Sisv«
V Trstu, v petek 21. maja 1915.
JL&miirT
Vh »s.-.?: dan, 'udi ob neueifan in praznikih,
oo '» .»jutrcj, ob ponedeljkih lo A popoickie.
or: 'o: V.V:--. PianiAsiSfcegz I- nadsir — Vsi , » uiiiiini i li^ta pisir.a se ne rprejonajo in rokopisi se ne . red' >•'' Godina. ? ~>tnik konsorcii li^i.rirne .iuJinosli". vpisane zadruge z • ~ Trsti; . li a Sr. Frančiška Asiškega Št. 29. T i i rejništva i:prave štev. 11-57. rtefaiai znis: litfii Mi ......K 24 —
. . ;rta	................12--
?\i moccc ,................
»:ede.*]>KO izdajo za celo leto....... 520
M-j	................ »	200
. *v -	»
	
	
fe I	r L___
(rt - -	
Posamezne številke .Fdhntfi* se ;»r >t.ij:ij * '» »»•' «rj: '
zaslar_-!e številke po 10 vin.irjev. <	se računajo na milimetre v širokosti en:	e
' ene: Ogia>i trgovccv i.i obrtnikov.....mrtt po 10 vin
Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih ;:a-
vodov ... . . . ........irt 'i po 20 vin
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 20 —
vsaka nadaijiia vrsta............ , 2- —
Mali oglasi po l vinarje l>e>eda. naj nanj pa 40 vinarjev. Ogiase sprejema inseraliii oddelek „F.Jinosti*. :Caroć;i:.M in reklamacije se pošiljaj) upravi lista. Pličujc se izključno i o
upravi .Edinosti'. — Piača in toli .se v Trstu L prava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. I ranMka Asiškega št. 20. — Poštnohraniluični račun Sć. SU G.7.?.-*
Mi močni ruski napodi vzhodno od Juro
Ob Dnjestru ujetih 5.600 Rusov. - Severno otl Scmborju Rusi vrženi iz glavne obrambne postojanke. - Ob Prutu položaj neizpremenjen. - Odbiti ruski napadi ob Dublsl.
Srditi artiljerijski boji med Hozo in Mozelo. Odbiti motni francoski napadi pri HISIf
Italijanska zbornica.
prejšnjega soglasja z nami ali vsaj. do sa- gle naprej. Dvorana in galerija natlačeno1 mega sporazuma. Kršil je pogodbo v meri- I polni. Navzočih nad 2^0 senatorjev, toričnem oziru in sicer s tem, da je stre- Ob 4 pojjoldne je stupil predsednik Man-
RIM, 20. lKor.r»At!eazn Steianic poroča:
7bor«iea je prenapolnjena. 4Mi poslanic navzočih. Na tribunah so navzoči člani diplomaučnega zbora. med njimi poslaniki Združenih držav. Velike Britanije, Francije, Rusije in Japonske, senatorji in hiv«i poslanci. Ko se je pojavil v neki loži r!*\nnun?io. so mu v dvorani in na tribunah priredili ovac i »o, ki je le oficijalr.i socijalisti niso udeležili. IVAnnunzio se je zahvaljeval za ovacije. \ se politične oseb-nis^ci. izvzemši (iiolittija. so navzoče.
Ob 2 s opoldae je vstopil v dvorano predsednik Marcora, pozdravljen z nav-oušenhni ovacijami. Vsi poslanci, izvzemši 15 oficijalnih socijalist o v. so se dvignili! in zaklicali: el predsednik!« Tudi galerija je vzklikala.
1» malu nato je prišel v dvorano kabinet, s» Salandro na Čehi. Od vseh strani ie za-} d »nel klic: »Živela vojna!« Iz centra so prihajali klici: oživel kral?!* Ploskanje se; ie pri tem klicu še bolj povečalo in dospe-j lo do viška s klici- »?ivela Italija!
Po avtentificiranju protokola zadnje seje. ie predložil ministrski predsednik Sa-l-tndra zagonski načrt, glasom katerega se v ladi za siučaj vojne podeljuje izredna | polnomoč. Ministrski predsednik je nato imenom v !ade podal neko izjavo, ki je bi- 1 la pri vsakem stavku spreieta z viharnimi klici: »Živela Italija!« /»vela vojna!« Le oticiialni socijalisti so vztrajali mirno na svoiih sadežih.
Koncem izjav Salandre ie vprizorila zbornica impozantno manifestacijo za ar-niido. kralja »n Italijo. Minisjrski predsednik Salandra »e predlagal sestavitev odse- i k a glede preizkušenia od niega predloženih predlogov tu prosil, d^ nai ^e člani odseka. ki tih določi predsednik, sestanejo takoj in predlože še danes odsekov o poro-| Č?lo. Ta predlog jc bil sprejet.
Minister za zunanje zadeve, Sonniuo. j K* predložil zbornici zeleno knjigo. Poslan- j ci in občin«t\o na galeriii so priredili zunanjemu ministru prisrčno, dolgo trajajo- j C o sjmpatijsko ovacifo.
Predsednik je nato naznanil imena po-j n.mce\. ki jih ie poklical \ odsek. V^nogo P«Hance\ se »e pod^k> pr^d ministrsko; iMp. da čestitajo ministrom.
RIM. 2*I. 4Kor.I lzja\a ministrskega pred'-ednika Salandre se glasi:
Odkar je oživila Italija zopet v državnoj enoto, se ie pokazala v svetu narodov kot faktor zmernosti, edinosti in miru in zamore s ponosom reči, da ie izpolnila to [ misijo s trdnostjo, ki se ni strašila niti naj-iiiučnejvih žrtev. V zadnji, več kakor 30-It'ni perijodi je vzdrževala sistem zvez i* prijateljstev, da se na ta način bolje za-si^iirata evropsko ravnotežje in mir. Te-i u plemenitemu cilju na ljubo ie Italija ne ^amo trpela pomanjkanje zasiguranja svoiih mej in mu podredila ne samo svoje pravične narodne aspiracije, ampak je morala tudi z zastrto bolestjo gledati metodično izvajane poizkuse, da se zatro ona znamenja »talijanstva. k: jih je plemenitim o7e«nljem neizbrisno pritisnila narava <n zgodovina.
Lltimatum. ki ga je avstrijska motiar-I ija julija >914 poslala Srbiji, je z enim u-darcem uničil učinke dolgoletnih prizadevanj. s tem da je kršil p*»godbo, ki nas je r 2i la z « narhijo. l ltimatum ie kršil po-g »dbo forv alno s tem. da ni prišlo do po-
mel za tem, da se moti na našo škodo kočljivi sistem teritorijalnih posestev in vpliv-
fredi, spremljan od ministrskega predsednika Salandre in članov vlade, v dvora-
nih sfer. ki se je ustanovil na balkanskem i no. Ministrski predsednik je bil pri vstopu polotoku: toda bolj še kakor ena ali dni-j pozdravljen c>d senatorjev in galerij z naga točka, je bi! kršen in celo zatrt ves po- | vdušenimi klici: »Živela Italija!« Živel godbo prevevajoči duh. Kajti s tem, da se| krali! Živela armada!« je izzvala najstrahovitejša vojna na svetuj Ko so se dvignili senatorji, je povzel v direktnem nasprotstvu z našimi intere- Salandra ob 4.7 besedo in ponovil že v
si in čuti, se je razpršilo ravnotežje, katerega varstvu naj bi služila zveza in se je
zbornici podane izjave, ki so bile sprejete z živahnim odobravanjem. Ob sklepu je
virtuelno, tod2 z neodklonljivo silo zopet i prjšlo zopet do velikih manifestacij, oživil problem narodne popolnitve ltah-| Potem ko je inilljstrski predsednik poje. Kljub temu se je vlada več mesecev da, svojo izjav je predscdnik na predlog
potrpežljivo trudila, da doseže sporazum, ki naj bi zopet dal zvezi ono eksistenčno upravičenost, ki jo je izgubila.
Toda ta pogajanja so se morala med tem gibati ne samo časovno, ampak tudi dostojanstveno v mejah, preko katerih bi se kršilo skupnost kakor tudi čut naše domovine.
Ministrski predsednik nadaljujoč: Vsled tega in da se vzdrže ti najvišji cilji* ie bila kraljeva vlada prisiljena, da je c. kr. avstrijski vladi dne 4. maja naznanila preklic vseh pogodbenih predlogov, odpoved zvezne pogodbe in izjavo, da si pridržuje svobodo postopanja. Na drugi strani pa ni bilo več mogoče pustiti Italije v izolaciji brez varstva in brez ugleda ravno v trenutku, ko stopa svetovna zgodovina v odločilno fazo. V očigled temu stvarnemu položaju in
Salandre odgodif sejo na jutri ob dveh popoldne.	______
Italijanske zahteve do Austrije.
BERLIN, 20. (Kor.) Glasom neke ko-penhagenske depeše lista »Berliner Zei-tung am Mittag«, je bivši finančni minister Luzzatti rimskemu korespondentu »National Tidende« naznanil sledeče zahteve Italije do Avstrije:
Takojšnje zasedenje Trenta in Istre, vštevši Trst, Pulo in Reko in več jatiran-kih otokov.
Odstop mornariških postaj na dalmatinskem obrežju.
Resigniranje na vsako direktno in indirektno vmešavanje v zadevo Srbije.
Resigniranje na proti italijanskim intere-
razmotrivanju o težkočah mednarodnega! SOfn naperjeno balkansko politiko, položaja, mora biti vlada tudi politično Sv obodo za Italijo, da varuje svoje inte-pripra vijena na vsako, še tako težko iz- j rese v vzhodnem Sredozemskem morju Višnjo in prosi zato zbornico s predlože- j proti Turčiji skupno s trosporazumnimi nim zakonskim nACriom za izredno ob-j državami.
last. ki jo potrebuje.-Ta odredba je uteme- Akcijsko svobodo pri došlem mirovnem liena ne samo s precedenčnimi slučaji pri kongresu, kjer si Italija pridržuje, da pod-nas in v drugih državah vsake vladne ob- i pira stvar Srbije in Belgije, like. ampak predstavlja tudi najboljši red
in celo najmilejšo obliko onih oblasti, ki jih dovoljuje zakon vladi tudi v drugih slučajih, ko gre za naivišji zakon, namreč za dobrobit države.
Vlinistrski predsednik Salandra: Brez hahatih besed in brez ponosa, toda z globokim ume van jem odgovornosti, ki pada
Hemiko časopisje o neizogibnosti vojne.
BERLIN, 20. (Kor.) Vse časopisje smatra vojno z Italijo kot neizogibno.
Glede od Luzattija naznanjenih zahtev Ita-lije pravi „Berliner Tagblatt : V NemTiji in ' Avstriji vlada splošno naziranje, da je šla Avstrija v koncesijah do skrajne meje mož-
na »J a s v tej ur., smo poskrbeli zato, kar nosti in da preko tega ni nada|lne možnosti'
zahtevajo najpleinenitejša prizadevanja Tap|irhe R,,ndsrha„" irvaia • smn in nav italnejši interesi domovine. Kajti v t	^e Kundschau izvaja. Ce smo
njenem imenu in nje i udau, smo dvignjli	^ ^
^o^^naTež^, Sfl^U" ^ prenapetosti Lijanskih zahtev. Ce ravnajo vse različnosti mnenj in pozabi
stoje stvari res tako, potem naj gleda Italija vse Stranke in
naj, če bo d' Anunzijeva stilizirana gorečnost, ki je zadostovala, da je razburila rimsko ulico, tudi zadostovala, da bi omajala tudt enega nemškega, avstrijskega in ogrskega deželnega brambovca.
dajejo življenju dnevno plodovit kontrast prizadevanj in načel, morajo danes izginiti v očigied potrebe, ki prekaša vsako drugo iu v očigled ideje, ki navdušuje bolj nego vsaka druga, v očigled sreče in veliči-
SSeS' l^ČT^toZČtoZ?Povraten itaiijaiskih podanika« preko Švice.
Italijani in da vsi z isto vero in isto goreč- BERN, 20. (Kor.) Ker se pričakujejo ve-
nostjo ljubimo Italijo. Naj se sile vseh	liki povratni transporti ital janskih državlja-
združiio v eno silo, srca vseh v eno samo	nov iz Nemčije in Avsiro-Ogrske preko
>rce. naj nas vodi soglasna volja k zaže-	Švice in deloma tudi iz Švice same, je ita-
ijenernu ciliu in je sila, srce in volja edini	lijansko poslaništvo v Bernu obnovilo po-
strastni in junaški izraz v armadi in bro-	godbo, ki jo je bilo sklenilo avgusta mese-j
doviu Italije in v vzvišenem voditelju, ki	ca 1914. glede povratnega transporta itali-|
nas vodi v usodo nove zgodovine. Živel kralj, živela Italija!
itnllfonski senat.
janskih državljanov, ki so brez sredstev. 1 aiijani, ki nimajo sredstev, bodo torej na \ stroške i ali;anske vlade odpravljeni v lta-j lijo, pri čemur bodo vračunane običajne takše! RIM. 20. (Kor.) Tudi dohodi k senatne-j zn družabne biljete. Sicer transporti italljan-f mu poslopju so zasedeni od gostega kor-lskih državljanov iz Francije in Nemčije od j dona čet. Le senatorji in poslanci kakor zadnjega avgusta naprej do danes sploh ni- j tudi ">ebe. ki so imele vstopnice, so mo- koli niso prenehali.
PODLISTEK
GRESNICE.
R«maa. — FriocHri spisal Xavict d« Montepi« ;
\rzen jc u videl, da ga jc urednik varal: vgriznil se ie v ustnice in se vdal v svojo usodo.
/al pa ga ie čakala še druga ne v sečil »t. Na J njegovo giavo je vise! še dru?{ Thimokiejev meč. Kavno ko se jc poyrr?l 7 i/ rc!:«ida Joinov m skopal i»o stopnicah navzgor — bilo jc. mimogrede po veda ravno zadisjeg:' v ineseefi — mu jc im»vc-&j\ hišnik, da gj je dopoldne iskal nekdo, ki ie prezentira! menico za i^ctsoi frankov in sc :e zc! » začudil, da ni našel denarja pr. c legS- Sicer je pa pustil svoj fia-slov.
Ar .n '.c i-<»glcdai vizitko; n e iiiu ie bile* ;K>polnonia tuje.
— Biti incia |khiioi2. — jc odgovoril hišniku: — podpisi niscf:i nobene menice iu najbrž ie kd'; zamenjal mote ime.
frihodnje jutro ol> enajstih. l:o ie rav-B*) hotel oditi z dooia, mu je i*>vedal nic-
sov sluga, da je nekdo v salonu, hi želi govoriti ž njim.
Arzen ie stt>pil v salon in je našel tamkaj fino oblečenega, skrbno obritega gospoda z izredno prijaznim licem, ki je imel \eIiko listnico pod pazcuho.
-	A!i mi je čast, da govorim z gospo-com Arzenom Bochujem? — je vprašal neznanec.
-- To sem jaz. gospod.
—	Gotovo ste že ugenil, v kakšni stvari prihajam k vam?	^ _ ^
—	Ne, gospe h i.
-	Res ie, ne poznate me . ... Tu je Fiioja vizitka.
Na te i elegantni, kakor zrcalo gladki vizitki so stale v najmanj šili črkah tiskane
besede:
F1LIDOR EYECUTIV izferie valeč.
—	Sedaj pač veste.....— je dostavil izterjevalec z inedenosladkim nasmehom.
—	Nikakor ne.
—	l o ie vendar čudno!
—	Povejte mi stvar jasneje, če vas sntetri prositi.
Incident z italijanskim poslanikom v Carigradu
CARIGRAD, 19. (Kor.) Listi objavljajo nastopni komunike:
Neki podporočnik, ki je danes z nekim oddelkom vojaštva pasiral Pero, jc hodeč zadel ob neko osebo. Pozneje sc je izkazalo, da je bil ta oseba italijanski veleposlanik. Ta neprijetni, le iz nepaznosti navstali dogodek se je poravnal v zado-volistvo italijanskega veleposlanika.
Z avstrijsko-rushesn bojišča.
DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. maja 1915 opoldne.
Vzhodno od Jaroslava in pri Sieniawi so bi!i odbiti močni ruski napadi ob težkih izgubah za sovražnika. Zvezne čete so pridobile na prostoru proti vzhodu in jugovzhodu.
V bojih ob gornjem Dnjestru nadaljnih 5600 ujetnikov.
Rusi so bili v oddelku severno od Sam-borja vrženi iz glavne obrambne postojanke in zavzet neki kraj 10 km jugozapadno od Mosčiske.
Ob Prutu je položaj neizpremenjen.
Severno od Kolomeje nam je kratek protinapad prinesel 1400 ujetnikov.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofcr, fml.
Z ngmštio-rasKsiii bojišča,
BERLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. maja:
Z močnejšimi ruskimi silami, o katerih prodiranju na liniji Shagory— Frauenbiirg je bilo poročauo. še ni prišlo do boja.
Ob Dubisi so bili ruski napadi odbiti. — 900 ujetnikov in dve strojni puški ste o-stali v naših rokah.
Včeraj smo napadli severno od Podubi-sa, zavzeli višino 105 in ujeli nadaljnih 500 mož.
Južno od Njemena prodirajoče ruske sile so bi?e pri Gryszkebudi—Syntavvty— Szaki popolnoma potolčene. Ostanki sovražnika beže v vzhodni smeri v gozdove. iManjš: oddelki drže še Sutke. Krvave izgube Rusov so bile zelo velike. Število ujetnikov se je zvišalo radi tega le na 2200. Dalie so bile uplenjene štiri strojne puške.
Jugovzhodno bojišče.
Naše preko Sana severno od Przemy-sla prodirajoče čete so bile včeraj popoldne zopet napadene od Rusov z obupnimi naskoki. Sovražnik je bil povsod vržen nazaj ob zelo zua«.nih izgubah. Danes zjutraj smo na nekem griču prešli v protinapad in zavzeli postojanke nasprotnika, ki beži najhitreje.
\ rhovno armadno vodstvo.
Z zflpadnsin bojišča.
n TRI.IN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, i 20. maja:
Zapadno bojišče.
Megleno, uerazgledno vreme je oviralo včerai v Flandriji in v severovzhodni Franciji boino delovanje.
Na L.orettski višini smo malo napredovali. Pri Ablainu je bil ponočni sovražni napad odbit.
Med M ozn in Mozelo je bil artiljerijski boj posebno hud. Proti jutru so prešli
Francozi vzhodno od Aillyja na široki fronti v napad, ki ie bil povsod odbir. deloma po srditih meteži?!.
Vrhovno armadi; > vodstvo.
Blokada angleškega vodovja.
LONDON, 20. (Kor.) Admiraliteta naznanja :
Parnik »Dunifries« je bil dne 1(>. maja zjutraj torpediran. Posadka je bila rešena. aLdja se drži 25 mili jugozapadno ^>d Hartlandpointa še na vodi.
LONDON, 20. (Kor.) Reutcrjcv urad poroča iz Cardiffa: Parnik Drumeree je bil včerai na višim Trevose licad torpediran. Prvi* torpedo ladje ni potopil. Neki norveški parnik jc nato priveza! ladjo. nakar ste bili obe ladji zasledovali od podmorskega čolna. Norvežan je :: t to prereza! kabel in odplul :.:ii :c.*j. Nai je bii proti parniku > Druincr-e . izstreljen drugi torpedo, ki je potopil ladjo. TJcrvc-ška ladja jc prevzela posadko na krov, l:i je bila odvedena nato r«> nizozemskem parniku »Magdalena v 'Jardiff.
Politični položaj na Angleškem.
LONDON, 19. (Kor.) »Times poročajo o predstojećih izpremeinbah v ministrstvu: Opozicija u*jra biti v novem kabinetu istotako številno zastopana I-.a!. >r fi-heraTci. Se pred tednom dni jc Asquilh v odgovoru na razna vprašanja v spodnji zbornici rekel, da se na kako koalicijsko ministrstvo ne misli, ah navzkrižja med Fisheriein in Churchillom so dovcdla do krize. Tudi neuspeh z zakonodajo o alkoholu in težave s sovražnimi tujci so oslabile stališče vlade. K temu prihaja še vprašanje izdelovanja vojne potrebščine.
»DaiJv Chronicle^ piše: -
Pred is urami bi bilo (»d 10(Mj i I>c.-ralcev odločno odklonilo misel, naj n-snuje koalicijsko ministrstvo; dauc.-> se postavljajo pred dcist\ <». došl > za njihovim hrbtom. Sluti se. da izprciiiene svojih nazorov.
Angleške lzgt b?.
LONDON, 19. (Kor.) Nova lisi t izgub izkazuje 107 p idlih častnik v.
LONDON, 19. (Kor.) >Morning Post. |)i.še: Ne smemo imenovati nobenih številk, toda zdi se, da so naše izgube v vojni znatno večje, kakor pa so izpopolnitve potom rekrutiranja. Nihče ni nikoli pojasnil. kako nai se sestavljajo Kitchei?ericve nove armade. Ako ne pridejo niknkšna nadomestila, se bodo polki skrčili kakor Krstna ogrodja.
Amerikanska no!a Angi'ii.
LONDON, 2i\ (Kor.) ,.M< r; in- Tos " poroča iz Wc shingtona: Državni depar nient je noto za Anglijo izg tovil. Maajta samo še predsednikovo potrdilo. Nota ne bo ni-kakšna prijetna lektura. Držana bo v običajnih llubezniviii frazah, zbujala bo običajne prijateljske ot-n- »saje; toda ton ne bo puščal nobenega dvoma o rnzdražc em ra -položenjn vlade. Vlada sluti, da se po o j— nje glede zaplcnj.nih ladij nainencma zavlačuje. Razen tega zahteva, da Anglija d -kaže, da je kak lovor določen za sovraznilM, mesto da bi sama prevzemala t i doka/. A-meriška vlada govori s samozavesijo 'er zahteva spoštovanja pred pravicam?, l:i ji gredo. Pomenilo bi toliko, kak^r d». bi s«: oddaljevala od nevtralnosti, če oo no1 i ra Nemčijo radi „Lusitanije", ne bi ravno tako
—	Prihajam k vam, gospod, da zabeležim protest zaradi neplačane majhne menice za petsto frankov.
—	Aha!
—	Ali se torej spominjate sedaj?
—	Da, to se pravi, da je to nadaljevanje včerajšnje uganke. Jaz nisem akceptiral nobene menice.
—• Hm! Hm! Vaše ime je vendar podpisano popolnmoa raztočno. Kvečjemu da ie podpis ponarejen, in potem bi moral nemudoma vložiti tožbo...
—	Prosim, pokažite mi menico. — ga ie prekinil Arzen.
Izterjevalec mu je s polnim zaupanjem izročil menico, in ko jo je Arzen ogledoval nekaj trenutkov, se jc začel motno spominjati, kakor v niegii. onega papirja, ki ga je v noči časnikarske večerje tako lahkoumno podpisal ustanovitelju lista »Loge de face«.
—	Ali ste spoznal svoj podpis? — ga je vprašal izterjevalec.
—	Da, toda podpisal sem le za uslugo nekemu svojemu prijatelju, ki mi je obljubil, da mi denar pošlje, ko zapade menica.
—	To mi ni čisto nič mar. Podpisal ste in i>lačati morate, drugače moram zabeležiti protest.
- Napravite, kar hočete; jaz menice ne plačani.
Po tej odločni izjavi ni preostajalo izterjevalcu drugo, kot da ie zabeležil protest. Ko se ie zgodilo to, je zopet odšel.
Arzen je nemudoma pohitel k ustanovitelju lista »»Loge de face«, a je dobi! odgovor. da je le-ta odpotoval iu da se ne ve. kedaj se povrne.
Bochu je besnel, ko je videl, da gd.jc lastnik lista »Loge de face« prevari! na podoben način kakor urednik lista »Papil-ion bleu«. samo ob še otežujočejših okol-nostih. in pisal je časnikarju ostro pismo, v katerem mu je grozil s tožbo pred kazenskim sodiščem.
Na to pismo ni dobil odgovora, pač pa mu je prihodnji dan prinesel neki postrež-ček majhen omot, v katerem je bila zavita številka »Loge de face«, ki je izšla tisto jutro.
Prvi članek ie številke je bil zaznamoval: Z rdečim svinčnikom in ie imel naslov :
KOMIČNO - DRAMATIČNO.
Arzen sc je nekoliko prestrašil in je či-tal z utripajočim srcem to-le:
> Pod pečatom molčečnosti nam je nekdo pripovedoval naslednjo silno !:o-mično anekdoto: Pred r.ekako štirinajstimi dnevi si no poročali v našem listu o prvi uprizoritvi nekega vaudcvilla, ki se je na nekem majhnem pariškem odru igral s precejšnjim vspehom. Smatrali smo, kakor vsak drug, gospoda A . . . .
15......za pisatelja tega vaudevi!-
la. ker je bif sam imenovan kot tak. Stvar pa ni taka, iu veseii nas, da moremo sporočati svojim čitateljem, da je domnevni triumfator, ljubeznivi mladi mož, ki se ie n* večer prve predstave šopiril v eni proscenijskih lož z rumenimi rokavicami in lovorjem iu si dal tako laskavo izražati od občinstva priznanje. prav tako malo sodeloval pri omenjeni igri, kakor pri kakem drugem duhovitem delu. Bili smo prevarani mi prav tako, kal^or vse občinstvo, in to na ravno tako nesramen kakor smešen način.
Gospod A .... B.....je zlorabil nekega svojega bivšega sošolca,vau-
devillskega pisatelja G.....v svojo
korist iu ie bil tako predrzen, da je odkupil od njega za košček kruha s trudom in skrbjo izdelano delo, od katei e-
.
Stnrn n.
„EDINOST" štev. 140.
V Trstu, dne 21. maja 1915
odločno protestirala stopkom. Noto b
proti anele^k m
)Iarju n. pr. je bi-	itd. Izredno bi bilo želeti, da bi tudi cen-j smrt. Za njim žalujejo mlada njegova so-j
je v istem času	zuro neposredno izvajajoče militarične o- proga, oče vpokojeni profesor v Gorici, mati,
mnogo Amerikancev čitalo z ve~ jn od različnih ljudskih mas v poznih po-	blasti postopale po teh načelih«. — Da ne j bratje, sestre •*" Iikim zadoščenjem, ker bo odvzela neprijetno , poldanskih urah napadenih kar šest hiš.j ho nesporazumljenja. opozarjamo vnovič, je bil star i
čuvstvo, kukor da bi vlada postopate os*ro Na konjih, vozovih, ročnih in otroških vo-	da je tako odredbo izdal minister za no- daljni Rusiji!
proti Nemčiji, pa milo proti Angliji.	zičkih, je druhal odpeljavala plen iz oro-	tranje stvari v — Nemčiji!	Vojnoinioi
Boji na galipoUsKem polotoku.
DrPEČNlk
Dr. PETSCHNIGG
pre- i hce mesta policija. V Popj ! lo na površini četrt milje
Da ne bratje, sestre in mnogi sorodniki. Pokojnik
k:i	3Q |et	p0^]va v mjru y
Preostalim naše sožalje.
.	Vojnoiniormacijski urad v Gorici izka-	___II
panih hiš. Videti je bilo glasovirje, mize. Svetovna vojska, izšel je 14. sešitek te- zuje: 47 Furlanov 97. polka, ki so bili ujeti i TDf T	lllfl t rATFPINft fTFll 1
pohištvo, kar so nosili takorekoč v triu m- ga dela, ki objavi;a nadaljne popise dogod-1 dne 7. novembra pri kraju Mezči Laborcz in	VIH W*ILIIIIIII JlLV. 1-
- , - _ _	I e ,m »A •■ Kriri li Tli la'/A V* / \Jt O C t \ f O	1 1 I 1 C* I 1 I lr/Mf Tf	/4 M •	I__X__TI— —	!*. L!f I	_ — 1__- _ ___ «	• . .	. .. *7	- __!l.	M aAmamS/« ^ I _ r% \ f__t —____
LONDON, 20. (Kor.) Asmead Barklett 11 poroča v londonskih listih o boiih v polju od 6. in b. maja:
Nič ni značiinejše, kakor način, so znali Turki prikrivati svoje pozicije, hili morda iz^redi velfko srditejši. kakor „Hochland*
in je po- najski „Reichpost". Ta pisma in poročila
nem-popolno-ršili na
Turske mrantenje strasen artiljerijski o- v dru<lh (>krajih Cela vrsta trgovi
gem n« omajal. Nas. topovi so za.no«, .i po- staja žrtev divje Tlinožicc, ki sc ni prav I ganejo bolj kot vsi drugi pojavi, ker nam vzrocati samo neznatno škodo na njiho- - njč oziraIa na narodnost ]astnikov. Tako pretresljivo slikajo bedo in trpljenje, katero
so morali prestati vojaki in pa ljudstvo v onih krajih, kjer je divjala vojska. Poleg tega pa ta priporočila tako zanimivo spopol-: 1	U"V" 3! ulicah, se je moral zgražati vsak. Ljudje j njujejo popise vojaških doeockov, da se
skrajno Hrabrostjo	so zapuščali svoje dnevno delo. da so se ! čita cel sešitek lepo eSotno^n nudi zaokro-
ya aruuer.ja^^	'f,' zainosrli udeleževati protinemških demon- ženo sliko dogodkov prvih mesecih vojne v
,e samo tedaj kadar je bilo to neoUKNtao stradj Skoraj ysaka ()seba< M sj jo sre-al Vzhodnj p^ ^ V	na ^\
no. Kakor h.tro so nast vojaki za- j . . , sebf>j k ko up,enjeno stvar Ni- Poljski. Priporočamo'
krma. se je vsula prava toča iz pu- , , • , • , „i^-d-Jih »tviri	A * •	^ ,	• . *r
KUn 111 sicmai ukraaenm st\ ari.	O ranjenih, oziroma bolnih vojakih. V
pomožno in kontumačno bolnišnico Rdečega
ugledne nemške revizije ujetništvu. Potem so izkazani za ruske ujet-in pa poročila dr. Tteincija du- ■ nike r 23 letni Anton Ušaj iz Gorice, Rudolf
rebno
P«
pretili
šek in strojnih pušk izza jarkov, grmovja in globeli. Artiljerije ie zaman poskušala, da bi vdušila ta ogenj. Čete so se kar tajale pod strasno toču k rogelj. Pridobile so povsod nekoliko ozemlja, toda bojnega cilja niso dosegle.
Tiszn in Stčrgtik v cvdijenci.
DUNAJ, 20. (Kor.) Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je dospel danes ob s/* 7 zju'raj semkaj iz Budimpešte.
DL NAJ, 20. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je sprejel dar.es cb 11 dopoldne ministrskega predsednika grofa Ti^zo, ob 12 opoldne pa ministrskega predsednica grofa Stiirghka v avdijenci.
Seja generalnega sveta Avstro-ogrske banke.
DUNAJ, 2). (Kor.) Na začetku današnje se;e generalnega sveta Avstro-Ogrske banke je bančni guverner p<
Prodajalci na trgu so sklenili, da se nobenemu pripadniku narodov, ki so z An- križa v ulici Fabio Se^ero so bili sprejeti gliio v vojni, ne sme prodajati mesa. Ce jej Matevž Bruoner 15. dragonskega polka, Pavel
rro Baramijaj 12. poljskega topničarskega polka ter črnovojniki Lovrenc Škerjanc, Martin Orešnik, Bernard Milic, Ivan Tolnas, Fran Čimbohnik, Marko Debnik in Anton Večera. Oopuščenih je pa biio iz te pomožne in kon-poslu/ii. ampak se mu je posrečilo pobeg- j tumačne bolnišnice 12 vojakov.
niti v neki vlak. \ Kentich Tovnu ie inno-	-
Utopljenec. Včeraj popoldne ob polišti-rih so našli v morju mrtvo truplo približno 20 do 30 letnega človeka in sicer na
množica izsledila kakega Nemca, ga je med divjem hruščem, vikom in krikom preganjala po cestah. Neki Nemec, ki je bil dejanski ogrožen, je v svoje varstvo zgrabil za samokres. Vendar pa se ga ni
Dr. HORVATU
Humar, 21 let, Henrik Jeročin (?), Fran Karabot, 22 let, Josip Favot, 25 let, Alojzij Succo, 30 let, vsi vojaki 97. polka, vsi iz
Gcrice. V ujetništvu v Samarkandu se na-;	TRST, CORSO ST 17 haja Friderik Bernot iz Gorice, 22 let star, Spetijaii8t za kožne in spolne BOLfcZt
rezervni kadet 47. polka ; prišel je v ujet-	ŠIBKOST in NERVOZNOST
ništvoj-anjen. V Samarkandu se nahaja tudi	xa BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH.
je
žica istotako porušila celo vrsto pekaren in manufakturnih trgovin. Tudi tu so plenilci niso delali nobenega razločka med
Nemci in Angleži. Uničena je bila trgovina i koncu Kanala. Potegnili so truplo na kop-nekega Nemca, ki je v Londonu že .32 let. no in potem pozvali zdravnika z zdravni-\ eč policistov, ki so hoteli poseči vmes, i ške postaje. Ta ie prišel kmalu na lice meje bilo obmetanih s kamenjem in ranjenih, sta in konstatira!, da je moralo biti utop-Nekateri angleški peki. ki so se bali. da i Ijenčevo truplo že več dni v morju. Ni se bi razjarjena množica nastopila tudi proti moglo še ugotoviti, kdo da je bil pokojnik.
d avil novo rni^no-pod&uverneija, Otona
_______m ^erererja pl. Goldeck. Nato je pedal
generalni tajnik podrobno p ročilo o stanju b nke. Sklea o se je, da po/pise banka na
vanega namestnika
njim, so razobesili pred napisno tablo U-nioi Jack, angleško zastavo.
Kakor poročajo angleški listi, se je ropanja udeležilo tudi mnogo žensk. Te so bile
Tudi se ne ve, če je nesrečnež padel v morje po nesreči, ali če je sam skočil v morje v samomorilni namen. Utopljen-čevo truplo je bilo preneseno v mrtvaš-
) milijonov, de-rijsko in ogrsko
mo predmeti f
novo vojno posoj lo zopet 2*
I jenih na enaka dela za avst vojno posojilo.
V ostalem so se reševali tekoče uprave.
izjemne določbe giede patentov.
DUNAJ, 19. (Kor.) Neka nrnisterijalna naredba. ki je izšla danes v državnem zakoniku in v „VViennr Zeitung-, izpopolnuje izjemne določbe, ki bile izdane glede patentov v ministeriidni naredbi od 2. septembra 1914. drž. zak. št 233. povodom vojnega starja. Nova naredba v bistvu določa, da se sme dovoliti odlog letnih pristojbin za patentna naznanila i" za patente in pristojbin postopanja, za gotova pravna sredstva m prošnjo ne samo, kakor je bilo do sedaj v navadi, v vojaški uporaLi stoječim osebam, ki vsled vojnih dogodkov ne morejo pristojbin pravečasno vplačevati.
prave povzročiteljice nemirov. Ženske so|ntC() Pri Justu.
j ometale na cesto vse hlebe kruha. Kar jih j Odše! je z gospodarjevim denarjem — ni bilo mogoče znesti domov, s temi so se Napoleon Valon je lastnik žganjarne v hiši
štev. 3 v ulici dei Capitelli, ker pa ima .še
Emil 'Martinovič, 35 let star, stotnik 47. polka iz Gorice.
Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Došli so: Fran Budja Štefan Gornik, Vinko Bel-šak, Mihael Vodopivec, Fran Humar, Andrej Gregorčič, saperji, Riharo Furlan, 5. dom. polka, Ivan Kolarič, Alojzij Verzegnassi, Makso Tarlav, 97. polka, Anton Kocjan, orožniŠki asistent, Ivan Karier, 6. ulanskega polka.
Od delavske stotnije so zboleli: Mihael Majanovič, Peter Kovač, Vinko Benda, Fran Krkoč, Anton Kliska, Jurij Andre. Oddali so jih v bolnišnico Rdečega križa v Gorici.
Skupaj sta stanovala 56 letni Josip Rejec iz Gor. Trebuše, železniški delavec, in 57- i letni Anton Doljak iz Solkana. Nekaj časa sta bila prijatelja, neko noč pa sta se sprla in pošteno obdelala. Doljak ima težko rano i na glavi, Rejec pa je dobil z nožem pod rebra. Skupaj sta stanovala ko sta se stepla, zdaj ležita skupaj v bolnišnici v Gorici in prav nič dobro se jima ne godi.
Tatvina. Neznani tatovi so udrli v hišo
Sprejema od 11-1 pop. in 4 - 6 zveče i pb nedeljah od 10-1.
Fratefif Hauber
Trst, ui. Carducci 14 (ex Torrente'
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potrebščin sedlarje.
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker iev in razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via delle A^que št. 6
(Nasproti Caffe Centrale).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečili dezer-tnih italijanskiii in avstro-ogrskih vin. L3ordeau\, Burgunder, renskih vin, Mesella in Ciiianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovcc slivovec in brinjavec. Izdelki 1. vrste, došli iz do-
^ .	„ .	. , tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Raz-
kremarja Mihe Pušnarja v Rozm dolini ter pošilja se po povzetju. Ceniki na zahtc\ o in franko.
so mu pobrali 300 kron.
Zoirali p«; cestah. To je bilo znamenje za plenjenje ostalih trgm^n. \ Harlestonu s< e izgredov udeleževali tudi vojaki v uni-ormi in sicer na čelu civilistov. Neka go-spa, katere trgovina ie bila napadena, ie poskušala izvršiti samomor in je bila težko ranjena pripeljana v bolnišnico.
Tudi v Liverpoolu so se napadi na Nemce ponavljali. Posamezni lokali so bili t.inik; i popolnoma izpraznjeni. Plenjenja so trajala ves dan in opažati je bilo ženske. ki so nosile domov slike in dragocenosti vseh vrst. Neka močna ženska, ki je nesla s seboj ukradeni svetilinik, je šla mirno po ulicah in je zadovoljno prepevala Tipperarv . Na dvanajstih krajih mesta je biio zažgano, toda ogenj je bil večinoma povsod udušen že v kali.
Domače vesti.
Sadni trg.
DUNA[, 20. (Kor.) Koruze, boba in kolerabe se je nekoliko prodalo, sicer je kupčija stala. Kake tendence ali izpremembe cen ni	Sreče!
Lio opažati. Vreme: oblačno. c ' ' u .. ...	.	A	..... __-----! Smrt proi. Mat k;: Mandica, neumornog št. 24. Baračeva ji je dovolila in deklica je
RmiinAMtčlti nAAMiw«i n flnAliu boritelja za seljački nar-jd, žalostno je dh- res šla, a od tedaj se ni več vrnila. Zvečer, PluIintFTnfu PUSrUfTIi V MnsiEJl. nula istarskog patnika ka i sve Siovenije. j ko je bila že hudo v skrbeh zaradi deklice,
Poroka, (iospod Rado Č e I e š n i k, Mavec v naši tiskarni, se poroči z gospodično r a n i k o V o 1 č e v o iz Kranja.
neko drugo zganjamo v ulici Benve°uic Cel lin i iti je v tej sam zaposlen, je bil nastavil v imenovano ulico dei Capitelli 33-letncga Antona Simčiča, ki je doma^ iz Pazina, a je stanoval tu v hiši št. 4 na trgu pred mestno bolnišnico. Predvčerajšnjim je pa Simčič odšel pod orožje, a mesto da bi bil izročil ključ njemu poverjene žganjarne gospodarju Valonu, ga je izročil na redarstveni stražnici v ulici G. Parini in obenem to naznanil Valonu. Včeraj zjutraj je Šel Valon na to stražnico po kliuč in potem je šel ž njim odpret žganjarno v ulici dei Capitelli, kjer je pa konstatiral, da je Simčič odnesel s seboj 120 kron denarja. Vsled tega je Valon ovadil Simčiča na policijskem komisarijatu v ulici della Muda vecchia.
Kam je šla? Pri Idi Baračevi, ki stanuje na polju sv. Alojzija št. 2, je bila na hrani in na stanovanju sedemletna Karlina, hči Ivana Scraboleja. Predvčerajšnjim popoldne je Karlina prosila Baračevo, naj jo pusti iti v obiske k svoji prijateljici Mariji Lutterjevi, ki stanuje s svojimi roditelji v ulici D. Rossetti
■	s
■	a
mmj
Razprodaja od pol litra naprej.
iiiiiv
□□ □□
se računajo po 4 stot. besedo. Mttetoo tiskane besede se r&in-najo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
□□ □□
Dobra louišča
o ]
izgrei
pro Lr
... u ,n , vuriKkili Njegov spomen ostatice u narodu u kolu ie sla Baraceva k Lutterjevim, a tam so ji
nu in Liverpoolu
za
u* "iiu ui m\ci juuiu |>ri!ta-i ^in^icski časopisi obširna icriii je inogoCe dobiti ias-ii<»\ item uivianiu razsujajo-tiiov, ki v več slučajih niso ti Angie/em samim. Tako : Protineniški pogrom, ki : torek p< noči v Londonu, aifeval z vedno več jo * stH). Nataučitega števila i>!vujcnih trgovin sploh ni . vendar znaša gotovo nad se ie udeleževalo na stoti-igi su h i i i opazovalci. Tudi angleško pokoljenje je iz-dvoma, so postali žrtev ice, ki je v trgovskm de-kar ii ie prišlo pod niti ene trgovine, ?ni!ci pa se niso za-li-jein vrat in oken. ^e trgovine in tudi
Dobrila i Vitezica. Mili Matko, koji si podlegao neumornom trudu niz dugo godina, Bog te naplatio v vječnoj slavi pa i tamo
povedali, da Karline ni bilo k njim. Baračeva se je nato takoj zglasila na bližnji redarstveni stražnici odkoder so telefonirali o
ta \ >c ni bil [ rta. T z razb
s stanovanja so silno trpe-ii jc bilo kratko malo vse vin. še predno je prišla na
rda odvisna vsa bodočnost
nas nezLboravi. Slava ti! štovatelj B. Vite- i deklici drugim stražnicam z naročilom, da zić, župnik u miru.	bi se jo iska'o, a do včeraj opoldne Še ni
Cenzura v — Nemčiii. Nemški minister i nihče videl Karline. Deklica je srednje poza notranje stvari ie izdal naredbo o cen- stave, lase ima temne in kratko pristrižene, zuri in je dal nje načela potoni namestili- oči kostanjeve barve, obraza širokega precej ka vojnega ministra priobčiti tudi vsem polnega in pegaslega, usta ima precej ve-zapoveduiočim generalom. Naredba se like * govori italijansko, a obleka jej je rdeča, glasi: Preventivna cenzura je splošno čevlji visoki in nogavice dolge. Na perilu predpisana samo za militarične članke. — vsiti začetnici „C. S.". — Baračeva se Za politične članke ali drugo vsebino ča-1 boji, da je morda deklica prišla v roke ka-sopisi'V naj se — ako pristojni militarični kerr.u pohotnežu.
j-Mvcliiiik ni izdal drugačnih ouredb —j Samomor. 21 letni Jurij Lampe se je vv z: časa vojne v tem pogledu dob- predsr.očnjim ob devetih v Revoltellovem ličnih izkustev navadno ne uvaja. Le iz- dvorcu pri Lovcu ustrelil z revolverjem v datni in pogosieji pregreški morejo even- desno sence. Čuvaj istega dvorca je takoj tuvelno dovesti do uvedbe preventivne | telefoniral po zdravniško pomoč na zdrav-cenzure na.d gotovimi listi, (ilede načina niško postajo, odkoder se je zdravnik takoj izvajanja cenzure in kontrole je načelno odpeljal z avtomobilom na lice mesta, a
ko je prišel tja, je našel Lampeta že mrtvega. Lampe je stanoval v ulici ireneo št. 5. Sa-
še vsled vpoklica članov takoj oddajo v krajni občini Dekani. Ponudbe sprejema : Josip Vale n t i G, predsednik „Lovskega društva" pri Sv. Antonu, pošta Dekani.
267
Pertot, urar,
ulica Stadion št. '28!?
228
se takoj meblirana soba dvema gospodoma, s hrano. Ulica Belvedore štev. 2, II. nad., vrata 11.	408
Odda
Vama DMlffAPO Z stelažami za mećano trgo-LCpC |11U*1U1C vino in prostor za prodajo južnega sadja odda F. CVEK, Kamnik (Kranjsko*.
255
Sledilne družinske peći
:: za pečenje kruha itd. po K 7*20, m«dena obešala za zavese K 3*50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma Stev. 14.	29
Ženska
za hišna dela se išče za predpoldne in popoldne Naslov : Via Galileo Galilei štev. 8, IV. nad.	408
Kdor ima „Edinost
naj jo prinese Ins. primerni nagradi.
M od L novembra 1911 odd. Edinosti proti
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦m
Umetni zobje
z in brez čeljusti, zlate krone in obroUki
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
TRST, ul. Cassrma št. 13, U. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
ilnesniK „Edinost" u Trstu
ieizdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. —« Cena K 1.00.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. (justav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI K ATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E.'Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil M. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HiŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.

izhajati s stališča, da se ie pri tem brez-r „vir izogibati vsem malenkostnim vidikom, in da je vmes poseči le tam. kjer to zahtevajo važni interesi, ki nai jih čuva država. Ako se bo postopalo tem vidikom primerno, sc bodo izpremembe in črtanja t t jala na jako malo število slučajev. —
preneseno v
d le i
u
momorilčevo truplo je bilo mrtvašnico pri Sv. Justu.
Umrli so: Prijavljeni dne 20. t. m. na mestntm fizikatu: Mitteisteiger Josipina, 62 let, Klanec delle Ville št. 8; Trošt Alojzij, Posebno >e je kolikor ic možno izogibati, 69 let, ul. F. D. Guerrazzi št. 7; Stopar
dz bi se oiltisi ali izvadki iz velikih listov, izhajajoči!? v drugih krajih, plenili, bodi v
Guerin, 3 mesece, ul. Rigutti št. 26; Frane-lič Ana, poldrugo leto, tU. M. d'Azeglio št.
moglo t< Mi. ko terature. razhrink; mo
lu osi
celoti, bodi v posamičnostih. Četudi so po-; i ; Deveglia Marija, 55 let, ul. dell'Istituto
št. 46; Ferro Aldo, 2 leti, ul. Bergama.sco št. 20; Tiza Josip, 18 dni, ul. dei Montecchi št. 9. — V mestni bolnišnici dne 17. t. m.: Peršič Anastazija, 80 let; Grion Rudolf 8 let.
<:eparstvu se je
od A . . . B . . . bahavo •t avtor in vdihavati voni
Ja bi pomislil na to. da bi licijske cenzurne oblasti brez dvoma o-adilo udariti v oči.	pravičene do takih zaplemb, vendar na
ravi in resebični branitelji li- sploh ni primerno, da se izjava kakega po-
latramo za svo.io dolžnost.da vsod širjenega lista v posamičnih krajih » taka deiania in jih izroča- prepoveduje, ali pa dovoljuje šele v iz-, javnosti. Naš trdni namen ic. da s premenjeni obliki. Izjeme, ki jih zahtevajo j V'-renino zrujemo sramotni sistem iz- posebne krajne razmere, naj spadajo med ri^unia ubožcev ;x> bogatinih, slabih redkosti. Dalje jc pri izvajanju cenzure po močnih, te žalostne ostanke fevda!-'in kontrole kolikor Ic možno jemati ozira,« ,. ^ ći	«
cij. Tt	n3 tehnične naprave, posebno manjih li-1 ^S^JtP^i ° °	^
io zvesti vsikdar.	«tov in se ie izogibati odredbam, ki bi mo-
\ ot.ilem j,a pričakuje: io nadaljnih jjie obrat občutno motiti, ali celo onemo-s oroči!, ki iili d« bin v najkrajšem počiti. Tudi treba povsod poskrbeti, da času. Če p trdiio danes objavljena se izvajanje cenzure glede časa predložit-dc>'va, bi ina v prihfxlnii številki ime- ve, proučenja in vračanja dotičnih tiskov-novafi J( Čn ke s polnimi iir.cni in jih nih predmetov, po možnosti prilagodja zasluženi sramoti.	uredniškemu in ekspedicijskemu obratu.
Prosim, da naložite v vpoštev prihajajočim policijskim oblastim tamošnje provin*-cije, naj postopajo po teh načelih, ako ne nasprotujejo temu druge odredbe pristojnih militaričnih poveljnikov.
Borovi.
V počeščenje spomina pr. Matka Mandica je daroval C. M. podružnici za Prosek-Kontovelj g. Drago Stare grob velikega moža 5 K.
tako izr<
Dpsta vek. Pripovedovalo se je nam Je neke pikantne podrobnosti o neki lepi mladostni igralki, ki smo jo videli prvikrat v omenjeni igri in za katero se je živo zanimal oni literarni lopov.
Te podrobnosti eventualno dodamo svojemu prihodnjemu poročila . ~
Odlikovanje. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne je dobil nad-poročnik-računovodja Avg. Hribar iz Gorice, 47. pešpolka.
Danilo Čebular, c. kr. davčni asistent v Sežani, je bil odšel na bojno polje in se je hrabro boril na severnem bojišču. Prišel je Prosim, da v rusko ujetništvo in je v bolnišnici v Niž-o vsebini te naredbe cb\ estite namestni- j nem Novgorodu umrl dne 27. novembra 1914 • e	ve Jujt'čih generalov, guvernerje Stdaj je bila uradno sporočena njegova
Vesti iz Gortiiie.
Veliki trgovec
za špecerijo ali mešano blago, ali apotekar, dobi s 1. oktobrom t. 1. v najem dobro urejen velik trgovski prostor s skladišči v Celju, Prevzame tudi lahko vse v trgovini nahajajoče se štelaže za špecerijo in dobi tudi v hiši večje stanovanje. Hiša se tudi proda. - Naslov pove Inser. odd. Edinosti pod št. 2194.;
v Celju -m*«
na Štajerskem se dobijo takoj v najem prazni prestori za malo trgovino na glavnem prostoru v zvezi s stanovalno sobo in kuhinjo. Ako se pa večje stanovanje želi, se tudi dobi. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod št. 2193.
Umetno-fotografični atelje
Trst. ulita del Rivo št. 42 (pritličje) Trst
«11
Izvržuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsako vrst, spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE b: VSAKE FOTOGRAFIJE ss Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih iz-Trbuje na domu, ev. tudi -zunaj mesta po naj zmernejših cenah.
:::: ♦♦♦♦
♦♦♦♦
Trst ul dei Rivo štev. 42.
ul. m. Frančiška As. 20			
Pl liiiiji	1	Mi	1 h :: i«1?11!.
'llljl;;
M
———^
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v pt Iprostem aH večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizlt-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
lUjlhh,
i
\\m
Ii! Ii!