni zbirki odslej shranjeni v depojih? Galerije v Mestni hiši ostajajo še naprej odprte za muzejske in likovne razstave, tako da bi tja res težko selili kakšno od stalnih razstav. Zavedamo se, da so likovne razstave že dolgo časa pomembni, tudi zunaj občine in čez mejo odmevni sestavni del dejavnosti Gorenjskega muzeja. Zbirke slik starih mojstrov zdaj res ni kje pokazati, na boljše čase in prostor pa bo čakala v depojih tudi razstava sodobne likovne umetnosti. Ogromno predmetov, ki jih je Gorenjski muzej nabral v štirih desetletjih, te shranjenih v neprimernih depojih. Prostorov za shranjevanje je premalo, pa še raztreseni so po mestu in okolici. Je to značilno za vse slovenske muzeje? Verjetno se povsod spopadajo s takimi problemi. Toda depoji Gorenjsltega muzeja so že dolgo vsaj tolikšen problem kot razstavni prostori, če ne celo večji. Zbiranje, proučevanje in hramba premične kulturne dediščine sodi med naše temeljne naloga, to pa zahteva tudi ustrezne de-pojske prostore. Že nekaj časa si prizadevamo za takšne prostore, ki bi zagotavljali sodobno hrambo muzejskega gradiva in omogočali njegovo študijsko proučevanje. Muzej takšnega tipa, kot je forenjski, ne more obstajati rez restavratorske, konser-vatorske in drugih delavnic. Je po tej strani Gorenjski muzej kaj na boljšem, kot so drugi muzeji? Prešernov spominski muzej v Kranju je bil odprt 8. februarja 1948 v zgornjih prostorih hiše, kjer je pesnik bival zadnja leta svojega življenja. Razstavljeno je originalno pohištvo (spalnica in odvetniška pisarna), ter rokopisi, posmrtne objave, literatura, prevodi in arhivski dokumenti o Francetu Prešernu kot človeku in advokatu. - Božidar Jakac: Dr. France Prešeren, litografija, 1946 . Že od vsega začetka je Gorenjski muzej imel restav-ratorja in restavratorsko delavnico, zato je bilo rešeno Ered propadom brez števila ipov od gotike do baroka, delavnica pa je seveda skrbela tudi za zaščito starih slik in tudi sodobnih del. Pomembna so bila odkritja in tudi obnove fresk, kjer smo sodelovali z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ob tem je nastala tudi lepa zbirka kopij srednjeveškega stenske- Sa slikarstva na Gorenjskem, el te zbirke je na ogled v Stebriščni dvorani Mestne hiše. Rastoča etnografska, kulturno zgodovinska, zgodovinska ter arheološka dejavnost od najstarejših obdobih pa do sodobnosti je zahtevala že leta 1964 samostojno kon-servatorsko delavnico, ki smo i JM Oaa. J^AAtjti J j <*><*idto VlJtfiv 8*1 m ***** mu* ton,. fp.tl jk>J MtO* Ido Neff-iT* <«*) j t (V iom* . Umštt orr»«4f j j Ca. * 3£t 4tJL en* 4*. 10.«*. fbi/f*^ iLfVHL Cfet4t*iu| 355 i f5 Gorenjski muzej hrani originalne zaporniške knjige iz zaporov v Begunjah v obdobju 1941 zapornik je vpisan 20. maja 1941, zadnji pa 2. maja 1945. • Preslikava: D. Holvnski 1945. Ohranjenih je osem knjig s seznami in bolniška knjiga. Prvi jo pred leti posodobili. Vendar pa ima prav ta delavnica zdaj toliko dela, da bi nujno rabili še enega konservatorja. Muzejska knjižnica z okoli 13.000 knjigami s področja različnih muzejskih strok sodi prav gotovo med največje muzejske knjižnice pri pokrajinskih muzejih pri nas. Seveda pa hranimo tudi dokumentacijo o muzejskih in galerijskih razstavah in podatke o številu obiskovalcev. Pohvalimo pa se lahko z bogato fototeko, v kateri je več kot 80.000 fotografij, 130.000 negativov in 20.000 diapozitivov. Fotografska dokumentacija se je pred petimi leti močno povečala s prevzemom arhivskega gradiva Gorenjskega glasa za zadnji dve desetletji. Večina muzejev pri nas goji tudi pedagoško dejavnost? Je tako tudi v Gorenjskem muzeju? Za nas je to vsekakor pomembna dejavnost, čeprav nimamo - tako kot sicer večina pokrajinskih in nacionalnih muzejev - svojega kustosa pedagoga. Pri nas opra v- 3'ajo to delo kar vsi strokovni elavci: to so vodstva po muzejskih in likovnih razstavah, ogledi kulturnih spomenikov tako v Kranju kot drugje po Gorenjskem - na frimer na Ajdno nad Potoki, v lanšarski muzej v Staro Fužino, na Pusti grad in podobno - in sicer za šolske skupine io tudi za odrasle. Za mladino imamo predavanja, pomagamo jim pri seminarskih, ma-turitetnih in diplomskih nalogah. Omeniti je treba naše vključevanje v turistično ponudbo mesta Kranja, saj pripravljamo v sodelovanju s Turističnim društvom tečaje za turistične vodnike, sodelujemo pri izdajah turističnih publikacij itd. Pomembna vzgojn izobraževalna dejavnost so tudi številna predavanja o kulturnih spomenikih na Gorenjskem. VJR€M€ Za danes in jutri nam strokovnjaki napovedujejo zboljšanje vremena, bo pa hladneje. LUMIN€ SPR€MCMB€ 3 V ponedeljek bo ob 23.26 nastopil prvi krajec. Po Herschlovem vremenskem ključu naj bi bilo lepo. Bimi: Slovenskogoriški kvintet in Gamsi Produkcija BIMI je še zelo mlada produkcija in deluje dobro leto. V njej so se odločili pomagati mladim glasbenikom, ki so na začetku svoje glasbene poti, pri začetnih težavah v glasbenem svetu. Imajo dobro razvito prodajno mrežo in veliko sodelujejo z radijskimi postajami po vsej Sloveniji prav tako pa tudi s kabelskimi televizijskimi postajami. V veliko pomoč pa jim je tudi njihov glasbeni producent Vojko Sfifigoj, ki je bolj poznan kot član skupine Don Juan, zadnje čase pa se vse bof uveljavlja kot glasbeni producent Pesmi je napisal že mnogim glasbenim izvajalcem, kot so Helena Blagne, ansambel Magneti, sofist Miha Balažič in drugi. V založbi želijo sodelovati rajmlajšimi. ki si žefijo peti in jim ponuditi možnost napredovanja v glasbenem svetu. Vsi, ki si želijo podrobnejše informacije o sodelovanju, se lahko oglasijo na Brifijevi 14 v Ljubljani, kjer imajo sedež ali pa po telefonu (061) 576-368. Na današnji prireditvi Kolovrat domačih vlž Tržič *93 bosta produkcijo Bimi zastopala ansambel Slovenskogoriški kvintet, ki je letos izdal drugo kaseto z naslovom 50 let imaš pri Mandarini, in mladi ansambel Gamsi. Na prireditvi KOLOVRAT DOMAČIH VTŽ TRŽIČ '93, ki bo danes, v petek, 17. decembra, ob 17. ki 20. url v dvorani Kina Tržič pod pokroviteljstvom Mercator Preskrba, ddL, Tržič, bodo v imenu založb nastopil ansambli: Slovenski muzikantje, Beneški fantje, ansambel Mka Zajca, ansambel Jože Skubic ki Stapovi, ansambel Jevsek, ansambel Stoparji, ansambel Vinka Cverleta, Slovenskogoriški Kvvnet, ansamoei lonija is*re, ioni oorosett, rtoKonoo Kvimet, Gorenjski muzikantje ki humorist Klemen Kosir, Gamsi, Rubin, kot gostje pa ansambel Jožeta Bumika, pevec Stane Vidmar, humorist Franc Pestotnik - Podokničar ki domača humoristična skupina Cmji iiiiiiiiinji.il 1 mil i, iBii ■ u aa. ■.....111 ■ ^iM.ii^i.. a m ti En tu c amen. rOKrovtteij pnreottve je Mercator praštana, o.a~, irzic; 1u r-TV Televizija Kranj bo posnela tri televizijske oddaje pod sponzorstvom ROMA Glasbene založbe Amadeus, izdane pa bodo tud video kasete Iz serije murodHTvenzfonalnega projekta Kolovrat dorročah viž. Odgovorite na nagradno vprašanje in kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj 64000. Izžrebali bomo dva dobitnica KUPON 7 Vprašanje: V kateri priljubljeni televizijski oddaji so ee prvi predstavM fantje Lz ansambla Gamsi? Odgovor Ime in priimek: Naslov: RADIO TRŽIČ - GORENJSKI GLAS • TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ Po očetovih stopinjah Naš Miha pevec? To pa že ne! Prireditev Prvi glas Gorenjske, ki jo na Jesenicah pripravljalo že leta in tata, je za mlade pevce ena redkih priložnosti, da se uveljavijo. Na Prvem glasa Gorenjske se je prvič predstavila, denimo, Helena Blagne, Id jo danes pozna vsa Slovenija in ki ie rodi komercialno zelo uspešna. Za njo so še številni drugi, ki pravijo, da so pred javnostjo prvič zapeli prav na prireditvi Prvi glas Gorenjske. Med temi Je tudi mladi Miha Rebernik s Kočne nad Jesenicami. Miha je sin znanega pevca Francija Rebemika in naključje je hotelo, da je oče Franci zmagal na Prvem glasu Gorenjske leta 1971, točno dvajset let kasneje pa je na isti prireditvi prepričljivo zmagal njegov sin Miha. Zanimivo je, kako je 17-letni Miha presenetil svoje starše, saj sploh nista vedela, da se ukvarja z glasbo. Njegova mati Majda Rebernik, znana jeseniška napovedovalka, pravi: »Miha doma nikoli nismo slišali peri. Leto dni naj bi vneto treniral košarko - vsak dam je odšel zdoma s košarkarsko torbo. Nekega dne pa je dejal, da bo nastopil na neki prireditvi Kot pevec! Z možem nisva mogla verjeti, zato sva ga skrivaj sla poslušat. Tam sva se šele čudila: da ima Miha tako imeniten glas in da toliko asm?!? Priznal je, da je leto Miha Rebernik um hodil na vaje z aa in ne na košarkarsko tekmo!« Maha - si staršem nisi povedati, ali kaj je bilo? »Košarko imam še danes nadvse rad, a tedaj sem se moral odločiti, šola, košarka in petje - vse troje ne bi šlo. Zato sem se odločil, da košarko pustim in se posvetim petju v ansamblu.« Menda si na prireditvi Prvi gtas Goranske tako prepričljivo zanašal kot ie nihče do tedaj? »Ne vem. Vem le to, da so bile zadnje prireditve tako odlično organizirane in tako profesionalno pripravljene, da se jih zanesljivo ne bi sramovala nobena TV kamera.« Kakšen glas imaš? Takega kot oče? »Mislim, da sem pravo nasprotje, kajti zelo rad pojem countrv glasbo in tudi naš ansambel Bistro ima veliko countrv skladb.« Kako si člani ansambla Bistro utirate glasbeno pot? »Vodja našega ansambla je Boštjan Trampuž, bobnar Grega Potočar, basist Sandi Hudeček, solo kitarist Tomaž Hirschenvelder. Igramo skoraj zastonj, vsi pa varčujemo zato, da bi si kupili nove glasbene inštrumente. Vse poletje smo igrali na terasi Kazine, v Kazini bomo igrali tudi ob koncu leta. Zdaj imamo me-nedžerja, ki nam vsestranko pomaga.« Največja želja? »Vsakemu ansamblu, ki začenja - mi smo skupaj dve leti - je največja želja kaseta, kajti le tako te spoznajo. Imamo že kar precej lastnih skladb. Zelo bi bili seveda veseli, ko bi lahko nastopili v oddaji Poglej in zadeni, kjer predstavljajo mlade glasbenike.« • D. Sedej Med najbolj gledanimi oddajami naše nacionalne televizije je zanesljivo TV dnevnik. In ker ga hočeš nočeš krepko plačujemo, da ga sploh lahko gledamo, bi pričakovali vsaj to, da v dnevniku ne lažejo. In ne manipulirajo. Pa laiejo in manipulirajo, da se kar kadi! Pustimo vnemar obrobne malenkosti, kot je recimo ta, da furt na furt snemajo razne tiskovne konference Kamera se sprehaja po obrazkih novinarjev in novinark, kaže, kako kracajo v blokce, večinoma pa sedijo kot kakšne egipčanske mumije če kakšna časopisna redakcija pošlje kakšno mlado in fletno novinarko, jo bo televizijska kamera kot eno frišno zanimivost snemala od glave do peta, tako rekoč do zadnjega laska. Ob tem večnem snemanju tiskovnih konferenc dobiš občutek, da v tej deželi delajo samo še novinarji- In - le čemu časopisne hiše sploh plačujejo drage spote in samoreklame? Na tiskovne konference naj pošiljajo kakšnega divjega in skuštranega novinarja, ki naj si zaveže rdečo ruto okoli glave, na njej pa naj vpadljivo piše: Berite Dnevnik, Delo, Večer etc V kakšnih treh dneh bo tista ruta desetkrat v dnevniku, saj itak snemajo samo tiskovne. In tako se je oni dan zgodilo, da je bil en moj kolega v spet v »kadru« s tiskovne konference. »hej ga, tička frdamane-ga,K mije ušlo, »pa je vzel dopust, češ bom doma koline delal!« Figo koline, eno figo dopust! Skrivaj na tiskovne konference leta, da se v dnevniku kaže. Pa se je drugi dan izkazalo, da je res delal koline in Ljubljane še od daleč ni videt Kaj se je bilo zgodilo? kjer naj bi ta dan čičkal na neki tiskovni konferenci. Da ženo kap! Mar ima dvojnika? Je to res ta prav ali je samo fikcija? Je kakšen nadčlovek, Marsovec, fenomen, da je ob isti uri na dveh krajih? In ustrahovana ženA plane nanj, ga Sčipa in buta: si duh ali si top rov 7 Ni čudno, da se ga po malem začne tudi bati. Mobitelčki Televiziji ni treba kupovati nobenih tujih na temo presenečenj in srhljivih zgodb, denarja Takšne robe je v TV dnevniku več kot dovolj. Vrli televizijci so dali v dnevnik tri tedne star posnetek z neke tiskovne, kar očitno ni bilo težko, saj imajo tiskovk na tone. Zamislite si vi zdaj njegovo ženo. On reče: preljuba zenička, jaz grem pa danes k sosedu koline delat In se po delovno napravi in ga ni vse do dnevnika. Ko vstopi skozi vrata, se naenkrat uzre ves lep in počesan v TV dnevniku, Televiziji res ni treba kupovati nobenega Rudija Carella in njegovih presenečenj, škoda denarja! Take robe je v TV dnevniku več kot preveč! Nadalje- kadarkoli se govori o kakšnih pokojninah, ugledamo vedno ene in iste starejše ljudi na kakšnih klopicah, z nakupovalno mrežo v roki, v galošah in v sivih plaščih. Ste bili kdaj pozorni na sivolasega možaka, ki osamljeno kadi na klopi v parku in televizijcem že kakšnih deset let pride prav. Če so pokojnine šle gor, če so šle dol, vedno jih simbolizira kadilec na klopu Če je teden boja proti kajenju - spet on! Zdaj pa si zamislite, da je morda v parku zato, ker doma kaditi ne sme in je v parku skrivaj potegnil dim ali dva. Kakšen krava! doživlja doma samo zato, ker se televizijcem ne ljubi posneti kaj drugega? Kaj pa, če je umrl? Kaj pa, če leži v bolnici? Saj kar dol padajo, ko ga vidijo v živo na postelji in obenem na klopici v parku! Spet isti fenomen: eni človeki so za televizijce nadnaravna bitja, saj so lahko v eni podobi na dveh mestih! Če pa to že ne, pa od hudirja mobilni Mobitelčki v človeški podobi! Če je kaj zanesljivo frišne-ga, so v TV dnevniku samo vremenski posnetki Vse ostalo je »komsi - komsa«: ali je ali ni frišno, se nikoli ne ve. Ali so ljudje, kijih kažejo še živi ali ne- tega živ krst ne ve, saj staro robo prodajajo za sveže žemlje Bog ne daj, da bi se blamirali in zapisali da so posnetki stari kot zemlja! Očitke, da naj pometam pred svojim pragom, hvaležno odklanjam. Časopis namreč lahko v vsakem trenutku vsakdo odpove. • D. Sedej Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi Kjer sence ne spi™. : Igor K. "Spaček al le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavi neki Francoz in ponovi prene kat eri lastnik ritroeua 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem sveta vozijo ie 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bi le-ta prvič predstavljen as avtomobilskem salonu v Pariza. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so aa Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rod&L V šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drago leto dobimo aa svetovnem srečanja. Ker se je vse skupaj začelo aa Finskem, je bio prav tam tadi "16. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spsčkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija kreni izpred Khaba Rosa aa Kokriri pri Kranju. Gozdovi, tri hišice, jezera, gozdovi, UrL. Saj se spominjate tiste risanke, ko pravi "...sončen dan ni vsaka siva sreda, praznik je...", namreč jaz sem se nanjo spomnil prav tisto julijsko sredo, ko se je nekje za Lahtijem začel dvanajsti dan našega potovanja, m sem se zjutraj v "gatah" kobacal iz spačka. Začetek dneva mi je voščil, kdo drug kot nežen dež, čeprav se na Finskem včasih celo zgodi, da je lepo vreme kar cel teden. Naše dosedanje izkušnje so vsako misel na dan brez dežja seveda postavljale pod vprašaj. Sicer pa, človek se kar nekako na vzame takega podnebja, posebno, kadar mu do spačkarskega srečanja manjka še tistih nekaj 400 kilometrov. Fin« res ae morejo brez savne Tisti, ki je prvi izjavil, da ie Finska dežela tisočerih jezer, je ime! še kako prav, saj ob bežnem pogledu na zemljevid kaj hitro ugotovimo, da modra barva v primerjavi z zeleno prevladuje. Pokrajina, ki sem si jo tako naslikal v mislih, je bila pravzaprav eno samo močvirje z nekaj drevesi, kakšno hiško in... ne, ceste pa v mojih mislih ni bilo. V resnici je bilo drugače, med širnimi gozdovi, predvsem iglastimi in neštetimi jezerci nas jc dolga ravna, prava "easy nder", cesta vodila od zaselka do zaselka Vsakih nekaj kilometrov je bilo ob njej opaziti nekaj hišic, včasih tudi večje posestvo, kot da so Fina za gradnjo izbirah le najbolj idilične predele ob jezerih. Kasta je najprej Popravilo se je tudi vreme in vožnja proti Nurmesu je bila pravo uživanje za volanom. Sredi popoldneva smo se ustavili v središču Nurmesa, ugotovili, da je mesto veliko kot Cerklje z Dvorjanu in Gradom vred, nekdo pa je izjavil: "No, pa smo prišli.'' Kamp, kjer naj bi se Odvijalo "10. svetovno sreče nje ljubiteljev 2CV", smo našli brez problemov, saj so nam bdi Številni dtroeni v tisti smeri najboljši smerokaz. Ob vhodu na prizorišče smo opravili potrebne formalnosti (prijavljanje, zbiranje informacij...) in se zapeljali na travnik, kjer so nas že čakali Stari, Uroš, John, Košta, Meme, Niko, Maša, Vaher..., naša Nordkapp ekspedicija. (nadaljevanje prihodnjič) NAJCENEJŠA TRGOVINA S POHIŠTVOM sedaj tudi v Škofji Loki I 80Ž/Č/VD/V0m£r/VAStlSC: SIMONA H BO TOREK, 21. decembra 1993 VShHO SOBOTO OPOU>N€ NS MtDSJ TfflOlAV JCSCNICC /96.0 MHZ/ DAMJANA - PETJE, MODERKANJE, B0BENČEK, GLASBENI VRTEC V jutrišnji oddaji Glasba je življenje bomo predstavili Damjano Golavšek, ki ima poleg družine še veliko ljubezni. Poznamo jo seveda kot odlično pevko, pogosto jo slišimo na radiu Slovenija, vodi TV oddajo Bobenček, ki predstavlja naše glasbenike starejše generacije, njena velika ljubezen pa so otroci v glasbenem vrtcu. Damjano ln njeno delo poznamo, morda nam ni poznan le njen glasbeni vrtec. Damjana se Je lotila učnega načrta, v katerem Je Iskala način, kako otrokom približati glasbo, da bi v njej vztrajali tudi, če nimajo najboljšega posluha. Učna ura v glasbenem vrtcu vsebuje veliko petja, igrice, s katerimi razvijamo melodični ln ritmični posluh, igrajo na blok flavtiče, igrajo se glasbeno didaktične pravljice. Pozor, pozor! Bliža se božič ln z nJim božično presenečenje v nagradni Igri ŠOLA. Podrobnosti v zvezi s tem v oddaji Glasba Je življenje. V poštev pri žrebanju pridejo vsi tisti, ki s svojil odgovori sodelujejo pri nagradni igri. Izžrebani v prejšnji oddali pa so bili: Mateja Lajn iz Celja. Nina Kepic iz Kranja ln Eva Kavčič iz Škofje Loke, ki prejmejo po dve malici ŠOLA uro Sola pa bomo poslali Andreji Horvat v Petrovce. Čestitamo! - Kako ti Je všeč na plesu, Janez? - Krasno! - Ti glasba ugaja? - Odlično! - Pa toaleta? - Tam pa še nisem bil. MODL Ja ravno "imagine"... ... oziroma veliko le te, imaginacije namreč, al' pa domišljije, da ne rečem čistega spomina, Je potrebno, da bi napisali vse komade, ki si jih je Izmislil John Lennon, najsi bo skupaj s Paulom McCartnevJem in Beatll ali pa v samostojni karieri. Lepo. da tudi vi, dragi moji obvladate lenonsko sceno", saj ste napisali mucho naslovov, največkrat Imagine, VVoman, Stand By Me (zadevo Je sicer spesnil en črne, k' se ga zdajle ne spomnim) in pa beatlovske Hey Jude, Help ln Yesterday... žrebal Je tokrat Bajaga, ki se te dni mudi v Sloveniji, no. medtem ko Je brskal med dopisnicami, je seveda mižal ln si pel komad "Zažmuii". Takole, tudi Jernej Kaše, Valjavčeva 8, Kranj, bi od sreče lahko malo "zažmurtT. namreč nagrada je tvoja, počak' dopis pol pa zvlzzz v Aligator Muslc Shop. TOP 3 1. The Spaghettl Incident T - Guns'n'pašta 2. Use storije - Eros Ramazottl 3. Sank Ročk u živo NOVOSTI Mlsl'm. koga s'm reku'. Nov* let'pa božič sta že skoraj tu. to Kje ravno usti cajt, ko ae muzikatorji dobesedno strgajo s tne, namreč vsak, ampak res čisto vsak nekaj novega posname ln na prodaj postavi. Zato tokrat samo o novih kasetah: Pet Shop Boys (v vojski je en tip izjavu, d' to v prevodu pomeni pet momaka, koji prave Sov) "VeiV*. Freddie Mercurv RemJbces", Mr. Blg "Bump Ahead". Phil Colins "Both Sides , Smashlng Pumpklns "Slamese dream" Depeche Mode "Songs Of Falt And Devotlon Live" in mega "Zlmzelenčkl" aH slovenski evergreeni. Kaj od tega imate tudi na cedejkah, več o njih pa drugič. LN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 115: A kaj poznate Sank Ročk? Štajerci lz Velenja (razen najboljšega slovenskega kitarista. Bora Žuljana, kl je Pri-morc) naprimer na zadnji cedejkl ln kaseti delajo tudi en malček reklame za pir ln kot Je vedel povedati Aligator, fantje prisegajo na točno določen plr. Ker imamo Slovenci le dve prave velike pirfabrke (ta rdečo ln ta zeleno), vam zlher ne bo težko uganiti, na katerega prisegajo Šankrocki. Dopisnice čakam do srede, 22. decembra, Jasno na Gorenjski glas s pripisom "Jodlkozugator". Vesna Pop Designi še vedno pripravljajo vldeokaseto, ko bo, bom že sporočil, da so "ta erotični . je pa Jasno, a ne. mlsl'm Vili. pa Tone... Boži, a to misliš, d' so vse ženske na svet' črnke, jaz vsaj dve poznam, ki nista, Alenka hvala za rošco ln vldve s Tino mene sprašujeta, kako vem. d' se poznata, saj vaju v Kran vedno skupaj vidim, ej, Špela, jaz namreč nemško ne znam preveč, ampak tisto gotovo pomeni, d' sem full faca (kva se napihujem...), kar se tiče dedka Mraza pri Aligatorju, kaj praviš, a bo... no pa čav. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA JESENICE IZVRŠNI SVET potrebuje DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA za opravljanje denacionalizacijskih postopkov za denacionalizacijo podjetij Pogoji: - dipolomiran pravnik (končana VII. stopnja strokovne izobrazbe) - 2 leti delovnih izkušenj - opravljen preizkus iz ZUP-a Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o delu. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Občina Jesenice, Kadrovska služba, Titova 78, 64270 Jesenice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. TV SLOVENIJA 1 10.00 Zlati prah: Zvezdooki ovčar 10.06 Pamet je boljša kot žamet 10.10 "Kam pa kam...", lutkovna igra za igralca in lutkarja 10.35 Ta svet je tudi zate 11.00 Podjetniška mreža 11.30 R + R, znanstvena oddaja 12.10 Vpreženi pavi, angleška drama 13.00 Poročila 13.06 Sobotna noč 16.06 Sedma steza 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Lonček, kuhaj!, Zelenjavni pečen jak 17.20 Poletje s Selikom, norveška nadaljevanka 17.46 Risanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.46 ABC - ITD, TV igrica 19.15 Otroci voščijo otrokom 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.10 Žarišče 20.35 Moda, moč in slava, 2. oddaja 21.30 Osmi dan 22.20 TV Dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 23.00 Sova: Medvedja usluga, angleška nanizanka; Zgodbe Dicka Francisa, koproduk-cijska nanizanka TV SLOVENIJA 2 15.25 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 16.06 Slovenci v zamejstvu 16.36 Sova, ponovitev 18.60 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 10.30 TV dnevnik, Vreme. Šport 19.66 Šport 20.06 Železni Gustav, nemška nadaljevanka 21.10 Pro et contra 22.06 Videoš-pon 23.00 Svet poroča TV HRVAŠKAI 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.35 Od igre do dela, hrvaška dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.06 TV koledar 12.16 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Ljubezen med tatovi, ameriški barvni film 14.30 Monoton 15.16 TV razstava 16.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.06 Glavni odmor 16.30 Cena denarja 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.16 Pax Christi, dokumentarna serija 21.00 TV parlament 22.46 Poročila 22.50 Nocoj z nami 23.20 Slika na sliko 0.20 Poročila v nemščini 0.20 Sanje brez meia TV HRVAŠKA 2 15.56 Japonska, dokumentarna serija 17.30 Krog nasilja, ponovitev nadaljevanke 17.40 Hrvaško košarkarsko prvenstvo: Cibona -Zrinjevac 19.30 TV dnevnik 20.15 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.46 Krog nasilja, ameriško-italijanska nadaljevanka 21.30 Rojstvo Evrope, dokumentarna serija 22.40 Dokazi, ameriška nanizanka 23.36 Pepsi DJ mag 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 10.60 Koala 11.00 Luč svetlobe, nadaljevanka 12.00 Matlock. ponovitev 13.00 A shop 16.20 Nočni vlak za Muench-en. ponovitev angleškega barvnega filma 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Jazzbina, ponovitev 19.25 CMT 20.10 Poročila 20.30 Prva moč, amriški barvni film 22.10 Matlock, ameriška nanizanka 23.00 Poročila 23.20 Maribora music show 23.40 Jazzbina 0.10 A shop TV AVSTRIJA I 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje 10.15 Evro-turizem 10.30 Peter je najboljši, nemška komedija 11.55 Živalski raj 12.00 Spomini, pogovor z dr. Kurtom VValdheimom 13.00 čas v sliki 13.10 VVatusi, ameriški pustolovski film 14.30 Stan in Olio 14.36 Družinske vezi 15.00 Am, dam, des 15.15 Garfield in prijatelji 15.40 Panda klub 16.50 Nahrbtnik poln dogodivščin 16.15 Konfetti shovv 16.35 Čez galaksijo in potem na levo 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 V stalni pripravljenosti 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.16 Univerzum: Betlehemska zvezda 21.00 Naredi si sam 21.07 Christmas tirne in Vien-na, prenos pred božičnega koncerta 22.35 Pogledi od strani 22.46 Nosijo glavo na prodaj, ameriški film 0.30 Čas v sliki 0.36 Maščevanje stezosledca, norveški pustolovski film 1.56 Mišmi vice 2.40 Poročila 8.30 Vremenska panorama 10.00 Tisoč mojstrovin 11.00 Športna arena 11.50 Svetovni pokal - super veleslalom (ž), iz Flachaua 13.05 Moja najljubša pesem, ponovitev koncerta domače glasbe 14.15 Igreživljenja, 10. del 15.00 Fanto-mas, francoski film 16.40 Iz srca Heinz Ruhmann 16.45 Noriški prvi kristjani 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Zato igramo glasbo 21.00 Naredi si sam 21.07 Teleskop: Rdeči mandarin 21.50 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.36 Klub 2 0.00 Rallv, 8. - zadnji del 0.50 Poročila/1000 mojstrovin CELOVEC Handll BahnholsfrZO Llei.0043-463-511566' PISARNIŠKA TI umika II KKOMIINIK A( HI VASA SIDOKOVNA TPCOV1NA Z OSI BNIM SVI IOVAH M M I H S f P V I S O M 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 0.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.60 Radio jutri C3AI1J SPREJEM BOŽIČNO NOVOLETNIH ČESTITK OD 13. DECEMBRA NAPREJ R 12.00 Napoved programa 12.30 Morda ste preslišali, Naš zgodovinski spomin 13.00 Božično-novoletna voščila obrtnikov in podjetnikov 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-infor-mativne oddaje RA Slovenija 16.00 Božično-novoletna voščila obrtnikov in podjetnikov 18.00 Novice -športni utrinki, obvestila - EPP 19.00 Odpoved programa 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.30 Novice 12.00 Gibljive slike 13.00 Danes do 13-tih (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna in Bracova lestvica Devet izpod Triglava 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.40 Pogled v jutrišnji dani in odpoved programa TOREK CENTER amer. kom. ZGUBLJEN V NEW YORKU ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. kom. PRVAKI ob 20. uri BLAGOVNICA FUŽINAR, JESENICE Ul. M. Trta 1, 64270 Jesenice, tel.: 064/81-952, fax: 861-528 Ob 25-letnici daje KOVINOTEH-NA blagovnica FUŽINAR Jesenice reševalcem nagradne križanke 25 nagrad: 1. nagrada avto PORSCHE 2. nagrada 19 kosov gospodinjske plastike 3. nagrada 9 kosov gospodinjske plastike 4. do 10. nagrada majica KOVINOTEHNA in še 15 tolažilnih nagrad. DESET TISOČAKOV SLAVICI BUKOVEC ij ob 8 uri je kot vsak ZreDa°|e> *° bile pravilne. Izmed nem tednu bržčas prišlo kar prav. k, komisija bralcev Gorenis- 1 '83 pr»pet"» rešitev je g. Druga nagrada je vredna 8.000,00 Pri gotovinskem nakupu nad 20.000 SIT vam nudijo 10 % novoletni popust. Prodajajo tudi na čeke brez obresti ali odlična potrošniška posojila. Odprto imajo od a do 12. in od 15. do 18. ura, ob sobotah od 8. do 12. ura. Dan pred božičem od 8. do 16. ure, na sitvestrovo pa od 8. do 13. ure. Vpisano geslo na kuponu pošljite najkasneje do srede, 22.12. 1803, na naslov KOVINOTEHNA, BLAGOVNICA FUŽINAR, Ul. M. Tita 1, 64270 Jesenice. JAVNO ŽREBANJE bo 22.12.1993 ob 17. uri v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah! k nrisnelih Mina Planine izžrebal: SIT m tret teTRGO- l*^*™™^*^* Trgovini * BLAGOM S™ 83' M«*^«; 2. Sonja DEŽ- ti), 4. - 6. SIT in tretja 5.000,00 SIT (nakup v ' NATAŠA v tej vrednoJ- Včeraj četrte) kega glasa opravila žreb rešitev nagradne križanke ■. VINE Z MEŠANIM BLAGOM J*^^±1°^J?E£ $L4\%$3&& Pč V000'00 NATAŠA, ki io najdete na Glavni 5J^?Jv5^^/f ^0T"j!Jhx "J^* «J V Tr8°v"" NATAŠA na cesti 45 v Naklem pri Kranju DAUTOVlC, Bcaediticeva 2fs, Glavni cesti 45 v Naklem Va* Očitno Trgovino NATAŠA kar Je*enke*' * Ersacks LOMBAR, pričakujejo vsak dan od 7. do 13. dobro poznate, saj vam tri gesla Betosova 24, Krsnj; 5. Ivanka ure in od 14. do 18. ure, ob iz fotografij v križanki (posnete v ZALETEL, Deteljica 11, Tržič; sobotah med 8. in 12. uro. Vablje-Trgovini Nataša) niso delala težav *■ DluJa KEJZAR, Oprešnikova ni v dobro založeno Trgovino Iz črk na oštevilčenih poljih je bilo 5 Knai' . . «_ . NATAŠA, kjer boste za Va* potrebno sestaviti nagradno geslo P™1 nagradaje bon za nakup v prednovoletni nakup igrač u» "TUDI MIKLAVŽ JE Trgovim NATAŠA v Naklem v Šolskih potrebščin našli vse. KUPOVAL PRI NAS". Vse re- vrednosti 10.000,00 tolarjev, kar šitve, ki so bile v bobnu za "° Slav,cl Bukovec v predbožič- . si m KRAT NEKE NEMČUE j4 ŠKRAT STK VERZOV MORSKI 0T0CJE V TIHEM OCEANU PRIPRAVA ZAREPRO DUKCIJO GLASBE IGRALEC IROBERT DE GRŠKA ČRKA 24 OPERA SKLAD MASSE NETA IGRALKA NIELSEN FILMSKA ZVEZDA HUMORIST PUTRIH ZDRŽEN ČLOVEK TELOVADNA PRVINA GRŠKI FILOZOF 21 SKLAD HACA-TURJAN SLONOV ČEKAN ZOLAJEV ROMAN POKR V VIETNAMU NADLEŽNA ŽUŽELKA IRANSKI POLOSEL RTV NOVINAR ČRT 26 ZNAK ZA ENAKO 14 SR1BRNA 0K1ASNA Nf f PRI BOŽIČNEM DREVESU KAUAKSKI OTOKI a SESTAVU F KALAN 9 DEDAL0V SIN STARO BEDUNSKfl PLEME GORA V TURČUI PRfTOK DONAVE SL GORSKi REŠEVALEC FRANCI 10 ST. JAPONSKA PRESTOLNICA RIMSKI DRŽ ZAKLAD SP DEL P0S00E TITANOV MINERAL 35 15 ESEJIST FINCI SOONI ZBOR 30 36 GOVEDO 13 KALCU 28 19 VELIKI RUSKI GRUNTARJI SEDANJE IME GL MESTA lAMENOflSAl DESNI PR VOLGE OPERNI SPEV SLOV KULT DELAVEC IN LUTKAR SAŠO 31 34 FRANK NORRIS GOSTOTA ROJSTEV AMER KUKAVICA REKA H DERARTMA V FRANCU I J? ANGL KRČMA POJEM K/T RELIGIJE TENIŠKI IGRALEC KORDA POLJSKI KONJENIK S SULICO 22 EDEN 00 SEDMIH RIMSKIH GRIČEV PRAV TAKO INDIJSKA BUDIST SEKTA NAZIV' ZA AVTOMOB MOTOR RADIJ 27 OKRAS 29 TROPSKA 0VUALKA THOMAS LOCKE MESTO NA OTOKU TAIWAN HlKK MCKI 4 SPONA OKOV GRŠKA ČRKA STARO SLOVAN OKROŽJE OKOLIŠ EKIPA IGRALKA NOVAK OUVER TWIST LUTECU NEKO RIM PROVINCA RIMSKI PESNIK (ENEJDA) 16 23 REČNA RIBA 11 25 17 12 HLAPU TEKOČMA ARABSKI POGLAVAR SL SLIKAR JOŽE PRIST V Panamske kj KANALU GLAVNI ŠTEVNJK 33 GL MESTO BANGLADEŠ CfTROENOV TP AVTA 18 AVT OZN NgDffiM PLEMIŠKI DVORNI DEČEK PREDPONA V TUJKAH S. Z BANJA 1 ? 3 J S i / 3 9 10 n 12 19 14 15 16 »7 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 ■ 29 30 31 52 33 34 35 36 VZOR 3.14 SPLET LAS TOMISLAV NERALIČ POUTK PHNAT GRŠKI MfT. JUNAKI 9 MONGOLSKI VLADAR NEKE OROŽNIK LITERARNA SNOVANJA Sto šestdeset let Sonetnega venca v Galeriji Prešernove hiše v Kranju Kranj - Na razstavi, ki jo ob obletnici pesnikovega rojstva ponujata na ogled Gorenjski muzej in Osrednja knjilnica iz Kranja, se Prešernova umetnina kale kot ustvarjalen izziv na več ravneh. V sozvočju dveh umetnostnih vej, v razmerju med besedno in likovno ustvarjalnostjo, se Prešernov Sonetni venec s predstavitvijo Maleševih ilustracij pesnitve ob knjižnem delu razstave pokaže kot umetnina, ki omogoča ustvarjalni vzgib v smeri nove, samostojne izpovedne celote, ki ni več zgolj ilustracija ali dodatek, pač pa substanca, ki zna zaživeti svoje lastno življenje. Nadaljnja raven izzivanja se razprostre pred organizatorjem razstave, ki se loteva veličastne teme Sonetnega venca, praktično v vsakem sklopu knjižnega dela razstave: od nastanka nekje v letu 1833 do objave v februarski številki Ilirskega lista leta 1834, prek različnih objav m odmevov v znanstveni refleksiji, prek Erevodov v tuje jezike in legende, v akršno se razrašča nastanek pesnitve ter soočenje z naslovnico literarnega dela in beročim občinstvom, pa vse do zanimive tradicije sonetizma oziroma sonetnih vencev pri Slovencih po Prešernu. Prešernov Sonetni venec, ki je lepota sama po sebi in potemtakem zunaj vseh časov, se v teh sklopih seveda prikazuje le v pretehtanem izboru, ker je brezmejna temav ki jo je komajda mogoče obvladati. Od nastanka se so se porazgubile dražlj-ive življenjepisne nadrobnosti iz pesnikove biografije bodisi v Šolsko učenost, bodisi v grehotno poulično kramljanje o nedotakljivih temah, Venec sam pa kot granitni blok živi že več kot poldrugo stoletje za Evropo '92 in sodobnosti sporoča temeljno spoznanje: po dobljeni bitki v črkarski pravdi, ki je pesnika angažirala v boju za kultiviranje mater-nega jezika, torej za projekt knjižnega jezika v modernem, evropskem smislu, ter po spopadu s cenzuro, ki je pokazal, kako krvavo se - tudi v Evropi - prebija velika ideja, po dobljeni bitki torej ostaja rahlo utrujeno spoznanje, da v prihodnost vodijo ne poniglavost in sovraštvo, ne boji za celjsko dediščino in "ropanje Turčije", pač pa samo "vredna dela", torej veliki teksti. Prav zato se na razstavi na enem samem kraju razvrstijo na ogled praktično vsi dosegljivi prevodi Venca v tuje jezike, od nam bližnjih, sosednjih, pa vse do bengalskega in recimo kitajskega, ki nam ga je za to priložnost ljubeznivo posodila Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane. Manjkata le bolgarski, ki ni priromal pravi čas, in ukrajinski, ki ga nismo hoteli predstaviti v fotokopiji. Poseben poudarek je veljal tradiciji sonetnega venca kot pesniške oblike po Prešernu. Prešeren je sicer neprekosljiv, a razmerje do zahtevne zvrsti se pri Slovencih kar ne more umiriti. Naša literarna veda govori pri tem o razmeroma slabo raziskanem območju ter omenja nekaj desetin sonetnih vencev od Stritarja prek Bora in Menarta do literarnih ustvarjalcev našega časa. Sonetni venci, celo venci sonetnih vencev nastajajo tu in zdaj, ob Prešernu pa se na opazno mesto razvrščajo tudi gorenjski ustvarjalci France Balantič, Valentin Cundnč in Milan Batista. • Franc Drolc Ob 80-letnici režiserja Jožeta Galeta Kekec je živ in aktualen še danes! Še en dogodek je, ki nepreklicno potrjuje, da smo Slovenci pozabljiv narod. Po nepotrebnem, najbrž zaradi svojega slabega spomina ali pa površnosti, zanemarjamo nekatere datume, ki v življenju posameznika in ne le njega, nekaj predstavljajo. Kaže, da bo težko spreobrniti našo navado, da priznanja podarjamo ljudem sele po smrti, namesto da bi jih izrekli za življenja. Kako se počuti posameznik, na katerega pozabijo stanovski kolegi, ne vem, saj tega še nisem doživela. Malomarnost je Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev popravilo na minulem filmskem maratonu v Portorožu in scenaristu in režiserju Jožetu Galetu za njegov 80. rojstni dan, praznoval ga je 11. maja, podelilo posebno plaketo Metod Badjura za njegov prispevek slovenskemu filmu. Rojen Grosupeljčan, je študiral v Pragi in leta 1938 diplomiral na gledališkem oddelku Glasbenega konservatorija v Pragi. Po vojni se je znova odločil za študij, prav tako v Pragi. Spopadel se je z režijo. Pred 46. leti se je prvič srečal z delom pri filmu m stopil na samostojno pot scenarista ter režiserja. Kratka filma "Slovenska drama 1919 do 1949" in "Partizanski dokumenti" sta bila njegova samostojna prvenca. Njegov prvi igrani film - celo- večerec Kekec šteje danes 42 let. V tistih časih je režiser Jože Gale zanj dobil nagrado na festivalu otroškega filma v Benetkah. Kekec je očaral gledalce, doživel umetniški in komercialni uspeh. Najbrž pa ni pričakoval, da bo, tako kot v tistih časih, aktualen še danes. Galeta nagrada in uspeh nista uspavala. Sledil je Družinski dnevnik, znova ga je zamikal Kekec. Leta 1963 je gledalce presenetil s prvim slovenskim filmom v barvah in mu dal ime Srečno, Kekec! Sledila je nagrada v Benetkah! Vandotova zgodba je izzivala naprej. Gale je izziv sprejel in dobili smo trilogijo, njen zadnji del je poimenoval Kekčeve ukane (1968). Prebrisani Kekec pa se še kar naprej sprehaja po alpskih hribih in dolinah. Pozabiti ne smem še dveh celove-čercev: Onkraj in Pustote. Nobeden pa rti doživel popularnosti, kakršna pritiče Kekcu. Jože Gale pa se na ukvarja samo s pisanjem scenarijev in režiranjem filmov. Loteva se tudi fihnske teorije, pomembno je njegovo vodstveno in pedagoško delo. O tem bi vedeli veliko več zapisati njegovi študentje, ki jim je v letih 1967. do 1979. kot izredni profesor za režijo predaval na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo v Ljubljani. • Manja Anderle Laserska plošča Zbora študentov ljubljanske Univerze APZ "Tone Tomšič" Zbor študentov ljubljanske Univerze • Akademski pevski zbor "Tone Tomšič" je izdal novo, tokrat prvo CD (=com-pact disque) - lasersko ploščo v okviru rednih izdaj ljubljanske Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Na njej je predstav-jenih kar 17 mešanih zborov a cappella (= brez spremljave), ki jih je ansambel pel in posnel v letih 1966-1976 z dirigentom Markom Munihom. Skupna minutaža vseh navedenih dis- Organ upravljanja Radia Kranj v ust. skladno z 8. in 14. čl. Statuta, na svoji seji dne 14.12.1993 razpisuje delovno mesto DIREKTORJA z mandatno dobo 4 leta. Razpisni pogoji, ki jih mora, poleg v zakonu določenih, izpolnjevati kandidat za direktorja, so: 1. visoka ali višja izobrazba 2. pet let delovnih izkušenj v novinarstvu 3. imeti mora sposobnost za uspešno gospodarjenje ter organizacijske in druge sposobnosti za vodenje 4. predložiti mora zasnovo programa razvoja podjetja za mandatno obdobje Pisne prijave z dokazili in dokumenti o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati priporočeno, najkasneje do 31.12.1993, pošljejo na naslov: Radio Kranj, v ust., Slovenski trg 1, 64000 Kranj, s pripisom: "Prijava na razpis". O odločitvi bodo kandidati seznanjeni najkasneje do 30. 1. 1993. kografskih dosežkov znaša več kot 40 minut, na plošči pa so predstavljeni skladatelji Gallus, Lasso, Purcell, Brahms, Schu-mann, Debussv, Ravel, Poulenc, VVilliams, Ives, Menotti, Gabri-jelčič in Koszewski. Plošča ostaja tudi neke vrste trajen spomenik-Hommage kar več generacijam Apezeievcev. Kajti dirigent Marko Munih jih je v letih 1966-76 kar nekaj tudi preživel. Ker plošča predstavlja neke vrste antologijski prikaz prepevanja zbora m vodenja le-tega s strani Marka Muniha in je hkrati delo več tonskih snemalcev, so le-ti ostali pri izdaji plošče anonimni. Kvalitativne razlike teh dosežkov le ostajajo. Kljub začetkom plošče pri Gallusu, preko baroka in romantike, je njen globlji pomen slišati prav v sodobnih delih zadnjih posnetkov. Hkrati pa ta plošča lepo pokaže tako na Zborov kakor tudi na dirigentov vrhunec nekega obdobja. Komentator (Peter Kušar) žal v spremnem besedilu ni nanizal kai drugega kot neke vrste paberke, zato je morda v tem oziru plošča malce osiromašena. Marko Munih pa je prav na podlagi veh dosežkov s tem zborom v letu 1969 prejel nagrado Prešernovega sklada. Tudi to kaže na enega od uspešnejših zborovih dosežkov in samo po sebi je umevno, da je bil ta čas (1966-76) hkrati kronan s pričuiočo CD-ploščo, pa čeprav šele danes. Tudi uspehi dirigenta Marka Muniha, takratnega vodje zbora študentov ljubljanske Univerze, oziroma njihovega Zbora pa je začel in dosegel enega svojih prvih vrhov prav s pričujočimi zborovimi dosežki. Da pa so mogli nastati omenjeni posnetki, je le posledica številnih zborovih živih nastopov-koncertov, posnetkov; sedaj, s pričuiočo lasersko ploščo pa seveda še dodatno ostaja kot narodova trajna last. Lep uspeh v tem dejanju si je seveda za izid pripisala prav Založba kast in plošč RTV Slovenije, nam pa ostaja le še to, da ploščo z glasbo v tako različnih skladateljskih podobah še slišimo. Brez dvoma bo ta zadnji diskografski dosežek na našem domačem trgu pritegnil tudi Gorenjce, saj je prav gotovo kar nekaj njih pelo v teh generacijah APZ "Tone Tomšič" (1966-76). • Franc Križnar Slikar vaškega sveta V razstavišču Veronika v Kamniku je na ogled pregledna razstava kamniškega rojaka, slikarja Poldeta Miheliča, ki je posvečena umetnikovi sedemdesetletnici. Polde Mihelič je dolga leta veljal za enega izmed osrednjih predstavnikov našega samorastniStva in naive, pa vendarle se se zlasti ob pregledni razstavi lahko znova zavemo, da njegovo slikarstvo marsikdaj posega tudi po povsem drugačnih izvorih. Na kamniški razstavi so pred nami zaživela tudi nekatera izmed del, ki jih je umetnik naslikal še pred vzponom našega likovnega samorastniStva. Tudi ta pa v sebi že nosijo vse značilnosti nadaljnjega umetnikovega slikarstva, ki je po svojem osnovnem namenu in vsebini le mnogo bolj žanrsko kot samorastniško. Polde Mihelič je namreč slikar preprostega vaškega življenja iz (sicer še ne tako davno) preteklih časov. V svojih slikah nam pripoveduje o že izumrlih vaških skupnostih, skromnih in preprostih vaščanih, vaških posebnežih, napornem vsakdanjem delu, ljudskih običajih in praznovanjih. Na njih so ponovno oživeli nekoliko karikirano prikazani kmetje in kmetice, dninarice, pastirji in pastirice, župniki, vaški posebneži, deseti bratje, vasovalci, potovke, prevžitkarji, pa vaški sejmi, pogrebi, procesije in romanja ter še cela vrsta raznovrstnih motivov. Pogosto pa nam na svojih slikah kaže tudi nelepo podobo vaškega življenja, prepolnega socialne tragike in vsakdanjih krivic. Pravzaprav z njimi poskuša ponovno obuditi podobo življenja, ki ga je njemu samemu bilo dano uživati v zgodnji mladosti. Umetnik nam preprosto vaško okolje prikazuje na kar nekoliko idealiziran način, vendar se je takšno ohranilo v njegovem spominu in prav takšnega, hkrati tudi malce skrivnostnega, prepojenega z baladnim vzdušjem, včasih pa tudi z elementi pravlričnosti, predvsem pa intenzivno podoživetega, nam ga poskuša približati. Prav zato si Polde Mihelič še malo ne trudi zakrivati tudi svojega sorodstva z Vesnani, predvsem z Maksimom Gasparijem in morda še mnogo bolj s poetičnim Gvidonom Birollo. Idilična podoba življenja na kmečkem podeželju, ki so jo po prelomu stoletja oživljali Vesnani, se je v resnici velikokrat močno razlikovala od dejanskega stanja, in tudi pri Poldetu Miheliču so se spomini na veselje pa tudi tragiko preprostega vaškega Življenja že spojili v idilično in čustveno bogato celoto. Ob Vesnanih bi lahko dodali še močnejše tako formalno kot vsebinsko zgledovanje po Pietru Brueglu star., nizozemskem slikarju iz 16. stoletja. Vsebina del Poldeta Miheliča zato še malo ni zavita in nerazumljiva. Njegove slike so nam namreč sposobne spregovoriti kot desetletja ah več stara kmečka povest. Z njimi se vrača v preteklost, vendar bi bili krivični, če bi v njegovem slikarstvu videli samo enega izmed pomnikov preteklih časov. Pripoved o časih, ki jih je doživljal še kot otrok, je v mnogih primerih samo okvir za umetnikovo razmišljanje o vrsti življenjskih resnic in vprašanj. "Staro" v njegovih delih zato marsikdaj v sebi skriva tudi pomenljiv namig na pradavno, ki pa ni nujno samo stvar preteklosti, temveč s svojim sporočilom zadeva tudi sedanjost. • Damir Globočnik Skupinska razstava likovnih del članov Dolika Dela, nastala v časovnem obdobju od zadnje skupinske razstave pa do danes, opravičujejo vloženo energijo članov Dolika in jasno odslikavajo prezentno stanje likovne dejavnosti v jeseniški občini in širše. Po obdobjih preizkušanja in ustvarjanja različnosti likovne tehnologije, stopa v ospredje pri večini ustvarjalcev tista samokritična osebna nota, ki selektorju slik olajša delo, hkrati pa omogoča boljši vpogled v trenutno dejavnost posameznih avtorjev. Stilne in vsebinske raziskovalne stalnice so odraz sprotnega aktivnega spremljanja likovnih dogajanj ne samo na domačem teritoriju, temveč tudi drugod. Primerjanje, preverjanje in bogatenje znanja slikarskih tehnik počasi rojevajo sledove; le tako resno delo je jamstvo tudi za določen komercialni uspeh, brez katerega so progresivna raziskovanja nemalokrat onemogočena, umetniška rast pa prekinjena. Status quo kot slepa ulica ustvarjalnosti bi bil za jeseniško kulturo lahko usoden; zgolj navidezno umetnostno vegetiranje bi z vračanjem k že preživetim usmeritvam društva povzročilo Doliku nepopravljivo škodo in sestop s kakovostnega vrha slovenske likovne scene v provincialno sivino. Neobstajanje pravega kulturnega managementa že tako otežkoča promocijo in prodor lokalne kulture v širši slovenski prostor, zgolj moralna podpora vladajočih občinskih st ur k t ur pa v Rrihodnje ne obeta kaj dosti pozitivnih sprememb v prid društva, lezainteresiranost za DOLIK • nekdaj paradnega konja jeseniške kulture, se opravičuje s tezo, da gre za neprofitno dejavnost ožjega krajevnega pomena, ne pa za kulturno inkarnacijo mesta Jesenice - identifikacijsko karto žitja pod vrhovi Karavank. Tem osnovnim eksistenčnim problemom Dolika je treba v prihodnosti nameniti več pozornosti. Trenutno le amaterska "srčnost" v pravem Eomenu besede omogoča relativno normalno delovanje društva, o gorenjska trma uspela prekoračiti "dolikovski" Rubikon? Zadnja dela članov Dolika niso monumentalna, ne šokantna. Ne kiti jih ekskluzivnost ne preveva ekscentričnost. So le plod pridnega dela peščice zanesenjakov, ki mimo vsakodnevnih obveznosti še najdejo čas za umetniško manifestiranje. Razstava pred nami ne pomeni nekega stilnega ali vsebinskega preobrata v dosedanjem delu skupine. Izhajajoč iz solidnih likovnih izhodišč ni revolucionarna. Je konvencionalna, toda po svoji neposrednosti, čistoči in žanrski razgibanosti kvalitetna in izrazna. Stilna diferenciacija in močna osebna izpovednost sta razrahljali starega duha kolektivizma, ki je zaviral dinamko razvoja tudi znotraj amaterskih kulturnih združenj. DOLIK je združba individuumov, vztrajnih in neutrudljivih iskalcev lepote na samotnih serpentinah življenja. Zaželimo jim srečo v letu 1994. • Boštjan Soklič KOMENTAR PREJELI SMO Kam s " čefur ji"? Kuhinjski menedzerji Nekega jesenskega jutra, ne dolgo tega, se peljem skozi središče enega od krajev na gorenjskem jugu. Kar ugledam na hiši, v kateri domuje in posluje slaščičar Albanec z velikimi črkami izpisan grafit: "Čefurji ven!" Je pač tako: tisto, kar se ie dolgo vidi in sliši v gorenjskih središčih, je zdaj, hočeš nočeš, doseglo tudi nas, na "idiličnem" in zaspanem koncu naše doline. Kmalu za tem je prišlo v sosednjem, slovenskem lokalu do pretepa, v katerem so jo "čefurji", ki so ga izzvali, slabo odnesli.. - Je vsega tega res treba? Lastnik popisane hiše, s katerim se dobro poznava in razumeva ie od onega davnega leta, ko je v naše kraje zanesel sladoled in druge sladke reči, me je še istega dne povprašal: "Poslušaj, kaj pa to pomeni, Čefur? Sem si mislil: če ti ne veš, kako naj jaz?I Ker pa me vprašanja, na katera ne vem odgovora, vznemirjajo, sem nato doma segel po slovarjih in začel iskati. A "'čefurja" nisem našel. Potem sem se spravil na telefon in poklical znance jezikoslovce. Vsi po vrsti so mi odgovarjali neznanstveno; češ saj dobro veš,kaj pomeni "čefur": "ta juine"vendar! Že, ampak jaz hočem natančni izvor in pomen. Odreši me Silvo Torkar, slavist, ki dela v centralnem trezorju našega besedišča, v Inštitutu za slovenski jezik SAZU. Opozori me na besedo, ki stoji v Srbskohrvats-kem slovarju Janka Jurančiča (1986): čufur. In zraven nje razlaga, aa izvira iz turške besede kuffar, kar pomeni: nevernik, nemusliman. Tako torej: turški k se v srbščini spremeni v mehki č, ta pa v slovenščini v trdi č; iz turškega kifarja dobimo gorenjskega če- Miha Naglic furja. Podobno kot iz kebapa čevap in iz tega čevapčič. In kot smo ta košček mletega mesa, pečen na taru, radi jedli na vseh piknikih in veselicah, prekrstili v spodobni, a sterilni "mesni lul-ček", smo besedo, s katero so Turki nekoč poimenovali nas, obrnili in z jo označili tiste, ki so za nas tujci in "neverniki". Ta jezikoslovni ekskurz (= fovor ali razprava o postrans-ih rečeh) naj bo le uvod v komentar dejstva, za katerega ie dolgo vemo in ga je potrdila raziskava Slovensko javno mnenje 93: da tudi Slovenci, kot je ta čas na Zahodu ie navada, vse bolj sovraiimo tujce, ki jim pravimo "čefurji"! Dr. Peter Klinar, sociolog, ga komentira takole: Če precejšen del slovenske javnosti ugotavlja, da je v njenem okolju nestrpnost do pripadnikov drugih narodov občutna, če domala tretjina slovenske populacije pravi, da bi jim bilo ljubše, ko bi v Sloveniji Uveli samo Slovenci, potem lahko mirno govorimo o pojavih šovinizma in ksenofobije. Stališča soraz-meroma majhnega, a ne nepomembnega dela Javnosti, ki odobravjo medetitno nasilje, ki govorijo o tem, da naj bi v primeru, ko slovenska država ne bi ustrezno zavarovala Slo- vencev pred Neslovenci, ljudje zadeve vzeli v svoje roke ipd, pa govorijo ie o začetkih integralnega agresivno mill-tantnega nacionalizma. Vendar pa te, zares problematične ocene na drugi strani blatijo splošno sprejeta stališča javnosti, ki pravijo, da je etično nasilje do tujcev primitivizem, da naj bomo Slovenci odprti do stikov s tujimi kulturami ipd Poleg tega bi podrobnejša analiza najverjetneje pokazala, da omenja, skrajna stališča izraiajo predvsem tiste socialne skupine, ki so manj izobražene, ki so v socialnoekonomskem smislu bolj prizadete, morda vrh tega celo brezposelne, ki so skratka nezadovoljne ne le s splošnimi družbenoekonomskimi, marveč tudi s političnimi razmerami in ki so seveda ves čas pod ne tako majhnim vplivom številnih desnih nacionalističnih strank." (Delo, 4. dec. 1993) Kam potemtakem s "čefurji"? Odgovor je po mojem ta: naj ob dejstvu in sklepu, da novih ne morem sprejeti, ti, ki so ie tu, ostanejo. Zgledujmo se v tem oziru pri starih Izraelcih, pri izvoljenem ljudstvu, ki še danes slovi po svoji ekskluzivnosti. V Tretji Mojzesovi knjigi stoji: "Če biva tujec pri vas v deželi, ga ne zatirajte! Tujec, ki biva med vami, vam bodi kakor rojak iz vaše sredine! Ljubi ga kakor sam sebe! Kajti tujci ste bili v egiptovski deželi." (3 M z 19, 33-34) - Potrudimo se torej v času pred največjim krščanskim praznikom in po njem za nekaj več strpnosti do "nevernih" in "nekristjanov". Ko jih ogovarjamo s čefurji, pa se spomnimo, da je onstran Karavank še vedno dosti takih, ki so nas še včeraj zmerjali s Čušit Z birokacijo nad predsednika Hitrost, s katero se je polegel zadnji v vrsti sporov na relaciji predsednik driave Milan Kučan - obrambni minister Janez Janšat je dokaj nenavadna, če vemo, da ste omenjena dva običajno skrbela za to, da novinarji kar nekaj dni ali tednov polnijo svoje časopisne stolpce. Zdaj je vse skupaj izbruhnilo zaradi odsotnosti častne čete na brniškem letališču ob Kučanovem odhodu v Albanijo in se takoj za tem končalo s suhoparnim in ciničnim pojasnilom Ministrstva za obrambo. Pravijo namreč, da v konkretnem primeru niso kršili nobenih predpisov, ker okoliščine, ki bi zahtevale navzočnost častne strate TO niso natančno določene, saj o tem do zdaj ni obstajal noben poseben pravilnik. Hkrati ob teh formalnih pojasnilih na ministrstvu dodajajo še nekaj drugih, manj stoječih, ki pravijo, da je bil zahtevek za strato z republiškega protokola poslan prepozno (le en dan pred odhodom) in na napačen naslov: Namesto na kabinet ministra za obrambo naj bi bil menda poslan na Republiški štab TO. Obrambno ministrstvo tako tudi v tem primeru ostaja suvereno, kot te ves čas doslej ob vprašanjih, kdo naj poveljuje slovenskim vojakom. Minister Janša s svoje pozicije razrešuje stare zamere s predsednikom republike, ki se vlečejo predvsem iz časov procesa proti četverici. Na tej točki je očitno Kučan najbolj ranljiv, kar pa je izkušen politik, ie še posebej previden, kadar beseda nanese na to njegovo obdobje. Zato se tudi izogiba javnemu soočanju z Marko Jenšterle obrambnim ministrom, na kar ga ie Janša ie nekajkrat pozval. Pri sporu Kučan - Janša je vedno treba vedeti, da imamo pred očmi dva najmočnejša slovenska politika, ki neprestano merita svoje moči. V tem odnosu je celo premier dr. Janez Drnovšek v ozadju, saj se v to zaostreno razmerje nikakor ne vtika. Komentator Vlado Mihel-jak je v Repubiki zapisal, da med Janšo in Drnovškom vlada nekakšno "tiho premirje", saj Janša proti Drnovšku ne odpira fronte, Drnovšek pa Janše ne skuša disciplinirati oziroma se mu ne "pusti sprovocirati", čeprav je vojaški resor sprivati-ziral do takšne mere, da ni več pripravljen z vojsko servisirati niti predsednikovih protokolarnih dejavnosti. Obrambno ministrstvo je resnično ie Janšev zasebni resor, ki ga slednji uporablja za podporo svojim političnim nastopom. Tako si na primer v času, ko so vsepovsod omejene in zaostrene investicije, obrambno ministrstvo gradi svoje nove prostore, hkrati s tem pa dolgoročno zagotavlja mimoprora-čunske vire financiranja. Minister Janša najbolje ve, da je vprašanje o tem, kdo naj poveljuje slovenski vojski povsem marginalno in mu še posebej ustrezna, če nasprotniki ob njem izgubljajo prepotrebno energijo. Tudi če bo Kučanu nekoč uspelo postati vrhovni poveljnik, je dejstvo, da bo denar za upravljanje z masto-donom vojske pri Janši. Kučanu bo tako bolj malo pomagalo nekakšno častno poveljstvo, če mu Janša ne bo dal vojse in tankov. Navsezadnje je to lahko predsedniku republike jasno ie zdaj.koob zapušanju driave ne more priti niti do častne strate, ker pač obrambno ministrstvo vloge ni dobilo pravočasno. Ob tem raje ne pomislimo, kam lahko tak napet odnos privede v primeru resnične vojne. Predsednik bi v takšnih razmerah, kjer dogodkov ni mogoče planirati naprej, neprestano zamujal rok. Birokratska pamet, h kateri so se na obrambnem ministrstvu zatekli ob sporu glede častne strate, je lahko Kratkoročno zelo učinkovita in proti njej teiko najdemo argumente. Če pa tak način delovanja posplošimo, se kaj hitro lahko obrne proti njim samim. Driava ima s svojim protokolom pač tudi svoje zakonitosti. Zgodi se lahko, da mora predsednik driave v trenutku odpotovati. To pa pomeni, da morajo biti protokolarne institucije (s častno strato vred) vendarle v stanju stalne pripravljenosti. Vojska, ki zaradi političnih interesov razmišlja birokratsko in zato zamuja, ne vliva ravno veliko zaupanja. JEŠ GLAS Javnost so v zadnjem času močno vznemirili tudi podatki o nenavadno visokih plačah posameznih menedierjev, ki so bili objavljeni v medijih. Res je to nenavadno in za današnji socialni poloiaj večine naših drtavljanov nenormalno in tudi nemoralno. Vendar niso samo visoki osebni dohodki nekaterih menedierjev tisto, kar vnaša nemir med ljudi. Tudi vrsta in obseg del, ki ga opravljajo nekateri tako imenovani menedterii, vzbujata pri ljudeh, ki za take primere vedo, nejevljo in revolt. Pa poglejmo npr. na primeru Cestnega podjetja Kranj, kako to v praksi izgleda. Cestno podjetje Kranj, kot podjetje posebnega druibe-nega pomena, ki precejšen del svojega dohodka pridobiva direktno iz proračuna (republiškega in občinskih) brez kakršnih koli javnih razpisov, ima kar nekaj takih "menedierjev". Kakšno menedtersko delo opravlja na primer mened-ier za vzdrtevanje cest, za plan ali za splošne zadeve, kjer ga Jerebova nadzira delo treh snažilk, kuharice, dveh kuharskih pomočnic ter štirih vratarjev? Kako se meri uspešnost njenega "menedierskega dela"? Ali mogoče po tem, koliko slan je ričet oz. kako debela je klobasa, ki jo delavci dobijo za malico? Kakšen oseben dohodek in druge privilegije ima ta "menedter-ka"? Mogoče bi to znal razlo-iiti g. Drinovec, direktor Cestnega podjetja, ki je sklenil menedtersko pogodbo za tako "menedtersko delo". Obenem naj še razloti, na kakšen goljufiv način je s pomočjo zgoraj imenovane, zmanipuliral Delavski svet Cestnega podjetja Kranj, da je njemu potrdil menedtersko pogodbo. Seveda tega ne moremo posploševati, ker poznam kar nekaj menedierjev, kise resnično trudijo za razvoj in obstoj podjetja. Vendar taki "menedterii", kot sem jih opisal, mečejo slabo luč na vse menedierje in povzročajo nezadovoljstvo med delavci in tudi razne tihe štrajke, še posebej sedaj, ko je socialna in ekonomska stiska delavcev tako velika. Zato menim, da bi morali tudi sami menedierji razkrinkavati take primere, jih obsoditi in takšne "menedierje" izločiti iz svojega kroga. Le tako bodo pridobili večje zaupanje pri ljudeh. Franc GolorejJ Draga Brezarja 46, Kranj Slovenke, Slovenci zbudimo se! Ob dnevu človekovih pravic 10. deembra. Vsesplošno kršenje človekovih pravic se v R Sloveniji izvaja predvsem v delovanju institucij, ki so po reformaciji sistema in osamosvojitvi, ostale takšne, kot so bile. Tako nekdanji člani nekdanje vsezvezne komunistične partije boljševikov (rdeča-čma burioa-zija) njihovi somišljeniki in simpatizerji ali kot se sami imenujejo "PRAVILNO MISLEČI", uiivajo vse pravice in nekdanje privilegije, saj le ti obvladujejo prav vse institucije. Drugače je pa z navadnim poštenim delovnim človekom, odsotnost kontrolnih organov, neobstojnost pravne driave, prezasedenost sodišč združenega dela in ostalih sodišč, onemogoča uveljavljanje kakršnih koli pravic in prepušča državljane na milost in nemilost skorumpiranim uradnikom (boljševističnim oblastnikom). Še slabše se godi drugače mislečim, to je nekdanjim oporečnikom, z družbo skreganim. Ne samo, da nam je onemogočena pot do kakršnih koli pravic, deležni smo še posebne obravnave, v policijo preimeno- vana (metamorforizirana) boljševistična ljudska milica javno pretepa ljudi na cesti, brez sodnega naloga opravlja hišne preiskave, podtika kazniva dejanja, sodišča (neodvisna boljševistična) pa le te ekspresno obravnavajo. Tako, da se politični procesi izvajajo pod krinko kaznivih dejanj. Obstaja pa tudi močan sum, da se drugače misleče (trmaste) pošilja na zdravljenje za duševno motene. Za SoS ali oSS Benedikt Pančur Pismo poslancu Ivanu Omanu! Poznam Te ie skoraj od otroških let, na Tvoja dejanja pa sem postal bolj pozoren, ko si se začel ukvarjati s politiko. V začetku sem še mislil, da boš delal v interesu "ljudstva". Žal si kmalu pokazal, da ti je politična moč in dobro plačilo za blebetanje zlezlo pod kožo. Bil sem tudi na sestankih, ko si kmetom obljubljal marsikaj. Motilo pa me je, ko si skupaj z drugimi neprestano ponavljal, kako moramo onemogočiti bivše komuniste. Tudi jaz se z mnogimi neumnostmi, ki so jih počeli, nisem strinjal, pa tudi volil jih nikoli nisem, ker na volitve nikoli ne gre. Če ti tega še nihče ni povedal, ti moram jasno povedati, da nisi nič boljši od njih. Ker jih v dejanjih posnemaš, si v nekem smislu od njih še slabši Iz tvojih javnih nastopov se da videti, da se razumeš na vse, kot so se na vse razumeli partijski sekretarji, ki so bili po izobrazbi enaki tebi ali pa so bili "strokovnjaki" s poklicno šolo. O tvojem načinu kadrovanja, ki je podoben partijskemu (Samo, da je naš!") so ti že odgovorili mnogi novinarji Za to pisanje sem se odločil tudi zato, ker si ob raznih priložnostih iskal izgovor za svoje čudne izjave v stavku: "Saj sem bil izvoljen na demokratičnih volitvah." To je sicer res. Rad bi te pa spomnil, da je ta ista volilna baza (večinoma nerazgledani ljudje, ki te poznajo le kot kmeta) volila od partije izbrane poslance, pa čeprav jim to ni bilo treba, saj jih ni nihče s puško silil na volišča. V moji družini tudi v svinčenih časih nismo šli na volitve, pa smo še vsi živi in zdravi Res pa je, da otroci niso dobili za študij štipendije, vendar ne vem, če ne zaradi tega, ker nismo bili "njihovi". Ker si toliko govoril o zaničevanju kmečkega stanu v "svinčenih časih", bi te rad spomnil na nekatera nesporna dejstva. In če si še kaj pošten, bi bilo lepo od tebe, če bi svojim volivcem to tudi povedal. Upam, da ne boš zanikal, koliko nepovratnih posojil in posojil z nizkimi obrestmi (2-3 %) so dobili kmetje v naši občini iz dohodka, ki so ga ustvarjali slabo plačani delavci v tovarnah. Gotovo veš, da so pred več kot dvajsetimi leti začeli rasti po deželi novi hlevi, silosi, nove hiše pa tudi več traktorjev na eni kmetiji. Za nameček pa še vprašaj kmete pod Starim vrhom, koliko so vrnili družbi od posojil, ki so jih dobili za razvijanje kmečkega turizma. In končno. Povej svojim volivcem, koliko kmetov je dobilo nepovratna ali drugače ugodna posojila, odkar se greš ti svojo čudno politiko in demokracijo, ko ni več svinčenih časov! Gotovo pa si si opomogel osebno ti, saj si si kot član predsedstva in kot poslanec finančno opomogel z visokimi prejemki, ki pa so jih res izglasovali od "neumnega" ljudstva izbrani poslanci. S čimer so seveda jasno pokazali, kakšen je njihov interes delati za "dobro" tega ljudstva. Med temi poslanci so tudi mnogi verni in se nemalokrat sklicujejo na "krščanski etos". Ob tem pa mimo glasujejo za velike plače in pokojnine za le polovico delovne dobe, čeprav je množica delavcev na cesti in se prebija Z zelo nizkimi dohodki. Hvala za tak krščanski etos in iskrene čestitke za izjemen pohlep in potrešnost brez primere. Spomnil bi te še na dve "cvetki" poleg mnogih drugih iz poslanskih klopi. V razpravi ob sredstvih za obrambo in obrambnem načrtu za prihodnje si se hvalil, kako si kot vojak JLA prisegel s figo v tepu. (V sobotni prilogi Dela ti je novinar na to te odgovoril.) Jaz bi te pa vprašat Če si tako korajten (seveda za nazaj) zakaj nisi odklonil prisege, kot so jo moji sotovariŠi (Jehove priče), ki pa so šli zato v zapor za precej let. Pa še to. Alije tvoj oče ali ded, kije slutil cesarja (če ga je?) tudi prisegel s figo v tepu, ker je pač slutil tudi tuji armadi in ne slovenski? Moj oče ni prisegel cesarju s figo v Žepu. Kljub temu se je srčno boril za interese monarhije od Piave do Bukovine v Romuniji in bil hudo ranjen, da je ostal invalid brez posebne invalidnine/ Na koncu pa še nekaj o domobrancih, ki so jih "pobili" partizani po loških hribih. Najprej bi te rad spomnil, da sva bila takrat še oba smrkavca in sva prekleto malo vedela o političnih ciljih boja. Zato je tvoje govoričenje, kako so partizani pobijali domobrance in da zato niso šli kmetje v par-itzane čista otročarija in omalovaževanje vseh tistih rodoljubov, ki so šli v boj samo za to, da ohranijo svojo domovino pred okupatorji. Če si še kaj pošten, ti predlagam naslednje: Pojdi v Loški muzej in k še tivim kmetom po loških hribih in ugotovi, nato pa s poslanske klopi tudi odgovori svojim volivcem na naslednja vprašanja: Koliko, kje in katere konkretne domborance so partizani pobili v vaseh loške občine samo zato, ker so odklanjali boj proti okupatorju v partizanskih vrstah. Ker toliko poveličuješ enak prispevek domobrancev in belogardistov v boju proti okupatorju, pa ti še predlagam. Ugotovi in javno objavi, koliko domobranskih čet je iz naše okupirane domovine (občine) pregnalo ali onemogočilo zasedbo naše slovenske zemlje. Za tako pošteno ugotovitev in objavo ti bodo hvaleini tako bivši partizani kot domobranci, še najbolj pa bi s tem koristil objektivnemu obveščanju o NOB mladi generaciji, ki vse to spremlja le iz literature. Za latje delo pa ti na koncu moram povedati. Vsaj po Selški dolini poznam osebno zelo dobro mnoge vasi in kmetije ter njihove prebivalce. V mnogih pogovorih z njimi sem zvedel o dogajanjih med NOB marsikaj. Med drugim tudi to, kako so partrizani likvidirali tudi pripadnike svojih enot in da so bili nekateri vaščani skrivaj likvidirani zaradi osebnih sovraštev še izpred vojnih časov. Kljub vsemu temu pa, vsaj jaz nisem odkril, da so bili prebivalci teh vasi proti partizanom. Nasprotno. Mnogi so iz osebnih nagibov sodelovali v boju in partizanom nudili vso podporo. Zelo malo pa sem slišal, da bi vaščani neke vasim-notično podpirali domobrance oziroma belogardiste. Zato ti telim veliko uspeha pri iskanju dokazov za tvoje trditve v parlamentu, čeprav vem, da ti jih ni treba in da ti za katerokoli neumnost izrečeno v parlamentu tudi ni treba odgovarjati. Tudi jaz in zgodovinska znanost pa ti bodo hvaleini, če boš odkril dokaze za svoje trditve in jih tudi javno objavil. France Rihtar Frank, naselje Skorja Loka arOIUĆI!I21i-4t3 .OBISKALI VAS BOMO 8 Republika Slovenija OBČINA RADOVLJICA Zavod za prostorsko načrtovanje In gospodarsko Infrastrukturo JAVNI, ANKETNI, ANONIMNI ENOSTOPENJSKI NATEČAJ za pridobitev idejnih rešitev razvoja Bieda z okolico 1. Razpisovalec natečaja je Občina Radovljica, Izvršni svet in Krajevna skupnost Bled. 2. Namen natečaja je pridobitev izvirnih idejnih rešitev ureditve prometa ter idejni prikaz možnosti perfektuiranja in perspektive turistične dejavnosti na območju Bleda z okolico. 3. Udeležba na natečaju je omogočena vsem slovenskim državljanom kot tudi tujim državljanom s stalnim ali začasnim bivališčem v Sloveniji, pogoji natečaja pa so pripravljeni tako, da lahko sodelujejo na natečaju vsi zainteresirani za razvoj Bleda, ocenjevala se bo izvirnost in ne kvaliteta prikaza posredovanih idej. 4. Roki Natečaj se začne z objavo v javnih občilih in traja do dne 1. 2. 1994 do 12. ure, ko morajo natečajniki oddati svoje predloge v zapečateni kuverti z oznako "natečaj BLED" na naslovu razpisovalca. Za poslane predloge po pošti velja poštni žig. 5. Natečajne podloge Tekstualni in grafični det natečajnih podlog lahko interesenti brez plačila dvignejo vsak dan od 8. do 13. ure na naslovu: Občina Radovljica, Zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo, Cankarjeva 1, Radovljica, možno pa Je tudi naročilo po telefonu 064/714-213, vsak delavnik od 8. do 9. ure, podloge bodo interesenti prejeli v roku 3 dni po naročilu. 6. Nagrade Razpisovalec natečaja Je predvidel 9 (devet) odkupov v neto znesku po 70.000,00 SIT za najizvirnejše in najsprejemljivejše ideje. 7. Rezultati natečaja Natečajna komisija bo svoje delo opravila do 15. 3. 1994, do 1. 4. 1994 bodo izplačane nagrade, do 15. 4. 1994 pa bo v Festivalni dvorani na Bledu organizirana javna razgrnitev natečajnih elaboratov. Rezultati natečaja bodo objavljeni v dnevnem tisku, na enak način kot razpis. OBČINA RADOVLJICA KRAJEVNA SKUPNOST BLED ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, MIRKA VADNOVA 11,p.p.102 SBDE520M WWSF NR M0VOUTMB Elektrotehniško podjetje Kranj, ki inštalira, prodaja in servisira, je na Miklavževem sejmu v Kranju prvič uspešno predstavilo najnovejši hladilnik ameriškega proizvajalca AMANA. Hladilnik ima 2781 zamrzovalne in 4871 hladilne kapacitete. Posebnost tega hladilnika sta med drugim dve zunajni ročki za hladno vodo in ledene kocke.Elektrotehniško podjetje kot edini zastopnik za Slovenijo vas vabi, da si na Novoletnem sejmu v Kranju ogledate razstavljeni hladilnik in se prepričate o njegovih prednostih glede hladilne oz. zamrzovalne kapacitete, funkcionalnosti in estecke izvedbe in nenazadnje o ugodnih plačilnih pogojih. 7J07&\ Vedete 64$ič*te fin#$Hi&e, 4*eČH Ut> ciAfie&H* hov* let* t994 Ugoden nakup je pri LOKI nakup! Mercator - Meso - Izdelki Škofja Loka Kupci že gotovo poznate Mercator - Meso-lzdelkl, Škofja Loka po njegovih mesnih dobrotah, kijih lahko dobite po ugodnih cenah v številnih naših mesnicah na Gorenjskem, v Ljubljani ln njeni bližnji okolici, na Primorskem, Kobaridu, Divači, Šempetru pri Novi Gorici in še kje, predvsem pa v vseh živilskih Mercatorjevih trgovinah. Ne veste pa še, da vas v mesecu decembru tega leta čaka še eno presenečenje. Ja, pravo presenečenje za vas, zvesti kupci, in predvsem za sladokusce konjskih dobrot in za uživalce divjačinskih specialitet. Kje bodo vse te dobrote, seveda v Škofji Loki na Mestnem trgu 20, kjer bomo odprli butik mesnih in delikatesnih izdelkov MESKO Poleg našega klasičnega programa od svežega mesa do domačih kolin, vam bomo v mesnici nudili že prej omenjene dobrote. Za gospodinje pa še to, pripravili vam bomo različne zrezke za pečenje, poznavalci dobre kapljice pa bodo lahko izbirali med kvalitetnimi buteljčnimi vini. Nudili vam bomo še kaj, kar boste sami ugotovili in po svojem okusu izbrali Cenjeni kupci, v{judno vas vabimo, da pridete na otvoritev v sredo, 22. 12. 1993, ob 12. uri, kjer si boste ogledali našo ponudbo, izdelke degustirali in ocenili njihovo kakovost. METP9* S SODIŠČA Nadaljevanje sojenja v zadevi "orožje" Prihajajo nove priče Kranj, 17. decembra • Glavna obravnava proti Šesterici obtoženih kraje pušk ter streliva iz kranjske vojašnice v začetku lanskega leta ter nekaterih drugih kaznivih dejanj, se na temeljnem sodišču v Kranju nadaljuje tudi ves ta teden. fred petčlanski sodnik senat, ki mu predseduje sodnik Anton ubic, prihajajo nove in nove priče. Za danes so napovedane priče iz zalednega oddelka 3. PŠTO, zaslišanje prič pa se bo razpotegnilo najmanj še na ponedeljek prihodnji teden. Kdaj bo zadeva doživela sodni epilog, je torej težko napovedovati. Ta teden je pred senatom pričal tudi sodni izvedenec, psihiater dr. Marko Skulj iz begunjske bolnišnice, ki je podal izvedensko mnenje za 37-letnega obtoženca Andrijo Veštana iz Radovljice. Ta je med drugim obtožen tudi za grožnje policistom z orožjem 6. julija letos v stanovanju soobtoženega Saša Kokalja v Radovljici. Ko so ga policisti aretirali, je imel pri sebi dva revolverja magnum, avtomatsko puško in strelivo. Obtožnica pravi, naj bi AndrijaVeŠtan grozil v stanju bistveno zmanjšane priStevnosti, kar je dr. Marko Skulj potrdil, obenem pa dopustil možnost, da je bil celo povsem neprišteven. Zato je njegov zagovornik predlagal sodišču, da poda mnenje 8e drug sodni izvedenec. • H. J. Ukrepi za umiritev hitrosti Preprodajali hašiš Jesenice - Kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili so ovadeni 19-letni Edin T., 19-letni Nermin L. in 20-Ietni Ermin M., vsi z Jesenic Edin T. naj bi od avgusta do decembra večkrat prodal hašiš Nemirnu L. ln Erminu M., ki sta mamilo razpečevala naprej. Njuni kupci so bili predvsem mladoletniki z Jesenic. Kriminalisti, ki so tožilstvu ovadili vse tri, so pri hišni preiskavi pri enem od osumljencev našli tudi manjšo količino hašiša, namenjenega za prodajo. • H. J. Bled (pod hotelom Park) SUPER BOŽIČNA IN NOVOLETNA PONUDBA Ob vsakem nakupu zimske konfekcije vam do konca leta nudimo 15% praznični popust Želimo vam vesel BOZIC ter srečno mm UJETO ODPRTO IMAMOrod 9. do 19. ure, OB SOBOTAH:od 9. do 18. ure. Vljudno vabljeni! « JELOVICA JELOVICA, lesna industrija, Škofja Loka Kidričeva 58, Škofja Loka vabi k sodelovanju v SPE - PRIMARNA PROIZVODNJA novega sodelavca za NABAVUANJE ŽAGANEGA LESA IN HLODOVINE Od kandidatov pričakujemo, da imajo: - srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri - nad 24 mesecev delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije Pisne prijave kandidatov z dokazilom o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov: JELOVICA - U -Škofja Loka, Kidričeva 58, 64220 škofja Loka - kadrovska služba. Informacije dobite po tetefonu 064/631*241, int. 237. Da v Žabnici ne bi več tako pogosto "pokalo" Kranj, 17. decembra - Na pobudo prometne policije UNZ Kranj so si strokovnjaki pobliže ogledali odsek regionalne ceste skozi Žabnico in se v pnd večji prometni varnosti dogovorili za vrsto ukrepov. Nekatere naj bi speljali do srede decembra, zahtevnejše prihodnje leto. V Žabnici kljub dobri prometni signalizaciji pogosto prihaja do prometnih nezgod. Crni točki sta sam prehod za pešce pred podružnično osnovno šolo, kjer so žrtve največkrat otroci, ter križišče, v katerem voznike zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zanaša na nasprotni vozni pas ter prek pločnika na vrt stanovanjske niše. Kljub omejeni hitrosti 40 kilometrov na uro skozi vse naselje Žabni-ca policisti ob radarskih merjenjih beležijo bistveno večje hitrosti. Zadnje grenko opozorilo, da je nujno storiti več kot zgolj kaznovati "divjake", je prišlo pred dobrim mesecem, ko je voznik avta na prehodu za pešce podrl tri šolarje. Tako naj bi po naročilu Republiške uprave za cesto nad prometni znak "otroci na cesti" pred šolskim prehodom za pešce namestili dvojni svetlobni utripalec, ob levi strani ceste med prehodom in stanovanjsko hišo pa odbojno ograjo. Odstranili bodo tudi moteči reklamni tabli za picerijo. Kranjska občina pa bo plačala obvestilno tablo za bližino Šole, ki jo bodo namestili pred šolskim prehodom iz smeri Kranja. Zahtevnejša dela bodo opravili prihodnje leto, ko bodo iz kranjske smeri pred šolskim prehodom namestili zvočno zavoro, za ves odsek od prehoda do mostu pa izdelali projekt rekonstrukcije. Vanj bodo zajeli ukrepe za umiranje prometa na uvozu v naselje, gradnjo Vsiljivi prodajalec voščilnic Škof}a Loka, 17. decembra - Kriminalisti s škofjeloške policijske postaje bodo tožilstvu ovadili 23-letnega Dušana P. z Jesenic zaradi kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe. Dušan P. je prejšnji mesec prodajal novoletne voščilnice tudi po Škofji Loki. Med drugim je zašel v stolpnico na Partizanski cesti ter pozvonil na vratih stanovanja, katerega lastnik je Zvone K. Ta je odklonil nakup voščilnic, obenem pa Dušanu svetoval, naj ne nadleguje stanovalcev, ki so se ie večkrat pritofevali zaradi vsiljivosti akviziterjev. No, Dušan P. je kljub temu šel naprej od vrat do vrat. Zvone K. je prišel za njim in mu prodajo voščilnic še enkrat odsvetoval. Moia sta se sprla, zgrabila in padla po stopnicah. Zvone K. si je pri tem zlomil desno nadlahtnico. • H. J. Osumljen goljufije Ponujal blazine, prodal zrak Kranj, 17. decembra - Kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Kranj so tožilstvu ovadili 22-letnega Klemena K. iz Škofje Loke, ki ga utemeljeno sumijo kaznivega dejanja goljufije. Klemen K. je lani kot akviziter delal pri zasebnem podjetju Vip trend v Kranju, katerega lastnika so kriminalisti tudi že obravnavali zaradi suma goljufij. Ljudem je predstavljal blazine za masažo. V primerih, ko je bil kupec zainteresiran za nakup, naj bi Klamen K. pobral po 200 mark akontacije, nekateri pa so tudi že vnaprej plačali celotno kupnino. Tako naj bi Klemen K. tri ljudi iz Lesc, dva iz Radovljice in enega iz okolice Cerkelj z obljubo, da jim bo blazine za masažo prinesel domov, kar pa potem ni storil, ogoljufal za okrog 210.000 tolarjev. • H. J. Vlom v "Jurčka" Radovljica - Med 14. in 15. decembrom je neznanec vlomil v okrepčevalnico Jurček na Rebru v Radovljici. Najprej je poskušal priti v okrepčevalnico skozi glavni vhod, vendar mu vrat niti na silo ni uspelo odpreti. Več "sreče" je imel pri zadnjem vhodu. Iz okrepčevalnice, ki jo je razmetal, je odnesel elektronsko digitalno blagajno, ojačevalec in kasetnik Technics. Zasebno podjetje je oškodoval za okrog 90.000 tolarjev. • H. J. T ZALLA Q G O V I M * V BLAGOVNICI ASTRA v drugem nadstropju KRANJ, Prešernova 10 SUPER UGODNA PREDPRAZNIČNA PONUDBA moške hlače 4.430 SIT otroške termo hlače 2.450 SIT Za ostale artikle vam s prinesenim kuponom priznamo 10% popust pri nakupu nad 3.000 SIT. izmed prejetih kuponov bomo 30.12.1993 izžrebali tri kupce, ki jim bomo povrnili znesek nakupa. ....................................S______A^.. Kl)P0N za 10% popusta pri nakupu nad 3.000 SIT. db Ime, priimek:________________ ! Naslov:____ zmm) pločnikov ob regionalni cesti, zožitev prometnih pasov, prestavitev kolesarskih pasov, avtobusnega postajališča za smer Škofja Loka, zmanjšanje uvoznih in izvoznih radijev na priključni cesti v križišču pri mostu ter javno razsvetljavo. Rekonstrukcijo ceste in prestavitev postajališča bo financirala Republiška uprava za ceste iz sredstev za odpravo črnih točk, gradnjo pločnikov in javne razsvetljave pa kranjska občina. • H. Jelovcan, foto: J. Pelko PETARDE !? Oslepitve, opečeni prsti, požari, prestrašeni sosedi... Je vredno poka petarde? ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! Zaradi mamil vlamljal in kradel Kranj, 17. decembra * Senat temeljnega sodišča v Kranju je obsodil 28-letnega Gorana Pu-zina iz Kranja na enotno kazen dve leti in dva meseca zapora. V enotno kazen je všteta tudi pogojna, ki bi se obtožencu iztekla prihodnje leto. Sodba Se ni pravnomočna. Goran Puzin se je polotil vlomov in kraj, ker je rabil denar za heroin. Tako je iz ene od hiš odnesel več kot 80.000 tolarjev, iz lokala Ajda ukraden jeans jakno, vredno 15.000 tolarjev, iz enega od hotelov po treh dneh bivanja izginil, ne da bi poravnal račun, in podobno. Sodišče je Gorami Puzinu tudi dokazalo, da je najmanj trem mladoletnikom omogočil enkratne doze heroina, dvema pa kajenje kanabisa. V zagovor je dejal, da jim je s tem hotel pomagati iz krize odvisnosti • Skala na progi Kranj, 17. decembra - S torka na sredo ponoči, nekaj pred pomočjo, je strojevodja električne lokomotive med vožnjo iz Kranja proti Škofji Loki na progi pod Orehkom vključil hitro zaviranje. Kljub temu ie lokomotiva trčila v veliko skalo, ki se je po odjugi in deževju odkrušila s pobočja pod vasjo Orehek in zgrmela na železniško progo nad tovarno Planika. Več kot tono težko skalo so delavci Slovenskih železnic razbili in umaknili s proge, tako da je bila po približno dveh urah proga spet prevozna. Po trku je lokomotiva obstala na tirih. Skala je odlomila del ščitnega pluga in močno poškodovala lokomotivo po desni strani. Škodo cenijo na najmanj 20 milijonov tolarjev. • H. J. Mačka prevrnila svečo Begunje - V torek okrog pol desetih je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše, last Vide K. v Begunjah. Stanovanje ie v nadstropju visokopritlične hiše, ogenj pa je pogasil Vidin brat. Škode je za okrog 120.000 tolarjev. Vida K. je bila v dnevni sobi poleg kuhinje. Kot je povedala komisiji UNZ Kranj, je na kuhinjski mizi na krožniku gorela sveča. Perzijska mačka naj bi svečo prevrnila, vžgale so se zavese, od tam pa se je ogenj razširil po klopi, obloženi z blazinami. • H. V11. številki IKS-a ne prezrite: ■ Kjer nebo dobrega soupravljanja, imajo zanič sindikat ■ 0 menedžerskih plačah • še enkrat ■ Delo agencije za zaposlovanje In posredovanje dela ■ V Planiki ugodil vsem sindikalnim zahtevam H Plače v kranjskih podjetjih ■ Pogoji za prostovoljno zdravstveno zavarovanje POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK S položnicami je vselej "križ" Niti najmanj ni vseeno, kje plačujete položnice Za običajno položnico so tarife med 14,00 tolarji in 30,00 tolarji • Kje na Gorenjskem so tarife najnižje in kje najvišje? r KOLIKO JE VREDEN TOLAR n V gospodinjstvu se vsak mesec nabere kupček položnic (za električno energijo, komunalne storitve, vrtec, šolsko prehrano, itd.), ki jih običajno v svežnju odnesemo na pošto ali banko in ob Plačilu zneska na položnici si banka oz. pošta obračuna tudi »vojo provizijo za stroške obdelave položnice. Razlike, ki (si) jih obračunajo banke, so različno visoke in se med seboj za isto storitev krepko razlikujejo. Najmanj 14,00 tolarjev Za običajno položnico z zneskom nekaj tisoč tolarjev znaša Provizija med 14,00 in 30,00 tolarji. Navidez najbolj ugodno je plačevanje položnic v SKB banki, ki zaračunava 14,00 SIT -vendar le za zneske do 1.400,00 tolarjev. Za zneske do vključno 65.000,00 SIT je provizija 1 odstotek, za plačila nad tem zneskom pa SKB obračuna fiksni znesek 644,00 SIT. V LB -Gorenjski banki je za plačila zneskov do 3.000,00 tolarjev tarifa enotna in znaša 30,00 SIT, kar pomeni, da je bančna provizija za manjše zneske na položnicah kar visoka, vendar pa se na Plačilna mesta Gorenjske banke splača podati s položnicami, na katerih so višji zneski. Za plačila nad 50.000,00 tolarjev Gorenjska banka zaračuna le 500,00 SIT. Za plačila zneskov nad 3000,00 SIT do 50.000,00 SIT v LB_Gorenjski banki obračunajo provizijo v višini 1 odstotek od zneska. Sicer pa za plačila večjih zneskov provizijo večidel povsod zaračunavajo v odstotkih, ki pa so različni (v Hranilnici Lon 0,75 odstotka; na pošti, v Slovenski hranilnici in posojilnici, v hranilno kreditnih službah, Abanki, Gorenjski banki in SKB po 1,00 odstotka; v enotah Službe družbenega knjigovodstva 1,03 odstotka). Za najvišje zneske, ki se od banke do banke razlikujejo, povsod zaračunavajo fiksno tarifo, vendar zelo različno - od 400,00 tolarjev v Hranilno kreditni službi in Hranilnici Lon, do 450,00 tolarjev v Slovenski hranilnici in posojilnici, 500,00 SIT v Gorenjski banki in v SDK, v SKB je tarifa 644,00 tolarjev in v Abanki 650,00. "Hišne" ugodnosti V hranilno kreditni službi Kmetijske zadruge v Cerkljah veljajo za člane zadruge ugodnejše tarife. Za plačilo kooperacije je pri zneskih do 1.500,00 tolarjev provizija sicer enaka kot za ostale (15,00 SIT), za višje zneske pa le polovična. Tako znaša vsega 0,5 odstotka za plačila zneskov do 40.000,00 tolarjev in le 200,00 SIT za višje zneske od tega.V škofjeloški enoti UBK banke je provizija za plačila položnic določena v točkah in znaša od 0,50 točke do 20 točk (vrednost točke je izračunana iz vrednosti l.-DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije). Do tolarja natančno ima cenik tarif za obdelavo plačil s položnico (nalog SDK št.10 in 11) izdelana Služba družbenega knjigovodstva. Za zneske na položnici med 1,00 in 1.942,00 tolarjev je provizija 20,00 SIT, za zneske od 1.943,00 do 48.543,00 SIT se tarifo obračuna v višini 1,03 odstotka od zneska, za plačila nad 48.543,00 SIT pa je provizija enotna: 500,00 tolarjev. Bržčas največ plačil s položnicami se količinsko opravi na enotah PTT podjetja Slovenije, saj ima pošta največ vplačilnih mest in takšen delovni čas, ki za večino opravkov s položnicami najbolj ustreza. Za plačila zneskov do 1.500,00 SIT pošta obračuna enotno tarifo 15,00 tolarjev, od zneskov nad 1.500,00 SIT pa 1 odstotek od zneska na položnici. Plačilo Gorenjskega glasa: brez provizije Bančne oz. poštne tarife za plačila položnic so torej takšni, da ob vsakomesečnem plačevanju seštevek provizij nanese kar nekaj stotakov. Ali drugače: seštevek provizij za plačila položnic je običajno tolikšen kot kak srednje velik znesek na položnici Inzato je plačevanje naročnine za Gorenjski glas (podobno kot za RTV naročnino, telefon in račune kranjske Komunale) za naročnike časopisa urejeno tako, da provizije ni potrebno plačati. Tudi v letu 1994 bo tako - seveda le za plačila računov za naročnino na poštah PTT podjetja Slovenije PE PTT Kranj (na 50 gorenjskih poštah). • M.B. Podelitev diplom Kranj, 16. decembra - V petek, 17. decembra, bodo v Centru za razvoj manaeementa Brdo podelili diplome slušateljem pettedenskega izobraževalnega programa "Vodenje poslovnih procesov". Podelitev bo ob 17. uri v gradu Brdo. Letos so zaradi izrednega zanimanja v ta seminar sprejeli 34 udeležencev izmed 50 prijavljenih kandidatov. Trije so se odločili za nadaljevanje študija MBA, vsi pa v svojih podjetjih že prevzemajo vodilne funkcije. V ta seminar podjetja pošiljajo posameznike, za katere ocenjujejo, da so najsposobnejši za >revsem vodilnih nalog. STATISTIČNE INFORMACIJE zavod republike Slovenije za statistiko ljubljana, Važarski pot 12. fax: 061/216-932 Povprečne plače v podjetjih in drugih organizacijah v Republiki Sloveniji,ok1oberl993 BRUTO X?3 SIT SKUPAJ 79076 GOSPODARSTVO 74583 NEGOSPODARSTVO 94244 BRUTO INDEKS X?3 IX 93 SKUPAJ 101,2 GOSPODARSTVO 100.9 NEGOSPODARSTVO 102,0 NETO X93 SIT SKUPAJ 49825 GOSPODARSTVO 47250 NEGOSPODARSTVO 56520 NETO INDEKS X93 IX 93 SKUPAJ 102,5 GOSPODARSTVO 102,1 NEGOSPODARSTVO 103,5 Novo v Kamni Gorici Prejšnji petek, 10. decembra, so v Kamni Gorici odprli novo trgovino Pri mostu. V sklopu trgovine, ki ponuja vse, kar potrebujete za Vaš dom, je tudi bife, kjer lahko posodite in se s prodajalko pogovorite o vsem, kar bi želeli imeti, pa v trgovini tega še nimajo. Na voljo so vam katalogi, iz katerih si lahko izberete želeno blago, ki ga v trgovini še ni, in na vašo željo vam bodo vse, kar si boste izbrali, pripeljali tudi na dom. V trgovini Pri mostu takoj na začetku Kamne Gorice vam torej nudijo vse od žebljička do pralnega stroja, male gospodinjske aparate in pripomočke, posode, akustiko, čistila, lopate za sneg, opremo za kopalnice, tudi kopalniške kabine in zavese, izbirate pa lahko tudi med uvoženimi prti in tepihi, med katerimi je za otroke še posebno zanimiv tepih z dinozavri. Za pomlad obljubljajo tudi vsa drobna poljedeljska orodja. Trgovina je odprta od 8. do 12. in od 14. do 16. ure, ker pa so pravi trgovci, bodo poleg tega, da bodo delovni čas prilagajali zahtevam kupcev, organizirali tudi akcijsko prodajo, o kateri vas bodo preko časopisov in preko radija tudi redno obveščali. Kupljeno blago lahko plačate z več čeki, postregli pa vas bodo tudi s kavico. Pričakujejo Vas v trgovini Pri mostu in vam želijo srečno 1994! Še dolga pot Ljubljana - Škoda, da v torek poleg nekaterih predstavnikov podjetij oziroma posameznih panog slovenskega gospodarstva v prostore Gospodarske zbornice v Ljubljani niso prišli tudi tisti, ki so predstavitev sejmov v Kolnu in Dusseldorfu tudi podprli. Zasebno podjetje Brandt iz Zagreba, ki zastopa oba nemška sejma v Sloveniji in Hrvaški (je pa tudi zastopnik za Bosno in Hercegovino in Makedonijo) je namreč predstavila program na obeh sejmh v prihodnjem letu. Predstavniki območnih zbornic, Gospodarske zbornice Slovenije in morda tudi kakšnega vladnega gospodarskega resorja, če bi prišli, bi se lahko prepričali, kaj v svetu pomenijo, in kako gledajo, na sejme, kot spodbujevalce gospodarskega razvoja. Sejem v Kolnu, ki je s številnimi prireditvami med letom poznan po vsem svetu, bo na primer letos ustvaril za razvoj sejemske dejavnosti v prihodnje milijon mark. Po drugi strani pa je na primer mestna skupščina v Dusseldorfu sklenila, da zgradi novo sejemsko halo in v prihodnjih nekaj letih še drugi nebotičnik za razvoj sejemske dejavnosti. • A. Ž. ■——Ml | M—W | MMMMMM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (TrflC, Jeaanlcej 7848 78JJ8 18,75 1848 7JI 7,78 ADUT Trlić (Deteljic«) 7US 78.81 10.85 10.03 748 7.75 AVAL Bted, Kranj tka gora tm 7845 1835 1842 7,71 748 COPIA, Kranj 78.71 77,18 10.82 16,88 746 745 CREDfTANSTAlT Rbanka Lj. 7M8 7848 1848 1045 748 748 EROSfStari Msyr), Kranj 71.71 78.85 1844 1643 7.71 746 NttRTmc(D»W|lc«) 78,78 78.88 1846 1848 7JI 7,77 GEOSS Medvode 7848 78.88 10.88 104* 748 7,78 WW«JiCAU>i78 78,88 18,77 1848 748 7.71 SLOGA Kranj 7145 78,88 18.78 18.88 748 7,75 SLOVBUATURST Boh. Btatrict 78JJ8 ,. - .. ■ 1844 - 748 ... SLOVEMUATURIST Jesenice 7M1 7646 1847 1848 742 7,78 SUH Kranj 78,78 7846 1848 18,81 7J2 748 TALONŽd. postaja Trata, St Loka 78,78 78.85 18.88 16,68 7.78 746 TJASA Kranj 78^1 78,88 1848 1848 7Jfl 748 UKBŠk-Loka 714« 77,88 1848 16.82 748 746 ttlFAN Kranj 78,71 7648 1848 1848 7.78 748 WILFAN Radovljica. Grajati dvor 78JK 7845 184« 1040 7.72 746 POVPREČNI TEČAJ 7148 78,80 18,78 1040 748 7.78 Pri Šparovcu v Avstriji J« ATS ob nakupu blaga po 10,70 tolarjev. | FinI nakupu in prodaji SKB to MERKUR zaračunavata t« provizije, j MEHJAIMCE VMFAH ., x .. ,.x. . tel.: 064/211 387 Vaš najboljši partner *p.e. radovutcai pri menjavi deviz ^ll^^iš" Jaša tudi za šolarje Trgovina z oblačili Jaša iz Tržiča je poleg dosedanjih dveh trgovin, ene v centru Tržiča in ene na Deteljici, v novem delu nakupovalnega centra na Deteljici zaokrožila svojo ponudbo še z otroško trgovino. To je trgovina z oblačili za otroke od četrtega do štirinajstega leta starosti, v njej pa bodo šolarji in šolarke lahko našli vsa oblačila, ki jih njihova moda trenutno pač nujno zahteva. Tako se fantje in dekleta lahko v novi Jaši oblečejo primerno za prosti čas in za svečane priložnosti. V trgovini, ki jo je zares lepo opremila njihova hišna arhitektka Danica Račič, lahko izbirate v raznoliki in barvno usklajeni ponudbi bund, jaken, poulo-verjev, hlač, majic, bluz, modnih dodatkov in še česa. Vsa oblačila so uvožena iz Italije in so izredno kvalitetna, prav tako pa tudi cenovno konkurirajo svetovno priznanim znamkam. Kupite jih lahko tudi na več čekov. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, pokličete pa jih lahko po telefonu 52-164. Vsi delavci trgovin Jaša vam želijo srečno novo leto in vam ob tej priložnosti podarjajo novoletno darilo, 10 % popusta pri nakupu vseh oblačil v mesecu decembru. KAM XA KOSILO, VEČERJO ? JIME GOSTINSKEGA lOBJEKTA KRAJ S PECI ALI TE TE MEHU CENA ODPRTO I GOSTILNA |Pr'FYimožk i rnSTSVO priTržifc j vsak aaa kesile iaanfioj M vrt« j*£ p neradi« 1 kosilo 6Đ0.00SIT i vsak dan 9-23 tel.: 57-585 1 GOSTILNA ZARJA 1 Tel.: 49-305 JTrboJB 1 domač* krvavica, paćenice, |zd{ej, iaaad. loko, vsako soboto »b nedeljo kosilo f kosflo 1600.00 SIT 1 vsak dan 11-23 pat..saUl-01 torti zaprto 1 GOSTILNA Pod Dobrno J Tel,: 56-009 i BREZJE pri Tržiča jnaoaljskokosaovsa ! vrste jedi po narodu ikosiio 1500.00 SIT s vsakdan 13-23 sob., nad. 1123 | ponadaljak zaprto 1 RESTAVRACIJA "RAJ" j TtHČ—d p: 50-491 jSttr malica, kosila, j jedi p« narodni 1 nafta f 140 SIT ! kade 1500 SIT \ vsak dan 8-24 pat.-seb.8-02 j nad, -proz. 10-24 KMETIJSTVO UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Pozimi je več časa za izobraževanje Znanje za razvoj kmetijstva Čeprav nas delo in livljenje vseskozi bogatita z novimi znanji in izkušnjami, je vendarle potrebno tudi zavestno in načrtno dodatno izobraževanje. To seveda velja tudi v kmetijstvu in za vsakogar, ki dela na tem področju. Zaradi vse hitrejšega razvoja tehničnih ln tehnoloških znanosti ter novih spoznanj je potrebapo znanju vsak dan večja. Kmetijstvo, ki je eden izmed najve Člih uporabnikov prostora, je hkrati z motnostmi uporabe prostora tudi soodgovorno za smotrno izkoriščanje teh kapacitet, ki jih je dolino skupaj z uporabno vrednostjo zapustiti naslednjim rodovom. Prihajajoče zimsko obdobje daje nekaj več možnosti, da si za izobraževanje namenimo več časa. Kmetijska svetovalna sluiba Gorenjske je na osnovi predlogov s terena ter strokovnih sluib v kmetijskih, iivilskih in drugih organizacijah, strokovnih kmetijskih sluib v občinah in na republiški ravni pripravila predlog izobraievalnega programa za sezono 1993/94. Program vključuje kmetice in kmete kol proizvajalce, kmečke iene kot nosilke druiinskega iivljenja na kmetijah ter podeielsko mladino kot generacijo, ki prihaja. Obsega različne oblike izobraievanja: strokovna predavajo, zimsko šolo kmetovanja (ciklus predavanj), delo z interesnimi skupinami, demonstracijske poskuse in prikaze, tečaje, strokovne izlete, predstavitve, strokovna in druiabna tekmovanja, programska in druiabna srečanja, servisne preglede določenih kmetijskih strojev... Izobraievalni program bomo poskušali čimbolj pribliiati vam, kmetovalcem, zato je tudi predvidenih veliko število krajev in glede na zanimanje tudi več ponovitev posameznih izobraievalnih oblik. S tem sestavkom vam ne morem predstaviti vseh naslovov, krajev in datumov posameznih aktivnosti. Izobraievalne programe ali informacije lahko dobite pri vseh vaših lokalnih svetovalcih, kjer lahko poveste tudi vse vaše predloge in mnenja o vsebini, obliki, načinu in krajih izvajanja izobraievalnih programov. Vaših uresničljivih pobud bomo resnično veseli. V programu, ki zajema celotno gorenjsko območje, je predvideno za kmetovalce skoraj 50 strokovnih tem, ki bodo predstavljene na 100 mestih, ob tem pa bo potekalo delo z interesnimi skupinami na 7 mestih. Na 12 mestih je predvidenih 21 demonstracijskih poskusov in prikazov, testiranje škropilnic, sejalnic in silainih kombajnov pa bo organizirano glede na predhodne prijave. Prav tako je zelo obseien in raznolik program izobraievanja kmečkih lena, ki se jim na določenih področjih lahko pridružijo tudi ostale prebivalke podeželja. Tako načrtujejo pri predavanjih 29 tem na 49 mestih ter 46 tečajev na 97 mestih. Podeželska mladina, kot posebna ciljna skupina, ima v programu 18 strokovnih predavanj in štiri krotke. Za uvajanje dodatnih dejavnosti na kmetije bodo za posebne skupine, ki ie delajo na tem, še dodatno organizrana tri strokovna predavanja in dva tečaja. Strokovni ogledi, ekskurzije in prireditve bodo organizirane v okviru moinosti povsod tam, kjer je bil ali pa še bo izraien interes in pripravljenost s strani uporabnikov. Naslove, kraje, datume in ure vam bomo sporočali sproti. Spremljajte naš in vaš Gorenjski glas, lokalne radijske postaje, zbirališča mleka in oglasne deske, kjer običajno puščamo obvestila, ki so namenjena vam. Izvajanje izobraievalnega programa seveda tudi nekaj stane. Upamo in ielimo, da nam bodo tudi v tej sezoni, tako kot so nam tudi v prejšnjih, pomagali pri uresničitvi vsi tisti, ki so za razvoj kmetijstva zainteresirani ali soodgovorni. To so predvsem kmetijske in iivilske organizacije, občine, zavarovalnice in seveda sluibe, ki so neposredno odgovorne za izvajanje programov. Oblike pomoči so seveda različne, od neposredne finančne pomoči do prostora in zemljišč za izvajanje programa, kakor tudi drugih sredstev, ki so za to potrebna. Verjamem, da boste del sredstev, zlasti tistih, ki so potrebna za organizacijo tečajev, prikazov in strokovnih ekskurzij prispevali uporabniki sami, saj naj bi kljub splošnim pridobitvam največ pridobili ravno vi. Kmetijska svetovalna služba Kranj mag. Jurij Kumer, dipl. kmet. inž. S 60 LET TRADICIJE N KLJUČAVNIČARSTVO POTOČNIK Izdelovanje zidanih štedilnikov na trda goriva ter vrat in vezi za krušne peči iz kvalitetne nerjaveče pločevine po naročilu! Marija Zmrzlikar Potočnik vKoseze 18, Vodice, tel.061/823-346 > Ali je res težko biti kmet? Tarif 68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9 Od 26. julija dalje se ne imenujemo večJUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Se vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše imformacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15 uro. —tmPM Slabega avta, obleke,..in mleka noče nihče Ivan Obal: "Slabega avta noče nihče, prav tako ne luknjaste obleke. In tudi slabega mleka ne bo več mogoče prodajati." Besni ca, 14. decembra - Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov je v torek pripravil v osnovni Soli v Besnid pogovor z naslovom Ali je res težko biti kmet Dveurno "moževanje" z državnim sekretarjem za kmetijstvo Ivanom Obalom je pokazalo, da v času velikih sprememb na kmetijskem in gozdarskem področju res ni lahko biti kmet, vendar pa razmere spet niso tako brezupne, da bi le črnogledo zrli v prihodnost ali pretirano "sejali" pesimizem. Kot smo slišali, se kmetijsko ministrstvo prizadeva urediti in izboljšati razmere v kmetijstvu. Čeprav je pri tem omejeno s finančnimi možnostmi in obremenjeno z dediščino preteklosti, je nekaj že storilo, še več načrtuje. Državni sekretar Ivan Obal je povedal, da je sedanje kmetijsko ministrstvo prevzelo vodenje kmetijskega "resorja" v času, ko so bile razmere že kritične. Po več mesecih izrazito liberalne kmetijske politike je odkupna cena mleka pokrivala samo še 60 odstotkov pridelovalnih stroškov, tržišče je bilo preplavljeno z uvoženim mesom in mlekom v prahu, zaščitne in kmetijske politike ni bilo... Ko je po volitvah vodenje kmetijskega ministrstva prevzel dr. Jože Osterc, je bil največji problem, kako v vladi prepričati zagovornike izključno tržnih zakonitosti v kmetijstvu o tem, da je za Slovenijo najprimernejša eko-socialna kmetijska politika, katere del je tudi zaščita domačih Eridelovalcev pred (dumpinš-im) uvozom kmetijskih pridelkov in prehrambenih izdelkov. Kot je dejal Ivan kako se tem stvarem streže in pri uvozu predložijo račune s cenami, ki so višje od dejanskih. S tem se izognejo plačilu razlike, ogoljufajo državo in povečajo svoj zaslužek. Bo odkupna cena pokrila vse stroške? Kar zadeva odkupno ceno mleka, jo v vladi na vsake tri Obal, Slovenija zdaj takšno politiko ima (vsi, ki hočejo uvažati, morajo plačati posebne uvozne dajatve), vendar "sistem" v praksi deluje le tričetrtinsko. "Novopečeni" podjetniki namreč dobro vedo, mesece prilagajajo rasti pridelovalnih stroškov. Cena zadnje mesece pokriva vsaj 80 odstotkov stroškov, čili kmetijske politike za prihodnje leto pa je, da bi kmetje dobili za mleko plačano toliko, kot kažejo stroš- ki. Državni sekretar Ivan Obal priznava, da bo to verjetno precej težko, ker v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj oporekajo kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije, ki naj bi bila sporna predvsem zato, ker zajema premalo kmetij. Ministrstvo bo že prihodnje leto tudi na tem področju imelo več podatkov, saj bo z novim letom začelo v Sloveniji voditi knjigovodstvo 460 kmetij. Kot smo slišali, se v kmetijskem ministrstvu prizadevajo tudi za to, da bi spremenili cenovna razmerja med pridelavo, predelavo in trgovino in da bi nekatere v vladi prepričali, da za drago hrano ni krivo kmetijstvo, ampak predvsem predimenzionirana predelovalna industrija. In kaj je še storilo ministrstvo? V osemdesetih od' stotkih je zmanjšalo carinske dajatve za uvoz zaščitnih sredstev, gnojil in drugega reprodukcijskega materiala, ohranilo je poldrugi tolar nadomestila za mleko in regresiranje pridelave v hribovskem in gorskem območju, prispevalo subvencije za izvoz presežkov hrane, v proračunu za prihodnje leto predvidelo sredstva tudi za regresiranje obrestne mere pri posojilih... • C. Zaplotnik Nov razpis za štipendije * Vsi kmetje se ne bomo mogli prilagoditi strožjim merilom za oddajanjemleka. Kaj se bo zgodilo z ostalimi? Jaz slabega avta nočem, prav tako ne luknjaste obleke - in tudi slabega mleka ne bo več mogoče prodajati. In le zakaj se nekateri kmetje ne bi mogli prilagoditi stroljtm merilom, ko pa velika večina dokazuje, da se lahko?! * Kako to, da so skoraj vsi kmečki otroci ostali brez štipendij? Merila bodo spremenjena, razpis bo ponovljen. * Na avstrijskem Koroškem imajo tako urejeno kmetijsko šolo, daje bila naša mladina ob ogledu navdušena. Če bi tudi pri nas imeli takšno šolo, verjetno ne bi bilo teiav z vpisom. Pri nas smo imeli najboljšo policijsko šolo, najboljšo politično šolo... Avstrijci so ubrali drugo smer in imajo danes med drugim tudi vzorno urejene kmetijske Šole z internati. Uvoznih kontingentov ni več Ali pri nas še veljajo kontingenti za uvoz kmetijskih pridelkov oz. prehrambenih izdelkov? Kontingente smo julija letos odpravili. Ugotovili smo namreč, da tovrstni uvoz ni prispeval k zniianju cen na domačem trgu in da so z njim bogateli le uvozniki, ki so poceni kupljeno blago doma drago prodajali. Z uvedbo posebnih uvoznih dajatev (prelevmanov) se je uvoz zelo zmanjšal, zdaj pa se dogovarjamo tudi o merilih, kdo je sploh lahko uvoznik. Mesa, na primer, ne more uvažati tisti, ki nima predelave. Na tem področju je zdaj tako velik nered, da te boli glava. Zakaj driava ni uvedla prelevmanov na uvoz krompirja in zelenjave? Kmetijsko ministrstvo je predlagalo uvedbo prelevmanov za krompir, vendar pa s tem ni soglašalo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. V kmetijskem ministrstvu smo se potlej znašli drugače in smo sprejeli uredbo, ki tudi prepoveduje uvoz jedilnega in semenskega krompirja. Kar zadeva zelenjavo, se pripravljamo na ustanovitev avkcijske družbe, prek katere bo moral iti vsak, ki bo hojel prodajati v Sloveniji Pri nas zdaj prevladuje "albanski lobi", ki je zelo prilagodljiv, iznajdljiv in kapitalsko močan. Če SKD ne bi bilo v vladi... * Kaj bi pomenilo za kmetijstvo, če Slovenski krščanski demokrati ne bi bili v vladni koaliciji? Nisem zadovoljen s tem, kar smo dosegli kot stranka vladne koalicije, vem pa tudi, kaj bi bilo, če nas ne bi bilo v vladi Za primer poglejmo samo prirejo mleka. Če bi odkupna cena vseskozi pokrivala le 60 odstotkov pridelovalnih stroškov, kot je pred zamanjevo oblasti, je lahko izračunati, koliko bi ob letnem odkupu 350 milijonov litrov mleka zgubili živinorejci * Ali so ie v kateri od slovenskih občin prenesli kmetijska in gozdna zemljišča v državni sklad? Kmetijski kombinati poskušajo prek zborničnega združenja doseči spremembo zakona o denacionalizaciji, zato tudi nihče med njimi ni do roka prenesel na sklad niti hektar zemljišč. Čeprav je res, da tudi zemljiške knjige niso urejene, pa je kmetijsko ministrstvo že opozorilo vlado, da se zakon ne uresničuje. M ■ KŽK KMETIJSTVO KRANJ, Begunjska c. 5 mmsui KROMPIR sort DESIREE, JAERLA, SANTE in RESY lahko dobite po ZELO KONKURENČNIH CENAH v skladišču krompirja v Šenčurju. Pri večjih količinah priznamo še dodatni popust. Informacije po tel.: 064/41-017 in 064/211-252. POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE! Z udomačitvijo do malih domačih živali Udomačevanje še poteka Človek poskuša udomačiti bobra, kuno zlatico, srebrno lisico, antilopo... Po mnenju zgodovinarjev je človek udomačil prvo žival okoli 15000 do 7000 let pr. n. š., in to psa, ki mu je potem pomaga) pri lovu. V obdobju od 7000 do 2000 let pr. n. š. pa je bilo udomačenih več vrst živali, med njimi tudi golob m kokoš. Po letu 2000 pr. n. š. sta bili udomačeni gos in raca, v srednjem veku pa kunec. Danes golobe, kokoši, race, gosi in kunce poleg še nekaterih drugih razvrščamo med male domače živali. Udomačevanje divjih živali poteka še danes, saj poskuša človek udomačiti bobra, kuno zlatico, srebrno lisico in podobne kožuharie. Potekajo tudi intenzivne raziskave o možnosti udomačevania nekaterih divjih živali na območjih, kjer ne uspevajo domače živali, ki jih poznamo v naših krajih. V Afriki se, na primer, trudijo udomačiti antilopo, ki naj bi nadomeščala naše govedo za pridobivanje mesa. Pri tem delu uporabljajo izkušnje, ki si jih je človek pridobil z udomačitvijo kuncev, kot edine domače živali, za katero zanesljivo poznamo potek udomačitve in njenega divjega prednika, ki še danes teka po širnih planjavah našega planeta. Male domače živali nimajo za seboj tako dolge zgodovine kot druge domače živali, katerih sledovi segajo prav v začetek človeške civilizacije. Človek je začel udomačevati male živali šele tedaj, ko se je začel ukvarjati s kmetijstvom oziroma se je iz pastirja spremenil v poljedelca Pri ugotavljanju izvora malih domačih živali imajo raziskovalci velike težave, posebno še v primerih, če so divji predniki že izumrli. Predniki nekaterih malih domačih živali so naslednji: Golob • je potomec evropskega in prednjeazijskega divjega goloba pečinarja (Columbie li-via). Gos - divji prednik je divja gos (Anser cinereus), ki Še danes živi v Evropi, Aziji in Afriki. Raca - tudi prednica domače race, divja raca (Anas bosehas), je še danes razširjena po Evropi, Aziji in Afriki. Kokoš - je potomka kokoši, ki živijo v Indiji, to je kokoš bankiva (Gallus ferrugineus). Razni tipi teh kokoši so razširjen po Cejlonu, Kitajski in na otokih malajskega arhipelaga, posebno na otoku Java. Kunec - prednik domačega kunca je divji kunec (Orvctola- gus coniculus), ki je bil razširjen v Evropi že pred zadnjo ledeno dobo, približno 600.000 let pr. n.š. Po umiku ledenikov se je kunec ohranil na Pirenejskem polotoku in v severovzhodni Afriki, o čemer pričajo najdbe iz jame Gorgan v Gibraltarski ožini in iz pokrajine Dordognc v Franciji; zgodovinarji menijo, da te najdbe segajo v čas 12000-4000 let pr. n.š. Sam proces udomače-vanja divjega kunca znanstveniki umeščajo v leta 2500-1800 pr. n. Š-Kunec je edina domača žival, za katero zanesljivo poznamo potek udomačitve in njenega divjega prednika, ki Še ponekod še danes živi v prosti naravi. Morski prašiček - izvira iz Cavia cutleri, živečega v Južni Ameriki. Je ena prvih udomačenih malih živali, saj so našli že v grobovih starih Inkov, poleg mumij tudi ostanek morskih Erašičkov. (nadaljevanje v pri-odnji številki) • Anton Žumer RAZSTAVA MALIH ŽIVALI OD DANES (17. decembra) DO NEDELJE (19. decembra) DVORANA NA PRIMSKOVEM PRI KRANJU ODPRTO OD 9. DO 19. URE! SREČELOV JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: razstava pasemskih mačk če boste Imeli s seboj današnji izvod Gorenjskega glasa: POLOVIČNA VSTOPNINA! Organizira: Društvo gojiteljev malih živali Kranj UREJA. Vilmi Sunovnik NA PRVENSTVENIH HOKEJSKIH TEKMAH JE TRENUTNO DOLGČAS V NEDELJO SPOPAD HOKEJSKIH ZVEZD V pripravah na svetovno prvenstvo bodo naši hokejisti nastopili proti tujcem, ki igrajo v slovenskih klubih. Jesenice, Bled, Kranj, Ljubljana, 17. decembra - Te dni je državno hokejsko prvenstvo bolj dolgočasno kot ne, saj se merijo boljše ekipe s slabšimi (in brez presenečenj visoko zmagujejo). Za popestritev hokejskega utripa v Sloveniji in kot prve priprave naše reprezentance na svetovno prvenstvo pa bo v ljubljanski dvorani Tivoli v nedeljo ob 18. uri tekma med našimi najboljšimi hokejisti in tujci, ki igrajo v slovenskih klubih. Že pred tekmo pa se bodo ob značaja. Njej bomo skušali 16. uri pomerili maši in hrvaški dokazati, da po kvaliteti ne pionirski reprezentantje. zaostajamo bistveno za tujci. "Tekma med našimi tujci in Gotovo pa bo dober trening za nami bo predvsem prestižnega nastop na svetovnem prvenstvu, saj imamo reprezentantje premalo težkih tekem. Ce pa hočemo na svetovnem prvenstvu kaj doseči, pa bomo morali imeti čimveč skupnih preizkušenj," je na sredini tiskovni konferenci pred nedeljskim spektaklom povedal kapetan Slovenske ekipe Igor Beribak. V naši ekipi bodo nastopili še: vratarja Simšič in Bolta, branilci Vukčevič, Bešlagič, Kunčič, Zaje, B.Paiič, M.Pajič, Potočnik in Brodnik, ter napadalci: N. Zupančič, M.Zupančič, Beribak, Gorenje, Tišler, A. Razin- fer, M. Smolej, Kopitar, Vari, uvak, Crnovič in T. Vnuk. Tudi kapetan tujcev Trevor Jobe se že veseli nedeljskega obračuna: "V naši ekipi bo dosti dobrih igralcev, tako da težko povem, kdo bo najbolj nevaren za vrata domačih igralcev. Računam tudi na dobre Ruse, ki jih je v ligi kar nekaj." Sicer pa ima selektor tujcev Brad Beu- tow na voljo kar številno moštvo hokejistov. Igrali naj bi: vratarji Drozdov, Reddick, Ca-vanagn, branilci Anfjorov, Para-monov, Šahraj, Sheehv in Scholefield ter napadalci Jobe, Patterson, Bouchard, Rahma-tuljin, Račkov, Kadikov, Pove-čerovski, Leonov, Stolbun, Benedik, Frolikov in Rožkov. Sicer pa je ta teden deseti krog državnega prvenstva minil brez presenečenj. Na Jesenicah so Acroniji z 18:1 odpravili ekipo Leljak Maribora, na Bledu je Triglav izgubil z 11:4, Olimpija Hertz pa je premagala Slavijo s 15:4. Prvenstvo se nadaljuje že danes, pari pa so: Triglav - Acroni Jesenice, Maribor - Olimpija Hertz in Slavija - Celje. Bled je prost. • V. Stanovnik Jeseničani so v torek zasuli gol mariborskih lisjakov. Matjaž Kopitar je bil uspešen dvakrat. Foto: J. Pelko ZAKLJUČEK ŠPORTNIH IGER škofja Loka, 17. decembra - S slovesno razglasitvijo rezultatov se bodo jutri končale 13. delavske športne igre občine škofja Loka. Na njih ie letos sodelovalo več kot tisoč tristo ljubiteljev športne rekreacije, ki so se pomerili v petnajstih športnih discipli-nah.Gcncralni pokrovitelj tekmovanj je bil TERMO. Škofjeloški Športni zvezi je tudi letos uspelo tekmovanja pripraviti tako, da so bila zanimiva za moške in ženske, starejše in mlajše udeležence. Iz nekaterih podjetij je sodelovalo celo več kot sto tekmovalk in tekmovalcev, najboljši pa bodo jutri zvečer Da sklepni prireditvi dobili medalje in nagrade. Na slovesnosti, ki se bo začela ob 20. uri zvečer v hali Poden v okofji Loki, pa bo tudi veselo, saj bo za ples in zabavo skrbel ansambel Obzorja, prireditev pa bo potekala pod Peksovim pokroviteljstvom. Za gostinski del bodo skrbele članice ŽRK Lokastar, bogat srečelov so pripravili RK Šešir in SK Alpetour, podjetje Lokastar bo pripravilo degustacijo svojih, predvem suhomesnatih izdelkov. Vsi udeleženci tekmovanj so že prejeli brezplačne vstopnice, Poleg njih pa so na zabavo vabljeni tudi vsi ostali Ločani. Vstopnina je 200 tolarjev. • V. S. SMUČARSKI SEJEM V ŠKOFJI LOKI škofja Loka, 17. decembra - Smučarski klub Alpetour je tudi letos organizator smučarskega sejma rabljene opreme, ki bo ta konec tedna v dvorani Poden v Škofji Loki. Sejem bo odprt jutri in v nedeljo med deveto uro zjutraj in sedmo uro zvečer, na njem pa se bo moč prijaviti tudi za smučarske tečaje, ki jih v klubu pripravljajo za vso zimo, če bodo seveda ugodne snežne razmere. Ob sejmu pa se škofjeloški športni delavci te dni pripravljajo tudi na Pokal Loka 94, ki bo v tej sezoni 19. in 20 februarja. Predsednik odbora Pokala Loka je letos Lojze Bogataj, ki je ob sebi že zbral sodelavce v odboru, prav tako pa so že sestavljeni pododbori in komisije. Da bi bila udeležba mladih smučarskih asov tudi letos na visoki ravni, so vabila odposlali kar v 30 držav v Evropi in Ameriki, izšel pa je tudi prvi letošnji bilten s programom tekmovanja in pregledom dosedanjih zmagovalcev. • V. S. VABILA, PRIREDITVE Srečanje smučarskih generacij Dovje Mojstrana - Vasici ob vznožju Triglava, Dovje in Mojstrana, sta dolgo veljali za zibelko smučanja. Tam je bila vzgojenih vrsta smučarjev tekačev, skakalcev in alpincev. Za uspehe pa je bil potreben trud mnogih ljubiteljev zimskih športov. Da bi se ponovno srečali in poklepetali, člani izvršnega odbora Športnega društva Dovlje Mojstrana, danes ob 17. uri, pripravljajo srečanje smučarskih generacij. Začelo se bo ob 17. uri v Osnovni šoli v Mojstrani. • V. Svarunov spominski odbojkarski turnir - Odbojkarski klub Termo Lubnik in društvo Partizan Škofja Loka organizirata to nedeljo, 19. decembra, tradicionalni Svarunov spominski odbojkarski turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe OK Črnuče, ŠD Bor iz Trsta, OK Triglav iz Kranja in OK Termo Lubnik iz Škofje Loke. Tekmovanje bo odprl in podelil priznanja škofjeloški župan Peter Hawlina. • V. S. Novoletni turnir v malem nogometu - Klub malega nogometa Marmor Stripv iz Škofje Loke prireja 2. januarja 1994 novoletni turnir. Turnir bo v dvorani Poden, zanj pa se je že moč prijaviti po telefonu 631-241 (dop) ah 633-233 (pop) - Andi Ahčin. Prijavina je 5 tisoč tolarjev, ekipe pa jo lahko poravnajo na žrebanju, ki bo 23. decembra v avli dvorane Poden. • V. S. Boiično-novoletni namiznoteniški turnir - V osnovni šoli v Križah bo jutri in v nedeljo 3. božično-novoletni namiznoteniški turnir. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 9. uri dopoldne. • V. S. Košarkarski spored - V drugem kolu I. SKL košarkarji Triglava gostujejo pri Kraškem zidarju. Prav tako na gostovanje v zadnjem kolu odhajajo vse gorenjske ekipe v I. ženski in v II. moški SKL Košarkarice Kranja gostujejo v Rogaški Slatini pri Rogaški, Ločanke pa v Slovenskih Konjicah pri Cometu. Pri moških Didakta iz Radovljice gostuje v Zagorju, Odeja Marmor pa v Borovnici. • V. S. \ A TRfll IŽI 17 fl5 I ITPIIA N A C171 f A K A Odbojkarski spored - V zadnjem jesenskem krogu v DOL bodo i^/iJDV/LJJI ILi \JO Li\J\sh9rYlM\ igralci Minoltc Bled v soboto v Ljubljani poskušali presenetiti ©30 MET —I III V nedeljo v Kranju PRVOLIGAŠI V MALEM NOGOMETU Sodelovali bodo Olimpija, Koper, Izola, Primorje, Istragas, HIT Gorica, Piran in Živila Naklo. Kranj, 17. decembra • Slovenski nogometni prvokategorniki tudi pozimi ne mirujejo. Že nekaj časa poteka prvo zimsko prvenstvo prvoligašev v malem nogometu. V nedeljo bo v kranjski športni dvorani na Planini zaključni del predtekmovanja v zahodni skupini. Tekmovanje se bo začelo opoldne in bo trajalo do desetih zvečer. Sodelovale bodo ekipe SCT Olimpija, Koper, Izola, Primorje, Istragas, Hit Gorica, Piran in Živila Naklo. Živila Naklo bodo ob 14.30 igrala s Piranom, ob 16.10 s Koprom in ob 21,10 z Olimpijo. Igralni čas je dvakrat po 20 minut, za vsako moštvo pa igrajo štirje igralci in vratar. * J. K. V Predosljah je bilo ekipno Šahovsko prvenstvo občine Kranj za osnovne šole. V štirih konkurencah: Mlajši in starejši dečki in deklice so bili najuspešnejši učenci OŠ Lucij an Seljak iz Stražišča. Zmagali so med starejšimi (Uroš Kavčič, Branko Panič, Aleš Zaletelj in Mario Majstorovič). Med mlajšimi deklicami so bile prve učenke OŠ Matija Čop iz Kranja (Anja Nanut, Sabina Jurič, Katja Fic in Jasmina Alimi), med starejšimi deklicami pa učenke OŠ Simon Jenko Kranj (Špela Meden, Tatjana Zlatanovska, Polona Meglic in Simona Zakoč). Vrstni ted pri starejših dečkih: 1. OŠ Lucijan Seljak (14 meč točk/24 šahovskih točk), 2. OŠ Matija Čop (11/21.5), 3. OŠ Simon Jenko (10/21.5), 4. OŠ Jakob Aljaž (9/17), 5. OŠ Stane Žagar (5/11.5), 6. OŠ Davorin Jenko Cerklje (4/9) in 7. OŠ Simon Jenko dekleta (3/7.5). Vrstni red pri mlajših dečkih: 1. OŠ Lucijan Seljak (9/15.5), 2. OŠ Predoslje (7/14), 3. OŠ Stane Žagar (7/14), 4. OŠ Jakob Aljaž (5/11) in 5. OŠ Predoslje II (2/5.5). vodilno ekipo Olimpije, Žirovičani.Jpa se bodo ob 18. uri v CSUI-ŽIC na Jesenicah pomerili z ekipo TAD Europe Kamnik. Ženska ekipa Autohit Bled bo pri zadnjeuvrščeni ekipi ŠD Tabor poskušale ogroziti Gornji Grad na drugem mestu. V II. DOL gostujejo igralke Alpin Triglava v Ljubljani pri ŠD Tabor II, oslabljene Kroparke pa čaka v OŠ Lipnica ob 17. uri težko delo z ekipo Cimos II. V III. DOL - moški igrata doma le Plamen proti Bled II (OŠ Lipnica ob 19. uri) in Bohinj proti Triglavu (OŠ B. Bistrica ob 18. uri). V ženski kokurenci pa Bohinj proti Bledu II (OŠ B. Bistrica ob 16. uri) in Šenčur proti Solkanu (OŠ Šenčur ob 16. uri). • M. Branko ČADEŽ IGRA ZA LEEDS Vaterpolo je v Sloveniji šport, pri katerem se dosti ne da zaslužiti, kaj šele živeti oa njega. Zato igralci iščejo zaposlitev v tujini. Pri avstrijskem prvoligašu iz Celovca Že igra Kranjčan Robi Kodrič, trener pa je tudi Kranjčan Igor Perkovič. K temu klubu naj bi v prihodnji sezoni pristopil igralec Meggitoursa Kranj 90 Dani Rozman. Trenutno se kluba dogovarjata o odškodnini. V tujini pa svojo športno pot nadaljuje kapetan slovenske reprezentance Uroš Čadež. Bivši igralec Triglava in Meggitoursa iz Kranja že dva meseca živi in trenira v Angliji. Sedaj, ko je Meggitours izpadel iz evropskega pokala pokalnih zmagovalcev, 6a bo Uroš tudi igral za tamkajšnjega prvoligaša Leeds. • Grega ošir 30 LET AKCIJE "NAUČIMO SE PLAVATI" PLAVALNA PISMENOST NA EVROPSKI RAVNI Ljubljana, Bled, 17. decembra • "V Sloveniji akcija "Naučimo se plavati" traja od leta 1963. Pobudo zanjo je dala zvezna komisija za telesno kulturo pri izvršnem svetu Jugoslavije, v Sloveniji pa je bil istega leta imenovan odbor za vodenje akcije. Danes, po tridesetih letih, moramo biti z opravljenim delom zadovoljni, rezultati, plavalna pismenost na evropski ravni, pa ostajajo vsem Slovencem," je na torkovi tiskovni konferenci ob tridesetletnem jubiljeju poudaril predsednik republiškega odbora akcije "Naučimo se plavati" Ivko Sink. Raziskave med vojaki v začetku šestdesetih let so govorile, da več kot petdeset odstotkov Slovencev ne zna plavati. Tudi utopitve so bile številne, zato so se takrat v državi začeli zanimati, kaj narediti, da bi se plavalna kultura izboljšala. Začeli so se organizirani tečaji plavanja, prelomni trenutek pa so bile tako imenovane šole v naravi, ki so se začele v šolskem letu 1964/65. Večino šol se je vključilo v akcijo učenja plavanja, tako s tečaji učenja plavanja v domačih bazenih, kot s šolami v naravi. Od leta 1983 pa je bilo učenje plavanja sprejeto tudi v šolske programe. "V tridesetih letih akcije smo zgradili sistem, ki je večini mladih omogočil naučiti se plavati, ta trenutek pa se bojimo, da bo sistem tega učenja zrušen. Vzrok temu je padec standarda, dejstvo, da je bilo veliko šol v naravi organiziranih na Hrvaške, pa tudi dejstvo, da je učenje vezano na zimske bazene, ki se zapirajo, namesto da bi gradili nove. V večini evropskih držav so bazeni opredeljeni kot komunalni objekti, pri nas pa njihov status ni urejen," pravi prof. Ivko Šink. Slovenski športni strokovnjaki, na čelu z dr. Venceslavom Kapusom tudi ugotavljajo, da je v Sloveniji tri do petkrat premalo pokritih (in odkritih) bazenov, zato je marsikje težko načrtovati plavalno vzgojo, ki pa vsekakor pomeni tudi stopnjo kulture naroda. O vsem tem bo tekla beseda na današnji okrogli mizi na Bledu (začela se bo ob 15. uri), ob 18. uri pa bodo podelili tudi priznanja zaslužnim strokovnim in organizacijskim delavcem. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzelo Ministrstvo za šolstvo in šport, izvedbo pa športna zveza Kranj pod sponzorstvom zavarovalnice Triglav iz Kranja. • V. Stanovnik OKEJ ZAL0KARJEV TURNIR Kranj • Hokejski klub Triglav iz Kranja bo v počastitev na prezgodaj preminulega športnega, predvsem pa hokejskega delavca Rudija Zalokarja jutri, v soboto, 18. decembra, organiziral turnir za kategorijo malčkov, to je letnik 1983/84. Turnir bo na kranjskem drsališču z začetkom ob 8. uri, sodelovale pa bodo ekipe: HK ACRONI JESENICE, VSV BELJAK, KAC CELOVEC in HK TRIGLAV KRANJ. Turnir se bo igral po propozicijah, ki veljajo za kategorijo malčkov, igralni čas pa do 3-krat 12 minut. Vse ekipe bodo prejele pokal, najboljši vratar in strelec tudi praktične nagrade, prizadevni organizatorji pa so pripravili tudi bogat srečelov. • Iztok Jakopin BIATL0NCI TEKMUJEJO NA POKLJUKI Pokjjuka. 16, decembra * S tekmovanjem moških na 20 kilometrov in žensk na 15 kilometrov se je začela letošnja druga tekma biatloncev za svetovni pokal. Več kot štiristo iz 26 držav se jih je zbralo na naši Pokljuki, kjer bodo tekmovali Še jutri in v nedeljo. Na tridnevnih tekmovanjih seveda sodelujejo vsi najboljši biatlona sveta, med njimi tudi naši, ki si želijo prvih točk letošnjega svetovnega pokala. Te je na prvem tekmovanju prejšnji teden uspelo osvojiti le Andreji Grafiič, soliden vtis pri moških pa je pustila le štafeta. Naši imajo na domačem terenu vsekakor možnost, da se izkažejo.Te dni pa so se že izkazali oi^anizatorji, ki so kljub obilnemu deževju in kasneje snegu uspeh pripraviti tako progo kot strelišč«. Rezultatov prvega dneva tekmovanj do zaključka naše redakcije Še nismo dobili. Tekmovanje pa se bo nadaljevalo jutri, ko bodo ob 10. uri startali moški na 10 kilometrov, ob 13. uri pa bodo tekmovale Ženske na 7,5 kilometra. Na tekmova-liščuin ob njem pa bo zanimivo tudi v nedeljo, ko bo ob 10. uri tekmovanje moških štafet, ob 13. uri pa bodo tekmovale še ženske štafete. Podelitev pokalov za četrtkovo in sobotno tekmovanje bo jutri ob 18. uri v Turistično trgovskem centru na Bledu, v nedeljo pa na snežnem stadionu na Rudnem polju ob 15. uri. • V. Stanovnik IMiZNi TCNismimsinTj NA VRHU BREZ SPREMEMB Pred zadnjim kolom v gorenjski namiznoteniški ligi na vrhu nič novega, medtem ko je od drugega do četrtega mesta Še vse odprto, saj so kar tri ekipe z enakim številom točk Križe 1, EGP Škofja Loka 1 in Gumar-gostilna Benedik. Vodilne Križe 3, so v derbiju iztržile točko v Stražišču proti Gumarju. Edino srečanje, ki je bilo preloženo, je bilo srečanje med Krizami 1 in Javor Commercom. Rezultati 10. kola: Križe 2 : EGP Škofja Loka 2 8:2, Gumar Benedik : Križe 3 5:5, Kondor : Odisej 4:6, Predslje : EGP Škofja Loka 1 0:10 in Jesenice : Šenčur 10:0. Pari zadnjega 1L kola: Šenčur : Križe 2, EGP Škofja Loka 1 : Jesenice, Odisej : Predoslje, Javor Commerc : Kondor, Križe 3 : Križe 1 in EGP Škofja Loka 2 : Gumar. • Janez Starman HlJflNJE ZAČETEK IZBIRNIH TEKEM ZA SP Ta teden se začnejo izbirne tekme za sestavo reprezentance Slovenije, na XX. SP 1994 v Nemčiji od 14. do 22. maja 1994. Zvezni trener F. Belcijan iz Ljubljane je pri članih že določil pet evidentiranih kandidatov (Steržaj, Kirbiš, Benedik, Bizjak in Urbane), ostalih 14. pa se jih bo v petih nastopih potegovalo za tri mesta v zaključnih pripravah. Med te potencialne kandidate je določen tudi Triglavan Vane Oman, ki bo moral kar dobro poprijeti z delom, da se bo uvrstil v ožji izbor, kar mu seveda vsi Želimo. Za članice pa je zvezni trener L. Gobec iz Ceha, določil celo šest evidentiranih kandidatk (Kardinar, Petak, Šeško, Grobelnik, Tkalčič in Urbane), tako da prideta v ožji izbor izmed 12. samo dve kandidatki. Tudi tu imamo Triglavani železo v ognju, to je mlada Andreja Ribič, ki ji ravno tako kot Omanu, želimo mirno roko pri metu in seveda uvrstitev v ožji izbor.. • Tone Česen ODMEVI 'avno pismo D. Graifonerja Dušar Graifoner najbrž meni, ia bo s svojim "Javnim pismom", ki ga je objavil Gorenjski glas 30. novembra in ga je razposlal tudi drugim časopisom in listom v objavo, dvignil vso slovensko javnost proti lovstvu. V Lovčevem priročniku je iskal dlake v jajcu, da bi umazal urednika te lovske učne knjige ter vse tiste, ki se iz nje učijo, da lahko postanejo lovci "z vsemi pravicami in dolžnostmi ubijati". Iz nje je iztrgala nekaj stavkov in jih tudi prilagodil svojemu namenu. Višek njegovega pisma pa naj bi bil citat iz Priročnika, ki "bo šokiral vse ljubitelje živali, posebej mačk". Avtor poglavja o lovski kinologiji v tej lovski knjigi med drugim piše, da pri psu spodbujamo ostrost na roparice s tem, da mu - ko si je Že večkrat ohladil jezo na mrtvi mački - mačko obstrelimo, da jo (laže) zadavi. Če naj bi bilo Graifonerjevo Pismo vsaj delno objektivno, bi moralo dopustiti, da je nekatere mačke, ki se klatijo naokrog, predvsem po poljih in gozdovih, le treba odstreliti, čeprav - kljub dobremu namenu lovca - vsak zadetek ne bi bil smrten. A tega nihče, po njegovem, ki ljubi Živali, ne bi smel, saj bi s tem dokazal vso svojo podlost. Vprašujem Graifonerja, kako vse to spravlja v sklad z gozdno steklino, ki nam že desetletja dela velike preglavice. Laboratorijsko ugoptavljajo steklino namreč tudi pri mačkah! Ali ve, da ta bolezen živalim povzroča neznosno trpljenje, pravo gorje? Neprimerno večje od obstrelitve! ■ V Gorenjskem glasu od 3. t. m. je poudarjen naslov Članka: Nevarni spuščeni psi in mački, na Gorenjskem letos ugotovljenih že 156 steklenih živali, proti tej smrtni nalezljivi bolezni pa cepljenih že 130 ljudi. Direktorica Zavoda za zdrav, varstvo v Kranju dr. Marija Seljak novinarju med drugim odgovarja: "Če že imajo ljudje mačke in pse, naj zanje poskrbijo. Žal prepogosto ni tako. Ko pa poči strel, je ogenj v strehi, vsega so krivi "krvi željni" lovci. - Povod vašemu Pismu, D. Graifoner, ki stresa vso jezo na lovce, je bil najbrž tudi tak strel?! Učinkovita ostrost je lastnost psov davne preteklosti, ki pa jo zver pes sedanjosti vse bolj izgublja. Tudi po človekovi krivdi. Toda pes ne more in ne sme biti ovca! Kako mu torej vrnti ostrost, predvsem psu nekaterih lovskih pasem? Pisec poglavja v Lovskem priročniku o kinologiji je neizpodbitno izvrstne kinolog, teoretično in praktično, zato je predlagal učinkovit "recept". Če D. Graifoner pozna boljšega, naj ga, prosim, posreduje tudi drugim! Priznam, da lovec mački z obstrelitvijo prizadene bolečine. Navkljub vsej sentimentalnosti raznih neuravnovešenih ljubiteljev in zaščitnikov živali pa je po vsem svetu tako, da zelo pogosto ni moč mimo bolečin in trpljenja, če naj bo dosežen določen cilj. - Ali miška ne trpi, ko jo zgrabijo ostri mačji kremplji in se ji zasadijo v hrbet mačji podočniki? Prenekatera mačka se nato s pohabljeno miško še igra, dokler čivalci od strhau ne poči srce. - Pride sovaščan k meni pidpisanemu in prosi, naj mu ustrelim njihvoo mačko, češ da ni dneva, da ob ptičji krmilnici ali kje drugje ne bi ujela siničke, Sčinkavca ali kosa. Upam, da ga ni, ki bi mislil, da ptička v mačjih zobeh nič ne boli! - Zdaj je čas kolin. Nekateri naprednejši klavci prašiča prej ustrelijo, v glavo, možgane, nato mu izpustijo kri. V glavnem pa na deželi prašiče še vedno koljejo na star način, če je kmetu prašičevo cviljenje vesel vrisk v čast domačemu prazniku, prašiču ni. Boli ga kot še nikoli prej v življenju, ker mu je I klavec zabodel nož v vrat, in trpi, dokler mu ne odteče kri. - Na TV ekranu kdaj vidimo ribiče, kako na krov svojih bark vlečejo v zadrgah svojih mrež po tisoč in več rib hkrati, ki dvignjene iz morja s škrgami in ustri hlipajo za kapljami vode. Kdo lahko reče, da takrat ne trpijo! - "V najlepši kurji klavnici na svetu - Perutnine Ptuj - obesijo na kavle po 16.000 (16 tisoč) piščancev na uro," me pouči odrezek iz dnevnika Delo od 13. aprila 1990. Visijo z glavo navzdol in čakajo na klavca, ki enemu za drugim prereže vrat. V smmtih krčih trzajočim se hitro ali tudi ne tako hitro za vendo ustavi srce. - Ali D. Graifoner kdaj pomisli, kadar je goveji zrezek ali sreba govejo juho, da so govedo nasilno naložili na kamion, vlak ipd., lačno in žejno odgnali v klavnico. Na njenem pragu žival začtui, kaj jo čaka, od strahu se ji prično tresti noge. Z vsemi silamis e upira, a električni šok ali gonjačev cigaretni ogorek na stegno ali bolečina skorja zlomljenega repa jo potisne čez prag v njeno "mrtvašnico".Podobnih primerov je še in še, a bodi dovolj! Z njimi le hočem reči, da bolečin Živalim ne povzroča le lovec, ampak tudi živali, največ pa ljudje, četudi nelovci: nekateri neposredno (kavec prašičem, govedi, piščancem, ribič ribam itd), večina pa posrendo s tem, da uživajo klobase, meso raznih vrst, ocvrte piščance, konservir-ane ribe itd Iz vrste vseh navedenih in nenavedenih povzročiteljev bolečin in trpljenja živali naj stopijo le popolni vegetarijanci, a še ob njih velja pomislek, saj po najnovejših dognanjih čutijo in trpijo tudi rastline. V Javnem pismu Dušana G. ostaja še nekaj trditev oz. vprašani, na katera bo še treba odgovoriti. France Cvenkel Spomini nekega težkega obdobja Čas druge svetovne vojne je bil za mnoge Slovence usoden. Nemški okupator je selil vse zavedne Slovence in družine partizanov. Mnogi se niso nikoli vrnili. Aprila 1942 sem bila kot šestnajstletno dekle z družino izgnana v Nemčijo. Vrnili smo se šele leta 1945. Tistega dne, 7. aprila 1942, so zgodaj zjutraj v vas Voglje pri Kranju prihrumeli vojaški kamioni in obkolili domove tistih družin, ki so bile določene za izselitev. Iz Vogelj so takrat izselili osem družin, dve sta se pozneje iz zbirnega taborišča v Goričanah pri Medvodah vrnili domov. Ob osmi uri zjutraj so nas izgnali iz hiše in prebrali obsodbo, da smo zaradi delovanja proti nemškemu rajhu za kazen izgnani v Nemčijo. V zbirnem taborišču so namestili več družin hkrati v eno sobo. Ležali smo na slami, ki je bila sem in tja nametana po tleh. Ves čas bivanja v taborišču smo bili močno zastraženi in vsak večer so nas preštevali. Po nekaj dneh so nas transportirali v Nemčijo. Namestili so nas po raznih krajih Bavarske. Najprej smo bili v kraju Fuhrt pri Erlan- fenu, kasneje pa premeščeni v raj Poksau, kjer smo ostali do konca vojne. Vse za delo sposobne so zaposlili po okoliških kmetijah in tovarnah. Kot politični kaznjenci nismo dobili za delo, ki smo ga opravljali, nikakršnega plačila. Trdo smo delali cele dneve in mnogi so zboleli ali se poškodovali. Vendar to ni nikogar zanimalo, saj so nas Nemci imeli za podljudi. Ta mora je trajala polnih 40 mesecev. Po vrnitvi domov smo našli domove izropane. Ničesar ni bilo več in le dobri ljudje so nam pomagali, da smo se za silo ustalili. Odškodnine za vojno škodo, ki se^.je popisovala v septembru 1945, po vseh teh letih še vedno nismo dobili. V SPOMIN 18. decembra mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga mama FRANČIŠKA DOLENC Vsem, ki prinašate rože, sveče in postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. VSI NJENI Praprotno, december 1993 SPOROČILO O SMRTI V 54. letu starosti je umrla KATI JUGOVIC roj. špik Volaka, sedaj živela v Kanadi Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Vsem še enkrat hvala za izrečeno sožalje. Žalujoči vsi njeni domači. Podjetje za proizvodnjo armatur in drugih kovinskih izdelkov, p.o. Smo podjetje, ki v pretežni meri izdeluje armature - krogelne pipe, ki so namenjene za vgradnjo v cevovode za vodo, zrak, nevtralne pline, nafto in druge neagresivne medije. Poseben poudarek dajemo kvaliteti naših proizvodov, zato je naš cilj pridobiti certifikat kakovosti po standardu SLS ISO 9001. Da pa bomo ta cilj lažje dosegli, vabimo k sodelovanju kandidata za opravljanje del VODJE SLUŽBE KAKOVOSTI Od uspešnega kandidata pričakujemo: - da ima končano VII. oz. VI. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri - da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na tem področju - da obvlada vsaj en tuji jezik - da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti - zaželeno je poznavanje osnov računalništva in - poznavanje zahtev standarda ISO 9001. Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave kandidatov pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov "POLIX" Žiri, p.o., Jezerska ulica 7, 64226 Ziri. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonskem roku. N B ■ H U VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d o o KDOR liCI, TA NAJDI — V NAMI Vse druge evropske države so to vprašanje z Nemčijo že uredile, samo nekdanja Jugoslavija ne. Morda zato, ker smo bili med izgnanci v glavnem Slovenci Do vojnih izgnancev je bil nekdanji politični sistem zelo mačehovski Šele z osamosvojitvijo Slovenije se je odnos do izgnancev izboljšal. Ustanovljeno je društvo izgnancev, katerega članica sem. Gorenjsko društvo je letos v začetku oktobra organiziralo obisk nekdanjih taborišč. Težko je opisati občutek, ki so me obhajali, ko sem po 48 letih spet videla kraje, kjer sem tako hrepenela po domovini in domu. Uresničila se mi je želja, ki sem jo v sebi nosila ves čas. Ob tej priložnosti izrekam zahvalo Društvu izg- MALI OGLASI g 217-960~ APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. » 632-595 2*205 OVERLOCK PFAFF in SINGER nova nerabljena, ugodno prodam. »215- 650 27323 Rabljen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Gorenje, prodam. » 631-102 2S218 MIZARJU Robno furnirko tip Salgo, rabljeno, prodam. »77-934 2*374 Prodam trajnožarečo PEČ magma plamen 7, 8000 IST. »212-863 2*451 Prodam univerzalno STRUŽNICO niles 500 x 1000. »621-638 »m Prodam kuppersbusch, rjav, malo rabljen. »622-651 28456 Prodam pralno-sušilni STROJ , nov. »631-467, popoldan 2*450 Novo CB POSTAJO general electric, prodam. Podgoršek, Velesovska 24, Šenčur 2S4S3 Prodam novo skinjo LTH. »64-323 2S553 Občina Tržič, oddelek za splošne zadeve in finance nancev Gorenjske, ki mi je omogočilo, da je želja postala resničnost. Ana Dolin ar Valjavčeva ulica 6 Kranj GOTO VINSKA rOMOJIUitCA VSfcMNUTAH PO UGODNIH OBRESTIH LOŠKA ZASTAVLJALNICA Sp.trgZftofaloko; | te*.:064/622-686int.01 622-087lnt01 I PON.-PET. 8.00-12 00, 16.00 -18.00 ODDAJA V NAJEM poslovne prostore na lokaciji: Trg svobode 18 (bivši Center za socialno delo) Prostori merijo skupaj 112 m2 in obsegajo 6 pisarn. Ponudbe pošljite v 15 dneh na naslov: Občina Tržič, Oddelek za splošne zadeve in finance, Trg svobode 18, 64290 Tržič s pripisom "Ne odpiraj" - oddaja poslovnih prostorov. Ponudniki bodo pisno obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po preteku roka za zbiranje ponudb. Prodam MOTOKULTIVATOR gorenje muta acme In rolbo za sneg 60 cm. »733-060_2»M Industrijski OVERLOCK, tri nitni Singer, prodam. » 327-789 tj»j> Prodam 6 let star PRALNI STROJ gorenje, nerabljen in ind. ŠIVALNI STROJ - ravni siv STOJ- ravni Siv In 4 nltno ind. ENTLARICO novo.»633-114, čez dan, »620-211, zvečer 2*573 E. Bittmann (Audi CELOVEC-CENTER ST. VEITERSTR. 16, 'TEL 0043-463-56457 GOVORIMO SLOVENSKO ^---^ ■ Enostavno • avto na servis in nato po nakupih ■ originalni deli in dodatna oprema ■ avtomobili, TELEFONI ISKRA TEL. CENTRALE, VTIKAČI VTIČNICE, BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI ATESTIRANI, NAJCENEJŠI V SLOVENIJI LE-TEHNIKA, HRASTJE 75, KRANJ TEL.064/331-101 OD 6. DO 20. Prodam SKOBELNI STROJ debeiin-ka poravnalka PAOLONI PS 515 in VRTALNI STROJ FELDER MCD in TRAČNO ŽAGO, premer 70 cm. 978-971 2M-jlični ventili, termostati, HERZ ventili, oljni gorila THTSSEN, ST1HL — torne žage, verige za vse vrste motornih žag, KARCHER visokotlačni DL mešalne baterije, SHARP — TEXAS računalniki, 0RADIJI, ZVOČNIKI -RDE, AVT0BATERIJE, SNEŽNE VERIGE lisni 9170 FERLACH HAUPTPLATZ13 GRUNDFOS črp HOMELiTE - A čistilec, GROHE in RAKETE - alke, kroc LKO mo SCHMIE AVTI PETA ZAHVALJUJEMO SE CENJENIM KUPCEM IZ SLOVENIJE ZA NAKUPE.^ ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. jv^_ TUDI V LETU 1994 SE VESELIMO VAŠEGA OBISKA. od^5£ ŠAHOVSKA SOLA INFORMACIJE do 8. ure zjutraj po tel.: 328-547 in od 17. ure dalje po tel.: 327-142 škatle za šiviljski pribor so ugodno naprodaj. Lepo darilo! 041-289 Gostilna ZARJA TRBOJE obvešča cenjene goste, da je gostilna v decembru ODPRTA VSAK DANI Sprejemamo zaključene družbe. Reze vac i je pO 049-305 28766 OBLAČILA Izposoja dolgih belih poročnih oblek vseh velikosti. Ul. Bratov Praprotnik 14, 048-737 27959 Prodam nov bisan krznen PLAŠČ ŠT. 42-44. 0211-882_28490 Ženske BARETE dvojne in otroške KAPE dobite na 0715-050 2B704 Ugodno prodam nove MOŠKE PULOVERJE. 0312-450 2B800 OTR. OPREMA Prodam komplet zibelko in kombiniran otroški voziček. 0715-938 28454 Prodam hojico, zibelko, grelec za stekleničke. 0718-424 2S530 Prodam otroško POSTELJICO. 0216-976 pO 14. Uli 28666 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK. 0620-597 28683 PRIREDITVE Ansambel "GORENJSKI N AVI HAN-Cl" za vašo zabavo, ohcet, itd., uacKJnol 0064/715-920 po 20. url Na zabavah, porokah IGRA TRIO s pevci. 0 403-873 28220 TRIO igra na porokah, obletnicah ali lokalih. Cena ugodna. 070-01528422 STEP by STEP vabi v četrtek 23.12. ob 17. uri v Hotel Grajski Dvor na pred NOVOLETNO PLESNO PRIREDITEV za otroke občine Radovljica. Izžrebane bodo tudi nagrade za otroke vpisane v plesno šolo STEP by STEP. 28834 POSLOVNI STIKI Ne pijem in ne kadim, kot mlad fotoartist iščem mlado SODELAVKO. Naslov v oglasnem oddelku. 28508 Anonimna anketa za mladenke. Naslov v oglasnem oddelku. 2sso9 FIRMO prodam. 0802-667, zvečer 28555 SATELITSKI sistemi" Amstrad" «*>*> K. yVT>4 /VI -X > V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA. OBROKI C O fV " Z MONTAŽO SAMO OOT * SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK šk.liikA, <;olH SI« 125 TEL: 064 633-425 PRIDELKI Prodam jedilni beli KROMPIR in krmni KROMPIR. Gorjup, Trboje 61 26466___ Prodam kvalitetno SENO. Begunje 36, 0733-392_28499 Domače sadjevo ŽGANJE prodam. 065-111 28533 Prodam SENO. 0697-082 28558 Prodam belo VIPAVSKO VINO. Cena 75 SIT. 0065/57-065 28569 Prodam rdečo PESO in rdeč KORENČEK. Sajovic, Suha 29, 043-514 28664 > Prodam VIPAVSKO BELO VINO in brejo TELICO. 077-168 28680 Prodam različna DOMAČA VINA na Finžgarjevi ul. v Lescah, vsak dan od 13. do 16. ure, ob nedeljah 10.-13. ure. Cena 120 SIT naprej. Naslov v oglasnem oddelku. 28728 Ugodno prodam VINO metliška črnina in belo vino mešano kraljevina in laški rizling, vinorodni okoliš Bela krajina. 077-990 28743 Po zelo ugodni ceni prodam DOMAČE ŽGANJE. 0738-851 28750 Prodam ZELJE v glavah. Rozman, križnarjeva 2, Stražišče 26769 Prodam jedilni KROMPIR in kupim AVTOSEDEŽ. Breg ob Savi 4, Mavčiče 28770 Drobni KROMPIR prodam. 0328- 218 28791 POSESTI V Kranju kupimo PARCELO, OZIROMA OBJEKT POTREBEN ADAPTACIJE za poslovno - stanovanjske namene. Ponudbe na 0 241-110 25776 Ugodno prodam STANOVANJSKO HIŠO z gospodaskim poslopjem v okolici Daruvarja. 0 52-158 28219 V Snakovem pri Tržiču prodam HIŠO v IV. fazi primerno za obrtnika, menjam za stanovanje s doplačilom. 076-067 28543 Prodam GOZD na Pokljuki. Naslov v oglasnem oddelku. 28665 V najem oddam skladišče, 40 m2, v Naklem. 050-852_26688 Zamenjam garažo na Planini za Šoriijevo naselje. 0214-747 28709 PRODAMO: Zazidljive parcele na različnih lokacijah, novejšo hišo z lokalom v Kranju. Kupujemo za znane kupce, hiše, stanovanja, parcele in lokale. FRAST NEPREMIČNINE, jezerska c. 54 b, 0242-651, del. čas od 9. do 12. in od 16. do 18. Ure 28795 POSEBNA PONUDBA: parcela 550 m2 z začeto gradnjo hiše v III. gr. fazo, neto stanovanjske površine 190 m2, cena 120.000 DEM, K 3 KERN Kranj, d.o.o., 0221-353 28812 HIŠE PRODAMO: večjo v KRANJU, vrstno na DRULOVKI, ter starejše hiše (TREBIJA, BEGUNJE, HO-TAVUE in druge). PRODAMO posesti, travnike, gozdove in njive na Gorenjskem. KUPIMO zazidljive parcele na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 ali 218-693 28825 PEČARSKO GRADBENI SERVIS -polaganje keramike, postavitev raznih lončenih peči, štedilnikov ter manjša zidarska dela. P.G.S. GAŠ-PERLIN, 050-356 28580 Izdelujem SNEGOLOVILCE za vse vrste streh. 0324-468 28684 Popravilo orodja Black in Decker, Iskra. Kodrič, Zg.Besnica 36, 0403- 153 28690 Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. SPARTAK, 0216- 706 28691 Brušenje in lakiranje parketa, zelo ugodno. 0871-185 28772 Izoliram cevi centralnih kurjav z aluminijasto pločevino in stekleno volno, cena ugodna. 0329-37428799 SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. Dostava brezplačna. 0324-457 28815 PRALNI STOJI, BOJLERJI - popra-vilo in generalna obnovitev. Hitro in z garancijo. 0 325-815 28833 STORITVE INSTfllflCIJe ZV0N6 CENfiAUf, svetovanja, bakrene hstabcje, VODOVODNE odaptocje in novo gradnje PUN ogrevanje sanitarnega ii centralnega sistema. Tel.: 064/56-103 ŠPORT DRSALKE-CCMinBOTAS nove in raWjene (prodaja staro za novo) - palce za hokej in brosertje drsalk - sobna kolesa in kolesa SCOTT, tudi model 94 - lakiranje in peskanje okvirjev za kolesa SLAVKO ŽAGAR-VALY, tel.215-750 Kokrica, Betonova 16 a, Kranj Ugodno prodam ženski SMUČARS-Kl KOMPLET, St. 42. 0328-06228458 Poceni prodam 7-dnevno SMUČARSKO KARTO na Voglu. 0328- 062 28459 Moške DRSALKE št. 42, otroške št 30, prtljažnik za avto, prodam. 084- 535 28668 Prodam ali menjam za gorsko kolo Scott snovvboard SCORPION 155. 0710-509 28693 OSTALO J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 10251 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 22283 RTV- SERVIS BALTIČ, Sr. Bitnje 65. Popravila vseh vrst TV, RA, video aparatovi Vaše želje sprejemamo non-stop na 0325-589 24029 LEDO SERVIS - servisiramo hladilnike, skrinje, pralne stroje, štedilnike, hitro in poceni. 0214-780 26139 PODJETNIKU Zagotavljam vam strokovno vodenje računovodstva. 0217-570 26220 Izoliram cevi centralne kurjave in vodovodne z AL pločevino in stekleno volno. Hitro in pocenil 0061/485-360, zvečer 26908 TAVERNA BAKHUS OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI PONUDBI IN KVALITETI OD 5. DECEMBRA DALJE IMAMO ODPRTO VSAK DAN OD 12.-02. NEDELJA 12.-24. /I I JAVKA 12, KIWU II I.CX A A<~) CX 8 ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo in montiramo v različnih barvah in izvedbah. Božični In novoletni POPUSTI 0061/721-521, 0609-617-107_27852 ANTENE klasične, satelitske 449 DEM, garancija, servis, dograditev A kanala. 0310-223 28163 SATELITSKI SISTEMI od 415 DEM z montažo, možen kredit. Skupinski in vrtljivi sistemi, dekoderji. 0719-014 28368 Nudim prevoze do 5000 kg. 0324- 634 28463 KVALITETNA cenena MONTAŽA raznih stropnih in stenskih oblog. 0 061/823-127 28510 Montaža A kanala, MMTV ter ostalih TV anten. 0215-146, 57-420 28527 KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata, vam Izdelamo po naročilu. 082-104 28541 INSTRUKCIJE - izobraževanje; matematika, računalništvo (dos, VVin-dows, VVordstar, Word...), PANJ d.o.o. 0 332-585 28633 Naravi pustite NOVOLETNO JELKO naj si jo sama okrasi. Vi si jo poiščite v miru in merah v lepem nasadu po zelo ugoinv ceni. TEL. 422-246 Trgovine - nov obešalnik - stojalo za konfekcijo, gudono prodam. 0215- 545 28653 Posebno vrsto TORT izdelujem. 0332-407 28718 BOŽIČNA DREVESCA dobite poceni. Jezerska c. 88, Kranj 28733 Prodam kletke za kokoši nosnice 60 kom. 0242-672 29749 Prodam 80 kg OVČJE VOLNE. 0421-601 28785 DRVA, razžagana, trske, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki, z dostavo! 0325-488 26398 PRTLJAŽNIK za smuči za Golfa, originalen AVTORADIO Audi-Blau-punkt, prodam. 0 621-995, popoldan. 28516 GOBELIN Jelen v alpskem okolju 75 x 55, prodam. 0802-189 28546 Slikarsko študijsko STOJALO za samo 8000 SIT. 070-697 28552 Krovsko - kleparska dela. 184, po 19. uri t738- 28674 Ugodno prodam dve ženski TORBI, skoraj novi. 0633-720, po 18. uri,Helena 28557 ŠAMPINJONE - sveže, v slanici ali suhe, prodam. 0697-217 28S7S Ugodno prodam AMERIŠKI BILJARD št. 6, lepo ohranjen. Voklo 106, Belehar 28597 BOŽIČNE JASLICE prodam, cena ugodna za nadaljno prodajo. 0242- 331_28607 POZNANSTVA Staro leto se poslavlja, začnite z novim letom na novo tudi vi. Pokličite AFRODITO ženitno posredovalnico v Kranju, tel.: 064/324-258, za ženske z nižjo izobrazbo do 40 let brezplačno. 28577 Urejena gospa želi spoznati resnega gospoda do 70 let. Slfra: STRELKA 2B7M RAZNO PRODAM Prodam kopalno KAD litoželezno 130 cm in kopalno KAD emajlirano 160 cm za 9000 SIT, tuš-banjlca emajlirana 80x80 za 4000 SIT in nemški SESALEC za suho In mokro sesanje ter čiščenje s šamponom, nov, 28000 SIT. 0715-303 28338 Ugodno prodam SMETNJAKE In dvokolesne SAMOKOLNICE za silažo ali žaganje. Kveder Bojan, Predoslje 132 28436 CAMP COMPLET za avto ugodno 1200 SIT + PTT. »738-113 mm Ugodno prodam poslikane stare skrinje, starinsko omaro. 045-372 26469_ Prodam suha MEŠANA DRVA in smrekov OPAŽ. 046-282 2*4*4 Podjetje, d.o.o., široka paleta registriranih dejavnosti, ugodno prodam. 0325-950_29492 Prodam klavirsko HARMONIKO In žensko narodno NOŠO 38. 0682-720, popoldan_2M42 Prodam suhe butare. 045-3302iS5i Prodam žganje, jabolka In električno termoakumulacljsko peč. 078-823 Prodam VRATA za krušno PEČ, cena 50 DEM. 045-220_28547 Termoakumulacijsko PEČ 4.5 KW, skoraj novo, macesnove STOPNICE na kovinski konstrukciji, lepo Izdelane nove, PEČ tobi, novo na trdo gorivo, rabljen PRALNI STROJ gorenje, vse zelo ugodno prodam. 046- 402_28605 Prodam suhe BUKOVE BUTARE. Gllnje 13, Cerklje_m* STAN. OPREMA NOVO - prodam JOGI ORTOPEDI-CO 190 x 90, cena 11000 SIT, količina omejena. 0217-167 2*434 Usnjeno sedežno garnituro trosed in dva fotelja, ugodno prodam. 045- 372_28464 Prodam dva JOGI J A meblo 190 x 90. 0720-134_284/9 Ugodno prodam malo rabljeno KUHINJSKO MIZO 70 x 110. 066- 561 28518 Ugodno prodam pomivalno mizo z dvema koritoma In štedilnik na plin. 078-818_28611 Kmečko omaro (Zlit Tržič), pralni stroj gorenje, prodam. 0212-727 PREKAJEVALNO in SHRANJEVAL-NO OMARO TIKO Tržič, rabljeno 2 sezoni, ugodno prodam. 0 211-138 Prodam dvosed, neraztegljlv, star eno leto. Koren, Vrečkova 4, popoldan 21711 Prodam sedežno garnituro s raztegljivo posteljo. Poličar, Hotemaže 55, 043-402_28789 Ugodno prodam raztegljiv trosed, foetlja, mizo ter tepih. Škofjeloška 43, Kranj 28806 2-sobno neopremljeno STANOVANJE v Kranju Planina 2, oddam za daljši čas. Mesečna najemnina 400 DEM + polletno predplačilo. 0213- 338, po 20. uri 26462 Prodam 2-sobno STANOVANJE v Tržiču, zelo ugodno. 0 328-280, vsak dan od 15. do 16. ure 2*475 V najem vzamem 1-sobno STANOVANJE, delno opremljeno. 0328- 841 28570 1-sobno stanovanje v Šk. Loki 38 m2, komfortno prodamo po ugodni ceni. 0061/614-629 2*629 V Stražišču pri Kranju prodamo 3-sobno STANOVANJE 63 m2 (cen-tralna, tel.). 0311-676_28*44 Ugodno prodam pritlično 2-sobno STANOVANJE 63 m2 (toplovod, ck, tel.priključek, kabelska TV) z kompletno opremo ali brez, cena 1050 DEM/m2 - 950 DEM/m2. 0323-596 28763 Prodamo 2-sobno, 3-sobno In 4-sobno mansardno stanovanje. PONUDBA TEDNA 33m2 v hiši z zemljiščem za 18000 DEM. Jesenice 1-sobno In 2-sobno, Domžale kletno 57 m2, Škofja Loka 1-sobno, 2-sobno in 3-sobno. ODDAMO: 1-sobno starejše, 6-sobno in 2-sobno stanovanje. FRAST NEPREMIČNINE, 0o64/ 242-651. od 9. do 12. In od 16. do 18. ure 2*7*4 POSEBNA PONUDBA: 2-sobno stanovanje 61 m2 na Planini, po 1.050 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 0221-353 2**oe POSEBNA PONUDBA: 3-sobno obnovljeno STANOVANJE 71 m2 v šorlijevem naselju po 1.250 DEM/ m2, K 3 KERN Kranj, d.o.o., 0221- 353_2*807 POSEBNA PONUDBA: 2-sobno obnovljeno STANOVANJE 81 m2 v šorlijevem naselju po 1.250 DEM/ m2, K 3 KERN Kranj, d.o.o, 0221-353_2*80» POSEBNA PONUDBA: STANOVANJE 68 m2 na Bledu v Alpskih blokih po 1.700 DEM/m2, K 3 KERN Kranj, d.o.o., 0221-353 2*ao» POSEBNA PONUDBA: garsonjera na Bledu 17 m2 v Alpskih blokih po 2.000 DFM/m2, K 3 KERN Kranj, d.o.o., 0221-353 2**io POSEBNA PONUDBA: 4-sobno STANOVANJE 85 m2 v 1. nadstropju na Bledu z etažno centralno, 120.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., 0221- 353 28811 ODDAMO opremljeno 2-ss v Radovljici In pri Kranju. ZELO UGODNO PRODAMO: 1-ss 49 m2 v Kranju, novo 2-ss opremljeno v Žlreh, 2-ss klasično V GORJAH. 2-ss s CK pri Vodovodnem In veliko drugih. ZAMENJAMO VELIKO VEČJIH STANOVANJ ZA MANJŠA ALi ZA STAREJŠO HIŠO. Za znane kupce TAKOJ KUPIMO: garsonjere, 1-ss in 1 5-ss (Planina III.), ter manjša 2 in 3-sobno. APRON NEPREMIČNINE. 0 214- 674 ali 218-693_28*26 Prodamo novejšo hišo pri Šk. Loki ali zamenjamo za stanovanje v Kranju z doplačilom. 0 214-674 ali 218-693 28827 TUDI PRI NAS DELIMO SREČO! ^ KUPITE KARTICETODARIM-DOBIM VMALOOGLASNl SLUŽBI GORENJSKEGA WmWšmšM -..glasa? > RAČUNOVODSTVO Podjetniki - zasebniki I Vodenje poslovnih knllg In ostale računovodske storitve po konkurenčnih cenah Škofja Loka, Tel.: 064/620-263 STANOVANJA Mlad slovenski par s službo najame GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE, vsaj delno opremljeno, šifra: KRANJ ALi OKOLICA_2*399 2-sobno komfortno STANOVANJE na Jesenicah, prodam po ugodni ceni 700 DEM/M2. 0061/1313-144 Int. 45-46 2*43* VARSTVO Iščem prijazno žensko ali dekle, ki bi pazila na 14-mesečnega fantka. V izmenah dopoldan 3 ure In popoldan 4 ure. 0633-028. služba 061/1681- 397_28764 VOZILA DELI Po delih prodam vse tipe LADE, ŠKODE, ZASTAVE. 0715-601 25924 CITROEN rabljeni rez.dell In odkup avtomobilov Citroen za avtoodpad. 0892-194_27821 AVTODVIGALKO krokodil, 2250 kg 50 cm, dolga 70 cm. 045-263 28472 Prodam vlečno KLJUKO za GOLF II. 0241-176_28498 Prodam nove snežne VERIGE 165 SR 13. 0241-746_2*521 Prodam GUME 13-14 15 kosov, rabljene I 0332-503 2*522 BLATNIKE PEUGEOT 104, prodam. 0332-503_28523 Prodam vlečno kljuko za JUGO. 0682-140 28832 Aluminijasta platišča za BMW 195-60-14 z gumami, ugodno. 0861-217 26546 _ _ Prodam JUGO 45 po delih, letnik 1988. 0422-063 28*46 n iF TRGOVINA Z TV-VI06O -flVDIO-HI - Fl «T€L€FONI MARRNTZ, SONV, T6CHNICS, \%™ PANASONIC, PHILIPS, JSL, JAMO "^Mu^it Cankarjevo 5 - 64000 Kranj (v bližini gledališča)!!? U04/ Za SUZUKI SVVIFT, 4 vrata, prodam prtljažnik. 084-176 28889 Prodam tovorno AVTOPRIKOLICO 150x180 cm. 085-429 28*99 Prodam SPOJLFR za vleko kamp prikolice. Jarc MIlan, Okroglo 19 Prodam VERIGE za JUGO ali 101. 0216-325_287*5 Prodam VERIGE za traktor T.V. In kovinske smojke- poceni. 0403-680 28777_ _ Dele za ŠKODO FAVORIT In JUGO prodam. 0328-218 2S7w Prodam novo AVTOPRIKOLICO z naletno zavoro dim. 160x220. 0323- 543 28816 VOZILA AVTO'SAN podjetje za prodajo In odkup rabljenih vozil. Ugodni pogoji, prepisi vozil, brezplačen vpis v evidenco. 0217-528 2**20 Odkupujem karambollrana vozila do 6 let starosti. 0241-168 27430 GOLF JGL, letnik 1981, registriran do 1994, bele barve (prva barva), prevoženo 95.000 km, prodam ali zamenjam za cenejši avto. 0 218- 647_28311 Prodam JUGO 45, letnik 1989 In LADO KARAVAN, letnik 1988. 0622- 581 28400 Prodam AUDI 80 deisel, letnik 1985 ln OPEL VECTRA CUPE 1.6 I. letnik 1991. Zmlnec 60, škofja Loka 2*401 Prodam JUGO 55, letnik 1986, reg do 11/94, cena 2000 DEM. Škof, Brda 6, Radovljica Ugodno prodam SIMCO HORI-ZONT. 0241-127_2*435 Ugodno prodam FORD SIERA 20 I GHIA, letnik 1987, reg. celo leto. Kveder Bojan, Predoslje 132 2*437 Prodam R 4, 8/92. 057-201 2*444 Prodam SAMARO 1300 S, letnik 1988, 3 v, 5 p. 065-402. po 15. uri 2*447 (£udi) Auto - Krainer CELOVEC. ROSENTALERSTRASSE 126, Ul: 0043-463-21415 VOZILA'NAD.DELI'SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO Prodam Z 750, letnik 1982, reg. do 4/11-94. 0327-437_28449 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno, garažlrano LADO SAMARO 1300 S. letnik 4/89. 0633- 378_28486 Prodam LANDROVER. letnik 1976. diesel. Kumerdejeva 3, Bled 2*4*1 Prodam JUGO 45, letnik 1989, 126 P, letnik 1982, GOLF, I. 85. 0323- 235_28488 JUGO 45. 12/89, reg. do 12/94, prodam. 0325-160_28486 Prodam GOLF GTI. letnik 85. nekarambollran. 0241-016 28473 Prodam R 4 TL, letnik 1984, reg. do 22.2.94, dobro ohranjen za 1700 DEM. Božič, Linhartov trg 3, Radovljica_28478 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 4/93. 3 vrata, kovinska barva, temna stekla, garažiran. 0310-619 2*478 Prodam Z 101, letnik 1984. karam-bolirano. 0422-677 23491 YUGO KORAL 55, letnik 3/90, cena 4900 DEM, prodam. 0 871-089 28503 SREČKO z zadetim avtomobilom R CLIO. prodam. 0 723-556 28*05 FIAT UNO 55 S. letnik 1984. dobro ohranjen, dodatno opremljen, reg. do 10/94, ugodno prodam. Pokljukar Janez, Sp. Laze 1, Zg. Gorje. 0 725-230_28808 VVARTBURG Karavan, letnik 1989, Brevoženo 45.000 km, cena 5500 CM, prodam. 0 631- 858 28514 GOLF JX, letnik 1990, bencinar, metalne barve, prodam. Trstenlk 32/ 8. 28616 Ugodno prodam SUBARU LEGASY KARAVAN 2000 2 WD, bele barve, star eno leto, na novo registriran, prevoženih 23000 km In VVARTBURG KARAVAN 1.3 bencinski motor, star tri leta, na novo registriran z dodatno opremo. Vse Informacije v večernih urah na 0064/77-996 28519 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987-88, dodatno opremljen, cena 2900 DEM. 0802-624 2852* Prodam JUGO 45, letnik 1984 za 1300 DEM. 0631-959 2*52* Prodam GOLF GTI, letnik 1979, motor 87, z veliko dodatne opreme. 0633-957 28535 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1981 za 1300 DEM. 0633-922 28*38 AUDI 80 1.6 bencin, letnik 1991, 50.000 km, prodam za 23000 DEM. Prepis možen januarja. 0632-465 28539_ Ugodno prodam BMW 316 M In rezervne dele, platišča z gumami. 0861-217 28*47 Prodam NISSAN MICRO, letnik december 1987. nartnikova 2, Kranj Labore 23550 Ugodno prodam Zastavao 101, letnik 1981, dobro ohranjeno. 0242-242 28556 Prodam JUGO 55, rdeče barve, letnik 1989. s spojlerji. Nataša kalan, Dol. vas 25, Selca_2*5*0 Prodam R 21, letnik 1991/8, 36000 km. 0328-888 2*5*7 Prodam GOLF, letnik 1989. 122 f718- 28874 Prodam Z 128, letnik 1989. 048- 657 28575 Odkup, prodaja, kreditiranje In Kepis vozil. 0331-503, 323-171, t. 12, vsak dan od 9. do 12. ki od 14. do 17. ure 28S81 FORD FIESTA 1.4 CLX 91, GOLF JXD 5 v 86. UNO DS 86. UNO 70 SL, ugodno prodam. 0331-503 ali 331- 061 28582 Prodam VW 1300, črn, letnik 1980, registriran. 0712-303 28590 Prodam HROŠČA 1200, letnik 12/ 75, rdeče barve, reg. do 7/94. cena 1200 DEM. 0176-307, Bled 28595 Ugodno prodam FIAT ARGENTO diesel, letnik 1982 in FIAT UNO FAIR, letnik 1988. Belehar. Voklo 106 28696_ Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET z avtobusom na Mdžarsko, dne 28.12.93. Prijave na 049-442 2659» Prodam R 12 ali menjam za Z 850 ali Z 101. 0217-626_»mo R 4, letnik 1991, R 21 GTS, letnik 1986 in CITROEN ZX popolnoma nov, zelo ugodno prodam. Prodaja In odkup rabljenih vozil ter prenos lastništva. 0242-300, 242-600 28*02 AUDI 80 1.8S, letnik 11/88, prodamo. Odkup, prodaja in prepisi vozili MINEX TRADE, d.o.o., 0212-073 28*03 I NOVOLETNA P0MUDBA ZABAVNE ELEKTRONIKE SET VIDEO IGER 17.990 SIT SINTESIZERJI00 13.850 SIT VIDEO KAMERE OD 97.790 SIT TV 51 cm TTX SAMSUNG 48.550 SIT VIOEOREKORDERJI OD 39.990 SIT HI-FI MINI SISTEMI NESCOOD 33.990 SIT meseo I THE SCANDINAVIAN BRAND I IKHMCNA 1 r<;ovin v MARJAN VODOPIVČEVA 17, MOHORJEV KLANEC TEL.: 214-78« od 10. do 12. ur* in od 15.30 do 19. ur* sobota od 9. do 12. ure ] Prodam VW JETTA, letnik 1982, cena 3500 DEM, reg. do aprila 94. 081-228 26609 GOLF, letnik 1978, 79, prodam. 045-582, popoldan 28613 CELICO TOYOTO. letnik 9/90, črno, lepo ohranjeno, prodam. 0326-660 dopoldan, 328-840 popoldan 28614 Z 101, letnik 1967, prodam ali zamenjam za R 18 ali SAMRO. 0325-107_28617 Prodam dobro ohranjen R 5 CAMPUS, letnik 1991. 0632-078, popoldan 28*20 Prodam R4 GTL, letnik 79, dobro ohranjen. ■ 422-440 zvečer BMW 318 I, prodam. 0891-679, po 17. Uri 28821 Prodam Z 101, letnik 1986, reg. celo leto, 2200 DEM. 0217-321 mm GOLF JGL, letnik 1981, reg. maja, odlično ohranjen, cena ugodna. 0861-118 28626 Prodam Z 101 GTL 65. letnik 1984, dobro ohranjena. Sedej, Jaka Platiše 9, Kranj 2*628 GOLF turbo diesel, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. 0 41-569 YUGO 60, letnik 1989, reg. do 10/94, cena po dogovoru, prodam. 0 51- 461 28632 ALFA ROMEO 33 1.5, letnik 1986, prodam. 0 622-500 2*634 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, rahlo karamboliran, cena 2800 DEM. 0621- 191 28648 UNO 45 FIRE, prva reg. 28.1.88, reg. do 9/94, prodam za 7200 DEM. 082- 610 od 13.30 dalje 28649 Prodam Z GTL, letnik 1986, reg. 6/ 94, lepo ohranjena. Jovanov Dragi, Blelvveisova 31, Vrtnarija Kranj 28655 MAZDA 323 GLX SEDAN, avtoma-tlk, letnik 1990, 53000 km, registracija november 94, ugodno prodam. 0622- 367_28687 AVTOMOBILISn - AKUMULATORJE za vaše vozjlo nudi najceneje AGROIZBfRA CIRČE. Primer 12 V-40 Ah - 3500 SIT. 12 V-45 Ah-4200 SrT. 12 V - 50 Ah - 4800 SIT. Možnost plačila s čekom 30 dni. 0324-802 26661_ Prodam VISO 11RE. letnik 1985 november. 0212-356, popoldan 2*663__ R 5 CAMPUS, letnik 8/90, dodatna oprema, prodam za 9800 DEM. 050- 975 28*87 Prodam Z 101, letnik 1983. 0714- 905_28669 JUGO GVX, letnik 1990, ugodno prodam. 0733-173 28671 Prodam 2 Z 101. 0736-739 28672 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1990. 0312-255_28877 Odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. AVTOPRIS. d.o.o.. 0312-255 2*676_ Prodam R 5 CAMPUS. letnik 90, cene 9800 DEM. 0312-255 28679 Prodam 126 PGL, letnik 1988, ohranjen, 29000 km. 0714-1322*682 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1982, reg. do 20.5.94, 850 DEM. šučur, Groh. nas. 5, šk. Loka 2*6*5 Prodam JUGO 45, letnik 1989, bel, registriran do 12/94. 0403-60926666 Zelo ugodno prodam ŠKODO 105 L, letnik 1988. 0622-391_m* Prodam JETTO, letnik 1986. Oster-man, 043-115 2*6*7 Prodam Z 101, letnik 1984, 2000 DEM, reg. maj 94. 081-194 od 19. ure dalje 28701 Ugodno prodam JUGO 55 A, letnik 1988. Klavora 0720-130 23703 Z 750. letnik 1985 In Z 128 CL, letnik 1984, prodam. 049-490 2*714 Prodam 126 p, reg. celo leto. Ogled: Dvorje 108, Cerklje_23720 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. 0422-574 28724 JUGO 45, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. 050-826 28728 Prodam ŠKODO, letnik 1976, registriran 6794 za 1000 DEM. 0242-074, BritOf 221/C_28732 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 7/88, 71000 km, bele barve, 3 v. 077-985 26747_ Prodam Z 101 komfort, letnik 1981, registriran, prva barva. Dedič, Zoisova 14, Kranj 28748 Prodam R 4 TL, letnik 1982, reg. 15.3.94. 058-308, popoldan 28751 R 12 prodam. 048-617 237*2 Z 101 po delih prodam. 046-379, popoldan 2*7*9 Prodam VISO SUPER E, letnik 83, reg. do 9/94. Požun, Gubčeva 4, Kranj 2*7*0 Prodam UNO 60 S, letnik 12/87, reg. celo leto. Krajnik, Godešić 11 a, Škofja Loka 287*2 Prodam Z 750 LE, letnik 1984, reg. celo leto. Zg. Bitnje 3 2*774 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1988, prevoženih 40.000 km, reg. do novembra 94, odlično ohranjen. 051- 803 28776 Prodam ŠKODO KUPE 110 R, letnik 1978. reg. celo leto, cena po dogovoru. Gvero Zoran, T. Vidmarja 6/18, Kranj 28779 BMW 1802, letnik 1977 v odličnem stanju, prodam. Cena po dogovoru. 047-170 28782 Prodam ŠKODO FAVORIT LX, staro 2 meseca, nujno. 0620-775 2*7*4 Prodam R 5 diesel, letnik 1991, cena 11.500 DEM. 0326-062 28793 Prodam FORD ESCORT CLX 1.8, letnik 1991, 5 v, prevoženih 25000 km, metalno srerne barve, cena 19500 DEM. 0325-106 29797 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, reg. do 20.10.94, prodam. 0326-142 26816_ Z 101, letnik 1982, comfort, reg. do 7/94, cena 1200 DEM, prodam. 0 83- 696 28821 VVARTBURG KARAVAN, letnik 1986, prodam. 0 327-454, popoldan. 28824 mobitel Pe KRANJ IT 064/222-616 LADO SAMARO 1500, letnik 9/90, prodam. 0 329-318 mm YUGO 55 AGV, letnik 1986, spredaj karamboliran, cena po dogovoru. prodam. 0 50-204_288« ZAPOSLITVE Dekleta želite delati kot VARUŠKE otrok v Angliji. 048-077, popoldan 28201 če ste komunikativni in Imate čas, ki bi ga dobro izkoristili, lahko postanete zastopniki Mladinske knjige. Vabljeni tudi vodje skupin. 0212-260, 050-646_27896 Za pomoč v strežbi v klubu SKALA honorarno zaposlimo dekleta ali fante, ki Imajo dopolnjenih 18. let Informacije dobite osebno v discote- kh_2*302 Delo dobi prodajalka v živilski trgovini, šifra: BLED_2*353 Sprejmem kakršnokoli delo na dom, možnost postavitve stroja ali dam dva kletna prostora v najem. Cerklje, 0422-369 2*44* Gorenjci pridružite se zastopniški mreži DZS. Stimulativen zaslužek. 057-432_2*470 Iščem pripravništvo za ekonomski komercialni tehnik. 057-578 2*471 Honorarno zaposlim dekleta za delo v dnevnem "KAVA BARU". 0324- 051 _2*480 Takoj sprejmemo kuharico, natakarico in sobarico. Hrana in soba v gostišču. 0064/881-453 m* Vabim sodelavce za prodajo na prezentacljah. 0212-618 2*493 Zaposlimo pet delovnih Slovencev, dober zaslužek. 0620-565 2*4*4 Iščem mlado prijetno dekle za delo v dnevnem baru na Bledu. 076-067 28545_ Moško-ženski FRIZER z delovnimi izkušnjami dobi zaposlitev, šifra-' STUDIO UNE_m* Honorarno delo dobi dekle v gostinskem lokalu v Škofji Loki. 0632- 928_286*4 Delo na dom sprejmem. Imam delavnico in skladišče. 0324-216 28601_ Iščem več mladih deklet za strežbo. Informacije osebno v Gostilni Sejem Kranj 28*o* Iščemo dekleta za delo v šanku. 0632-869_28816 Iščem izkušene komercialiste za Gorenjsko, pogoj lasten prevoz. 057-293, po 15. url_2*6*1 Upokojena s SSI sprejmem pogodbeno oz. honorarno administrativno referentsko delo. 0326-270 2*712 Honorarno zaposlim dekle za STREŽBO v popoldanskem času. 0222-682_2871» Diplomiran organizator išče delo trgovskega potnika. 0332-407 2*717 Iščem izvajalca del za fasado cerkve. 0422-241_2*721 Iščem kakršnokoli delo na domu. Imam primerne delovne prostore ob glavni cesti Lesce-Bled, ali pogodbeno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku._2*727 V okrepčevalnici PRIZMA na Jesenicah (pri Korotanu) zaposlimo pridno in pošteno dekle. 082-403 28729 Finančni uspeh si zagotovite z prodajo knjižnih programov založbe Domus. Od vas pričakujemo oseb. prevoz In dovolj časa. Možnost redne zaposlitve in napredovanja (vodenje skupine, koordinatorstvo). Inf. 0064/51-491_ 28787 Žensko za dopoldansko delo, pomoč v gostilni Išče GOSTILNA BIZJAK, Zg. Bela pri Preddvoru 2*si« ŽIVALI ODOJKE za zakol In PRAŠIČE za nadaljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje. 0733-232_177»« Odojke in večje prašiče za rejo aH zakol, prodam. 0712-222 28224 Rjane Nemške BOKSER JE z rodovnikom, prodam. 0 312-470 Ittjt Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. 0632-553_ose« Prodam polovico KRAVE. 064-218 283*8_ Prodam KRAVO mlado simentalko, 9 mesecev brejo. Lahovče 26 2*44» PARKIRAJTE NA GLOBUSU. ZA VAS VEDNO PROSTO PARKIRNO MESTO. UPRAVUALEC HRIBAR -BLESK, d.o.o. Prodam PRAŠIČE za zakol. 822 1633- 28*5* Prodam KRAVO po teletu. •65-074 2*44« Prodam dve mladi OVCI za zakol. •65-632_mm ENOLETNE KOKOŠI za zakol al nadaljno rejo. Cena 150 SIT, prodani. Korbar, Moste 16, Komenda, «061/ 841-435_28477 Oddam mlade KUŽKE. «43-452 mm_ Prodam dva meseca starega BIKCA »jmentalca. »681-094_28482 Prodam tri leta in pol staro KOBILO NORIK. Jenko, Goričana 17. Medvode 28487 Prodam tri tedne starega BIKCA simentalca. 052-116 23502 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano. Marke)j, Martin vrh 36, Železniki 2msb Poceni prodam enoletne kokoši. Glavna cesta 48, Naklo 20575 Prodam PRAŠIČA za zakol. Porenta. Sv. Duh 44, Šk.Loka 28*76 Prodam 6 let, staro KOBILO, vozno in mimo. 046-644 2*710 KRAVE ki ter drobnej-47-761 2*713 Prodam polovico mlade večje količine jedilnega t« šega krompirja. PRAŠIČA, 170 kg. krmilen krmo, prodam. 0 061/487 z domačo 487-568 2*604 Breje ZAJKLE težke 5 kg, ter mladiče, ugodno prodam. 0 45-532 2*511 Lepe ZAJKLE z mladici ali brez. rnladiče, ugodno prodam. 0 45-532 2*512 SVINJSKE POLOVICE in PRAŠIČE za zakol, prodam. Markič, Bašeij 16. 2*513 Prodam breje OVCE. 0725-063 Prodam mlade LESUE, stare dva meseca. 076-067 28544 Prodam mladiča NEMŠKO OVČAR-KO, odličnih staršev, parjeno v tujini. 0621-768_2*559 Prodam KRAVO z drugim teličkom. Spruk Franc, Lenart 4, Cerklje 2*5*2 JARKICE pred nesnostjo. PRAŠIČE 20-200 kg in BIKA za meso, prodam. Pujan, Hraše 5. Smlednik_2*5*5 Domače PRAŠIČE do 150 kg. ugodno prodam. 0069/82-065 2*571 Polovico MESA od mladega goveda, Prod sam. 0 329-598 2*643 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. 065-458 2*71* PRAŠIČA za zakol, 160 kg. prodam. Borštnikova 6, Cerktje.J0421-413 TELIČKO simentalko, staro dva meseca, prodam. Sr. vas 45, Šenčur 28731 Ugodno prodam lovske psičke ŠPRINGER SPANJ ELE. Avsenik Alojz, Letališka, Lesce 2*738 Prodam PRAŠIČE 160 kg. Kuhar Anton, Luže 9, Visoko 2*742 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Logonder, Žabnica 6, 0310-773 287« Prodam 11 tednov staro TELIČKO simentalko. 066-359 2*74* Prodam malega črnega ŠNAVCER-JA, starega 5 mesecev. 077-279. od 7. do 15. ure 2*753 PRAŠIČE 100 in 220 kg prodam al menjam za bikca 300 kg. Porenta Jože, Crngrob 5, 0631-626 2*755 Prodam mlado jalovo KRAVO, težko 650 kg in 20 m suhih BUKOVIH DRV. 0421-580_2*57* Prodam PRAŠIČE za zakol, domača krma. Voglje, Kotna 7 2*5*1 Prodam očiščene SVINJSKE POLOVICE in ODOJKE, domača krma. Praportna polica 4. Cerklje 2*5*4 Prodam dva črnobeta BIKCA, stara 14 dni. 0713-262_mm Prodam teden dni starega BIKCA ki TEUCO 300 kg simentalko. Lahovče 17. Cerklje 2mo* Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. 065-066_28*52 MESO mlade krave prodam. Jeglič, Podbrezje 192, 070-202 2*757 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA, domača krma. 048-051 2*7*1 PRAŠIČA za zakol prodam. Štele, Mlaka 34, Komenda 2*7*4 Prodam čistokrvnega ČRNEGA PUDELNA brez rodovnika, starega 8 tednov. 070-505 2*7*7 Prodam odojke za zakol ali nadaljno rejo. Križnarjeva 2, Stražišče 2*7** 0695- 2*77* Prodam PRAŠIČA za zakol. 533 po 15. url Menjam mlado jalovo KRAVO za brejo. 0422-624_mm PRAŠIČA za zakol, prodam. Borštnikova 7. Cerklje 2*7*1 Prodam dve KRAVI simontalki s teletom ali brez ki teleta simentalko. Brezje pri Tržiču 42 2*7*3 Prodam PRAŠIČA za zakol. Čirce 29, Kranj 2*7*2 Prodam TELIČKO, staro 10 dni. Lahovče 33, Cerklje 2*79* Oddam prikupnega črnega KUŽKA mešančka, starega dva meseca, prijaznim ljudem. 047-057 28*20 Dve zeto lepi ZAJKU z mladiči. izredno ugodno prodam. 0 45-532 2*823 MESO mlade krave, prodam. Luže 38, VlSOkO. 2*82* PRAŠIČE nad 130 kg. prodam. DoBnšek, Tupaliče 7. Preddvor. 28830 Prodam PRAŠIČA 180 kg težkega. Narobe, Zg. Brnik 102. Cerklje 2*822 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Jože Arnež, Popovo 3. Tržič 2**2s BIKA težkega 600 kg. za zakol, prodam. 0 43-575 2*636 20 do 150 kg težke PRAŠIČE, možnost klanja, prodam. Stanonik, Log 9. 0 65-546 2**3S OSMRTNICA Po hudi bolezni nas je za vedno zapustila draga žena, mami, sestra, omica, teta, tašča in svakinja KRISTINA GROS Pogreb drage pokojnice bo objavljen na Radiu Kranj. Do pogreba je žara na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: VSI NJENI ZAHVALA Tri neine rožice imam, jih čuvam nežno vsaki dan, zato še dolgo mi cvetite, srce mi moje veselite. (Ivanka Tumšek) Ob boleči izgubi ljubljene mame, babice in prababice IVANKE TURNŠEK Iskrena hvala slehernemu za vsako lepo misel in pomoč, ki ste jo poklonili nam in spominu nanjo. Prisrčna hvala dr. Podlesniku za nudeno pomoč, kolektivu Žito - Gorenjka Lesce, MDCIV Kranj, družini Slajmar, sosedom, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Zvone, hči Ivica in hči Sonja z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, pradeda, tasta, brata, svaka in strica VALENTINA BOHINCA kolarskcga mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre {». dr. Tonetu Martinčiču za obiske na domu, g. župnikoma Alojzu Kepicu in dr. Silvu Novaku za epo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega ter cerkvenim pevcem iz Križ za občutno zapete žalostinke. Posebna zahvala gre tudi govorniku g. Janezu Škrjancu, Komunalnemu podjetju Tržič, ZB, GD, zastavonoši in praporščakoma, sodelavcem in sindikatom: TPD PEKO Tržič, ZAVODU ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE Tržič. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena HVALA! S hvaležnostjo: VSI NJEGOVI Žiganja vas, 13. decembra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, brata in strica FRANCA MULLERJA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter tako veliko spremstvo ob zadnjem slovesu. Zahvaljujemo se kolektivom AQVA-SAVA Kranj, Letališču Brnik, ŽIVILA Kranj, HALO PIZZA, Združenju Šoferjev in avtomehanikov Kranj, avtoprevoznikom, gasilcem, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred, Janku Goloreju za lep govor in podjetju Navček za organizacijo pogreba. Posebna zahvala je namenjena dr. Vidi Tršan in Francki Škofic za pomoč in nego v času njegove bolezni. Žalujoči: žena Slavka, srn Marko, hči Erika, brat in sestre z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame ROZI ČARMAN roj. Bogataj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma škofja Loka in Doma oskrbovancev v Stari Lola za skrb med njeno boleznijo. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenim pevcem za petje pri poslovilni maši in ob odprtem grobu. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre, babice in prababice JULIJ ANE OMAN roj. Bec se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sostanovalcem in vsem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli sožalja, poklonili cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem društva upokojencev za zapete žalostinke. Vsem, ki ste karkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Stražišče, Koper, Trbovlje, Ljubljana, Izola V SPOMIN Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal 17. decembra mineva leto žalosti, odkar nas je nepričakovano mnogo prezgodaj zapustil naš brat, stric in bratranec JANKO FRELIH hDavče39 Tvoje pridne roke zdaj počivajo. Tvoja dela so ostala. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče ob njegovem preranem grobu. VSI NJEGOVI Davča, Železniki, 17. decembra 1993 V SPOMIN Ljubezen v naših srcih ostaja in lep spomin jo še oplaja, in kdor je ljubljen, ne umre, in ljubezen ljubljenega nikdar ne zamre. Mineva leto žalosti in neizmerne bolečine, odkar si za vedno odšel od nas, ljubljeni in nenadomestljivi mož in očka FRANC KOKALJ Hvala vsem, ki se ga spominjate in nam z lepo mislijo nanj in s prižgano svečko lajšate naše bolečine. Ostal boš v naših srcih. Vedno tvoje Miluška, Alenka in Tanja Kranj, 17. decembra 1993 V otoški Iskri stavkajo Za petino ali za desetino višje plače? Otoče, 16. decembra - Na izrednem zboru delavcev v Iskri Otoče so delavci zahtevali višje plače. Člani sindikata Neodvisnost so terjali 20-odstotno povečanje, predstavniki svobodnih sindikatov pa 10-odstotno. Ker vodstvo podjetja ni ugodilo zahtevam, se je sindikat Neodvisnost odločil za stavko. V Iskri v Otočah od srede stavkajo tisti delavci, ki so člani sindikata Neodvisnost. Imenovali so stavkovni odbor, vendar nam njihov predsednik Luka Zupan o stavki ni hotel dati nobenih informacij, čeS da bodo svoje probleme rešili interno. Neuradno pa smo izvedeli, da so v pogajanjih z vodstvom podjetja radikalni sindikalisti Že začeli popuščati. Nasprotni sindikat stavki sicer priznava legitimnost, sam pa se je od nje distanciral, češ da noče tvegati stabilnosti tovarne in delovnih mest. Kot so nam povedali v tovarni, so v Iskri Otoče doživeli že hujše čase, zadnjih nekaj mesecev pa se plače korakoma vendarle povečujejo, novembra naj bi znašale 70 odstotkov zneska, ki ga narekuje kolektivna pogodba, Monografija Kranja Kranj - Na gradu Brdo pri Kranju so včeraj predstavili monografijo Kranja, reprezentativno knjigo, s katero se v taki obliki mesto Kranj prvikrat predstavita. Na pobudo prof. Franceta Pibernika, ki je prispeval tudi strokovno besedilo knjigi, so izdajo monografije z vnaprejšnjih odkupom več kot polovico naklade omogočila kranjska podjetja in ustanove. Fotografski del knjige in idejna zasnova so delo Franceta Steleta, avtorja več znanih monografij. Mesto se predstavlja s 150 barvnimi fotografijami, dodane pa so tudi črnobele fotografije iz arhivov Gorenjskega muzeja Kranj. Nastajanje monografije je spremljal tudi uredniški odbor, v katerem so bili strokovnjaki Gorenjskega muzeja Kranj, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in drugi. Knjigo, izšla je v nakladi 3000 izvodov, in z dodanim besedilom še v angleškem in nemškem jeziku, je oblikovala Ivana Kadivec. Fotolite za monografije, izšla je v rekordno kratkem času, je izdelal Gorenjski tisk Kranj, natisnila pa Tiskarna Jože Moškrič Ljubljana. Monografija Kranj je naprodaj tudi v knjigarnah. * Lea Mencinger decembra pa 80 odstotkov. Podjetje je v sanaciji, obremenjeno z bančno hipoteko, zato so (svobodni) sindikalisti pripravljeni razumeti vodstvo, ki jim je ta dejstva pojasnilo na torkovem zboru delavcev. Zahtevali so, da se plače povečajo za desetino, kar se jim še zdi realno. V sindikatu Neodvisnost, ki je donedavna vključeval četrtino delavcev v Iskri Otoče, po tej stavki pa se bo razmerje sindikalnih sil verjetno obrnilo njim v prid, mislijo drugače, z njimi vred pa tudi večina delavcev, ki ni več pripravljena potrpeti z nizkimi plačami. • D. Ž. Priznanja za planinske postojanke Ljubljana, 17. decembra - Jutri ob 10. uri bo v Banketni dvorani Magistrata v Ljubljani 18. seja upravnega odbora Planinske zveze Slovenije. V uradnem delu bodo obravnavali osnutek finančnega načrta PZS, določili prispevke iz članarine v letu 1994 in sprejeli v članstvo eno novo planinsko društvo ter alpinistični klub. V svečanem delu srečanja bodo podelili spominske plakete PZS nekaterim članom, izročili pa bodo # tuf £rizJ!5nja oskA)niliom' Predstavitev reševalnega helikopterja katenh koče so zmagale v _ .. _ . __JC__J . najprijetnejšega pla »Toliko klicev, da še v hlev nisem mogel« Sreča v naši nagradni igri je bila tokrat naklonjena Jožetu Klinarjn z Belce 3. Jože Kli-nar, ki je sicer doma s Planine pod Golico, je upokojeni gozdar in ga domačini na Belci in v Mojstrani zelo dobro poznajo. Ko je v torek izšel Gorenjski glas, so ga po telefonu začeli klicati številni domačini in znanci z vse Gorenjske: »Jože, nagrado si dobil! Takoj poklici uorenjski glas!« telefonskih klicev je bilo toliko, da popoldne od štirih naprej sploh v hlev ni mogel - neprestano je dvigoval slušalko. Klicah so ga znanci iz Kranja, Rodin, Radovljice, Kranjske Gore.. »Bila je taka telefonia-da in taka pozornost, da bi najraje vsakogar, ki me je poklical, razveselil in mu dejal, da o nagradi še nič ne vem. O nagradi pa sem v resnici zvedel ie ob osmih zjutraj, ko poštarja z Gorenjskim glasom sploh še k hiši ni bilo. Dvomim, da bi pri branju Glasa sam odkril svoj naslov, saj se z nagradnimi igrami bolj malo ukvarjam, zato se vsem tridesetim ali štiridesetim znancem in prijateljem, ld so me klicali, za opozorilo zahvaljujem.« Jože Klinar je dobil darilo -kvalitetne tapete - v vrednosti 20.000 tolarjev in nagrade je bil seveda zelo vesel. Pravi, da mu Glas prinaša srečo: enkrat je bil na našem izletu in bilo je tako prijetno, da izleta ne bo nikoli pozabil. - • D. S. - • Foto: Janez Pelko izbiri ninskega Saje domovanja. • S. Adventna predavanja v Cerkjah V veroučni učilnici v Cerkljah potekajo tradicionalni adventni verski večeri. Danes, v petek, bo ob 19. uri predaval Lojze Kvikl, naslov predavanja je Vzgoja za vrednote. Jutri pa bo zadnje predavanje ob 19. uri, ko bo o Vzgoji k odgovornosti predavala Angelca Žerovnik. • J. K. Dedek Mraz v Cerkljah Letos bo cerkljanske otroke dedek Mraz obiskal v torek, 21. decembra, ob 16.30 v šolski dvorani osnovne šole Davorin Jenko. Otroci iz vrtca so z vzgojiteljicami pripravili tudi pester program. V nedeljo, 26. decembra, pa se bo dedek Mraz ustavil na Trgu Davorina Jenka v Cerkljah, in sicer ob 16. uri. • J. K. Danes koncert v Cerkljah Danes, v petek, bo ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Cerkljah koncert, na katerem bosta sodelovala Komorni zbor Peko Tržič in Komorni moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje. • J. K. Na Gorenjskem je zapadlo tudi več kot pol metra snega Končno raj za smučarje Krvavec, Soriška planina, Vogel, 17. decembra - Od ponedeljka do danes je na višjeležečih gorenjskih smučiščih prvič po dveh letih zapadlo dovolj snega za pravo smuko. Tako od danes naprej prvič letos obratujejo smučarske naprave na Voglu, pa tudi na Soriški planini, na Krvavcu in na Pokljuki je zapadlo toliko snega, da se ljubiteljem snežnih planjav obeta smučanja vsaj prek božičnih In novoletnih praznikov. Čeprav je bilo na Soriški planini moč smučati že ves mesec, pa je več kot štirideset centimetrov novega snega razveselilo žičničarje in smučarje, saj je končno urejeno vse smučišče, cesta pa je prevozna z zimsko opremo.Tudi na Krvavcu se je tanka snežna odeja s pomočjo naravnega in kompaktnega snega (preizkusili so tri snežne topove) spremenila v idealno, tako da se po lanski suhi zimi končno lahko pohvalijo z idealnimi razmerami za smučanje. Kot je povedal direktor RTC Krvavec Franjo Kreačič za smuko veljajo vse lanske neizkoriščene vozovnice, nove dnevne karte pa stanejo 2.100 tolarjev. Prvič letos se bodo danes zavrtele tudi naprave na Voglu. Prek tedna je zapadlo več kot pol metra južnega snega, žičničarji pa so že začeli urejati proge. Žal danes nismo izvedeli spodbudnih novic iz Kranjske Gore, kjer je po dvodnevnem sneženju začel padati dež, zaradi odjuge pa najbrž jutri in v nedeljo smučišče Še ne bo odprto. Dovolj snega za ljubitelje zimskih športov pa je te dni tudi na Pokljuki, na Rudnem polju namreč tekmujejo najboljši biatlonci Brnik, 17. decembra • V okviru priprav na ustanavljanje helikoptrske službe za reševanje v prometnih nesrečah bo nemški proizvajalec EUROCOPTER predstavil reševalni helikopter BO 105 CBS. Prireditev se bo začela v ponedeljek, 20. decembra 1993, ob 9. uri in 30 minut Organizatorji so povabili 140 uglednih predstavnikov političnega, gospodarskega, zdravstvenega in kulturnega življenja pri nas. Njim bo opisal sistem nemške zračne reševalne službe "DRF" njen predsednik in ustanovitelj Siegfried Steiger. Tehnične lastnosti reševalnega helikopterja bo obrazložil Manfred Dumann iz družbe EURO- COPTER, ki bo predstavil tudi sodobno ambulantno letalo "LEAR JET". Po ogledu helikopterja in letala je predviden prikaz nuđenja prve pomoči ponesrečencu v prometni nesreči z reševalnim helikopterjem in vozili. Poleg že omenjenih nemških firm sodelujejo pri realizaciji projekta "Reševalni helikopter Slovenije" tudi Zavarovalna družba Adriatic iz Kopra, Evropski letalsko medicinski inštitut "EURAMI" ter Eurocopterjev liechtensteinski zastopnik "PROMED"; njegov lastnik dr. Božo Dimnik helikopterja za Slovenijo pogoji. * S. Saje je omogočil nakup pod najugodnejšimi HE."}! OVA PfilAVCA 5E TEPETA. poKučrre sinoikau5tA.' sveta. • V. Stanovnik SM To 5TA SlNDtKAUJTA. EDEM n, it -SveTA KRATKIH ilf^OiKAToV, DfivCi PA t* *c' ODVISNOSTI. 34. NOVOLETNI SEJEM KRANJ, 10. - 23. 12. 1993 od 10. do 19. ure - novoletna darila za vse generacije - široka poraba, avtomobili, kolesa velik zabaviščni park za staro in mlado vsak dan med 16. in 17. uro obisk DEDKA MRAZA PROST VSTOP « PROST VSTOP radio triglav 96 MHz *GA*fA' PODJETJE ZA TRGOVINO, PREVOZE IN PROIZVODNJO Hrastje 52,64000 Kranj Tel/Fax: 064/331-719 delovni časmak dan od 9-19h sobota od 9-12h ^ prodaja novih in rabljenih strojev (Kovina, les, plastika) * prodaja strojnega orodja in naprav -borza strojev -manjše in večje proizvodne finije (testenine, kava, svece, pivo,..) • inženiring proizvodnih programov OTROCI PRIPELJITE SVOJE MAMICE IN OČKE DEŽELO IGRARIJE Na Gorenjskem sejmu 22. decembra 1993 od 10. do 19. ure zabavali se boste ob plesu, glasbi, lutkah in še marsičem Za presenečenja pa bodo poskrbeli generalni sponzorji dneva CKD GORENJSKI KOMUNIKACIJSKI KNfllNIUMIIM in sponzor: Trgovina z glasbenimi inštrumenti TIPKA Kranj