Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeil»kn lzdo)a celole no v Jugoslaviji SO Din, sa Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp. реШ-vrsia mali oglasi po 130 ln2D. veCJl oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, vellld po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po lO Dir o Pri večlem џ naročilu popuai Izide ob 4 zjutraj rožen pondelJKo In dneva po prazniku Unđniitvo fe v Kopitarjevi ulici St. 6/111 Rokopisi se ne vračalo, nelranltlrana pisma se ne spre/emo/o ^ Uredništva tele/on št. 20S0. upravništva it. 2328 llprava le vKopitar/evi al. Al. 6 ^ Cehov nI račun: C/ubl/una itev. 10.6S0 In 10.340 za Inserate. Šaralevoit.7SNeue Ztiricher Zeitung« objavlja članek bivšega dunajskega sekcijskega načelnika Alfreda Rappaporta o balkanskem problemu in vlogi Jugoslavije. Članka r prihaja do zaključka, da je zadovoljiva in trajna rešitev balkanskega problema mogoča le tedaj, ako se urede notranjo razmere v Jugoslaviji. Piše: >Ako bi razmere v Jugoslaviji dovoljevale, da ee vidovdanska ustava izpremeni, bi se mogel Heilgrad pod vplivom različnih plemenskih in pokrajinskih interesov v zunanji politiki držati srednjega pravca, ki bd olajšal sporazum z vsemi sosedi, posebno pa s plemensko sorodno Bolgarijo. Pred tako novourejeno Jugoslavijo ne bi bilo treba imeti dosedanjih skrbi ne v Sofiji ne v Tirani ne v Atenah ne drugod. Talca Jugoslavija bi mogla tudi z notranjepolitičnimi koncesijami najti v maoedon-skem vprašanju modus vivendi. Praktični uspeh bi bil, da bi se končno uresničilo tolikokrat proglašeno, a nikoli uveljavljeno načelo: Balkan balkanskim narodom!« Reforma angleške zgornje zbornice. London, 22. junija. Lord-kancler jo v včerajšnji seji zgornje zbornice naznanil vladne predloge za njeno preos-novo. Po teh predlogih se zniža število članov zgornje zbornice od preko 700 na 350. Zgornjo zbornico tvorijo princi kraljeve hiše, nadškofi in škofi, višji sodniki, izmed dednih lordov, ki so bili doslej dosmrtni člani, se izvoli določeno število na 12 let, istotako imenuje kralj določeno število članov na 12 let. Dosmrtni člani bodo samo princi, škofi in sodniki. Krona naj ima dolžnost, da imenuje člane na predlog vsakokratne vlade, tako da l>o mogla tudi delavska stranka imeti v zgornji zbornici primerno zastopstvo. Za izpremembe v ustavi ee znova uvede absolutni veto zgornje zbornice, ki ee je 1. 1911. odpraviL Italija odpoklkala svojega poslanika v Bruslju. Rim, 22. junija. Listi poročajo iz Bruslja, da je bil tamkajšnji italijanski poslanik sprejet pri kralju v poslovilni avdijenei. Poslani-ško mesto ostane zaenkrat nezasedeno. To je po vsej priliki odgovor na antifašistično stališče belgijskega zunanjega ministra Vander-veldeja. Pred volitvami na Poljskem. Varšava, 22. junija. Sejm je v nočni seji s 189 proti 10 glasovom sprejel zakonski načrt, ki izpreminja čl. 26. ustave. Novo besedilo člena določa: Predsednik poljske republike more razpustiti sejm, ako glasujejo za to 4 petine članov. Sejm se more razpustiti z lastnim sklepom, če glasujeta za to dve tretjini poslancev, pri čemer je potrebna navzočnost vsaj polovice poslancev. Pod analognimi pogoji se more razpustiti tudi senat- Predlog za razpust sejma mora podpisati vsaj tretjina poslancev ter se mora vložiti vsaj teden dni pred razpravo. Vlada izpremembi ustave glede razpusta sejma ni bila naklonjena in na seji ni bil navzoč noben minister. Vendar izjavljajo vladni krogi, da sejma ne bodo ovirah, ako bo hotel nove volitve. V političnih krogih izjavljajo, da se bo sejm v prihodnjem rednem zasedanju z lastnim sklepom razpustil in razpisal nove volitve, ki se bodo vršile po vsej priliki v jeseni. Čičerin v Moskvi. Moskva, 22. jim. Komisar za zunanje zadeve Cičerin se je vrnil v Moskvo. Odmevi Poincarejevega govora Pariz, 22. jun. V levičarskih krogih je vzbudil Poincaréjev govor v Luneviile-u veliko razburjenje. Ti krogi smatrajo, da Je to nov poizkus, da se locarnska politika parali-zira. Socijalislična in radikalnosocijalna stranka sta sklenili, da v petek v zbornici vložita tostvarno interpelacijo. Ker je Briand šc vedno bolan, je gotovo, da bo Poincaré spričo nenavzočnosti zunanjega ministra debato oo-godil. Vendar bo levica porabila to priliko, da Poincaréjeva izvajanja v Luneville-u ostro zavrne. Desničarski krogi trde, da je Poincaré o svojem govoru predhodno obvestil Brianda, ki proti njemu ni imel nikakih pomislekov. Okolica zunanjega ministra pa to zanika in trdi nasprotno, da je bil Briand nad Poincaréjcvimi izvajanji ogorčen. Tretji viri so mnenja, da je prišel Briandu Poincaréjev govor ravno prav, ker je sam obupal nad locarnsko politiko ln ima sedaj priiiko, da pravec svoje politike iz-premc"'. odgovornost pa zavrne na Polnca-réja. Seja načelstva SLS. Včeraj popoldne od treh do pol šestih ee je vršila seja načeletva SLS. Predsedoval je strankin podnačelnik dr. Marko Natlačen. Poročal je o zadnjih političnih dogodkih v Belgradu podnačelnik Jugoslovanskega kluba profesor Anton S u š n i k, o volivnih priprav vah pa strankin glavni tajnik dr. Franc Ku-lovec in tajnik Franc Gabrovšek. Določili so se dnevi, na katere se snidejo okrajni zbori zaupnikov, da predlagajo kandidate in določijo načrt volivne agitacije. Važen razloček slede volivne pravice. Glede volivne pravice iina zakon o volitvah narodnih poslancev popolnoma druge določbe nego zakon o volitvi v občinska zastopstva. Zadnji zakon za občinska zastopstva navaja 8 razlogov, radi katerih kdo ne sme voliti, dočim vsebuje zakon o volitvah narodnih poslancev le 4 take izključitvene razloge. Volivne pravice po tem zakonu (za volitev narodnih poslancev) nimajo po čl. 11: 1. oni, ki so olisojeni na ječo: obsodba mora biti pravnokrepna; če je vložena ničnostna pritožba proti taki sodbi in še ista ni rešena, taka sodba ne krati prizadetemu volivne pravice. Iz te točke izhaja, da gre po tem zakonu za volitve nar. poslancev le za hudodelstva, da pa sodbe radi pogreškov in prestopkov četudi iz koristoljubja (tatvine, goljufije, poneverbe, po § 460 in 461 k z.) no jemljejo volivne pravice za volitve narodnih poslancev. Vse take ljudi, ki so bih obsojeni le radi takih malenkosti, ne pa zaradi hudodelstev, se lahko vreklamuje za septemberske volitve, za občinske volitve pa se jih obratno lahko izre-klamira. Razlika med hudodelstvom na eni strani ter med pregreški in prestopld na drugi strani je ta, da 6e kaznujejo hudodelstva vedno z ječo, pregreški in prostopki pa z zaporom aH z denarno kaznijo. Ze iz besedila kazni ee torej lahko povzame, gre h za hudodelstvo ali le pregrešek ali prestopek. 2. oni, ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, dokler traja ta kazen (pri nas ta razlog ne pride v poštev); 3. oni, ki so v konkurzu, 4. oni, ki so pod Imratelo (skrbstvom). Ce je konkurz ah kuratela do zadnjega dne reklamacije dvignjena od sodišča, potem ta razlog ne ovira volivne pravice. Za občinske volitve torej nima volivne pravice tudi tisti, ki je bil kaznovan za kak pregrešek ali prestopek iz koristoljubja, za volitve narodnih poslancev pa le tisti, lri je bil kaznovan radi kakega hudodelstva. Kdo vara. Prosto po »Jutru« ugotavljamo: Celje, Kamnik in Domžale je doslej absolutno in popolnoma komandirala SDS, sedaj jih pa ne bo več. SLS je stranka večinske protiesdeesarske koalicije v Celju,in Kamniku. V Domžalah pa je SLS relativno najmočnejša stranka. SLS ima ravno tako pravico nastopati politično skupno z Nemci ter z njimi sodelovati v koristni državotvorni politiki, kakor ima SDS pravico izdajati nemško pisan list in se vežtiti z Nemci v neštetih občinah na Štajerskem. Narodno izdajstvo je greh esdeesarjev, ne pa SLS, ki je slovenskemu narodu s svojo smotreno politiko v najpopolnejši meri služila. Ni res, da smo trdili, da je pri nedeljskih volitvah propadel bivši župan g. Skok. Trdili smo le, da je bil g. Skok prva žerjavovska veličina v domžalskem okolišu in da sedaj ni več. Jutrovski lažnik znova prikriva, da je pri oblastnih volitvah volila v Kamniku tudi občina Podgorje, v Domžalah pa občina Depala vas in da je na ta račun sedaj število glasov v Kamniku in Domžalah nekaj manjše. Naprednega valjarja že komaj čakamo, kakor so svoj čas Ljubljančani težko čakali ccstni valjar. V Ljubljani smo dobili valjar za volitve, če dobimo napredni valjar v teh volitvah, nam je zelo zelo všeč in prav. Bodo vsaj še zadnji omahljivci uvideli, da vse, kar pošteno misli in dela, mora voliti SLS. Za izpremembo zunanje politike v Nemčiji. Berlin, 22. jun. Časopisje poroča o izjavi ministrskega sveta glede Ženeve. Opozarja se, da uradni komunikej v stvairi ne zavzema stališča in da tudi ne omenja soglasnosti kabineta v razpravi o Stresemannovem poročilu. Desničarsko časopisje napoveduje ostro debato v parlamentu. »Berliner Tageblatt« piše, da nem.škonacijonalni krogi v sedanjem tre-notku Stresemannu ne bodo delali težkoč, pač pa zahteva stranka, da Stresemann polagoma izpremeni pravec svoje politike. Nemški na-cijonalci nočejo, da se Nemčija nasloni na za-pad, pa tudi ne na vzhod; pozitivnega načrta za zunanjo politiko pa nimajo. v Budimpešta, 22. junija. (Izv.) Vodna gladina na Blatnem jezeru se je zadnji čas tako zelo ponižala, da je morala parobrodna družba ustaviti promet z večjimi parniki. Promet vzdržujejo na nekaterih progah le še z ■motornimi čolni. Osem let. Osem let je bfla SDS skoro neprettano v vladi. Zagovarjala je teror, sklepala in uva. j»la nove davke, centralizirala, korumpiraU in upropaičala gospodarstvo javno ln zasebno. Za izdajstvo svojega naroda se je ta družb« osem let senčila v milosti reakcijonarnlh re. žimov in osem let vladala Sloveniji, ne da bi ji dal narod le samo enkrat svoje zaupanje. Med temi osmimi leti je narod trpel in vztrajal. Samo za par mesecev je prišlo nje. govo pravo zastopstvo v vlado, pa so že padli najhujši okovi, najhujša bremena so se znižala in k boljšemu se je obrnilo. Zdaj se izpreminja tudi v Belgradu. Slovensko tme ima v vsej državi ugled in vrednost, naša politika postaja državna politika. Naj »Jutro« torej ne drega v teh osem let, čeprav so bila zanj mastna leta, pripravi naj se raje na osem zanj suhih, za slovenski narod pa boljših leti Bosanski radikali složni. Dne 21. t m, se je v Sarajevu mudil mj. nistrski predsednik g. Velja Vukičevič. Na velikem županstvu je sprejel nove velike župane bosanskih oblasti. Pri tej priliki je spre-jel tudi bivšega ministra dr. Srskiča, ki |e tik pred razpisom volitev odšel iz vli.de. Ko je dr. Srskič zapuščal ministrskega predsednika, je na vprašanja časnikarjev izjavil: »Obiskal sem svojega predsednika vlade. Sicer pa Itak veste, da imam v g. Vukičeviča popolno zaupanje.« Nato je g. Vukičevič sprejel tudi sedanjega ministra dr. Vlado Andrića. Minister dr. Andrič je po obisku izjavil: »Obstoji popolna harmonija med nami bosanskimi radikali in g. Vukičcvičerfi v pogledu volitev. Netočne so vesti, da bo g. Vukičevič započel kako akcijo, ki bi ne bila v soglasju z uradnimi postopki radikalne stranke v Bosni m Hercegovini.« Opoldne sta dr. Srskič in dr. Andrič skupno priredila obed g. Vukičevltfu, kar je jasno z&inienje, da med dr. SrsktCcm in dr. Andričem ni nesoglasij. Tekom dneva je g. Vukičevič sprejel v enourni avdijenei tudi dr. Krulja, ki bo v Hercegovini kandidiral proti dr. Lazi Markoviču. Д Klerikalci padajo. Recite, kar hočete, padajo pa le. Čeprav so klerikalci zadnjo nedeljo iztrgali SDS zadnje največje in najstarejše postojanke, oni vendar padajo, pa Se kako padajo. Na celi črti so padli v Celju, Kamniku in Domžalah. Upamo, da bodo braver »Jutra« v teh mestih vendar spoenali vso brezdno laži tega lista in se ne bodo pustili več imeti tako grdo za norca. Д Nezadostno. Sedaj je konec šolskega leta. Dele se redi, med njimi tudi nezadostni. Tak red je dalo včeraj »Jutro« SDS. Ono pravi, da je Belgrad nacionalno, politično in upravno nesposoben in da še danes nima pojma o kulturnih in gospodarskih problemih Slovenije. Tako je »Jutro« ocenilo vso dolgoletno politiko dr. Žerjava kot čisto za nič. Mi smo to povedali leta 1920. in dopovedujemo neprestano vse od tedaj dalje. Dr. Žerjav nam ni verjel in SDS nas je za to denuncirala kot protidržavne elemente. Ves čas je SDS eedela s tistim Belgradom, o katerem »Jutro« zdaj tako uničevalno piše, v kompaniji v najtoplejšem prijateljstvu. SDS se je neprestano hvalila, kako Belgrad njene nasvete posluša in da moramo zato tudi mj biti centraliste ker drugače ne bi bili dobri »Jugosloveni«. Maj pa je »Jutro« to politiko obsodilo kot popolnoma napačno in se pridružilo »Slovenčevemu« stališču. Zdaj bo g. dr. Žerjav menda le verjel, kar piše »Jutro«. Chamberlin in Levine. v Dunaj, 22. junija. (Izv.) Predsednik Združenih držav ameriških je poslal na brzojavko, ki mu jo je poslal predsednik republike Hai-niseh ob priliki obiska ameriških letalcev Chmaberlina in Levineja, odgovor, v katerem se zahvaljuje za brzojavni pozdrav in prijateljski sprejem, ki sta ga bila deležna na Dunaju oba letalca. v Dunaj, 22. junija. (Izv.) Chamberlin in Levine sta danes ob 8. uri 20 min. v spremstvu 4 madžarskih aeroplanov in enega letala fran-cosko-romunske zrakoplovne družbe startal? za pot v Budimpešto. v Budimpešta, 22. junija. (Izv.) Chamberlin in Levine sta z letalom »Miss Columbia« danes ob 10. uri 20 min. pristala na tukajšnjem letališču. Oba letalca sta bila od tisočglavc množice, ki ju je pričakovala, entuziastično pozdravljana. Ob 14. uri 14 min. sta zopet odletela nazaj na Dunaj. BYRD ODLETEL ČEZ OCEAN. v Newyork, 22. jun. (Izv.) V torek ob 1C dopoldne je odletel z newyorškcga letališča znani ameriški letalec Byrd, ki je znan kol raziskovalec polarnih krajev. Na poti ga spremljajo tudi štirje potniki. Računajo, da bo v slučaju, da mu polet uspe, dospel v četrtek zjutraj v Pariz. Ako bo ta polet uspel, bo pomenilo to novo zmago letalstva, ki bo praktično dokazalo možnost potniškega Drometa preko oceana. Kaf se godi doma Našim abiturijentom! Letos med počatnicami v prvi polovici avgusta bo abiturientski sestanek na Ratitovcu. Tovariši, ki se ga žele udeležiti, naj se prijavijo Jakopiču Antonu, abit., Podpeč št. 8 p. Videm-Do-brepolje aH pa Lenčku Janku, abit., Ljubljana, Dvorni trg l-III. Pošljejo naj tudi eventuelne nasvete glede časa in kraja sestanka. Vabljeni so tudi gg. starešine in naša katoliška akademska društva. Natančneje drugič. Bog živi! Hudo bogoskruristvo. Na cesti iz Maribora proti Kamnici je stal na ovinku velik poljski križ, na katerem je bil pritrjen tudi kip žalostne Matere božje. Pred par dnevi pa ee je opazilo, da ni več na križu trupla Križanega in ne kipa Matere božje. Delavci, ki kopljejo pesek v peščeni jaraii, so našli truplo raz-o med peskom, a potrganimi rokamL Kolikor se je moglo dognati, je hudobnež s silo strgal truplo s križa, ker je bilo močno pritrjeno in ima znake nalomljenja. Med peskom so našli tudi kip Matere božje. Delavci sami niso naznanili tega dogodka ne policiji in ne stolnemu župnišču, ki je križ oskrbovalo, ker stoji na nadarbinski zemlji Ko pa eo kosci v torek v bližini kosili, so jim delavci o tem povedali in izročili kose trupla in Marijin kip, ki so jih prinesli v stolno župnižče. O hudobnežu, ki se je predranil izvršiti to bogokletno početje, ni ničesar znano. Opozarjamo pa na dejstvo, da so hujskanja svobodomiselnih organizatorjev, ki pozivajo na odpad od Cerkve in vere, vsak dan bolj občutna. Gotovo je tudi ta žalostni slučaj plod tega protikatoliškega hujskanja. Upamo, da se bo slučaj, kako se je zgodilo onečašče-uje, razjasnil Učenec potegnil iz vode učitelja. Vroč popoldanski dan je izvabil g. Alojzija Puppisa, učitelja v Nedelici v Prekmurju, da se je šel s svojim razredom kopat. Podal se je v Ledavo, ki teče v bližini mimo vasi in je za kopanje prav primerna. Vse je bilo živo in veselo v vodi in na bregu in le to je bila nesreča, da g. učitelj ni znal plavati. Ko je slučajno zašel v globoko vodo, je bil izgubljen. Začel se je potapljati in je naenkrat popolnoma izginil pod vodo. Otroci so na bregu stali in gledali, kje da se učitelj zopet prikaže. Hudega ni nikdo slutil. Ko pa se utopljenec le ni hotel prikazati, se je polastil otrok nemir. Glave pa niso izgubili v tem kritičnem položaju. Zavedali so se, da je treba utopljenca rešiti. "rez obotavljanja je skočil učenec II. razreda Josirt Gyûrk&è v vodo in splaval na kraj, kjer je g. puppifl izignil pod vodo. Potopil se je in začel pod vodo iskati učitelja. Po kratkem iskanju ga je našel, ngrabil in ga privlekel že skoraj napol mrtvega na površje. Brez pomoči bi našel g. učitelj v "odi snirt, za življenje se Ima zahvaliti svojemu učencu. Junaški mladi rešitelj pa zasluži, da se mu izreče tudi javno prizaianje. Samoumor. V sredo zjutraj ee je obesil v Mariboru na Koroški cestii 104 železničar Anton Koban Celo noč je lovil v Dravi ribe, ko se je vrnil zgoda„ zji t raj v svoje stanovanje, je izvrèil iz dosedaj nepojasnjenega vzroka samoumor. Pri njem je bila hčerka, ki je zapazila prepozno katastrofo. Zena Kobanova se mudi že dalje časa v Dalmaciji. Policijska komisija je napravila takoj pregled in ugotovila, da gre za samoumor. MQTOCIKLISTI ! 6rez Schwabove »BAJAZO«-PREOBLEKE ne sedite na motor. Obleke so iz impregniranega, ne-premočljivega platna, ki varuje tembolj proti prahu. Dmo SCHWAB - Ljubljana. S I) odi SCS Sv. Miklavž. Lepo uspela shoda nale SLS sta se vršila zadnjo nedeljo pri Sv. Miklavžu na Polju in na Bučah. Na obeh shodih, ki sta bila res dobro obiskana; sta govorila g. narodni poslanec I. Vesenjak in oblastni poslanec Ovčar. Politične razmere v Ob-sotelski dolini so se usmerile v zadnjem času odločno ter po pretežni večini po pravcu samostojnosti Slovenije, ki je ena glavnih pro-gramatičnih točk naše SLS. Sv. Jedert nad Laškim. V nedeljo, 26. t. m., ob osmih ima dr. G o s a r tu političen shod. Pristaši SLS in drugi, pridite! Preorientacija železničarjev. Ko so bili mariborski železničarji o Binkoštih v Ljubljani in izvedeli resnico iz ust tajnika II. internacijonale g. Fimmena, da delavska stvar v Jugoslaviji zato ne napreduje, ker ima slabe voditelje, so začeli misliti na preorijentacijo. Spor na velikem shedu v Gôtzovi dvorani pretekli ponedeljek je še bolj razkrinkal dosedanje socijalistično vodstvo, ki svojim političnim zaveznikom pro forma razbija shode le zaradi delavstva, da preveč skupnih zvez ne opazi. In zato so poslali na ta shod le Krajnika, nikjer pa ni bilo ne Ba-huna, ne Petejana, ne Grčarja in drugih socialističnih voditeljev. Morda so istočasno imeli sejo za ustvaritev naprednega bloka. Zato je uspeh delavstva tako klaverno izpadel in ni pričakovati na ta način nikakih zboljšanj. Med socijalističnimi delavskimi krogi se mnogo razpravlja, kaj ima delavec od tega, da ga njegovi voditelji neprestano tirajo v boj zoper vse druge sloje, ki ga izrabljajo za brezuspešen kulturni boj zoper katoliško Cerkev, da se na ta način osovražijo pri narodu. Čeprav »Volksstimme« ni nič napisala o tem, da je nemška socijaldemokracija naravnost prepovedala svojim zaupnikom uganjati kakršenkoli kulturni boj, so vendar mariborski socijalisti zvedeli o tem in priznali, kako pameten je ta ukrep. Zato tem bolj obsojajo brezplodno in za delavsko gibanje škodljivo kulturno in stanovsko bojno razpoloženje socialističnih voditeljev. Na potu iz Ljubljane domov ob priliki vsedelavskega shoda o Binkoštih je neki so-cijalist tako-le modroval: »G. Petejan je lepo govoril, ko je rekel: Vojna vojni! Le tega nisem razumel, zakaj je takoj nato klical: Živel razredni boji« — Razredni boj, kakor ga ume-vajo in izvajajo socijalisti, je dejanska vojna, ne sicer krvava, a je krušna vojna, ki je še hujša kot krvna. Delavstvo v tem boju izgublja, njegov do skrajnosti napet odpor se lomi in kaj bodo sedaj prvaki dali delavstvu, ko je pognano v boj, kjer podleže, ako ne sklene sporazuma, pravičnega na obe strani? Mariborsko delavstvo je trezno in se ne bo več dolgo dalo tako voditi. Ono ve, da so to iluzije, kar je »Volksstimme« pisala ob ministrovem obisku v železniških delavnicah, da bo tedaj bolje, ko bodo socijalisti izvolili svojega ministra. Taka strančica, ki niti enega narodnega poslanca nima, pa že misli na ministra, pa tolaži delavce s tem ministrom — to je vse le zato, da se delavstvo ne opredeli, kakor pravilno čuti. Delavstvo v Sloveniji ne more in ne sme korakati ločeno od mas slovenskega naroda, najmanj pa proti njim. Zato železničarji uvidevajo, da so storili napako, ko so se zaupali socijalističnemu vodstvu in da se bodo očuvali nove take napake in ne bodo nasedli SDS, ki pod mizo igra s socijalisti, če tudi na mizi tolče proti. Skrivnostna igra med SDS in socijalisti in res bedni položaj železničarjev, ki so radi politike svojih dosedanjih voditeljev tako daleč prišli, je povzročil, da se začenja med železničarji pre-orijentacija, ki bo garantirala boljšo bodočnost. Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji. Na sestanku, dne 17. maja, se je konstituirala eksekutiva gornjega odbora, ki jo.tvorijo sledeča gospoda: Dr. Fran Zupane, predsednik; Helena Pajničeva, podpredsednica; tajnik I. Savo Sancin; blagajnik, Jakob Gorjanc; odborniki: Dr. Souvan, dr. Jesenko, Joso Goreč. V odbor pridejo tudi načelniki publicističnega, financielnega in prireditvenega odseka, ki se ustanovijo v najkrajšem času Poziva se SK Ilirija, da na mesto tajnika II. imenuje mesto g. Šircelja, ki je to funkcijo odklonil, drugo oeebo. Prihodnja seja eksekutive se vrši včetrtek, dne 23. t. m. ob 21. uri v damski sobi kavarne Emona. Pozivajo ie vee sporme organizacijo v Sloveniji, ki niso dosedaj imenovale svojega delegata v »Odbor za propagando IX. olimpiade v Sloveniji«, da to store v najkrajšem času, po možnosti do 23. t. m. Naslov odbora je: Šelenburgova ulica št. 5. — Odbor za propagande IX. olimpiade v Sloveniji Svinjska nadloga. V JurMoštru so se pojavile zadnje dni divje svinje v celih krdelih. Divjačina se spušča v krompirjeve n"-- in je napravil» že nepregledno veliko škode. Kmetje gledajo s strahom na njive, ki izg'edajo, kakor da bi bil kdo svežo krompirjevo cimo podoral. Poleg odraslih divjih svinj pridrvijo na njive tudi mladiči, ki se lotevajo e posebno sir 'jo pšenice ter koruze. Lansko leto je uničila ta zverjad posestnikom v žiupuiji Jurklošter dobro polovioo vseh poljskih pridelkov. Oblast bo morala nekaj ukreniti, da r tre te škodljivce, ker uavadnf kmetski lovci jim niso več koe. Slovenci v Italiji Razširjenje deškega semenišča v Kopru. Tradicionalna proslava farnega patrona v Kopru sv. Nazarija je bila letos združena z izredno slovesnostjo. V nedeljo se je vršila običajna procesija, ki jo je vodil sam tržaško-koprski škof mons. Fogar; v ponedeljek je bilo blagoslovljeno novo poslopje za deško semenišče. Škof Fogar je k slovesnosti povabil nekdanjega tržaškega škofa Bartolomasija, ki je imel pomemben slavnostni nagovor. Na semeniškem dvorišču ao se zbrali popoldne zastopniki cerkvenih, državnih in občinskih oblastev. Zastopana je bila tudi goriška nad-škofija, prišlo je veliko duhovščine iz tržaško-ko-prske in poreške škofije. Slovesnosti se je udeležil tudi tržaški prefekt. Novo poslopje je blagoslovil poreški škof Pederaolli Nato je škof Bartolomasi z gladko besedo orisal zgodovino katoliških semenišč, ki pripravljajo mladino na duhovski stan. Ob koncu svojega govora je škof Bartolomasi prečital pozdravno brzojavko kardinala Ga&parrija, po kateri sv. oče pošUja svoj blagoslov. Po končanih obredih so gojenci deškega semenišča priredili kratko nabavo. Izvajali so več pevskih točk in de-klamacij. — Nova stavba je trinadstropna; vsako nadstropje ima 9 lokalov. Sedaj razpolaga zavod s tremi samostojnimi poslopji. Za novo poslopje je tudi prispeval sv. oče. — V zavodu je prostora za okoli 200 gojencev, ki obiskujejo interno gimnazijo. Poučujejo svetni duhovniki in tudi nekaj la-jikov. Sedaj se vzgaja v zavodu tudi 30 Slovencev in Hrvatov, ki se učijo tudi materinščine. Okrožnice v .estrogotskem* jeziku. Neki tržaški dnevnik piše pod naslovom »Ko bi že enkrat nehali< to-le: »Nae zavarovalnice imajo zastopstva in podzastopstva skoro povsod, seveda tudi na Krasu. Zelo pogosto se dogaja, da zastopnik ni Italijan. Ta napaka — da zastopniki niso italijanske narodnosti — je hudo škodljiva; kajti ti zastopniki se nikakor ne sramujejo izpre-meniti njim zaupana zastopstva v propagandno orodje za ohranitev slovenske narodnosti. V rokah imamo dve okrožnici nekega Mohoroviča, ki je »glavni zastopnik« (ital. list navaja to označbo v sloven. jeziku s pripombo: »prosimo oproščenja zaradi citiranja teh dveh oetrogotskih besede) nekega zastopstva v »Rifembergu«, ki ga je g. Mo-horovlč izpremenil v Rihemberk аИ Rihemberg. Okrožnici sta naslovljeni nekemu gospodu ali neki gospe, ki nosi ime in priimek v italijanski obliki. Vprašamo, ali še ni prišel čas, da ee neha ta sistem dvorjenja Slovencem, ki so v našo nesrečo gostje na italijanskem ozemlju, sistem, da se v dopisovanju z njimi rabi slovenski jezik, kakor da ne bi znali in rabili italijanskega jezika.« Prvič je značilno za list edinovladajoče stran- ke, da se takQ sramotilno izraža o glovenskem jeziku, kar naj bi bil znak stare in visoke kulture! — Drugič je interesantno, da ta list smatra Slovence samo za goste na italijanskem ozemlju in sicer v nesrečo Italije! — Tretjič je kaj poučno vedeti, da fašizem v Primorju Slovencev niti v zasebnih podjetjih noče več trpeti. Kljub temu pa bo ta Ust, če bo kazalo, trdil, da vlada v Primorju napram drugorodcem »največja toleranca«. Nov otoški vrtec Lege Nazionale. Priprave za zgraditev otroškega vrtca Lege Nazionale v Trnovem so že izvršeno. Za stavbo prispeva kakor drugod tudi občina, ki ji načeluje podestat. Stavbižče je daroval princ Schônburg; tržrške gospe so darovale dosedaj 1000 lir. Otvoritev ee je imela vršiti že v v maju, a se je odložila do oktobra, ker so bile blizu šolske počitnice. Lega Nazionale si obeta obilnih sadov od vrtca, ker je postavljen v čisto slovenski kraj in bo torej lahko pospeševal asimilacijo. Lega Nazionale je imela do sedaj 72 otroških vrtcev na Primorskem. »Zbornik«. V jimijevi številki glasih Zbora svečenikov sv. Pavla razpravlja v uvoiniku dr. Ant. Zdešar C. M. o »Pruvirih naše krščanske anemije«. Мопз. M. Arko jo napisal »Nekaj spominov iz šole«. Med »pastoralnimi pomenki« najde duhovnik navodila »Za mesec presvetega Srca«. V živahnem tonu se Iv. Rejec poteguje »Za .našo slovenščino«, ki ee povsod odriva in prezira, tako in posebno v slovenskem časopisju. Ob Breznikovi slovnici Ln njegovem pravopisu, slovarjih in Kost-jalovem »Brusut bi se pridigarji, izdajatelji nabožnih knjig in časnikarji »lahko obrusili orodje svojega jezika — slovenščini in sebi v čast in naroda v korist«. Novice is ЛтегШе Sv. birma v slov. cerkvi v La Salle. Dne 12. junija se je vršila v cerkvi sv. Roka v La Salle, Illinois, sv. birma. Okrog 200 slovenskih otrok je sprejelo zakrament sv. birme. Slovenska župnija sv. Roka, kjer pastiruje navdušeni rodoljub g. Frančišek Saloven, slavi prihodnje leto 25 letnico syoje ustanovitve. La-sallska naselbina zavzema častno mesto v zgodovini ameriških Slovencev. Tu so se naši ljudje naseljevali že pred 35 leti. Po naj. več so zaposleni naši ljudje v cementarnah in premogovnikih. Nekaj tudi v cinkarnah. Pre-mogarji so zdaj v stavki. Smrtna kosa. V Clevelandu je preminula ga. Rose Rus. — Istotam je umrl g. John Kmet, rojen v Clevelandu. — V Irwin, Pa, je preminul rojak Frank K r e n, ml. — V Laferty, O., je umrl g. Louis Z i 1 i t z, doma pri Krki na Dolenjskem. — V Lene, Wiscon-sin, je umrl rojak Matija Rode, doma iz Stare Vrhnike. Jerome — K. Jerome: Slika. Znani humorist in feljto-nist Jerome-K. Jerome je 15. t. m. umrl. Če si stric Podger vtetpe v glavo, da bo kaj napravil, je vsa hiša narobe. Pravkar je poslal steklar sliko, ki jo je bil dejal v okvir. Slika čaka v obednici. Teta Podgerjeva kaže, kje bi jo rada videla viseti. — Oh, lepo te prosim, pravi stric Podger, nikar se ne mešaj v to stvar. Že jaz zabijem žeDelj, pa bo ... Pa sd stric Podger že slači suknjič. Služkinjo pošlje kupit za deset novcev kaveljčastih žebljev. Sin mora teči za njo in ji zabičati, da morajo biti kaveljčasti. Nato pa se začne pravo delo. — Willy, pojdi po kladivo... Tom, pri-nesi mi merilo... Lestvo rabim tudi in pa kuhinjski stolec... Ti, Jim, teče! h gospodu Gogglezu in mu porečeš: »Dober dan, gospod! Papa Vas pozdravlja in upa, da gre z Vašo bolno nogo že na bolje. Ker sem pa že tu — : ali bi mu ne mogli posoditi svojega vodnega merila?« Ti, Mary, ostani tu, kajti potreboval bom nekoga, da mi drži luč... In ko služkinja pride, bo morala iti nazaj po malo vrvice... Tom!... Kje je Tom? Sem pridi, malček... Podal mi boš sliko. Stric sliko vzdigne, pa jo spusti na tla. Slika pade iz okvirja. Stric se obreže na stek- lu in steče po sobi, da poišče robec. Ne najde ga, ker je robec ostal v žepu v suknjiču in ker ne ve, kam je dejal suknjič. Vsa družina se ga spravi iskat. Stric hodi iz kota v kot, sitnari nad tem, dela napotje onemu, sede in vzklikne: — Takole je. Nihče ne ve, kje je moj suknjič. Nisem še videl takih nerod kot ste vi... Šest vas je, pa niste tolikanj, da bi... Ah! Vraga ... Vstane. Sedel je na svojem suknjiču; pa vzklikne: — Tule je! In sem spet jaz, ki sem ga našel... Zmerom sem le jaz oni, ki pri nas kaj najde!... Za pol ure, potem ko so mu s krpo obvezali in prevezah kazalec, pripravili kladivo, lestvo, stol in luč, se zbere okrog njega vsa družina do služkinje in stare postrežnice. Ti držijo lestvo, ta mu pomaga, da nanjo zleze; eden daje žeblje; drugi ponuja kladivo. Žeblji popadajo na tla. Treba jih je iskati po podu, kleče in z lučjo poleg sebe. Tu so! — Kje pa je zdaj kladivo? To je prene-umno! Sedem vas je okrog mene, pa ste izgubili kladivo!... Najdejo ga. Ali stric je izgubil izpred oči znamenje za žebelj, katero je bil s svinčnikom zarisal na zid. Pomagajo mu ga iskati. Mnenja so različna; tedaj pa stric pograbi merilo in prične znova svoja zavita merjenja: tri in štirideset centimetrov in pol cd stropa in meter deset od kota manj sedem centimetrov za okrajek... Računa. Moli se pri računanju. Poskušajo mu pomagati. Pa ga zmešajo pri seštevanju in odštevanju. Stric stori važno odločitev: z vrvico v roki se nagne na desno, kar naj stvar poenostavi. Nagiba se do skrajne meje; njegov trup tvori z lestvo kot pet in štiridesetih stopinj... še trije centimetri, pa bo s konci prstov dosegel kot... A trije. centimetri so dovolj, da ga spravijo iz ravnotežja — in stric se prekucne na klaviaturo klavirja, katerega strune zabu-čijo v prečudnem akordu. — ...I Teta Marija ugovarja. Za nič na svetu ne pusti, da otroci slišijo take kletvice. Končno je stric spet splezal na lestvo. Žebelj drži v levici, kladivo v desnici. Ob prvem udarcu s kladivom se kresne po palcu levice, zakolne znova in spusti kladivo iz roke, da pade enemu izmed gledalcev na noge. Teta Marija si dovoli nekaj ironičnih opazk. — Če boš še kdaj obešal kako sliko, mi prej povej. Grem lahko k mami na kmete na obisk, pa se vrnem, še preden končaš... — Oh, ženske pač delate krik in vik za nič! vikne stric. Drugi udarec s kladivom. Tokrat se pa zadre žebelj prav do konca v steno. Da ga je mogoče izvleči, je treba odkrušiti omet naokoli. Potem pa je treba pričeti z novim merjenjem, da se najde drugo mesto malo više in malo bolj na levo. V ta namen se spravijo otroci iskat merilo, svinčnik in vrvico ... Proti enajstim Donoči slika končno visi na ! steni. Ne visi povsem ravno Ln tudi ne docela j trdno. Pa je bolje ko nič... Okoli žeblja, petdeset centimetrov na-okrog, se zdi, da je brana šla po steni. Domači so videti čemerni in zbiti. Samo stric Podger ne. — Takole! pravi z očitnim ponosom in se skobaca z lestve. Pa so še ljudje na svetu, ki bi nadlegovali tapetarja za takole igračo!.., Matija Munoa: .Obupani ljudje*. Maribor, 20. junija 1927. Pod gornjim naslovom je prinesel pred par dnevi »Mariborski Večernik Jutra« (petek, dne 17. junija, št. 38) za naše demokratsko časopisje naravnost karakterističen članek, v katerem nepodpisani pisec razpravlja o moderni samomorilni epidemiji v civiliziranem svetu. Člankar toži najprej nad naraščajočim številom samomorov, zlasti pri mladini, nato pa kot sociolog skuša poiskati tudi vzroke tej samomorilni maniji in dožene, da je nje »glavna krivda na današnji vsesplošni krizi, gospodarski in socialni.« Borba za obstanek, pošast brezposelnosti in iz nje izvirajoča beda!, to so po njegovem mnenju glavni vzroki člove-kovega obupa nad življenjem. Pa še en zanimiv vzrok navaja člankar: »Ni dvoma, da zadene velika krivda na naraščajočem številu obupancev tudi spremenjeno pojmovanje o vrednosti človeškega življenja. Med vojno je umiralo na milijone ljudi* smrt nam je postali 'Bnevne novice •k Cerkveno odlikovanje. I>ne 21. t m. Je ob priliki birmovanja v Dolenji vasi pri Ribnici g. škof dr. Anton Bon. Jeglič imenoval župnika in nar. poslanca Karla Škulja radi zaslug v dušnem paslirslvu za duhovnega svetnika. Iskreno čestitamo. ■k Promocija. V soboto, 25. t. m. bo pro-moviral na ljubljanski univerzi za doktorja kemije g. inž. Ivo Ribarič. Promocija se bo vršila v zbornični dvorani univerze ob 12. f— Iskreno čestitamo 1 •k Potovanje v M «makovo, Chiemsee, Sol-nograd se vrši v dneh -i. julija do 8. julija t L Vožnja III. razred brzovlaka, hrana po jedilnem listu in stanovanje stane 1000 Din. Skupni vizum se ni mogel dobiti. Ker je še prostor za priglašence, katerih število ne bo presegalo 25, se reflektanti vabijo, da se oglase do 26. junija pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. Vodstvo izleta in strokovno vodstvo ogledovanja muzejev, galerij etc je iz prijaznosti prevzel g. dr. lîoman Tominc, ki je več let bival v Monakovem. Vabimo zlasti naše učiteljstvo in uradništvo, da se tega izleta udeleži. Pri vpisu se plača 25 Din, obenem naj se izroči tudi potni list. da se pre-ekrbi tranzitni vizum za Avstrijo in vizum za Nemčijo. •k Na zasobnom ženskem učiteljišču pri nršulinkah v Ljubljani je maturiralo pod predsedstvom gospoda prosvetnega šefa v p. dr. Stanka Beuka 30 gojenk. Vse so dobile izpričevalo zrelosti. Odliko imajo: Bahovec Josipina, Čadež Marija, Demonte Margareta, Gorjup Justina, Kerševan Ida, Kiferle Danica, Krč Marija, Lavrič Ana, Pettauer Ana. — S prav dobrim in dobrim uspehom so dovršile: Baloh Ana, Bevka Ivana, Gabrejna Ivana, Gostinčar Danica, Gruden Marija, Je-rele Zofija, Jurca Marija, Kaste lic Matilda, Kolbezeu Antonija, Novak Ana, Pegan Pera, Pogačnik Štefanija, Rojnik Silvestra, Šlibar Terezija, Skuber Katarinoi, Šober Marija, Šu-šteršič Frančiška, Vajevec Dragica, Zavrtanek Elza, Zorjan Justina, Žitnik Frančiška. •k Efektna banka, Ljubljana, opozarja cenj. čitatelje, da narode pravočasno srečke drž. raz. loterije enostavno potom dopisnice. •k Velosejmski »Razgled« Tik pred otvoritvijo ljubljanskega velesejma izide 2. številka »Razgleda«, ki bo v povečanem obsegu prinesla nmogo velesejmskih zanimivosti. Trgovce in razstavljalce vljudno opozarjamo, da ej treba priglasiti oglase najkasneje do petka '24. L m. Uprava » Razgleda«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-II. ■k Meščanska šola pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Vpisovanje v vse razrede (I,—IV.) bo 30. junija in 1. julija v ravnateljski pisarni v dopoldanskih urah. V I. razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili vsaj 4. razred osnovne šole. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni izpisek. Ubožni učenci dobijo knjige v šoli brezplačno. — Ravnatelj. k Ali ste se že prijavili za romanje na Trsat? Ce se še niste, storite to čimpreje, kajti tako ugodne prilike kmalu zopet ne bo! Skupno romanje s posebnim vlakom, polovična vožnja iz vseh postaj, brezplačen izlet po Jadranskem morju, za izletnike polovična vožnja v Dalmacijo —■ vse te ugodnosti imate malokdaj! Prijavite se še danes »Sveti vojski« v LjubljanL k Tvrdkam, ki zaposlujejo inozemce. Minister soc. politike je z odlokom št 5559-IV. od 16. jun. .1927 odredil, da velja glede zapo-elenja inozemcev v naši državi povsem še pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev z dne 24. nov. Д925, razglašen v »Uradnem listu« z dne 7. okt. 1925, štev. 362-108. -Oblastna inšpekcija dela v Ljubljani. k Avtoomnibiu Вгадје—Bled. Ivan Bole in Josip Cvenkelj eta nabavila nov avto-omnibus, ki je bil pred kratkim izročen prometu. Končno je tudi na tako prometni progi kot je Brezje—Bled poskrbljeno za hitro in udobno vožnjo. Opozarjamo na današnji oglas. •k Vrednostne papirje, srečke itd. pred in povojne tu- in inozemske vseh vrst kupuje in plača najbolje Efektna banka, Ljubljana. k Radi vohunstva na korist Madjarslce je bila 21. t. m. v Novem Sadu obsojena Jolanda Pap na 3 leta in 8 dni ječe. Vohunstvo je vršila leta 1923. ter je bila prijeta 18. decembra 1923 k Volitve v vojvodinsko Delavsko ïbor-nico se bodo vršile v prvi polovici avgusta. k Predsedniki volivnih odborov. Državni odbor je razposlal vsem ministrstvom zahtevo, da mu v najkrajšem času pošljejo sezname onih uradnikov, ki morejo biti predsedniki volivnih odborov. Sedaj vsa ministrstva izdelujejo te sezname. k Priprave za novi budget. Finančni minister dr. Bogdan Markovič je zahteval, da se ima do 10. avgusta končati delo na načrtih novega budgeta v posameznih ministrstvih. Ta posel vrše načelni.ške komisije. k V belgrajskih policijskih zaporih se je 21. t. m. nahajalo 200 ujetnikov. k Oljo za solnčenje »Niggerol« vas obvaruje solnčnih peg, solnčarice in vam naredi polt eriakomerno zagorelo, steklenica à 8 Din. Nudi drogerija Sanitas, Ljubljana, Prešernova ulica 5. •k Novost! Schichfovo torpentinovo milo ni le najboljše temveč ga tudi dobite v zavitkih, okrašenih s pestrimi slikami iz pravljic. •k Sirom Slovenije že itak dobro znana in slovita I. dalmatinska klet v Mariboru, Mesarska ulica 5, je ravnokar prejela veliko po-šiljatev pristnih, močnih in sploh najboljših dalmatinskih črnih in belih vin iz otoka Viea. Več v današnjem oglasu. k Korpulontni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Jose!« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči trganje ali sladkorna bolezen. Dobiva se v lekarnah, drogerijaih in špecerijskih trgovinah. •k Samo predsodek je, če kdo misli da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo Ziko brez primesi zrnate kave v popolno zadovolj-nost. Žiko dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih. ~k ITO — zobna pasta najboljša. •k Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (iscbias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako so zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od i. maja do 30. septembra. Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon. Srbi kavo pijejo najraje, Kranjcem cviček piti je navada, a, najbolja vseh pijač na svetu, je gotovo »Cliot limonada. -OBO- BOB -ОВЛ DAME IN GOSPODDE ; | NAD-MO-VI-GO-NA-TR VOGAL GADEVA ULICA — DUNAJSKA CESTA POLEG KREDITNE BANKE Cfublfana 0 Somišljeniki SLS za Ljubljano te vabijo, naj nemudoma priglase znabitne izpremembe svojega stanovanja, ali vsaj vpogledajo v volivne imenike v tajništvu SLS za Ljubljano, če so vpisani. Kdor se še ni prijavil, naj stori to nemudoma, ker je čas reklamacij le še sedem dni. Ne odlašajte do zadnjegal Doslej nevpisani naj prineeo potrebno listino, s katero se izkažejo, da so stari vsaj 21 let (domovnica, šolsko izpričevalo, delavska ali poselska knjižica, vojaški dokument, rojstni list — eno izmed teh listin). O Pogreb gospe Dragice Čeč roj Marker bo danes popoldne ob šestih. V včeraj objavljeni osmrtnici označena ura je pomotna. 0 Pevci »Ljubljane« se vabijo, da se polnoštevilno udeleže pogreba soproge našega ustanovnika g. ravnatelja Ceča. Zbirališče pevcev točno ob tričetrt na 6 pri Dolenjskem mostu. © Mesto cvetja na grob f gospe Dragice Čeč-eve daruje siromakom Stolne Vincencijeve konferenco v Ljubljani rodbina Rakovec 100 dinarjev. O Za nedeljski izlet v Crngrob ozir. skupno posojilo je danes zadnji dan prijave. Na poznejša priglasila se ne bo možno ozirati. O Nova sveta maša. Dne 3. julija bo imel slovesno novo sv. mašo g. Josip P o 1 j a n e c v uršulinski cerkvi v Ljubljani. Pričetek ob 10. uri dopoldne. Cerkveni govor bo imel gosp. Janko Cegnar, Spiritual uršulinskega samostana. Zvečer ob 7. uri bodo slovesne pete litanije. O Gasilska vaja v Ljubljani. Dne 26. t. m. med 10. in 12. uro dopoldne se vrši pred Mestnim domom v Ljubljani demonstracija in vaja z dvokolesnimi motornimi brizgalnami tvrdke »Renault«. Pri prvi preizkušnji dne 20. t. m. je ta brizgalna gnala vodo po ceveh na ljubljanski grad in je še vodni curek bil tako močan, da je šel preko strehe ljubljanskega gradu. Če pomislimo, da je ljubljanski grad 64 m visok in poslopje vrhu tega še nadaljnjih 20 m, potem je to na vsak način rekordna višina za tako malo brizgalno. Ker je ravno isti dan popoldne v Ljubljani letalski miting, imajo vsa gasilna društva, ki se širom Slovenije interesirajo za nakup motornih brizgaln, priliko ogledati si oboje. Brizgalna stane nekaj nad 40.000 Din ter je na vsak način vredno si jo ogledati. O Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Ba-juka ima danes zvečer ob 8. uri svojo vajo. Ker bo prihodnjo sredo, na praznik sv. Petra in Pavla, društvena prireditev, vabimo vse gg. pevce, ki hočejo pri prireditvi sodelovati, da se današnje vaje zanesljivo udeleže. O Umrl je snoči ob 6. uri g. Anton Stcrnad, dohodarstveni nadpaznik v pokoju. Pred dvema dnevoma se je udaril s polenom na roko, nastopilo je zar*rupljenje krvi, kateremu je podlegel. Blagi pokojnik je dosegel starost 78 let in je po treh tednih sledil v večnost svoji soprogi. Pogreb bo v petek ob 6 popoldne iz žalne veže, Stara pot 2. Števila mu večna luč! Preostalim naše iskreno sožaljel O Večje število postelj se potrebuje za obiskovalce VII. ljubljanskega velesejma, ki bo v Ljubljani od 2. do 12. julija 1927. Vsi oni, ki bi za te dni lahko odstopili proti odškodnini kako posteljo, oziroma divan, naj to javijo nujno, vsaj pa do 30. junija 1927 v mestnem ekspeditu (Mestni trg 27-111) od 8. do 2. popoldne. 0 Gospodinjska šola »Mladika«. Vpisovanje gojenk za sprejem v gospodinjsko šolo, ki prične s 1. oktobrom, se vrši v petek 1. julija od 10—12 v pisarni ravnateljstva ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti. O Ženska realna gimnazija. Vpisovanje gojenk, ki želijo na novo vstopiti v 2. do 8. razred gimnazije, se vrši v četrtek 30. junija ob 9 t pisarni ravnateljstva. Sprejemni izpitj za te gojenke se vrše v petek 1. julija od f zjutraj naprej. 0 Promenadni koncert Nar. žeL glasb, društva »Sloge« se vrši v Zvezdi v soboto, dne 25. junija t. 1. ob pol 21. uri zvečer pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja s «ledečim sporedom: 1. Uvodna koračnica. 2. Offenbach: Orfej v peklu — uvertura. 3. Nedbal: Valček iz opere »Poljska kri«. 4. Parma: Romanca iz opere »Urh grof celjski«. 5. Frischkovitz: Iz davno preteklih dni — potpuri slovenskih nar. pesmi. 6. Glinka: Severna zvezda — pesem. 7. Kalman: Kneginja čardaša — potpouri. 8. Smetana: Prihod komedijantov iz »Prodane neveste«. O Radio revije. Kavarna Union si je na-bavila tri najboljše radio-revije in sicer: Radio Vesnik, Radio Welt in Funk, ki bodo od 1. julija t. 1. dalje na razpolago. Tc revije smo dosedaj zelo pogrešali, zato pozdravljamo ta ukrep uprave ter pričakujemo od naših radio-naročnikov, da jih bodo pridno prebirali. 0 Mestni magistrat razpisuje oddajo zidarskega in tesarskega dela za napravo ograje pri stanovanjski skupini 13 hišic za Bežigradom. Ponudbe je vložiti do 1. julija 1927 ob 11. uri dopoldne pri mestnem gradbenem uradu. Ofertalni pripomočki se dobe istotam. O Občni zbor »Mladike«. Vzgojevalno in podporno društvo »Mladika« ima letos svoj redni občni zbor v pondeljek, dne 27. junija 1927 popoldne ob 5 v posvetovalnici »Družbe sv. C. in M.« (Narodni dom), z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi upravni odbor. O Jez na Gradaščici. Jez pred Zalokarjevo hišo v Trnovem, ki ga je porušila ob lanskih poplavah narastla Gradaščica, sedaj popravljajo, oziroma ga postavljajo na novo. Nov jez bo iz betona in bo, kakor upamo, kljuboval vsem poplavam. Delo izvršuje stavbno podjetje Curk, delavci pa so večinoma iz južnih krajev države. Slovesu podjetja ne bo koristila samo zgradba sama, temveč še bolj bi mu koristilo, če bi se delavci ne mučili po 12 in še več ur na dan. © Tatvine. Hlapcu Pasini Rudolfu v Maistrovi ulici je ukradel neznan tat iz suknjiča listnico z dvema stotakoma. — Sladoledarju Antonu G. je nekdo odnesel z njegovega ležišča na nekem seniku na Jernejevi cesti 150 dinarjev vredno odejo. nekam domača; izgubila je oni skrivnostni strah ,s katerim je bila obdana poprej. In človeško življenje je izgubilo na svoji vrednosti, zato toliko več takih, ki ga vržejo od sebe.« Ne zanikam, da je imel pisec članka najboljše namene, saj celo pravi, da je »dolžnost vseh, ki morejo vplivati na prebivalstvo, da mu vlivajo večjo odporno silo, več poguma in več- upanja,« toda njegova razmotrivanja so oelala vse preveč na površju, vzroki, ki jih navaja so bolj drugotnega značaja^, problemu ne segajo do jedra. Velika je danes socialna beda. Toda krivda, da človek v tej socialni bedi danes često eežo že po samomorilnem orožju ali orodju, ni toliko v socialni bedi sami, temveč v napačnem ume vanju, oziroma nerazumevanju človekovega življenja in njega namena. Največkrat socialna beda niti nj tako velika, da bi človeku ne bilo več mogoče ostati pri življenju, pa tudi ako bi bila, bi samomor še ne bil upravičen. Vzroke naraščajočega števila samomorov nam jo iskati drugje, v napačni miselnosti današnjega človeka in še globlje v napačnem naziranju današnjega človeka o sebi, evetu in življenju. Kaj je zmisel življenja? Zakaj sem na svetu? Cemu živim? Kaj bo z menoj po smrti? To so življenjska vprašanja, na katera bi si veak človek moral brezpogojno dati odgovor. Brez odgovora na ta vprašanja, pravi Tolstoj, ni mogoče živeti, to se pravi, živi ee, toda to življenje ni več resnično življenje. Danes pa živi človek lako lahkomiselno in hitro, da ee često niti ne potrudi, da bi si resno zastavil | ta vprašanja in si skušal dati ali poiskati na , nje tudi odgovor, ki mu zadovoljivega more | dati samo krščanska religija. Edino krščanstvo je rešilo uganko življenja, s tem, da je pokazalo v večnost in neskončnost, iz katere je zasijala luč v temo. Bog, odgovornost življenja, posmrtnost, to so tiste velike ideje, ki brez njih ni mogoče doumeti življenja. Seveda, ako se danes zanika eksistenca Boga, človeška duša in nje nesmrtnost, ako se učijo nauki, da je človek samo višje razvita žival, da je sam gospodar nad svojim življenjem in smrtjo itd., ali ni potem res najboljše, ako si človek v trenotku, ko se mu ves svet gnusi, ko mu je življenje samo v breme, kratko, ko se je življenja naveličal, pretrga nit življenja in napravi vsemu konec? Brez posmrtnosti je življenje ros nesmisel. Človeško življenje danes ni prav nič »izgubilo na svoji vrednosti«, to je samo videz, ki ima svoj vzrok v tem, da je človek izgubil pot k Bogu, da življenja ne znn prav ceniti, zato, ker se ne potrudi, da bi si dal odgovor na vprašanje življenja. Je torej odgovor na vprašanje življenja, daje ga religija. Tolstoj sam je končno spoznal in priznal, da »človeštvo živi od vere«. S propadom vere začne propadati tudi nravnost, izgubljati se začne zmisel življenja, človeka se poloti pesimizem, ki s samomorom iščo izhoda iz boli in nezadovoljstva. Samomor je pojav brezverstva in baš zato so oni, ki vero spodkmpujejo in nje sadove v srcih naroda uničujejo, bodisi direktno ali indirektno, so- krivi zločinov in večji zločinci in morilci od samomorilcev in onih zl očincev, ki jih obl? s ti zapirajo. Podrobneje razpravljati o problemu samomorov in njih vzrokih tukaj seveda ne nameravam. Hotel sem člankarja samo opozoriti na metafiziko življenja in na vir, iz katerega bi naj današnji človek črpal »več poguma in več upanja«, česar se ravno člankar »Večer-nika« tako previdno izogiblje. »Kadar bodo imeli vsi, ki hočejo delati, priliko za delo in zaslužek in kadar bo ta zaslužek omogočal pošteno, dasi skromno preživljanje«, tako modruje dopisnik »Večernika«, jaz pa še dostavljam, in kadar se bo človek zavedal, da ni sam gosipodar nad svojim življenjem, da biva nad človekom-stvarjo tudi stvarnik-Bog, da bo človek o svojem zemeljskem življenju, ki je samo vigilija večnega praznika, moral enkrat dajati tudi odgovor, »potem in šele potem bo pojenjala tudi samomorilna epidemija«. Le bolj na globoko, gospod dopisnik, pri tako važnih vprašanjih! Ker vidim, da ee gospod dopisnik zanima za vprašanje življenja, samomorov in zločinov, mu prav toplo priporočam, da se malo natančneje seznani z vsebino Ušeničuikove »Knjige o življenju«. V slučaju pa, da isle nima pri roki (stara izdaja je že dolgo razprodana, nova, ki se pripravlja, pa še ni izšla), naj ei prebere razpravo »človeška družba in zločini«, ki jo objavlja dr. P. Angelik Torni-nec O. F. M. v letošniem letniku »Socialne : misli«. Maribor □ Proslava presv. Srcu Jezusovemu. Od petka do nedelje bo v frančiškanski cerkvi Matere milosti velika proslava presv. Srcu Jezusovemu ob priliki slovesne posvetitve katoliških organizacij. V petek, 24. in v soboto, 25. junija, bodo zjutraj ob pol šestih in zvečer ob osmih slavnostni govori. Pred in po govorih bo sv. spoved. Popoldne do dveh bo zbiranje vseh društev z zastavami na vrtu Omladin-skega doma, Cvetlična ulica 28. Ob četrt na tri je cdhod v cerkev. Ob pol treh se blagoslovi kip Srca Jezusovega, potem je sklepni govor, litanije Srca Jezusovega, slovesna posvetitev in zahvalna pesem. Ob četrti uri pa bo slavnostna akademija v proslavo presv. Srca Jezusovega v dvorani »Union«. □ Zrelostni izpiti na drž. gimnaziji v Mariboru, ki jim je predsedoval ravnatelj dr, Josip T o m i n š e k, so se v torek, 21. t. m., zaključili. Zrelost se je priznala sledečim 38 kandidatom: Beran Jaroslav, Brečko Bogomir, Cejan Branko, Cokl Martin, Cop Gabrijel, Do-linšek Franc, Draš Stanko, Goli Hermina, Gu-zelj Leon, Juranovič Alojzij, Klasinc Anton, Kopič Rado, Kopriva Ernest, Kordež Zdravko, Košič Heriran, Košir Zora, Kristan Alojzij, Laura Jakob, Lupše Martin, Pertl Emanuel, Petan Janez, 1'leskovič Rasla, Prah Karel, Prelog Franc, Preskar Janez, Pungarlnik Avgust, Rebula Ivan, Rojht Ivan, Stauek Leopold, Suhač Jožef, Šetinc Anton, Šijanec Drago, Šorli Aida, Tominšek Viktor, Weiss Hu-gon, Wraber Jakob, Zinauer Milan. — Iz enega predmeta ponavlja Iz/pit v septembru pet kandidatov, popolnoma zavrnjen ni bil nobeden. — Razlike v stopnji zrelosti izpitna pravila ne poznajo. □ Smrtni pojav logarja. Na legarju je umrl tri in pol leta stari Marko Wanek, ein šefa mariborske gradbene sekcije. Pogreb sc bo vršil danes v četrtek ob peti uri popoldne. □ Paviljon ob Treh ribnikih bo dogotov-Ijen do 28. t. m. Tega dne bo slovesna otvoritev, združena z veeelioo Olepševalnega društva. □ Vremenska hišica zopot opremljen*. Dolgo časa so bili aparati vremenske hišice na Slomškovem trgu pokvarjeni. Lansko leto jih je mestna občina poslala v popravilo v inozemstvo in te dni so dospeli 1er bili montirani. □ Zadruga čevljarskih mojstrov naznanja svojim članom, da l>o sredi meseca julija t. 1. tretja redna pomočniška preizkušnja. Prošnje za pripust k pomočniški preizkušnji se pošljejo najpozneje do 5. julija načelstvu zadruge, Orožnova ulica tt. Jesenice I O. kaplan J&nes Zupančič gre na župnijo ' Skocijan pri Turjaku. Prostovoljen kuluk na novem društvenem prostoru se je zopet pričel. Manj kot dva meseca nas ločita od proslave tridesetletnice Kat. del. društva na Jesenicah. Odbor za zgradbo novega doma prosi, dn bi zopet prišli tudi vsi oni, ki sto že lani ln predlanskem kulukovali ter pripomogli, da se jo napravil tako krasen prostor, kateri pa je Se vedno premajhen. Zato fantje in možje, dekleta in žene, pridite kakor ste hodili druga leta, ko je včasih kar mrgolelo na telovadišču. Živel kuluk za dobro stvari Nekdanjo Guštinovo hišo, v kateri je bila kolodvorska restavracija šo pred starim kolodvorom, predno je stekla bohinjska železnica, trdnjava jeseniškega liberalizma, kolikor ga je, tu se je zbirala takozvana jeseniška inteligenca in kovala načrte, kako bi jeseniške klerikalce zadavila. Pri Humru, kakor se je lokalu splošno reklo, je sto-loval dr. Žerjav, kadar je bil poklican na Jesenice. Sedaj pa se je tudi ta trdnjava zrušila in prešla v »klerikalne« roke. Kdo bi si pred leti kaj takega mislil! Kakor čujemo, bo gospod župan gostilno opustil, ker jih je itak več kot preveč na Jesenicah. Tržič Cesta |e zaprta za vsa vozila med TržlCcm in Bistrico, ker tam delajo novo škarpo. Po pogodbi bi morala biti dela končana do konca junija, a se bodo gotovo kaj zavlekla. Novi most na državni cesti proti Ljubelju je gotov in bo v nekaj tednih po izvršenem ogledu izročen prometu. Čakajo ga posebno težko avtomobili, ki so zasilnega že kar precej potresli, Jestica pri Ljubljani Socijalisti v druibi samostojnežev. Prvi kandidati na listi, ki jo ponujajo socijalistom in bivšim komunistom, so že določeni. Prva tri mesta so zasedli trije železničarji, ki sedaj niso bili občinski odborniki, na četrto mesto so pa posadili samostojnega kmeta. Na več mest pa sploh ne upajo. Med socijalističnim delavstvom vlada veliko razburjenje ker so zrinili vse dosedanje izkušene odbornike s sigurnih mest. Skrajno p so ogorčeni bivši' komunisti, ki jim niso dali niti enega sigurnega mandata, dasi pričakujejo od njih največ glasov; postavili pa so na sigurno mesto samostoj-neža, čeprav ne bodo dobili niti ene kroglice od samostojnih kmetov. Ogorčenje je tako veliko, da se bo večina socijalistov in bivših komunistov volitev vzdržala, ker nikakor ne pristanejo na to, da izkušene dosedanje odbornike tako zapostavljajo. Novi kandidati socijalistov se že vežejo z Žerjavovimi demokrati. Pravijo, da nosilec socialistične liste prošnje demokratov za pomoč ni odklonil in bodo liste >zvezali«. Mi to »vezanje« prav toplo pozdravljamo, ker bo prineslo SLS vsaj par odbornikov več. Zadnje volitve to uče! Tudi samostojni se vežejo z demokrati. Obilo sreče! To vezanje bo menda zadnje, ker bo radi prepogostih vezanj samostojna stranka kmalu izginila z Jezice. Preklicr.e izjave podpisovalcev liste »Trgovcev in obrtnikov«. Na vprašanja, zakaj ne objavimo vseh izjav, s katerimi so podpisovalci preklicali podpise na listi »Trgovcev in obrtnikov«, sporočamo, da bomo vse te izjave pravočasno predložili okrajnemu glavarju. Prostovoljno f/asilno društvo v Radetah, priredi rine 10. julija t. 1. Vrtno veselico. Tem potom zaproša vsa sosedna društva, da na isti dan ne prirejajo svojih veselic. — Odbor. Vič Izlet. Katol. prosvetno društvo na Viču priredi v nedeljo 20. junija t. 1. skupen izlet na Šmarno goro z društveno godbo. Po prihodu na Šmarno goro je (okrog 8. ure) sv. maša s pridigo. Zbirališče in odhod pri Društvenem domu. Odhod ob 5. uri po Večni poti. Vabljeni vsi društvenikil Novo me&Éo Volivci Novega mesta in Kandijet Preteklo nedeljo ste pri volitvah oddali 187 glasov za SLS ter ji priborili 7 mandatov v občinskem odboru. Izkazali ste disciplino in zavednost. Hvala Vam! Izvoljeni naši odborniki bodo delovali za gospodarski napredek, socialno blaginjo vseh slojev in v korist novomeške občine ter se držali načela: Zvestoba za zvestobo! — Novo mesto, dne 20. junija 1927. — Volivni odbor SLS. Samostojnim demokratom ne gredo iz misli nedeljske volitve v občinski zastop. V »Jutru« zabavljajo čez našo stranko in trdijo debele neresnice. Poročali smo že, da je naša stranica imela v občinskem zastopu dosedaj samo 6 odbornikov, da je pa pri nedeljskih volitvah dobila 7 odbornikov in imela bi še osmega, ako bi žreb bil odločen v njen prilog. Od zadnjih občinskih volitev je napredovala od 155 na 187 glasov kljub groznemu pritisku in agitaciji nasprotnikov zoper našo stranko in njene kandidate. Samostojni demokratje so vozili svoje volivce na volišče. Pripravili so si za po volitvah bakljado z godbo, toda nesrečni dve kroglici sta jima to namero preprečili. Kakor smo pa informirani, pojedina in pijača v Gotni vasi vendar ni izostala. Slovenska ljudska stranka je z izidom občinskih volitev zadovoljna, samostojni demokratje naj si pa zapomnijo, da so le v skrivalnico Gospodarske stranke ujeli razne neizkušene volivce in da so jim pomagali pri teh volitvah narodni socialisti in samostojni kmetje ter Ogri-čevi obrtniki. Olepševalno društvo je izdalo na ineetno prebivalstvo oklic, v katerem naproša za sledeče: 1. Nasadi in pota se ne smejo kvariti in pone-snažili. 2. Klopi puščati v miru, ne pres'avljati z m es'a, rezati in pisati po njih ali jih na kakršen-kol način ponesnožiti. 8. Kolesarjem je strogo zo-branjeno voziti po pešpotlh in drevoredih. 4. Hišni poses'niki naj skrbe za red in snago pred hišami ter okrasijo I» možnosti okna. 5. Smeti in vsakovrstni odpadki se morajo odvažati na to odkazani prostor mestne občine, nikakor se pa ne smejo stresati poljubno za hišo ali celo na ulico. 6. Kokoši se ne smejo puščati na idico. 7. Igranje z žogo po ulicah in drevoredih m dovoljeno, ampak samo na prostorih, kateri so določeni v ta namon. 8. Na otroke jo treba paziti, da ne skačejo po nasadih preko ograj in mej. 9. Perilo se ima sušiti le na 7Д to odmenjenem prostoru. Vse navedene točite so zelo primerne in želeti bi bilo, da se prebivalci Novega mesta in okolice v resnici ravnajo po tem oklicu olepševalnega druživa. Trbovlje ф Volivci. Reklamacijski rok za volitve v narodno skupščino poteče z 29. junijem. Čas je kratek in reklamacije po tem dnevu se ne sprejemajo. Dolžnost vsakega volivca je, da se prepriča, če je vpisan v volivnem imeniku. Ti so raz- terpentmovo milo Četrta odlika: Slike iz pravliic za Szrezati. Zavitek tesa mila sestoll Iz lepih slik za otroke, katere se izreiejo in sestav-Hajo. ko perete, se otroci zabavajo. 1. Terpentln v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Slike iz pravljic za Izrezatl. 5. Milo ]e v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Razkuženje perila. položeni v vpogled ves dan na občini, vsak dan od 9. do 10 ure dopoldne in od 4. do 5. ure popoldne v Društvenem domu (posebna soba gostilne) in v tajništvu Strokovne zveze rudarjev na Vodah. ф Nebrižnost volivcev. Do danes na občini še ni nobene reklamacije za vpis ali izbris volivca v imenik. Ker je imenik na novo sestavljen, si v tako veliki občini z okoli 20.000 prebivalcev pač ne moremo drugega misliti, kot da ljudje nimajo prav nobenega smisla, kaj je dolžnost državljana. Nesreča. Od voza je bila povožena v torek popoldne 191etna dekle Frančiška Pire 1» Žabje vasi. Noseča mleko čez ulico iz rudniškega konzuma proti restavraciji se revica z bolnimi nogami ni «ogla dovolj hitro izogniti vozu z dvema konjema, ki so v lahnem diru leteli po cesti. Voznik je sicer dal znamenje, a ker je promet tu naj-živahnejši, ni čuda, da se ne zgodi šc večkrat kakšna nesreča. Komisijski ogled za zgradbo meščanske šole bo dne 2. julija. Tako pridemo vendar enkrat do zidanja te šole, čemur se je toliko nagajalo. Občina bo pri gradbi zaposlila samo domače ljudi, večinoma starovpokojence, ki so danes najpotrebnejši izmed vsega prebivalstva. Šola bo o'. segala 4 učne sobe, risalnico, sobo za risarska učila, telovadnico z oblačilnico in kopalnico, iT" sobo za ženska in eno sobo za moška ročna dela, kuhinjo s pralnico in likalnico, pisarno za ra' " ~ telja, posvetovalnico, dve manjši sobi za učita iu zbirke ter stanovanje za ravnatelja in slugo. Hudobneži. Prejšnji teden je pogorelo posestniku in rudarju Alojzu Grčarju v Gabcrskem gospodarsko poslopje z do sedaj spravljenimi pridelki. Te dni mu je neki hudobnež porezal vse sadeže hmelja, lansko leto pa 36 mladih dreves. Človek nima primernih besed, da bi tako hudobijo obsodil, posebno še, ker je poškodovanec znan kot pošten in skrben gospodar. Koliko je rudarjev-vpokojencev? Staro-vpokojencev z vdovami in sirotami je 863 in prejemajo pokojnine za 3 mesece skupaj okoli 8COO Din. Po novem pravilniku je vpokojenih 319 vdovami) in prejemajo vsaki mesec čez 200.0C0 Din. Komentarja ni potreba k temu Žerjavovemu pravilniku. Strastnihc Proslava 40 letnice nas. društva se je izvršila po določenem načrtu. Pri sv. maši pred šolo je bilo mnogo ljudi, kar ni čudno, ker v Hrastniku ni cerkve. Zjutraj je dospela brzojavka, da je bil odlikovan za dolgoletno delo pri požarni brambi g. Sorčan, učitelj v pokoju. Pri popoldanski veselici je bilo manj ljudi nego se je pričakovalo, posebno delavstvo je raje oddaleč gledajo. Bolj imoviti krogi so pa veselico obiskali. Splošno je mnenje, da sedanji čas ni ugoden za take veselice. £ašlc® Volitve. Občinske volitve za občino Laško se bodo vršile v nedeljo 26. junija 1927 ter je naša skrinjica druga. Vsi, kateri bi se radi otresli demokratske nadvlade in baharije, bodo volili 2. skrinjico. Nabori so bili 17. in 18. t. m. ter so se vršili v najlepšem redu in miru. Tudi vojaška komisija je bila nad vse vljudna in občinskim funkcionarjem in ostalemu občinstvu jako naklonjena. Gostilničarji pa nabornikom niso dajali pijače, kar je pravi Umrla je na dan 21. junija veleugledna po-sestnica in gostilničarka gospa Jožefa Benedek. Rajna je mati poštne uradnice na tuk. poštnem uradu, gospe Eme, poročene Golja. Pogreb bo na dan 23. junija ob pol 5 popoldne. — N. v m. p.! Шге&жсе ob Savi Odlikovanje. Za dolgoletno vestno službovanje je bil odlikovan z zlato svetinjo za civilne zasluge vpokojeni višji sodni oficial g. F. Nego-vetič. Odlikovani je služboval pri tukajšnjem sodišču od leta 1919. dalje kot vodja zemljiške knjige. Vestno in spretno je vršil svoje službene dolžnosti ter bil strankam vedno uslužen in prijazen. S 1. aprilom 1927 je po 39 le tih naporne službe stopil v pokoj. K zasluženemu odlikovanju ča-stitamo! Razstava osnovne šole. V nedeljo, dne 26. junija, bo na osnovni šoli razstava ročnih del in risb. Na to opozarjamo starše in druge prijatelje mladine. ф Koncert v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju dne 20. junija ob pol 4 popoldne priredi orglarska šola iz Celja pod vodstvom g. K. Bervarja s sledečim sjioredom: 1. »Toccata«, Max Reger, igra Juro Blagaj letošnji absolvent iz Siska. 2. »Justtis ut palnm tlorebiU, zl. Onadflig, dvo-glasno z. orglami spremlja g. K. Bervar, pojela g. Peršuh in g. N. N. 3. »Slovesni praeludium« za orgle in harmonij, J. Latrelsberger, igra Anion Pal letošnji absolvent iz Hajdine pri Ptuju. 4. »Toccata«, J. Callaerlz, igra g. Klančnik ml., organist na Paki. 5. »Ave Marija« za tenor solo orgle in gosli, poje p. Peršuh, gosli igra ravn. Glasbene Matice g Sancin iz Celju. 6. »Praeludium« v C dur (Bach), igra Juro Blagaj iz Siska. 7. »Praoludimu« (Co-relli), igra g. K. Bervar, gosli g. I. K. Sancin iz Cella. 8. »Concert-Paraplirasec s pedal solom, Nik. Fux, igra Josip Krepek, letošnji absolvent iz Vur-berga pri Ptuju. 9. K. Sancin: »Praeludium« v star. stilu za gosli solo. Igra g. K. Sancin iz Celja. Vstopnice so dobijo v prodajalnih Kat. tiskovnega društva v Ptuju. Kot vstopnica velja program. Slovenslcci Ikra jina Za izsuševanje močvar v okraju Dolnja Lendava je oblastna skupščina v Mariboru v proračunu določila 120.000 Din. Z izsuševanjem močvirnatih tal se pridobi mnogo zemlje, kar v veliki meri pripomore k lažji rešitvi vprašanja travnikov i h kakovostnemu izboljšanju sena. Revizija na občinskih pašnik'h. Komisija, ki je bila poslana od agrarne direkcije v Ljubljani, da uredi spore, nastale povodom delitve občinskih pašnikov, je pretekle dni končala svoje delo. Kakor se sliši, spornih zadev ni uredila konCno-veljavno. Dr. Pernar v Dubrovniku. Iz Turnišča se jc podal dr. Pernar v Dubrovnik med Madžare, Upat je, da bo imel pri njih več uspeha, ko v Tur-nišču, kjer shoda sploh ni mogel imeti, kakor smo o tem že poročali. A tudi tu se je preračunil. Ra-dičevskega evangelija so tudi Madžari siti in g. Pernar se je z dolgim nosom vrnil, odkoder je prišel. 1)opisi Sostro pri Ljubljani. Pretekli petek 17. jun. okrog poldne so našli obešenega v podstrešju Martina Viranta v Češnjicah. Žo več časa so so pri njem kazali znaki zmedenosti in so je že dvakrat poprej poskusil usmrtiti, pa so ga o pravem času rešili, sedaj pa je bila vsaka pomoč odveč. Bil jo že mrtev, ko so ga našli. Ravno ko so ljudje vreli skupaj pred hišo nesreče, je pa porabil nek uimo-vič priložnost, skočil je skozi odprto okno v sosedovo hišo, ter odnesel 500 Din gotovine, dve žepni uri z verižicami in dva prstana. Zginil jo brez sledu. Sv. Jakob v Slov. Goricah. Minuli teden so napravili naši šolarji poučen izlet v Radence. Da je bil izlet sploh mogoč, se imamo v prvi vrsti zahvaliti našemu dobremu županu gospodu Matiji Peklarju in trgovcu gospodu šuuderlu, pa tudi gospodu župniku Erhatiču in gospodu Dominiku Po-klarju, ki so s svojimi velikodušnimi prispevki pripravili naši deci vesel in poučen dan. Iskrena jim hvala! CerZzveni vesînih: Na praznik presv. Srca Jezusovega in celo osmino bo v uršulinski cerkvi zjutraj ob 6. uri sv. maša 7, blagoslovom, zvečer ob pol 8. uri govor in slovesne litanije. V nedeljo ob 4. uri odpadejo litanije. Govoril bo veleč, gospod o. Florijan Ram-šak D. J. — K številni udeležbi vljudno vabi cerkveno predstojništvo. Orel Konjenica pri sprevodu dne 3. julija odpade, ker ne dobimo konj. Zato ni treba jemati jahalnih hlač seboj. Oni telovadci, ki nimajo krojev, naj si po možnosti že doma preskrbijo čepico, ker nastopimo pri prostih vajah v čepicah. ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO, VIL 1927. ŠT. 1. Izšla je prva številka sedmega letnika te revije, s katero naše umetnostno-zgodovinsko društvo krepko zadošča potrebi po lastnem, matičnem um. zg. arhivu. Lepo presenečenje jo to pot uvodna razprava dr. F. Steleta z naslovom »Iloška Madonak proizvod slikarja Gianfrancesca da Rimini«. Lani je Narodni muzej kupil od cerkve v Hočah pri Mariboru staro sliko Madone. Slika se je datirala v sredo XV. stoletja, provenienca je veljala italijanska, signatura C(osimo) T(ura) F(ecit) 1471 (1491?) je veljala za očitno ponarejeno. Dr. Štele se je lotil drage in težavne, a velehvaležne naloge, določiti pravega avtorja in nastanek te zanimiv« slike, ki ima v skromni naši muzejski zbirki tako odlično mesto kot starina. Dokazal je z več stilnimi primerki, da je slika delo rimskega slikarja Gianfrancesca, ki je umrl 1. 1470. Dr. Štele datira sliko okroglo v 1. 1465. Z njo je slikar v svojem razvoju zapustil zastareli italsko-bizantinski stil in ustvaril izrazito kvatročentistično delo. Dr. Seletova razprava ni samo dobrodošla Zborniku, muzeju in nekim ožjim interesentom za naše nove najdbe in umetnostne zanimivosti, nego ima pomen i za širše kroge evropskih umetn. zgodovinarjev in je važen donos k zgodovini tako redkih italijanskih vplivov na naše ozemlje v XV. stoletju. Razprava je opremljena z desetimi po-jasnjujočimi reprodukcijami, ki so lepo uspele. Dr. Mescsnel objavlja v nadaljnjem korespondenco med Jurijem Šubiccm in češkim slikarjem Vojtechom Ilynaisom iz let 1878 do 1890. Jurijeva pisma so velike važnosti za raziskovalca in biografa Šubiccv, žal še tako malo obdelanih; še posebno so važna ta pisma tudi za idejni in notranji razvoj stila v teh letih. Slede poročila: Narodna Galerija je znatno dvignila število članstva, priredila 9 razstav, nakupila 15 novih del. Um. zgod. društvo ima 653 članov, absolviralo 4. ciklus strokovnih predavan), se briga za sistematično uemtn. topografsko delo in je projektiralo obisk Prage itd. Dr. Štele podaja beležke, ki se tičejo varuslva soamenikov, ood književnostno rubriko poroča o novi Matejčkovl knjigi o Vclislavovi bibliji. Dr. Mescsnel in M. Marolt objavljata za konec biografske drobttn« naših manj znanih slikarjev: J. J. Majorja, U. Jam-ška in A. Faycnza. STUDINOVA RAZSTAVA V SPLITU. Dalmatinski kipar Martin Studin je ta mesec razstavil v splitskih gimnazijskih prostorih 34 kiparskih del, med katerimi zavzemajo odlično mesto ona, religioznega značaja. Izdan je tudi krasno opremljen katalog z 8 uspelimi reprodukcijami, uvod mu je napisal Pero Šegota. Studin se, sodeč po reprodukcijah v katalogu, šc vedno razširja v Meštrovičevi senci, dosegel je sedaj neko pregnantno plastično, skoro negibno-monumental-no romantiko. Umjetnost, revija za slikarstvo, grafikn i skulpturu, IX. III. 1927. Izdaje Udruž. grafičnih umjetnika u Zagrebu. Vsebina: R. O. piše o mapi Ex libris srbsko-hrv.-slovenskih in bolgarskih lesorczeev, Češki grafik T. F. Simon objavlja »Bilješkc i iskustvo umetnika-grafičara«, dr. Iso Kršnjavi je zastopan z drobcem o bakropisu F. Quiquereza. Sledi kronika. Umjetnost je opremljena s 7. celostranskimi reprodukcijami slikarskih del Filakovca, Lukino-viča, Quiquereza, J. Bujana, M. Gjuriča in Zahari-cva. Posebnih umetnin vmes ni. Revija bo izhajala do desetkrat na leto, v njej stoji, da bi hotela postati prva umetn. revija južnih Slovanov. Urejuje jo 6 urednikov, stane ietno 100 Din in se naroča pri Udruž. grafičkih umjetnika, Zagreb, Palmotičcva ul. 32. I. javna produkcija gojencev konservatorijs v Ljubljani se vrši danes, v četrtek 23. t. m., oh 20. uri v Filharmonični dvorani. Spored obsega 12 točk, ki so absolutno vse koncertnega značaja. Vrstijo se solopevski nastopi, klavirski in vijolinskL Nastopajo gojenci članov učiteljskega zbora: gc. Foedranspcrgove, ge. Wistinghausove in g. Betetta, dalje Janka Ravnika in Jana Staisa. Ravnateljstvo vabi starše gojencev pa tudi vse one, ki se zanimajo za napredek glasbenega pouka v našem mestu, k obilnemu posetu te produkcije, Vstopnice se dobivajo v pisarni Glasbene Matice od 9. do 12. in od 3. do 6. pop. Vstop Ju prost, pob'rajo se le prostovoljni prispevki v kritje stroškov. Ravnotam se dobiva tudi natančen spored produkcije. — Drnga produkcija se pa vrši v petek, dne 24. t. m. Spored objavimo jutri. Lfufolianslco Gledišče OPERA. Začetek ob 20 zvečer. Četrtek, 23. junija: Zaprto. Petek, 2-1. junija: TAJDA. Hed A. Sobota, 25. junija: POLJSKA KRI, opereta. Izven. Nedelja, 26. junija: SEVIUSK1 BRIVEC. Gostovanje v Celju. Izven. Ponedeljek, 27. junija: Zajirto. »Poljska kri« v ljubljanski opori. V soboto, dne 25. t. m. bo v operi premie'-а Oskar Nedbalove operete »Poljska kri«. Vloge so sledeče zasedene: Pan Jan Zaremba, graščak na ruskem Poljskem — g. Povhe: Helena, njegova hči — ga. Poličova, grof Boleslav Baranjski — g. Drenovec, Bronio pL Pe-piel — g. Peček, Vanda Kvasinjskaja — Vera Danilova, Jadviga Pavlova — ga. Rakarjeva; plemiče, prijatelje grofa Baranjskega jxijo gg. Janko, Jerman, Simončič in Rus Josip; goepa pl. Dirgulska — gna. Jeromova, kontesa Jozia Napolska — цпа. Sternišova, Vlastek — g. Marolt. Režira g. Povhe, dirigira g. dr. Švara. Prodstava jo izven aboumaja. Začetek ob 20 zvečer. Marihorslio gledišče Četrtek, 23. junija ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Abonma C. Kujxmi. Zadnjikrat »Kar hočete« na mariborskem odra. Te dni bo premijera ene najuspešnejših Šekspirjevih komedij »Kar hočete«. Veliki genij Šekspirja se razodeva vodno bolj: Kljub parstulelni starosti so njegova dela šo vedno sveža in vžigajo z isto ne-odoljivo salo kot nekoč. Publika jih uživa in polni hiše kar naprej. Baš komedija »Kar hočete« je tudi v Ljubljani pred par leti deživela črez 30 predstav. Upati je torej, da bo tudi v Mariboru uspela kar najbolje. »Pri belem konjičku« zadnjikrat se vprizori v četrtek 23, t. m. Radi obolelosti ge. Bukšekovo je prevzela njeno vlogo gdč. Kovačičeva. Francija in konferenca treh v Ženevi. Pariz, 22. jun. Zunanjo ministrstvo jo objavilo poluradno poročilo o ženevski konferenci za omejitev oboroževanja na morju. Poročilo naglaša, da je spričo nasprotujočih si programov nemogoče, da bi se doseglo soglasje. Ce bi pa proti pričakovanju vendarle došlo do sporazuma, bi mogel biti ta le provl-zoričen ter bi dosegel veljavnost šele tedaj, ako bi ga sprejeli tudi Francijo in Italija. Francija pa nima za to najmanjšega veselja iu je trdno odločena, da se glede grajenja ladij nikakor ne veže. t I?,redna živahnost se je pojavila letos na solnčnih erupcijah v mesecu maju in juniju, Na mestu, kjer ni bilo dne 9. maja 1927 še nikakih znakov erupcijskih sil na solncu, so se tekom par dni razvile sinle erupcije (pege) na solncu ter so dosegle dne 12. maja 1927 že ogromno dimenzijo nad 200.000 km (vide sliko B in mesto v krogu B na solncu, kjer se isti dan skupina peg nahaja)! Gigantske iz-premembe so se nadalje vršile tako, da vidimo sliko A dne 14. maja 1927 popolnoma v drugačni obliki. Vsled sukanja solnca okoli svoje osi je skupina teh peg zašla na zapadui strani solnca dne 18. maja 1927! lita skupina C 7.VI. 1 927. t3K30' se je vsled vrtenja solnčne oble pojavila zopet na vzhodni strani solnca dne 1. junija 1927 toda v manjšem obsegu (vide mesto D v krogu, kjer se je pega nahajala dne 4. junija 1927!) Nastal je v prihodnjih dneh še silovitej-ši izbruh (vide sliko C dne 7. junija 1927), in to do ogromnih dimenzij nad 400.000 km, to je večja razsežnost kot razdalja našega mese. ca od zemlje! Tendenca solnčnih erupcij še narašča. (Opazovano na solnčnem observatoriju v Kamniku, opazovalec: Ivan Tomec, risal pc naravi potom refraktorja: akad. аШшг SL Cu ùeruianj Francoska zastava na »palači« sultana v Agadeeu, (v Sahari), ki so ga francoske čete pred kratkim zavzele, Zanimivosti padel drugi steber. Toda predno se je zmračilo, so stebri vendarle stali v zemlji. V pondeljek je šlo delo bolj gladko izpod rok. Angelika mi je podajala deske, jaz pa sem jih hitro na primerna mesta pribijal in porabil mnogo več žebljev, kot pa bi bilo treba, češ, da bo bolj trdno stalo. Komaj mi boste verjeli, ako vam povem, da je hišica opoldne stala popolnoma gotova. Izgledala je prav umetniško. Na strehi je bilo brati: »Čokolada; ne premetavati!« »margarina«; »steklo, pozor!«, itd. — »Sedaj pa notri in sediva,« je predlagala žena. Toda groza, hišica je bila zares prav čedna, toda pozabila sva na vrata. Hišica je bila brez vhoda. Po kosilu sva šla zopet na delo. Ker je bilo toliko žebljev v deskah, je hilo trganje težaven posel, a pozno v noč so bila pa tudi vrata gotova in sicer prava vratai, ki so se odpirala in zapirala. »Ko pridem zvečer iz službe, bova pa par lepih uric prebila v najini vrtni hišici,« sem pripomnil ženi, ko sem drugi dan odhajal od doma. Toda, ko sem prišel domov, najine hišice nikjer, izginila je popolnoma. V kotu vrta je bilo kup lesa, ki je bil sumljivo podoben ostankom hišice. »Angelika,« sem nagovoril žensko, stopi vši v kuhinjo, »kaj pa se je zgodilo z našo lepo vrtno hišico?« Ozrla se je name solznih oči ter ihte povedala, da sva jo postavila ravno na hidrant ter da je prišel nekdo od mestnega vodovoda ter hišico pometal v kot, da je mogel do cevL Solnčne pese. > beraška sola. V ruskih listih beremo poročilo odposlancev prosvetnega komisarijata o stanju pe-trograjske tehnike. Prišli so z vlakom iz Moskve ob 5. zjutraj in so mislili, da so zašli v delavsko prenočišče. Dijaki spijo kar po tleh. Okna so tako umazana, da se ne vidi skozi steklo. Tla so pokrita z blatom, ki se nikoli ne postrga. Neznatni del dijakov, kakih 200, je natlačen v »Dijaškem domu« s 60 »posteljami«, to je ušivimi slamnicami, ki ležijo po tleh in spominjajo na ječo. Pozimi vlada neznosen mraz. Dijaki čakajo po eno uro v dolgi vrsti na krop za čaj. Pohištva ni. Na posameznika pride po 2 m umazanega poda. Dijaki rišejo po tleh. Ni čuda, da boleha tri četrtine vseh dijakov na živcih. Kljub temu se plača za »postelj« po 5 rubijev (250 Din) na mesec. Plača se tudi za počitnice, kadar so dijaki odsotni iz mesta. Študenti, ki kosijo dvakrat na teden, so maloštevilni. Ostali jedo kruh in pijejo čaj. Do 60 odstotkov dijaštva nima nobenih knjig. Čez 30 dijakov čaka že dve leti na podporo, da bi položili diplomatski tzpit. »Srečali smo tolpe zaspanih beračev. To so tehniki, ki so bili poslani v Petrograd, da razbremenijo Moskvo. Stradajo in ne morejo študirati. Beraških štipendij je malo. Trije profesorji so obenem sluge pri tehniki, ker ne morejo drugače izhajati.« razkošje na kolesih. Amerikanci imajo denar, to je znano zadnjemu gorjuškemu pastirju. Imajo pa nekateri celo toliko, da ga v Ameriki ne morejo raz-metati. Zato pridejo v Evropo. In ker Amerl-kanec ne zna druzega kot angleški jezik, zato gredo najraje med njih jezik govoreč narod, torej med Angleže. Angleži pa dobro poznajo strica Sama, zato mu skušajo kolikor mogoče ustreči, da bi se dalj časa ustavil v njihovi deželi in čimveč dolarjev pri njih pustil. Tako so sedaj prišli na to, da se Ameri-kanec nič kaj dobro ne počuti, ako ga naložb ob obali v tesen vlak ter prepeljejo naravnost v London. Kajti vožnja po Temzi s parnikom je prepočasna. Pa so skonštruirali velikanske luksuzne avtomobile, kateri čakajo v Llver-poolu na izkrcajoče se Američane. Od tam jih vozijo skozi zgodovinske kraje Chester, Kcmilworth, Wariwick, Stradford on Avon ter skozi Oxford v London, torej skozi kraje, znane po Walter Scotu, Dickensu in Shakes-pearju. Tako so Amerikanci že mnogo videli, preden so dospeli v glavno mesto Anglije. Avti so za 20 oseb, imajo pnevmatične sedeže in pred vsakim sedežem mizico, ako jo hoče imeti. Ob sedežu je par slušal, kt so zvezana s telefonom, katerega ima pred seboj vodnik, sedeč poleg šoferja. Ko avto drvi skozi pokrajine, vodnik potom telefona razlaga o zgodovinskih mestih. Kadar ima kaj prav zanimivega priti, zablesti v notranjosti voza napis »Poslušajte«, na kar sledi razlaga. Na Angleškem se ozračje jako hitro spreminja, posebno hitro nastane hladno. Tudi temu se opomore. Voz ima električno kurjavo, ako pa je vroče, hladijo sredi voza ozračje ventilatorji. Tudi malo kuhinjo ima avto seboj in ob stenah so razni avtomati, tako da je nemogoče, da bi ubogi Amerikanec stradal ali med potjo žeje umiral. Koliko pa taka vožnja stane, člankar ne pove in kar je prav za prav za dolarske kneze postranskega pomena. Glavno je to, da je luksus. pri izdelovalcu voščenih kipov. Lansko leto je bil v Londonu požar, pri katerem so bile tudi več ali manj poškodovane delavnice voščenih kipov sloveče madame Tussaud, Neki časopis je poročal ob oni priliki: »Vsi kralji in kraljice, cesarji in cesarice, ki so bile zbrane, so bile pokončane; morilci, zastrupljevalci, vlomilci, pa so odnesli zdrave pete.« S tem so bile mišljene voščene sohe, katere so bile nakopičene v tej, po vsem svetu znani delavnici. »Ko sem vstopil v tovarno, katera bo skoraj popolnoma popravljena,« pripoveduje poročevalec angleškega časopisa, »sem se skoraj prestrašil. Vsi oni, ki so z večjimi ali manjšimi poškodbami utekli požaru, so sedeli, čepeli ali ležali naokolu ter čakali, da Jih umetniška roka zopet restavrira. Tam v kotu so čepeli Disraeli, Bismark, Gladstone, Wil- B »2. V. 1927. il Kss' Z Hlapovski, z posmrtnimi ostanki velikega poljskega pesnika J. Slowackega, ki so bili sedaj prenešeni v domovino. son in Kitschener ter imeli važne državniške pogovore med seboj, vsaj tako se je meni dozdevalo. Takoj poleg pa je stala skupina Se bolj čudnih kipov. Rabelj Berry je neznansko | grdo gledal morilca James Mullinsa, kateri je bil obrnjen v kot, kakor da bi se sramoval. Pod nogami pa mu je ležal kralj Harold z zdrobljeno nogo ter razdrtim oklepom. V kratkem bodo vse znamenite osebe zopet v stanju kot pred požarom. Med temi je tudi soha policaja, ki je tako natančno izdelan, da ga je že tisoče in tisoče obiskovalcev vpraševalo za to ali ono, odgovora pa seveda ni nihče dobil. Podjetje je namreč združeno z ogromnim pan-optikom, kateremu ni para na svetu. Ima svoj kino, v katerem je prostora za dva tisoč gledalcev, restavracijo za 600 oseb in orgije, ku so stale 6000 funtov (1,650.000 Din). gledališka justica 18. stoletja. V 18. stoletju so bili gledališki posetniki v mnogo večjem stiku z gledališčem kot pa so dandanes. Posebno v malih mestih so tako-rekoč živeli s priljubljenimi igralci in igralkami. Dostikrat se je pripetilo, da tega ali onega junaka niso pustili umreti, ako je bila vloga taka, pač pa so ga hoteli videti srečnega. Publika ni prenesla pogleda na nedolžnost, katero je n. pr. kak intrigant teptal, pač pa zahtevala, da mora ta biti za dejanje kaznovan. V Berlinu so igrali Hamleta, a občinstvo ni dopustilo, da bi priljubljen princ umrl. Gledališki ravnatelj se je moral udati in uredil je tako, da je že pri prihodnji predstavi ham-let sredi med trupli kralja in kraljice govoril lep govor, obljubil da bo milostno ter modro vladal ter tudi skrbel za grob Ofelije. Publika je bila vsa vznešena radi teh besedi ter Hamletu prirejala burne ovacije. Približno tako se je nekoč zgodilo tudi s Faustom. Publika nikakor ni bila zadovoljna s smrtjo Margarete, ter pričela kričati: »Poročiti, poročiti!« Gledališki ravnatelj je stopil na oder ter naznanil, da se bo v prihodnjih predstavah zgodilo po želji občinstva. In res se je v vseh naslednjih vprizoritvah Fausta Faust poročil z Margareto. Tudi »Devica Orleanska« je nekoč doživela v Berlinu, da je morala na koncu postati srečna nevesta, tako da je publika z zadovoljstvom odobravala spremembo ter odšla v upanju, da bo junaška deklica v bodoče živela v sreči. Alice Wright: Moji gospodarski problemi. A I4-.V. t 917 14 k 10' S Poljski poslanik v Parizu, »Vsi boljši ljudje imajo poletne hišice na svojih vrtovih« je dejala Angelika »in prav gotovo jo moramo tudi mi imeti letošnje poletje.« Narahlo sem pripomnil, da ne bo tako lahko najti primerne. »Budalost, kdo pa misli na kaj takega,« me je zavrnila žena, »še teh stroškov nam je potreba. Postavila jo bova sama in sicer v soboto popoldne, ko boš prost. Les sem že naročila.« V soboto popoldne sva šla doli na vrt. Poiskala sva prostor, kjer naj bi naša hišica stala. Bilo je mnogo dela. Pospraviti je bilo treba smeti lanskega leta. Les, kakršnega je Angelika naročila, ni bil baš primeren, za kar sva ga potrebovala. Sestoj al je namreč iz samih zabojev, majhnih in velikih, v katerih so bile nekdaj razne špecerijske stvari, mila itd. »Prvo, kar je sedaj potreba, je, da zabi-jeva v zemljo štiri stebre,« je naročevala ona. To se sicer sliši zelo enostavno, toda v praksi pa je stvar nekoliko resnejša. Vendar pa se mi je posrečilo, da sem z mnogim zbi-janjem, — seveda tudi po mojih prstih, — prvi steber spravil pol čevlja globoko v zemljo. Ko je stal več ali manj trdno, sva šla nad drugega. Medtem pa, ko je ženka držala steber, da bi ga lažje zabil, sem jo po nesreči kresnil na roko, da je z daleč naokoli slišnim glasom zavpila: »Au, au, au,« pri tem pa tudi odskočila in — podrla steber številka ena. Končno sva zabila drugi steber ter šla nazaj k prvemu. Sedaj je pa, ne vem zakaj, Dobro je, ako se od časa do časa na to spomnimo, da je pravilna nega zob skoraj najvažnejša med vsemi higijenskimi pravili, po katerih se mora moderni človek ravnati, da si ohrani svoje telo zdravo. Malokdo sluti, da slabi zobje ne uplivajo samo izdatno na naše razpoloženje, temveč (nova raziskovanja so dokazala to na presenetliv način) so mnogokrat izhodišče najrazličnejših bolezni, katerih vzroki so nam ostali često zagonetni. Pravilno čiščenje zob more biti samo tako, da vsak dan uničujemo povzročilce gnilobe, ki razjedajo zobe in ki se vsak dan na novo tvorijo v ustih. To moremo doseči edinole na ta način, da dnevno uporabljamo resnično antiseptično sredstvo za čiščenje ust in zob. In to je Odol. Odol učinkuje prav posebno. Med tem ko učinkujejo druga sredstva za čiščenje ust in zob samo v hipu čiščenja, učinkuje Odol še ure in ure potem, ko smo si že osnažili zobe in izprali usta. Ta izredna dolgotrajna učinkovitost temelji na tem, ker se Odol pri izpiranju ust dobesedno vleze v zobe in sluznico, iste nato na poseben način prepoje in to tvori nekako antiseptično zalogo, ki potem učinkuje še ure in ure dolgo na gnilobne procese, ki razjedajo zobe. Odol je antiseptičep! Odol je brez dvoma antiseptičen! Odol je popolnoma antiseptičen! S krepkim ispiranjem da Odol ustam sveže dišeči dih Gospodtir&Êva Txkitx o stanja Narodne banke z dne 15. junija 1927 (Vse v milijonih Din, v oklepajih stanjo 8. junija): Aktivu: Kovinska podloga 501 (— 4.9), posojila na menice 1,012.1, na vrednostne papirje 162.5, skupaj 1104.6 (— 12.9), saldo raznih računov 1.595.1 (— 29.7) ; p as i v a : bankovci v obtoku 5.341.7 (— 94.C), drž. lerjntve 348.7 (— 6), obveznosti: po žiru 1041.7, po raznih računih 504.9, skupaj 1.546.7 (+ 53.0), bilančna vsota 9.817.9 (— 47.6), ostale postavko neizpremnjene. Ii hrvaško industrije. Zvoza hrvaških indu-strijcev je sestavila statistiko 96 ind. podjetij na Hrvalskem. Podjetja so imela 328 milij. Din kapitala ter zaposlila 10.000 delavcev ter 1.750 uradnikov, davkov in troèarino so plačali 181 miilj., porabila 152.000 ton premoga in izvozili za 246 mđHjonov 'Din (ivoffiJi pnoduli^ov v inozemstvi». Izvažala so drva, mlini teir 15.000 parov čevljev. Zagrebška borza. Iz poslovnega poročila poročila posnemamo dodatno k našemu članku dne 21. t. m., da je štela koncem lanskega leta borza | 618 članov, od teh 397 v Zagrebu, 166 v ostali državi (19 iz Slovenije) 1er 55 v inozemstvu. Leta 1925. je bilo članov skupaj 652, od tega v Zagrebu 419, 180 v ostali državi (19 iz Slovenije) ter 53 iz inozemstva: zasebnih članskih izkaznic je bilo izr drnih 199 (I 1925. 219). Iz tega kakor tudi nazadovanja prometa so vidi, da je špekulacija nn borzah v splošno tudi pri nas začela pešati. Poročilo vsebuje tudi tabelo o kurzu dinarja v Ne\v-yorku. Zanimivo je, da je v lanskem letu znašala diferenca med najvišjim in najnižjim kurzom 0.04 dolarja, dočim je bila ta razlika v letu 1925. 0.17 dolarja (za 100). Najvišji kura dinarja je bil v letu 1925. 1.82, v letu 1926. pa 1.79 (dolarja za 100 Din). Dobra propaganda. Po zaslugi tukajšnega poštnega ravnateljstva se je popravil stroj za žigosanje pisem. Dne 21. t m. je začel zopet obratovati ta stroj, ki žigosa znamke, istočasno pâ natisne v gornjem desnem kotu: Poeetite VII. velesejem v Ljubljani od 2,—11. julija. Pač iaborno propagandno sredstvo, ki bo privabilo na naš velesejem še več kupcerv in obiskovalcev. Reorganizacija graškega velesejma. Zaradi težkoč po smrti predsednika A. Einspinner je bila potrebna sanacija sejma, ki se je pred kratkim Izvršila. Letošnji sejem se vrši od 3 uo 11 septembra. Graški velesejem ima pomen za našo državo, zapadno Ogrsko ter severno ltulijo. Шог&а Dne 22. junija DENAR. Zagrob. Berlin 13.49—13.51 (13.49—13.51), Italija 319.60-S21.60 (316.795—318.795), London 276.10—27690 (276.10—276.90), Newyork 56.70 do 56.90 (56.70—56.90), Pariz 222.375—224.375 (222.125 224.125), Praga 168.20—169 (168.20—169), Dunaj 8—8.03 ( 7.903-8.023), Curih 10.935—10.965 (10 935 do 10.965), Amsterdam 22.78—22.84 (22.78—22.84). Curih. Belgrad 9.135 (9.135), Pešta 90.57 (90.57), Berlin 123.17 (123.20) Italija 29.28 den. (29.06), London 25.24 (25.24375), Newyork 519.80 (519.95), Pariz 20.3525 (20.36), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.12 (73.14), Bukareet 3.11 (3.11), Sofija 3.76 (3.77), Varšava 58.10 (58.05), Madrid 88.95 (89.20), Amsterdam 208 30. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4750—12.5150, Ko-danj 189.75—10О.35ц London 34.45—34 55, Milah 40.04- 40.14, Newyork 709.25- 711.85, Pariz 27.78 do 27.88, Varšava 79.41—79.51. — Valute: angleški funt 34.38, lira 39.99—40.15, dinar 12.44—12.50, češkoslovaška krona 20.99—21.15. Praga. Devize: Lira 189.92, Zagreb 50.12, Pariz 131.75, London 163.3750, Nowyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odst. invest. posoj. 84.50—85.50, vojna odškodnina 343 —344, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 480 bi., Vevčo 135 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den. Zagreb. 7 odst. invest. posoj 84—85, agrari 49—50.50, vojna odškodnina 343—314, julij 345 do 346, Hrv. esk. 94— 94.50, llipobanka 60, Jugo-banka 93, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 150—155, še-čerana 495—505, Slavonija 18—19, Trbovlje 470 bi, Vevče 135 den. Dunaj. Don.-savska-jadr. 77.15, Alpine 41.95, Trbovlje 60.25, Leykam 11.75, Hip. banka 7.50, Slavonija 1.95. Svelovua marka: Cendre de Bongc mandarine Uour|ols — Paris Popust voznih cen pri izletniških in kopalnih vlakih. Generalna Direkcija državnih železnic dovoljuje 50 odst. popust normalnih vozдih cen izletnikom in kopalcem v 11. ali 111. razredu gotovih poUiiških vlakov. Ta popust velja v dobi od 26. junija do 30. septembra 1927 pri naslednjih vlakih: A. IZLETNIŠKI VLAKI. 1. Na progi Ljubljana gl. kol,—Bistrica Boh. jez. pri vlaku št. 920, ki odhaja iz Ljubljano ob 523 in prihaja v Bistrico Boh. jez. ob 10.25 ter pri vlaku št. 919, ki odhaja iz Bistrice Boh. jez. ob 19.02 in prihaja v Ljubljano ob 22.10. — 2. Na progi Ljubljana gl. kol.—Planica pri vlaku štev. 920-4212, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.23 in prihaja v Planico ob 8.25 ter pri vlaku št. 4217-917, ki odhaja iz Planice ob 18.05 in prihaja v Ljubljano ob 21.03. — 3. Na progi Ljubljana gl. kol.—Kamnik pri vlaku št. 4038, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.30 in prihaja v Kamnik ob 6.44 ter pri vlaku št. 4037, ki odhaja iz Kamnika ob 20.000 in prihaja v Ljubljano ob 21.09. — 4. Na progi Zagreb gl. kol.— llislrica Boh. jez. pri vlaku št. 628-612-920, ki odhaja iz Zagreba ob 21.30 in prihaja v Bistrico Boh. jez. ob 10.25 ter pri vlaku št. 917-629, ki odhaja iz Bistrice Boh. jez. ob 17.48 in prihaja v Zagreb ob 1.04. — 5. Na progi Zagreb gl. kol.—Planica pri vlaku št 628-612-920-4212, ki odhaja iz Zagreba ob 21.30 in prihaja v Planico ob 8.25 ter pri vlaku št. 4217-917-629, ki odhaja iz Planice ob 18.05 in prihaja v Zagreb ob 1.04. — 6. Na progi Zagreb gl. kol,—Kamnik pri vlaku št. 628-612-4038, ki odhaja iz Zagreba ob 21.30 in prihaja v Kamnik ob 6.44 ter pri vlaku št. 4037-629, ki odhaja iz Kamnika ob 20.00 in prihaja v Zagreb ob 1.04. — 7. Na progi Maribor gl. kol.—Prevalje pri vlaku št. 1712, ki odhaja iz Maribora ob 5.38 in prihaja v Prevalje ob 7.54 ter pri vlaku št. 1715, ki odhaja iz Prevalj ob 18 56 ter prihaja v Maribor ob 21.04. — 8. Na progi Murska Sobo/a—Slatina— Itadenci pri vlaku Št. 7013-7112, ki odhaja iz Murske Sobote ob 5.55 in prihaja v Slatino-Radenci ob 8.56 1er pri vlaku št. 7131-7018, ki odhaja iz Slatine-Radenci ob 17.10 in prihaja v Mursko Soboto ob 19.36. — 9. Na progi Celje— Velenje pri vlaku št. 4818 ki odhaja iz Celja ob 4.15 in prihaja v Velenje ob 5.35 ter pri vlaku št. 4817, ki odhaja iz Velenja ob 20.28 in prihaja v Celje ob 21.59. — 10. Na progi Celje—Itogaška Slatina pri vlaku št. 514-6S32, ki odhaja iz Celja ob 7.48 in prihaja v Rogaško Slatino ob 9.13 ter pri vlaku št. 6837-525, ki odhaja iz Rogaške Slatine ob 17.44 in prihaja v Celje ob 19 07. — 11. Na progi Ljubljana gl. kol.—Bistrica Boh. jez., odnosno Planica, ob sobotah in dnevih prod prazniki od 25. junija do 30. septembra 1027 pri vlaku št. 016-4216 in 018-4218, ki odhnja iz Ljubljane ob 14.40 in 18.65 in prihaja v Bistrico Boh. jez. ob 18.03 in 22.82., odnosno v Planico ob 18.02 in 22.26, toda le na razdaljo preko 60 km. Povratek je dovoljen samo z vlaki, ki so navedeni pod 1. iz smeri Bistrica Boh. jez. in pod 2. iz smeri Plnnica. — 12. Na progi Zagreb gl. kol.—Ljubljana gl. kol. ob sobotah in dnevih pred prazniki pri vlaku, ki je naveden pod 4, 5. in 6. B. KOPALNI VLAKI. Ob ugodnem vremenu se izdajajo vsak dan posebne kopalne povratne karte s 50 odst. popustom od Ljubljane gl. kol. in Ljubljano gor. koL do nižjo navedenih postaj in postajališč pri naslednjih vlakih: 1. Ljubljana gl. kol.-gor. kol.— Medno—Medvode in Gorenja vas—Retečo pri vlaku št. 022 in 016, ki odhnja iz Ljubljane gl. kol. ob 8.12 in 14.40, povratek z vlakom št. 025, ki prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 10.28. — 2. Ljubljana gl. kol. —Laze in Kresnice dnevno pri vlaku št. 621, lri odhaja iz Ljubljano gl. kol. ob 14.15 tor ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki tudi pri vlaku št. 617, ki odhnja iz Ljubljano ob 12.15. Povratek v obeh slučajih z vlakom št. 624, ki prihaja v Ljubljano ob 18.11. — 3. Ljubljana gl kol .-gor. kol.—Ježica pri vlaku št. 4034, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.10, povratek z vlakom št 4035, ki prihaja v Ljubljano ob 17.34, ter ob nedeljah in praznikih tudi s posebnim vlakom 8t 4030, odhaja iz postajališča Ježica ob 10. uri in ki prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 10.16. — Ob slabem vremenu se kopalne karte ne izdajajo. Turi&tilta KAJ JE S ČRNO PRSTJO? Vsled raznih govoric, ki so se raznesle v nekaterih turistovskih krogih, da bojda na Črno prst ni varno hoditi radi obmejnih incidentov s fašisti, moramo pojasniti vsem planincem, da so te vesti neosnovane. Dohod na Črno prst je po pretežni večini po naši strani, kjer se turisti popolnoma svobodno gibljejo. Od Orožnove kočo je iepa pot na Črno prst po desni strani med Orno prstjo in Liscem, ki vodi izključno le po jugoslovanskem terenu. Le na poti s Črne prsti fez Rodico in Vogel je mogoče, da so pride s kakšno laško patrulo v dotiko, ki pa zahteva v slučaju, da se nahajajo turisti tik ob meji ali pa celo na Nikolaj Ljeskov: Začarani romar. Od prevajalca. Nikolaj Sem j <5 nov ič Ljeskčv (1837—1805) spada med klasike ruskega romana kakor L. N. Tolstoj in I. S. Turgenjev, a eo ga dolgo zamolčali. Postal je žrtev danes nerazumljive nestrpnosti. L. 1862. so namreč izbruhnili v Pelrogradu veliki požari. Ljudstvo je sumničilo, da požiga jo ruski študenti kot pomagači poljskih vstašev (kmalu nato je tudi res izbruhnila poljska revolucija). Mladi Ljeskov je izjavil v nekem uvodniku, da morajo biti podani za to nečuveno oMolžitev stvarni dokazi. Zahteval je, naj odredi vlada preiskavo in pošteno kaznuje obrekovalce v slučaju, da se izkaže neutemeljenost tega govoričenja. Članek je izzval nevihto. Napredna javnost je bila mnenja, da Ljeskov podtika dijakom požigalstvo. Izobčila ga je iz družbe. Ime Stebnicki (Ljeskovovo literarno ime) je pomenilo skoro psovko. Ni res, da bi bil postal Ljeskov po tem dogodku »maščevalni izdajalec« in nazadnjak, kakor je zapisala takratna ozkosrčna literarna zgodovina. Žolčna romana >Ni izhoda« (1865) in »Na nož« (1870), ki v temnih barvah slikata rusko revolucijo, kažeta le, da je videl strastni Ljeskov napake, kjer jih niso hoteli videti njegovi sovražniki. Šele Maksim Gorjki je poudaril visoko požrtvovalnost brbljave Ane Skokove, junakinje romana »Na nož«, in je dokazal, da avtor ni smatral te »revolucijske svetnice« za navadno karikaturo. — Po neugodnem začetku je končno našel Ljeskov pravo pot. L. 1872. je izšla v desničarskem »Ruskem Vestniku« (edinem listu, kjer je Se lahko sodeloval) krasnn kronika »Prestolna duhovščina« (Saborjane), pretresljiva zgodovina velečastnega življenjskega boja protopopa Tuberozova zoper splošno brezbožnost in mlač-nost. S tem romanom pa je Ljeskov razžalil konservativne kroge in celo moral zapustiti državno službo. Žigosal je namreč ne-dostatke pravoslavne cerkve: vladni pritisk, slabo izobrazbo, goli formalizem. Še več razburjenja in celo cenzurnih neprilik so povzročile črtice »Drobiž iz škofovskega življenja« (Mčloči arhljerejskoj žizni, 1882) z ostro kritiko cerkveno uprave. Sploh je Ljeskov eden izmed redkih pisateljev, kateri »se utegnejo vsem sameriti« (Gorjki). Bil je n. pr. izvrsten poznavalec ruske vasi, lier je prepotoval vso domovino. A mladini, ki je hrepenela po »hoji med nnrod«, ni ugajal ostri nogled Ljeskova, pogrešala je pri njem takratno nekritično povzdigovanje mužika. Vendar ne smemo Ljeskova smatrati samo za »ljubečega skeptika« (izraz, Id je značilen za zvit epa in včasih inalo iskrenega M. Gorjkega). Notranja prostost Ljeskova no govori samo o politični nepristra-nosH. ton.voč te Izraz globoko™ UrMnnsfcegn prepričanja. Prv! članek, s katerim je nastopil, zahleva, da bi znižale cerkvene oblasti ceno Sv. Pismu, ker je bilo predrago za ljudstvo. V svoji oporoki pa je prosil, naj mu odpustijo vsi, komur se je zameril, ker je služil le božji islini in ljubezni. Ni si želel nobenih govorov na grobu, »ker nisem zaslužil pohval in obžalovanja. Ce pa bi mi kdo kaj hotel očitati, naj ve, da tudi sam nisem bil s seboj zadovoljen.« Povesti Ljeskova so visoka pesem ruske vemo duše in jo nedosegljiv pri slikanju »iskre Božje«, ki čudežno žari v najbolj zakrknjenem srcu. V tem oziru je nasproten mrkemu Dostojev-skemu, pri katerem tvori krščanstvo le zložek mesijanskih nazorov in hodijo obsedeni junaki po robu brezdna, dočim je Ljeskov jasen, preprost in tudi globoko cerkven v najboljšem pomenu te besede. Zgodba duševnega preporoda pri Raz-kolnikovu in drugod, katero nam je Dostojevski obljubil, je ostala nenapisana: Dostojevski je pisatelj kaotičnih razpoloženj in demonskih globin. Tem večji pomen imajo besede, ki jih je rekel na koncu življenja Lev Tolstoj: »Čudno, da tako čitajo Dostojevskega, no umevam vzroka. Zato pa nikakor ne razumem, zakaj ne čitajo Ljeskova?« Znani umetnik Riepin, ki je zabeležil te besede, poroča tudi, da je Tolstoj zvečer v rodbinskem krogu redno čital povesti Ljeskova in bil vedno ganjen. Solze mu včasih niso pustile brati naprej. To poročilo je velike važnosti, ker je zajemal Ljeskov snov svojih verskih legend (»Lepa Aza«, »Glumač Pamfalon« in dr.) iz tako zvanih »Prologov«, povesti iz prve dobe krščanske cerkve. Sledil je menda vzoru L. Tolstega, a dosegel jo več. Pravljice Tolstega služijo le gotovim moralnim naukom, medtem ko je oživil Ljeskov preprosti slog in globoko vero, vse pestro življenje svojih krščanskih izvirnikov. (»Hochland« 1. 1026/27 3. zv. ga imenuje »Russlands chrisllichster Dichter«. Nemci ga sedaj izdajajo v izdaji celotnih del, Beck, M dneh en.) Nimam prostora, da bi nnštel vsaj najboljša dela Ljeskova. Pripomnim samo, da so posebno v čislih pri sodobnih mlajših pisateljih. Ruska moderna se uči pri Ljeskovu pripovedne umetnosti, katera se je pričela zanemarjati pod vplivom Dostojevskega. (Veliki pisatelj je delal na hitro in pisal dokaj slabo ruščino, deloma tudi pod vplivom slabih gmotnih razmer.) Poleg napetega dejanja in pestrih postav jc vpoštevati pri Ljeskovu slikovit jezik: tvori važen del značaja junakov, daje poseben čar njegovim spisom in izredno otežkočuje prevajanje. Zahvaljujem so ob tej priliki za vedno prijazno naklonjenost g. prof. J. De-bevcu, ki je ljubeznivo pregledal moj prevod kljub obilici ostalega posla.* Ljubljana, 18. junija 1927. Dr. N, Preobraženski, lektor ruskega jezika na Ljubljanski univerzi. * * * Pričujoča povest o »Začaranem romarju« ne spada ravno med one tipično krščanske romane kakor »Saborjanec ali »Le,pa Aza«, Glumač Pamfalon«, »Cas volje Božje«, »Zapečateni Angel«, »Nekrščeni pop« itd, pač pa razodeva zanimivo, pestro pripovedovalno umetnost Ljeskova čisto v naivno-šegavem duhu preprostega ruskega naroda. Ker se povest naslanja na ljudske motive, (Kritik Rimairč Volinski pravi o njej celč, da je »veoma slikovita legenda, uzeta, čini se, iz starovjerskih priča«. — Hrvatska Prosvjeta, god. XI. br. 10) so morajo izvestne za nas nenavadne reči v njej tudi v tem duhu vzeti. Prvo poglavje. Jadrali smo po Ladošlcem jezeru od otolca Konjevca proti otoku Valaamu1 in spotoma smo se ustavili v Koreli2, kjer je morala ladja pristati. Tukaj se je marsikdo od nas iz radovednosti izkrcal in se napotil z dobrimi finskimi konički, da si ogleda zapuščeno mestece. Potem se je kapitan zopet pripravil za nadaljevanje poti in smo odjadrali. Po obisku Korele se je naravno razpletel razgovor o tej revni, dasi izredno stari ruski naselbini, ki si ni mogoče misliti nič bolj žalostnega od nje. Na ladji so bili vsi istega mnenja. Neki potnik, prijatelj filozofske globokomiselnosti in politične šaljivosti, je pripomnil, da nikakor ne more razumeti, zakaj pošiljajo za Petrograd neprimerne ljudi v »več nli manj oddaljene kraje«8, kar seveda povzroča državi potne izdatke, ko se vendar nahaja pri roki, blizu presto-licc, ob Ladoški obali zelo pripraven kraj, namreč ta Korela, kjer ne bi nobena svobodomiselnost in prosto-miselnost kljubovala ravnodušnosti prebivalstva ln grozni dolgočasnosti trinoškoskope naravo. 1 Ladoga, največje sladkovodno jezero v Evropi, meri čez 18.000 km3. Granitno Valaamsko otočje (do 40 otočičev) tvori od nekdaj slnvno meniško državico. Znani Preobraže.nski-samo-staii je nastal v XIII. stoletju. Zdaj je pripadlo otočje Finski In komaj životari. 5 Stara naselbina ob Ladogi, nekdaj središče ruske kolonizacije iz časov Velikega Novgoroda. * Uradna označba za sibirsko pregnanstvo. EIIIEIH M .5, ® 81 SI > — a S a «5 u . J - >EJ . S . и •s s?л s: аз O « * V 33 Џ s t "i O •9 2 a is5 i 1 S -9 t S S J. A » o g J л s 8 to S 3 s i l|*îtj —< ГТ) . Г, .-Ц 3 -S « « -a I i ^ > I < o - I 2 S »h S ■ % S ïl| l p i 13 ■ S £ M vr. S "<13 fcd J? U tzi S S 5 S w ...JI Q -s J! .S s . a 1 □ < И -1 IIIEIIIE laški strani, le legitimacije, sicer jih pa puste pri miru. Pripomniti pa moramo, da so to le slučaji. Stalnih italijanskih straž pa po teh grebenih ni in imajo turisti v teh krajih, zlasti pa na Črni prsti popolnoma svobodno pot. Planinska legitimacija zasigura vsakemu turistu neovirano potovanje po teh krajih. Zato priporočamo turistom, da se ne puste begati od eventuelnih neosnovanih govoric, ampak naj se vsak drži obvestil, ki jih bere v naših dnevnikih. Zato naj gre vsak turist brez skrbi na Črno prst. Tako Malnerjeva, kakor tudi Orožnova koča sta otvorjeni in dobro oskrbovani. Pijače in jestvine ni potrebno s seboj jemati, ker je vsega dovolj v kočah po nizkih cenah kakor do mestih. * * * Aleksandrov dom in Vodnikova kola bosta otvorjeni 25. t. m., t. j. v soboto. Obe koči obdržita stari oskrbnici in tudi gospodarstvo je v prejšnjih rokah, tako da nam vse to jamči za udobno ležišče in dobro postrežbo. Koči ostaneta otvorjeni čez vso sezijo. Spori Prometna navodila Aero-kluba za dan mitinga dne 26. Junija. Občinstvo obveščamo, da je prometno ministrstvo odobrilo z odlokom vsem posetnikom aero-mitiuga polovično vožnjo z vseh postaj naše države do postajališča Devica Marija v Polju in nazaj. Vsak poeetnik naj kupi cel vozni listek do te postajice in naj shrani istega za brezplačni povratek v domačo postajo. Kot izkaznica za povratek mu služi vstopnica za miting. Oni posetniki, ki bi ne bili direktno odpravljeni do Device Marije v Polju, bodo lahko dokupili v Ljubljani na gl. kolodvoru pri posebni blagajni (pri izhodu) nadaljnji vozni listek do Dev. Marije v Polju in nazaj, morajo pa pri povratku izkazati se z obema voznima kartama in z vstopnico za miting. Ravnateljstvo drž. žel. je uvedlo poleg obstoječih vlakov iz Ljubljane, glavni kolodvor, na letališče in nazaj 3 posebne vlake. Njih vozni red je sledeči: Prvi posebni vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 14. uri 35 min.; drugi ob 15. uri 10 min. »n tretji ob 15. uri 35 min. pop. Vsi ti posebni vlaki vozijo do čuvajnice 629, kjer obstoji prehod preko tirov direktno na letališče. Izstop občinstva je dovoljen samo na levi strani v smeri vožnje med obema tiroma. Vsakdo ima železniške tire kar najhitreje zapustiti, da je vlakovni promet neoviran. Navodilom tamošnjih rediteljev se ima vsakdo brezpogojno pokoriti. Naprošamo občinstvo, da se v lastnem interesu poslužuje v čim večji meri že prvih dveh posebnih vlakov, da se izogne prevelikemu navalu pri zadnjem vlaku, zlasti še, ker bo na ta način publiki omogočen ogled razstavljenih letal ter izbira najprikladnojših mest za opazovanje. Povratek posebnih vlakov v Ljubljano se izvrši iz postajališč iz Dev. Mar. v Polju in sicer je odhod teh vlakov ob 18. uri M min., drugi ob 19 .uri 5 min., in zadnji ob 19. tri 45 min. Da se omogoči povratek udeležnikov iz kamniškega in kranjskega okraja, je ravnateljstvo drž. železnic ukrenilo, da čaka na postaji Ljubljana, glavni kolodvor, potniški vlak, ki odhaja na Gorenjsko ob 18. uri 55 min. in mešani vlak, ki odhaja proti Kamniku ob 18. uri 20 min., zvezo s prvim posebnim vlakom, ki odhaja iz postajališča Dev. Marija v Polju ob 18. uri 30 min. Vozni listki in vstopnice za miting se bodo prodajale v soboto in nedeljo, dne 25. in 26. t. m., v posebni železniški potniški blagajni pri izhodu na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Člani Aero-kluba. dijaštvo in vojaki naj si nabavijo vstopnice za miting in železniške vozne listke že v soboto od 8.—12. dop. in od 14.—20. ure pri omenjeni blagajni, ker se bodo v nedeljo prodajale le ne-članske vstopnice za miting po 10 Din za osebo. Vozni listek iz Ljubljane na letališče in nazaj stane za osebo le 3.50 Din. Poleg posebnih vlakov bodo posetnikom na razpolago še avtobusi na določenih krajih v mestu, o čemer bo občinstvo še pravočasno točno obveščeno. 500 km po Sloveniji in Hrvatski. Izredno krasna obeta biti vožnja motokluba »Ljubljana« 28. t m. ob 6 zjutraj borno v Ljubljani starlali, peljali se bomo ob robu Alp in skoz Alpe v Kamnik, Gornji grad in Mozirje in nato dalje v Dravograd. Dravo zagledamo in se peljemo ob nji pod gozdnatim Pohorjem proti Mariboru. Etapa, odmor. Do 902 m visoko smo se povzpeli, lepe kraje smo videli, tudi zgodovinsko znamenite. Iz Maribora v Ptuj, v staro mesto Rimljanov, nato pa v Rogaško Slatino. Zaključek prvega dne, 250 km je za nami, 500 km je vseh. O Rogaški Slatini ne bomo govorili, poznamo jo vsi, lepo bo tam, in tekmeci motoristi bodo tudi že malo vedeli, kako in kaj Seveda, najhujša naloga jih šele čaka. Sicer je bila tudj do Rog. Slatine sem in tam cesta malo slaba, a okoli Podčetrtka se >kmalu neha poezija lepih belih cest« kakor pravi programni opis. Čez Št. Peter se vozimo in v Brežice pridemo, Potem pa v Samobor. Brali smo v Tagesposti zadnje dni prav zanimiv članek o vožnji Gradec—Maribor—Brežice—Samobor—Kar lovec. Zelo hvali Samobor in avtomobilno cesto tam, prav nič se pa piscu ne dopade Karlovec. Zato to etapo drugega dne kmalu zapustimo, se zapeljemo v Belo Krajino in se začnemo vzpenjati na Gorjance gor. Vroče je in gorska vožnja nam pride prav. Naš spremljajoči avtomobil »Tatra« preide vse zapreko igraje, motoristi se jih tudi ne strašijo. S »Tatroc so se vozili tudi omenjeni Gradčani. Kmalu smo-v Novem mestu, nato pa po lepi cesti naprej proti Ljubljani. Tu je cilj. Prevozili smo 500 km, v dveh -ineh, po vsej Sloveniji okoli, dotaknili smo se tudi Hrvatske. Motoklub »Ljubljana« hoče v bo-ioče prirediti še večje tekme, sanjamo o 10C0 in »udi o 2000 kilometrih, po vsej Jugoslaviji okoli. Dirka 28. in 29. t. m. bo nekakšna poskusna vožnja и poznejše še večje prireditve. Jzpređ sodišča Tfeumestno maščevanje. Na hlapca Jožeta Imajo piko zlasti otroci. Koder morejo, ga dražijo, Jože se pa jezi in rentači in ker imajo otroci hitre noge, mu zlepa ne pride kdo v roko. Zadnjič so ga pa razdražili sosedovi otroci in ker si ni mogel irugače ohladiti jeze, je šel na njivo in tam zažgal гл. 200 kg slame, katero je sosed spravil, da jo polije z gnojnico in pokrije z gnojem in se tako preskrbi z gnojem za jesensko setev. Slama je vsa zgorela, za nedovoljeni »kres« se je pa moral Jože zagovarjati pred sodiščem. Dobil je za svojo jezo 2 dni zapora, za slamo pa mora plačati 50 Din odškodnine. _ tfaroiajte .Slovenca'! MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-SO Din aU vsaka beaeda SO par. Najinanjil oglas 3 ali Л Din. Oglasi nati devet vrstic se računajo viie. Za odgovor znamko: Na vpraian|a brez znamke ne odgovarjamo t PRODAJALKA pridna in poštena, želi premeniti mesto. - Cenj. dopise upravi »Slovenca« pod: Mešana stroka 4754. KUHARICA starejša, želi mesta kot gospodinja k starejšemu gospodu. — Ponudbe na upravo lista pod značko: »Skrbna gospodinja« 4892 PRODAJALKA (začetnica), izvežbana v mešani stroki in manu-fakturi, pridna in poštena, s primerno šolsko izobrazbo, išče radi likvidacije trgovine primernega mesta. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Prodajalka« štev. 4890. SDreimem PLETILKO nogavic. — Naslov pove uprava lista pod št. 4893. Državni vpokojenec izpod 50 let, vesten, vljuden in vajen občevanja s strankami — se sprejme kot inkasant in pomožna pisarniška moč v Ljubljani. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkom plače na upravo lista pod šifro: »Vpokojenec«. Zvečer, 23. t. m. se bo žgal KRES ca Zg. Rožniku. Svira polnoštevilna godba »Gradašca«. Dobra kapljica in jedila. Za slučaj slabega vremena sc vrši isti 24. t. m. zvečer. Dve sobi s poseb. vhodom od stop-njišča, prazni ali opremljeni, event. sobo in kabinet, se išče v neposredni bližini glavne pošte. — Ponudbe na Dr. DRAGAŠA, Lipičeva ul. 2, Ljubljana. Tclef. 2924. UlČfi v Trbovljah 2 HI Cm blizu občine, cerkve, prodajalne in šole, na jako ugodnem prostoru, naprodaj po ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3984. OTROŠKI VOZIČEK skoraj nov, naprodaj. — Naslov v upravi: št, 4896 razpošilja A Oset, »Štajerska klet«, MARIBOR. Imam naprodaj 500 kom. rabljenih ZABOJEV. Ponudbe poslati na: FELIKS SELJAK, restavracija in veleprodaja du-vana, p. Donji Kraljevec, žel postaja Kraljcvec— Prelog, Medjimurje. SENO za govedo, kupim nekaj voz. FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36 Mlekarna se odda v najem, popolnoma opremljena — blizu postaje — dnevno 10001 mleka. - Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod »Mlekarna« št. 4781. PARNA ŽAGA ki se bo postavila tik enega ljubljanskega kolodvora, se odda v najem oziroma se sprejme družabnik. — Pojasnila daje IVAN OGRIN, stavbeno podjetje, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje štev. 8. Izvršujem NAČRTE za mizar, izdelke: izložna okna, les. stopnjice, trg. opreme, pohištvo itd. Posredujem proračune pri mizar.podjetjih. Cenj. naročnikom sem na razpolago s praktičn. nasveti v vseh v to stroko spada-jočih zadevah. Z. Loboda, Ljubljana, Borštnik, trg 3 Tvrdka A. VOLK Ljubljana, Resljeva cesta 24 nudi najceneje vse vrste pšenlino moko ln druge mlevske Izdelke, Zahtevajte cenik ! Krojači in šivilje kroje (šnite) po najnovejši modi, poljubne, izdeluje in razpošilja KNAFELJ ALOJZIJ, učitelj kroja-štva, Križevniška ulica 2. 8lavbno podjetja ДССЕТТ0 & drugovi družba z o. z Maribor, KorošfiRva ul. žive miši plačuje po dinarju komad medicinska fakulteta. — Pojasnila pri p o r t i r j u univerze. 4869 Prodam stoječe, dobre sladke irave oziroma košnje za 2 vagona sena, za ceno 5000 Din. Poslopja za shrambo sena so na razpolago. — A. Kajfež, Kočevje. MALINE kupuje Lovro Sebenik Ljubljana, Spodnja Šiška, Knezova ulica. PROTI VRENJU VINA ! Sigurno učinkujoče sredstvo, ki ustavi vrenje, da se vino ne pokvari, in popravi tudi vse vinske Ijolezni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4895. (Znamka za odgovori) Na podlagi čl. 82. do 98, zakona o drž. računovodstvu in v smislu odobrit, ve g. ministra za šume in rudnike, R. br. 5314/27, priredi direkcija državn. rudnika v Zabukovci dne 5. julija 1927 ob 11. uri dopoldne prvo ponudbeno licitacijo za izvršitev zgradbe za most, tehtnico in zasip zemljišča. Pro-računjena vsota 97.880 D Pogoji se morejo vpogle-dati pri direkciji omenjenega rudnika vsak delavni dan ob času pisarn, uradnih ur. Varščina v višini 5% za domače in 10% za inozemce od po-nudene vrednosti se mora položiti pri rudniški blagajni najkesneje do 10 dopoldne na dan licitacije. — R. št. 5314. — Iz pisarne generalne rudniške direkc., 31. maja 1927 ▼ Beogradu. na лт ogiasstir v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki! Ceneiie kol pn RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo pri i. TRPIN, MARIBOR, Glavni trg štev. 17 ЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕ Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku, veliki ali pa tudi v pri prosti uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj je za vsakega trgovca .in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v maihni obliki (na j man jš prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov iiiEižBEliSEHIEIIlEHlEžilEIIIElliEllžElIlEIIIEHI Pozor! Izletniki, letovičarji, romarji. Pozor! Avtozveza Brezje - Bled. Naznanjava, da sva otvorila z novim; modernim, 14 sedežnim avto-omnibusom potniški promet na progi BREZJE — BLED. Avto vozi vsak dan ob vsakem času (ob nedeljah vsako drugo uro) samo, da se priglasi zadostno število oseb (10—14). Vsako nedeljo in praznik pa vozi REDNO ob dveh popoldne iz Brezij čez Radovljico (postajališče gostilna J. Klein-dienst) na Bled in nazaj. Cena: Brezje—Bled na eno stran 20 Din, Radovljica—Bled 15 Din za osebo. — Vsak ponedeljek vozi avto na progi BREZJE — KRANJ, nakar posebno opozarjava domačine. Odhod iz Brezij ob 8. uri zjutraj. Cena do Kranja za osebo 20 Din. Postajališče na Po-savcu (18 Din), gostilna Pavlin v Podbrezjah (15 Din), gostilna Blažešnek na Bistrici (10 Din), v Naklem pri Kovaču (6 Din), Opozarjava tudi, da se sprejemajo naročila od posameznih družb, društev itd. na razne kraje (Bohinj, Kranjska gora itd.). Vožnja zelo udobna, balonska pnevmatika, sedeži na finih vzmeteh. Avtopodjetje Bole & Cvenkel, BREZJE — GORENJSKO. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da je naš dobri oče, ded in praded, gospod Anton Sternad dohodarstveni nadpaznik v pokoju danes, dne 22. t. m, ob 18. uri v 78. letu starosti, sledil po kratkih treh tednih svoji blagi ženi. Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, dne 24. t. m. ob 18. uri iz žalne veže, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi Sv. Nikolaja. Ljubljana, dne 22. junija 1927. ANTONIJA por. PIBERNIK, FRANJA por. ROZMAN, MARIJA por. SEDEJ, ANGELA, hčere. - ANTON, IVAN, FRANC, MIRKO, VINKO, STANKO, sinovi — in ostali sorodniki USNJE IN PODPLATE kakor tudi vsakovrstne čev//arskc potrebščine kupite zelo dobro In po brezkonkurenčnih cenah samo prt Vaclav Vošinek, Maribor, Koroška e. 13 <—1, Strokovnjaki so si edini v tem, da so ..WECK" ШЕ in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo Ufick-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene.-- srednjih let, katera je v gospodinjstvu dobro izurjena in zanesljiva, SE SPREJME h «ospodu in dvema mlajšima gospodičnama. - Mesto' je stalno tu v Ljubljani. - Osebna predstavitev. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4868. Najboljši in najekonomičnejši Elektromotorji iz znanih čeških tvornic v Skcdcvih Zavodov v Plznju se nahajajo v velikosti i/4 KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. №. A. Štebi, Ljubljana Šelenburgova 7 Telefon 2966 Prva dalmatinska klet Maribor, Mesarska ulica št. 5, toči od danes naprej ravnokar prispelo garantirano pristno ČRNO in BELO DALMATINSKO VINO z otoka Visa (Lissa). — Dnevno se pečejo ^ vsakovrstne MORSKE RIBE '•C po brezkonkurenčno nizki ceni; vsak petek se prodajajo sveže MORSKE RIBE. - Istotam dobite dalmatinsko oljčno olje in vinski kLs na drobno in na debelo. — Pokusiti, da se prepričate f Se priporočam JOS. POVODNIK. VENECIN izredno zdravilna voda proti reumaiizmu in iSiaso. želodčnim in Črevesnim boleznim ter za nego ran dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana. Tesan les (trame) kakor tudi druge vrste lesa kupuje vedno v vsaki množini in proti takojšnjemu plačilu Fr. Gorjanc & Cie v Kranju. Posebni parte se ne bodo izdali. Tužnim srcem naznanjamo, da je naš ljubljenec Marko danes ob četrt na pet zjutraj, po daljši težki bolezni, v nežni dobi 3 let preminul. — Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek dne 23. junija 1927 ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Po-brežju. Maribor, dne 22. junija 1927. Ing. Jan Vanëk in Marija, starši. Frančišek, Jan in Jurij, bratje. Mestni pogrebni zavod v Maribor«. Zahvala. Za mnogoštevilne izraze iskrenega so-žalja, ki smo ga prejeli ob smrti našega dobrega, nepozabnega očeta, deda, tasta in strica, gospoda Franc Rozmana na Javorntku it. 35 izrekamo tem potom vsem svojo najpri-srčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini za tolažbo, zdravniku dr. Marčiču za skrbno ne;'o v času bolezni, Pevskemu društvu za v srce segajoče žalostin-ke, ki jih je zapelo vnetemu ljubitelju petja, vodstvu in gojenkam LLchtenthur-novega zavoda v Ljubljani za številno cvetje in udeležbo pri pogrebu ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Javornik, dne 22. junija 1927. žalujoča rodbina Rozmanova. , Udaiateli: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Franc ТегаеШдт*