Ptuj, petek, 7. oktobia 2005 letnik LVIII • št. 72 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski iOdraVje o Bo, n v ij ) > \/ / \ 1 - D u Golf evforija: - 400.000 Sir Dominko d.o.o., Zodružni trg 8, 2251 Plui 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 .plinske instalacije d^O^ wOžnoSt, ilshko g^odijo. Čaka jh 6 tBâaS rnsvOh paocaO. • kopalniška oprema Majda Goznik Sport Nogomet o Lušič odšel, prihajata Gaj-ser in Djurovski Stran 15 Sport Kickboks o Na Ptuju finale državnega prvenstva Stran 19 Po naših občinah Lenart o »Vrtec ni Si socialna ustanova!« Stran 4 Foto: Črtomir Goznik Stran 3 Doma in po svetu Aktualno Središče ob Dravi Ptuj o »Resnega tu-o V novem letu sami rizma se na Ptuju še zase? nismo šli!« Stran 2 Po mestni občini Ptuj o Zadolževanje, ki odvrača od dobrega gospodarjenja Stran 6 Po naših občinah Po naših občinah Podravje o Za Le- Majšperk o Za skovec ni možnosti?! obrat v Kranju in Maj- Stran 7 šperku ni interesa Po naših občinah Stran 9 Dornava • Zakaj je Dornava podarila Destrniku 6,3 milijona Stran 7 Po naših občinah Ormož o Na izredni seji odločali zakonito ali ne? Stran 9 Po naših občinah Podlehnik o Revizorji za nazaj, župan (po svoje) naprej^ Stran 10 9770040197060 Hrastovec • Seminar Sodobne vzgojne dileme Pomoč otrokom brez staršev V soboto, 1. oktobra, je v Viteški dvorani gradu Hrastovec potekal seminar z naslovom Sodobne vzgojne dileme. Organiziral ga je Rotary klub Lenart-Slovenske gorice. Njegov namen je bil predstaviti slovenski javnosti projekt Pomoč otrokom brez staršev, ki se je v minulem šolskem letu pokazal kot uspešen, zato ga želijo nadaljevati in razširiti na preostala področja Slovenije. vili, da smo starši primarni vzgojitelji in tega ne smemo preložiti na druge, kot so vrtec, šola itd. Za učinkovito vzgojo se je treba truditi, učiti vedno znova in znova. Vzgoja mora biti skrb vseh posameznikov in skupin v družbi. Vprašanje vzgoje je tudi eno izmed eksistenčnih vprašanj z vidika otrok in družbe. Projekt Pomoč otrokom brez staršev je smiselno nadaljevati tudi v prihodnje in ga razširiti še na preostala področja Slovenije. Po končanem seminarju je bila v preddverju Viteške dvorane še otvoritev razstave likovnih del slikarja in grafika Ervina Kralja. Druženje rota-rijcev se je zaključilo pri Sv. Trojici, kjer je sedež kluba, z ogledom cerkve in pokušnjo slovenskogoriških vin. Zmago Šalamun Zbrane je pozdravil tudi Edi Stropnik, asistent guvernerja 2005/06 rotarijskega poddi-strikta Slovenije. titete. Žal so mnogi od njih prepuščeni ulici, neprimerni družbi in sami sebi. Ti otroci najprej popustijo pri šolskih obveznostih in začnejo se tako učne kot tudi vzgojne težave. Zato se je Rotary klub Lenart-Slovenske gorice odločil, da v prvi vrsti pomaga z inštrukci-jami prav tem otrokom. Osem otrok iz OŠ Lenart in OŠ Sv. Trojica, ki so bili vključeni v ta projekt, so imeli v glavnem specifične učne težave pri več predmetih. Učitelji smo na redovalnih konferencah pri analizi učno-vzgojnega uspeha ugotovili, da so si ti otroci, ki so imeli še v prvem ocenjevalnem obdobju eno ali več Na seminarju so zraven članov slovenskih Rotary klubov sodelovali še ravnatelji, učitelji, pedagogi in socialni delavci sosednjih šol. Po uvodu sta najprej nosilec projekta dr. Ludvik Počivavšek in učiteljica na OŠ Lenart Tatjana Kra-ner predstavila projekt Pomoč otrokom brez staršev, ki so ga v preteklem rotarijskem letu podprli vsi slovenski ro-tarijci. Vanj je bilo vključenih osem učencev iz osnovne šole Lenart in Sv. Trojica. Projekt se je pokazal kot uspešen, zato ga želijo in razširiti na celotno državo. Dr. Ludvik Počivav-šek je o tem povedal: "Pomoč otrokom, ki so izgubili mater ali očeta pred svojim osemnajstim letom, je projekt, ki ga je v šolskem letu 2004/2005 sprejel Rotary klub Lenart-Slo-venske gorice. Izkušnje kažejo, da so ta leta za otroke zelo občutljiva. Posebej najstniško obdobje otrok je zelo razburkano in v tej dobi imajo mnogi starši velike težave s svojimi otroki. Še tisti otroci, za katere skrbita oba starša, lahko skrenejo na stranpota. Toliko bolj je opazen ta pojav pri otrocih, ki so brez pravega doma in brez pravega vodstva staršev, ki bi ga nujno potrebovali v tej dobi iskanja svoje iden- Uvodnik Po divjakih in (samo)morilcih v prometu Čeprav so številne akcije in ukrepi za večjo varnost v cestnem prometu v minulih letih prispevali k izboljšanju promet-novarnostnih razmer v državi, tako da smo se približali najvarnejšim v Evropi, stanje še zdaleč ni ugodno. Na območju Policijske uprave Maribor se je v prvih devetih mesecih letos sicer pripetilo dobrih 1500prometnih nesreč manj kot v istem obdobju lani, žal pa so posledice skoraj enako tragične. Ob tem je posebej zaskrbljujoče, da med vzroki najhujših prometnih nesreč še vedno vodi prehitra vožnja, ki je letos vzrok za 10 smrtnih žrtev. Torej kljub vsemu divjamo še naprej. In (se) ubijamo. V Maistrovi ulici, denimo, ki velja v Ptuju za najbolj črno prometno točko v zadnjih nekaj letih, se kljub merilcu hitrosti in prižganim svečkam prezgodaj umrlim še naprej dogajajo pravcate dirke nezrelih obsedencev. Podobno se dogaja na Potrčevi, pa na Mariborski, Zagrebški, Ormoški... Kjerkoli se cesta malce iztegne, se pojavljajo divjaki, ki izzivajo svojo in žal tudi tujo usodo, skratka morijo. In to kljub poostrenim nadzorom policistov. Zato je zadnji čas, da so na Policijski upravi Maribor v skrbi za večjo varnost udeležencev v prometu ustanovili posebno skupino 15 mobilnih policistov, ki bo v oktobru in novembru poostreno nadzirala cestni promet. Njihova naloga je predvsem ukrepati proti hujšim kršiteljem, še posebej tistim, ki bistveno prekoračujejo dovoljene hitrosti vožnje. Skupini mobilnih "specialcev" bodo v pomoč najsodobnejši pripomočki. Naj spomnim, da so poleg kazenskih točk, ki se seštevajo in lahko pomenijo tudi prepoved nadaljnje vožnje, bistveno višje tudi globe. Kazni pa čakajo tudi tiste "mencače", ki bodo vinjeni in bodo promet ovirali s prepočasno vožnjo. To, da bi veljalo še posebej ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah z odlokom prepovedati mestno vožnjo traktorjem, avtošolam, smetarjem in drugim, ki s prepočasno vožnjo ovirajo promet, pa je že zgodba zase. Morda za kakšnega poslanca, ki bi se še rad dokazal. Martin Ozmec negativnih ocen, v drugem ocenjevalnem obdobju v veliki večini popravili te negativne ocene v pozitivne in šolsko leto uspešno zaključili." V nadaljevanju je mag. Aco Prosnik, specialist klinične psihologije, predaval o Agresivnosti pri mladih in poudaril, da je agresivnost eden od največjih problemov sodobnega sveta. Sledilo je predavanje univ. dipl. psihologa in psihoterapevta ter survizorja Heliodorja Cvetka, ki je spregovoril o skrivnostih učinkovite vzgoje. Oba predavatelja sta omenjeni projekt Rotary kluba ocenila pozitivno. Sledilo je delo v treh delavnicah, ob koncu seminarja pa so udeleženci ugoto- Voditelji seminarja, z leve, Heliodor Cvetko, uni. dipl. psiholog, psihoterapevt in supervizor, Tatjana Kraner, učiteljica na OŠ Lenart, ter mag. Aco Prosnik, specialist klinične psihologije. Središče ob Dravi • V DZ vložili predlog za ustanovitev lastne občine V novem letu sami zase? Veliko je še postoriti do referenduma za ustanovitev nove občine Središče ob Dravi, vendar v iniciativnem odboru, ki je pričel pobudo za ustanovitev, so mnenja, da bi bilo ob ugodnem razpletu dogodkov novo leto že mogoče pričakati v novi občini. Na zadnji predpočitniški seji državnega zbora (DZ) je bila sprejeta sprememba Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki je spodbudila ponovno razmišljanje o ustanovitvi lastne občine v KS Središče ob Dravi, ki je ena od osmih KS občine Ormož. Iniciativni odbor je bil ustanovljen konec avgusta, svojo pobudo in vizijo nove občine pa so svetu KS predstavili sredi septembra. Svet je pobudo soglasno podprl, zato je bil izdelan elaborat upravičenosti ustanovitve nove občine, minuli teden pa je bil predlog ustanovitve vložen v DZ. O pobudi sem se pogovarjala s članom sveta KS in tajnikom iniciativnega odbora Romanom Medikom, svoje poglede za ustanovitev občine pa so te dni v obliki krajevnega poročevalca posredovali tudi vsem krajanom. Odkar je svet KS podprl pobudo, je tudi prenehala aktivnost iniciativnega odbora, saj sedaj vse aktivnosti vodi KS. To ni prva pobuda za ustanovitev lastne občine, 1995 je bil izveden celo referendum, leta 2001 pa je v DZ spodletel ponovni poskus odcepitve od občine Ormož. Tokrat se nameravajo zadeve lotiti bolj organizirano in za obveščanje krajanov bodo organizirali okroglo mizo na aktualno temo, na katero nameravajo povabiti več županov manjših občin, ki so se ustanovile leta 2001, domačega župana, poslance, ministra za lokalno samoupravo in predsednika komisije za lokalno samoupravo v DZ. Okroglo mizo načrtujejo za konec oktobra, nato naj bi sledil zbor občanov in referendum. Ob ugodnem razpletu, bi lahko bili januarja že izpeljani vsi postopki za ustanovitev občine Središče ob Dravi. Župan neprofesionalen, trije zaposleni v upravi Nezadovoljstvo v ormoški občini Roman Medik utemeljuje v prvi vrsti s finančno situacijo KS, ki gospodari letno z 10 milijoni SIT, od česar 5 milijonov porabijo za gramo-ziranje cest, zimsko službo, kopanje jarkov in tekoče delovanje KS. S tem pa pač ni mogoče kaj dosti narediti. V novi občini načrtujejo proračun v višini 320 do 400 milijonov SIT, s katerim bi lahko sami razpolagali glede na potrebe. V primerljivih občinah, po besedah Romana Medika, znašajo proračuni med 200 in 300 milijoni. »Že primerna poraba na število prebivalcev bi prinesla okrog 235 milijonov SIT. K temu je treba prišteti še nadomestilo za stavbna zemljišča, 35 % dohodnine, različne takse in davke.« Težavo vidi o tudi v tem, da se kot KS ne morejo prijaviti na noben evropski ali državni razpis za sofinanciranje programov. V okviru občine pa s svojimi idejami ne pridejo niti na dnevni red sej občinskega sveta. Pogum za osamosvojitev jim dajejo tudi opažanja uspehov v občinah, ki so se ustanovile 2001. Medik pravi, da se zavedajo tudi odhodkov, ki jih bo imela občina - razlika plačila vrtca med plačilom staršev in dejansko ceno, materialni stroški vrtca, plače vzgojiteljev, šolski prevozi, materialni stroški OŠ, dodatni programi v OŠ. Medik opozarja, da plače učiteljev krije ministrstvo za šolstvo in iz zaključnega računa OŠ Središče je razvidno, da znašajo stroški šole za leto 2004 8,8 milijona tolarjev. Nova občina bo morala poskrbeti tudi za plačilo doma za ostarele za osebe, ki nimajo prihodkov ali premoženja, obvezno zdravstveno zavarovanje za nezaposlene, stroške občinske uprave, vzdrževanje lokalnih cest, javnih poti ^ Župan bi svojo funkcijo opravljal neprofesionalno, v občinski upravi pa predvidevajo 2 do 3 redno zaposlene. Na vprašanje o obveznostih do stare občine Medik pravi, da se pri ustanavljanju nove občine delijo premoženje in dolgovi. Primerno svojemu deležu bodo prihajali tudi prihodki, ne le odhodki. Roman Medik je povedal, da krajane posebej opozarjajo tudi na razliko med občino in upravno enoto, slednja bo še naprej ostala v Ormožu in se financira iz državnega proračuna. vki Bo krajevna upravna zgradba kmalu postala občinska? Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Okrogla miza o turizmu » Resnega turizma se na Ptuju še nismo šli « V Mestnem gledališču na Ptuju je bila 4. oktobra »predstava« o ptujskem turizmu, kot je istoimensko okroglo mizo poimenoval njen voditelj Peter Vesenjak, direktor Hostinga, d. o. o. Organizirala sta jo LTO Ptuj in TD Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj v počastitev svetovnega dneva turizma, 100-letnice organiziranega turizma v Sloveniji in kot eno od prvih prireditev ob 120-letnici TD Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Akterji ptujske okrogle mize o turizmu pred začetkom razprave na gledališkem odru, ko so si še pustili odprta vsa vrata in opcije. V preteklosti je bil ptujski turizem bolj razvit, več je imel gostov, tudi nočitev, več gostiln, vsaka gostilna je imela svoj prospekt, svoje vino, svojo razglednico, danes pa slednje ob koncu tedna skorajda ne moreš kupiti, če se ne povzpneš na ptujski grad. Ponudbena stran močno šepa. Ptujske nočitve so v slovenskem turizmu udeležene z manj kot enim odstotkom, okolja, kjer takšnih danosti, kot jih ima Ptuj, nimajo, so ga že zdavnaj prehitela. Povprečna doba bivanja turista na Ptuju je 2,5 dneva, slovensko povprečje 3,2 dneva. Tudi turističnih postelj ima malo, v hotelih so 104 ležišča, v zasebnih sobah 56, 53 v mladinskih prenočiščih, 273 v Termah Ptuj, v gostilni s prenočišči jih je 24, po potrebi pa se v turistične postelje spremenijo tudi ležišča v Dijaškem domu, kjer je vseh postelj 240. Ptujski turizem je izrazito tranzitno naravnan, ljudje ga obiskujejo pred- vsem iz poslovnih razlogov, v mesto ob Dravi prihaja premalo gostov s klasičnimi turističnimi motivi (zaradi počitka, oddiha, počitnic). Trenutna povprečna doba bivanja je dovolj, da turist lahko spozna kulturno dediščino, problem pa je ponudba nad 2,5 dneva, ki je v tem trenutku še ni. »Statut iz leta 1513 je določil, da sodnik ne sme dovoliti, da tisti, ki pride na Ptuj, išče hrano kot podgana, ampak se mora nastaniti pri Ptujčanu, ki mu bo dal vse to, kar je potrebno,« kar kaže na to, da smo že v srednjem veku znali skrbeti za zaslužek, je med drugim izpostavila Marija Hernja Masten, ko je predstavljala ptujski turizem od srednjega veka do srede prejšnjega stoletja. V začetku 20. stoletja se je Ptuj turistično razvijal zelo hitro, leta 1913 je ob 4628 prebivalcih imel že 3360 nočitev. Porast turistične ponudbe so omogočili predvsem dobra kulturna ponudba, lepa okolica, poceni hrana, odlične turistične prireditve, že leta 1873 je bila na Ptuju prva pustna povorka. Pustovanje je bilo v vsaki večji gostilni. Ali lahko ptujski turizem gradimo na tradiciji, na nostalgiji, ali pa bo potrebno ustvariti povsem novo turistično podobo Ptuja, je bilo prvo vprašanje za udeležence okrogle mize. Franc Mlakar je prepričan, da je turizem meščanski način življenja; če pri nadaljnjem razvoju ne bomo upoštevali zgodovine in naravnih primerjalnih prednosti Ptuja in ptujskega turizma, ne bomo mogli iti naprej. Potrebna je temeljita analiza, dovolj distančna analiza iz zgodovinske perspektive. Največja moč ni v gospodarskem učinku turizma, v multiplikacijah, ampak v spreminjanju ljudi, spreminjanju zavesti nekega okolja, spreminanju odnosa do umetnosti, sočloveka, v komunikaciji. Miran Sen-čar, predsednik Manager kluba Ptuj se je soočil z vprašanjem, ali so lastniki kapitala pripravljeni vlagati v ptujsko tradicijo ali naj ptujski turizem začne razvoj na novih osnovah. Podjetja v turizem vlagajo, če govorimo o malih podjetjih, ko imajo presežek kapitala, nekoč so vlagala v to dejavnost tudi zaradi davčnih olajšav, danes jih skoraj več ni. Tradicija je za podjetniški vidik malo manj zanimiva za vlaganja, potrebni so novi prijemi. Direktor direktorata za turizem Marjan Hribar je povedal, da so naložbe v turizem zelo zanimive, da je turizem največja in najhitreje rastoča panoga v svetu, obseg turistične dejavnosti se bo glede na leto 2000 v letu 2020 podvojil, kar pomeni, da raste še enkrat hitreje kot ostale gospodarske panoge. Albin Pišek, predsednik TD Ptuj, se je zavzel za združitev vseh sil, da bi potegnili ptujski turistični voz tja, kamor želimo. Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, je dejal, da so s preteklostjo opravili, da gledajo z jasnimi očmi naprej, imajo znanje in vizijo. ilustracijo je navedel primer kurenta, ki ga je lahko zelo hitro spremeniti v barbiko, obratno pa zelo težko. Občinski in državni proračun pa ne moreta biti glavna in odgovorna pri turizmu in nosilca njegovega razvoja. Če ni pripravljenosti za vlaganja v gospodarstvu, potem uspešne zgodbe o ptujskem turizmu ne more biti. Dilema staro in novo je navidezna, Ptuj je kultura in Ptuj je zgodovina, je povedal Martin Steiner iz PM Ptuj, ki upravlja različne stavbe, ki so v zelo slabem stanju in potrebujejo velika investicijska vlaganja. Ne glede na to se borijo, vsako leto privabijo 70 tisoč obiskovalcev, organizirajo kar 60 odmevnih prireditev, primerjava z nočitvami pove, da gre za veliko številko. Ptujski Pokrajinski muzej je najbolj obiskan slovenski muzej vseh časov od leta 1893 dalje. Če njene narave. Za to, da bomo pripeljali investitorje na Ptuj, potrebujemo master plan. Po besedah direktorja ZRS Bistra dr. Bojana Pahorja sta kulturna dediščina in tradicija tisti magnet, ki turiste privablja v to okolje, vendar je to premalo, da bi jih v tem okolju zadržali. Dodatne vsebine, infrastruktura in ostale podporne dejavnosti so tiste, ki bodo turiste na Ptuju zadržale več kot 2,5 dneva. Sekretar OOZ Ptuj Janez Rižnar je za to, da se spraznijo de-poji in da se gradivo razstavi v ptujskih lokalih, da bodo gostje imeli občutek, da so prišli v najstarejše slovensko mesto. Kot mali subjekti pa se lahko obrtniki zelo hitro prilagodijo potrebam. Veliko pričakujejo od povečanega hotelskega turizma, ki bo zagotovo pozitivno vplival tudi na razvoj podjetniške ponudbe. Foto: Črtomir Goznik Voditelj okrogle mize Peter Vesenjak ni šel na nož, bolj ali manj je bila zadeva v stilu »že videno«. Direktorica podjetja Ptujske vedute Sonja Krajnc je povedala, da je kulturno-zgo-dovinska dediščina Ptuja še vedno osnovni razlog obiska večine turistov, ki prihajajo na Ptuj, tako pri izletniških kot pri stacionarnih gostih. Dva in pol do tri dni je tudi dovolj, da si jo ogledajo tudi največji ljubitelj dediščine, zatem pa bi potrebovali dodatno ponudbo, da bi gostje ostali dlje. Kulturna dediščina je velika prednost, na njej mora graditi ptujski turizem. Na vprašanje, ali je kulturna dediščina breme ali prednost, je poskušal odgovoriti tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Čeprav je na eni strani breme, je ptujska tradicija tisto, v kar je vredno vlagati, vendar ne v stare zgodbe, ki se niso premaknile 30 let. Tradicijo je potrebno nadgrajevati kot vsako drugo stvar, pri čemer je potrebno biti zelo previden, občutljiv, da ostane osrednji magnet za privabljanje turistov, paziti pa moraš, da je ne uničiš. Za vsako leto grad obišče toliko ljudi, je potrebno z njimi še nekaj narediti, to prepuščajo nekomu drugemu. Andrej Sajko iz Ptujske kleti je poskušal odgovoriti na vprašanje, zakaj ptujska klet ne more oziroma ne dosega slave ptujskih vinarjev iz prve polovice 20. stoletja. Vino je individum, na katerega smo v preteklosti pozabili, je med drugim povedal. Graditi vinsko zgodbo je graditi zgodbo na kulinariki, na turizmu. Verjame v razvoj ptujskega turizma na tradiciji, vendar ne v celoti. V ptujskem turizmu ni strategije razvoja, ugotavlja Miran Senčar, izbrati moramo paradnega konja, okoli katerega se bo vse skupaj razvijalo. Aleksander Dolenc, v. d. direktorja LTO Ptuj, je prepričan, da mora ptujski turizem staviti na kakovost in tradicijo, ki se gradi na štirih temeljih, na zakladnici tisočletij, zakladnici dobrega počutja, zakladnici gurmanskih užitkov in zakladnici neokr- Okrogla miza je bolj ali manj obnovila že znano o ptujskem turizmu. Povedanega je bilo veliko, a hkrati malo, tega, v kateri smeri bo šel ptujski turizem v bodoče, ni bilo prav jasno slišati, tudi paradnega konja niso izluščili, še manj povedali o naložbah in drugih novih vlaganjih, malo ali nič je znanega o ciljnih trgih, o ciljnih skupinah turistov, kaj bo z master planom, kaj z organiziranostjo turizma, povezovanjem turističnih subjektov. Iz integralnega razvojnega programa MO Ptuj izhaja, da se občina nagiba k uravnoteženemu razvoju, ki daje možnost razvoja več dejavnosti, ne samo turizma. Bo že držalo, da se na Ptuju resnega turizma še nismo šli, kot je povedal najmlajši za okroglo mizo, Aleksander Dolenc. Gotovo pa je tudi to, da si to okolje želi več kot en odstotek slovenskega turizma pri vseh teh danostih, ki jih ima. Predvsem pa so nujne nove investicije v zidove in v ljudi. MG Lenart • Novi kriteriji za sprejem otrok v vrtec "Vrtec ni socialna ustanova!" "Vrtec je vzgojno-varstveni zavod," je menil lenarški župan Ivan Vogrin v pogovoru na lokalni televiziji Televal in predstavil sklep, s katerim je ravnateljem lenarških osnovnih šol naložil, da morajo v vrtec prioritetno vpisati otroke zaposlenih staršev. Nasprotniki lenarškega župana so prepričani, da lokalna televizija Televal županu namenja preveč pozornosti in menijo, da je ta lenarški medij županov, čeravno je stoodstotni lastnik podjetja Telefilm samostojni podjetnik Silvo Lešnik iz Voličine. Mnogi Lenarčani so mnenja, da župan omenjeno televizijo uporablja za žalitve občanov, posameznih občinskih svetnikov in članov civilne pobude ter da ta televizija preveč časa namenja uradni občinski politiki. V omenjeni oddaji je župan Vogrin med drugim občane pozval, da glasujejo na referendumu za novi zakon o RTV, kar se mu je očitno obrestovalo, saj je bil izid referenduma v državi najbolj pozitiven prav v Lenartu. Najbolj pa je lenarški župan domačo in tudi slovensko javnost razburil z izjavo, da je izdal sklep o prioritetnih kriterijih za sprejem predšolskih otrok v program predšolske vzgoje in varstva, s katerim je ravnateljem osnovnih šol naložil, da morajo v vrtec prioritetno vpisati otroke zaposlenih staršev. Prednost pri vpisu otroci zaposlenih staršev! Ivan Vogrin je potrdil, da je res izdal sklep in na vprašanje, zakaj se je odločil za nova pravila, pojasnil: "Za nova pravila smo se odločili zaradi nepravilnosti in diskriminacije, do katere je prihajalo zaradi uporabe prej veljavnih kriterijev za sprejem. Zavedamo se pomena predšolske vzgoje in tudi izobraževanja, ki ga nudi program predšolske vzgoje ter da vrtec ne nudi zgolj varstva otrok. Vendar je potrebno poudariti osnovni namen vrtca. Le-ta je zagotoviti varstvo, vzgojo in izobraževanje otrokom, katerih starši so zaposleni in jim tega ne morejo nuditi sami. Starši, ki niso zaposleni, bi lahko, če že ne morali za vzgojo, varstvo in izobraževanje svojih otrok poskrbeti sami. To bi jim morala biti prioriteta in privilegij, ki si ga zaposleni starši ne morejo privoščiti. Prav takšni otroci so v programu ostajali praviloma najdlje, prav tako starši teh otrok na podlagi predloženih potrdil o svoji nezaposlenosti za storitev niso plačali skoraj ničesar. Na drugi strani so bile mlade družine, v katerih sta oba roditelja polno in redno zaposlena, pa zaradi zasedenosti vrtca otrok niso mogli vključiti vanj. Na tak način je bil človek, ki si je prizadeval za svojo redno zaposlitev, za socialno varnost ter varnost svojih otrok in družine, kar dvakrat prikrajšan; prvič, ker otroka ni mogel vpisati ter drugič, če ga je lahko, je za enako oskrbo otroka plačal veliko več kakor starši, ki niso bili zaposleni in so svoj čas tratili, kakor jim je bila volja." Nezaposleni imajo čas za vzgojo otrok Ali se je za ta ukrep odločil zaradi manjšega finančnega vložka, ki ga ima občina kot ustanoviteljica vrtca z zaposlenimi starši, Vogrin odgovarja, da ne in dodaja, da so se za takšen sklep odločili zaradi prej navedene diskriminacije staršev in zaradi želje izboljšanja socialnih razlik. Vogrin tudi meni, da s sprejetimi kriteriji niso kratene pravice do vzgoje in izobraževanja v vzgojnovarstvenih zavodih in dodaja: "Silno neodgovorno se mi zdi, da se ljudje odločijo imeti otroke, nato pa skrb za njihovo vzgojo in izobraževanje naložijo družbi. Svojega otroka lahko vzgaja vsakdo sam, seveda če ima za to interes, izobrazba, vsaj osnovna, pa je v naši državi še vedno brezplačna in na tak način omogočena vsakomur. Zanima me, ali se s tem vprašanjem, oziroma z vprašanjem, za kaj vse pri-brezposelni starši Foto: Črtomir Goznik Otroci, katerih starši niso zaposleni in imajo torej čas za vzgojo svojih potomcev, ne bodo imeli več prednosti pri vpisu v vrtec. svoje otroke, ukvarjajo tisti, ki so zaradi lastne neaktivnosti, neprilagodljivosti in nepripravljenosti delati, brez zaposlitve. Kot delodajalec vem, da je dela v Sloveniji dovolj, le ljudi, ki bi ga bili pripravljeni opraviti, ni. Silno neodgovorno in nepravično pa je naprtiti vzgojo, varstvo in izobraževanje ter stroške vsega tega širši družbi." Vogrin še dodaja, da se bodo kriteriji, ki so dvignili toliko prahu, uporabljali v praksi samo v primeru, ko bo prijav za sprejem v zavod več, kakor je prostih mest. Pri trendu upada natalitete v naši državi se tega tako ni pretirano bati. "Pri vpisu v lenarške vrtce je bilo zavrnje- nih samo nekaj vlog, pa še pri teh niso bili upoštevani novi kriteriji. Odziv javnosti je bil pričakovan, vendar osebno mislim, da je le-ta pretiran in da v realnosti posledice sprejetih kriterijev ne bodo takšne, kakršni so bili odzivi nanje", je prepričan lenarški župan Ivan Vogrin. Zmago Šalamun Janški Vrh • 2300 metrov nove asfaltne ceste Sklenjena krožna povezava do osrčja Haloz Na Janškem Vrhu je bila v soboto, 1. oktobra, slovesnost, na kateri so svečano predali namenu 2300 m nove asfaltne ceste, s čimer je sklenjena krožna povezava od Ptujske Gore do Nunske grabe v osrčju Haloz. Slavja se je poleg županje občine Majšperk dr. Darinke Fakin in častnega občana Stojana Kerblerja udeležil tudi poslanec v državnem zboru Branko Marinič. Predsednik gradbenega na Zgornjem Lipnem izrazil dvignile iz blata in zaostalo-odbora Rado Rodošek je ob upanje, da se bodo tudi s po- sti. Ker se življenjski pogoji slovesnem trenutku zbranim močjo te ceste Haloze počasi z vodo, telefonom, elektriko Foto: M. Ozmec Gradbeni delavci Cestnega podjetja so zaključna in olepševalna dela ob novi cesti na Janškem Vrhu opravljali še sredi tega tedna. in asfaltno cesto izboljšujejo, je več upanja, da se redke domačije ne bodo več praznile kot do sedaj, saj je ostalo le še malo ljudi, pa še na te je država rada pozabljala. Danes je Janški Vrh v glavnem pozidan z vikendi, v katerih vse raje ostajajo ljubitelji vinogradov, sadovnjakov in čiste narave, ljubitelji Jan-ža, ki skupaj z redkimi domačini ohranjajo življenje v tem delu Haloz. Pomembno je, da je s to cesto sklenjena krožna asfaltna povezava od Ptujske Gore skozi Slape na Janški Vrh, nato dalje v Doklece do Nunske grabe in nazaj proti Gori. In prav to odpira tudi nove možnosti za turistično dejavnost, zato je Rodošek predlagal, da priredijo dan, ko se bodo domačije in kleti na Janžu predstavile v vsem svojem etnološkem bogastvu ter bogati vinski in turistični ponudbi, recimo dan ali dneve odprtih vrat in kleti ob jan-ški vinski cesti. Nova asfaltna cesta, ki se vije med haloškimi griči in grabami, je dolga kar 2300 m in je skoraj v celoti široka 4 m, za kar so morali podreti marsikatero drevo, odstraniti sklalo, cisterno ali hlev, zgradili so številne propuste in jarke, del električnega in telefonskega omrežja pa so položili v zemljo. Pogodbena vrednost vseh gradbenih del je dobrih 55 milijonov, pri čemer ni zanemarljivo, da so 6 milijonov zbrali tudi uporabniki ceste sami. Za celoten projekt se je v imenu vseh domačinov in ko-ristnikov ceste Rado Rodošek posebej zahvalil županji občine Majšperk dr. Darinki Fakin in direktorju občinske uprave Marjanu Gorčenku, saj so predvsem z njuno pomočjo uspeli pri razpisu za modernizacijo lokalnih cest, zahvalo pa je izrekel tudi članom občinskega sveta, ki so projekt odobrili. Vse skupaj pa je opozoril, da ne smejo pozabiti, da so vinorodne lege na tem območju med najkvalitetnejšimi v Sloveniji, kajti ni bil slučaj, da je že nekdaj imela svoje vinograde na Janškem Vrhu tudi graška "šparkasa". Zato je zbrane pozval, da s skupnimi močmi storijo čimveč za to, da dane prednosti in možnosti izkoristijo v korist kraja in regije. Vrvico čez nov asfalt so svečano prerezali županja dr. Darinka Fakin, predsednik gradbenega odbora Rado Ro-došek ter domačinka Veronika Dvoršak, cesto pa je blagoslovil ptujskogorski župnik pater Janko Gašparič. Stara blatna kolovozna cesta tako počasi odhaja v pozabo, saj nanjo ostajajo le še bledi spomini na neprevozne dni. Z novo asfaltno povezavo sta Lipno in Janž še bliže, lepša pa je tudi pot do sosednjih občin Videm in Žetale, lahko bi rekli, da je glavna pot skozi Haloze že v celoti asfaltirana. M. Ozmec Ptuj • Rebalans proračuna v višini 19 milijonov tolarjev Hitenje zaradi državnih in evropskih sredstev Proračun MO Ptuj je doživel rebalans v višini 19 milijonov tolarjev. Svetniki so na 33. seji, 26. septembra, izglasovali sprejem po skrajšanem postopku. Priloga odloka o spremembah odloka o proračunu MO Ptuj za letos so tudi dopolnitve letnega programa prodaje stvarnega premoženja MO Ptuj za letos, finančni načrti mestnih in primestnih četrtih ter spremembe načrta razvojnih programov za leto 2005. Višina proračuna se je z rebalansom povečala za 19 milijonov 124 tisoč tolarjev, za letos je proračun MO Ptuj določen v višini štiri milijarde 969 milijonov tolarjev. Predvideni prihodki z rebalansom so doseženi v višini 4,3 milijarde tolarjev. Skrajšani postopek je posledica dejstva, da so nekateri projekti vezani na republiška sredstva, kot so Revivis, industrijska cona, projekt podtalnice in hitra cesta, ki se sicer ne bi mogli začeti pravočasno, je med drugim poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Odbor za družbene dejavnosti MO Ptuj, ki ga vodi Vlado Čuš (Zeleni Ptuja), je opozoril, da v predlogu rebalansa niso upoštevana stališča in predlogi odbora, sprejeti ob sprejemanju proračuna za leto 2005 decembra lani. Predlagane spremembe dodatno siro-mašijo programsko dejavnost na področju družbenih dejavnosti, kar je v nasprotju s pričakovanji in dogovori ob sprejemanju letošnjega proračuna. Predlagane spremembe resno ogrožajo izvajanje programske dejavnosti na področju družbenih dejavnosti. V odboru za družbene dejavnosti so bili za to, da se o rebalansu razpravlja po dvofaznem postopku. Podpredsednik odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Janez Rožmarin (NS.i) je v imenu odbora povedal, da so spremembe nujne, vendar pa opozarjajo, da se sredstva naj ne bi preusmerjala s področja komunalne infrastrukture, čeprav bodo potrebe izkazovala tudi druga področja. Posebej pa so se v odboru zavzeli za to, da bi projekte, predvidene v letošnjem proračunu, pričeli še letos, prioritetno pa je te obveznosti potrebno pokrivati v letu 2006, kar je potrebno tudi upoštevati pri sestavi proračuna za leto 2006. Oddelek za okolje in prostor pa naj pripravi tudi izračun o prenosu obveznosti iz letošnjega leta v leto 2006. Čeprav v odboru za finance, ki ga vodi Marija Magdalenc (SD), niso zadovoljni s predlaganimi spremembami, so postopek sprejemanja rebalansa po skrajšanem postopku sprejeli, ker bi bile sicer ogrožene investicije, podprte z državnim in evropskim denarjem. Znižanje nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča pravnim osebam je bila preveč smela odločitev, zato so predlagali, da se odlok popravi in oprostitve zmanjšajo oziroma se v celoti odpravijo. Vsi uporabniki proračuna pa naj bi do konca oktobra izdelali programe racionalizacije poslovanja. Kot obvezna postavka programov naj bi bili predvideni lastni prihodki proračunskih porabnikov v letu 2006. V odboru za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, vodi ga Robert Kri-žanič (SMS), pa so se zavzeli za to, da se ne bi prerazporejala sredstva znotraj proračunskih postavk na področju kulture, postavke naj se poskušajo povečevati iz drugih naslovov, ne pa na račun kulture, kar predlagatelj rebalansa ni upošteval. V odboru so zavrnili predloženi predlog rebalansa proračuna MO Ptuj za letos. V prihodnje je potrebno zagotoviti več lastnih prihodkov, so predlagali v odboru za gospodarstvo, ki ga vodi Rajko Fajt (SDS). Potrebno bo spremeniti lani sprejet odlok, po katerem so pravne in fizične osebe oprostili plačila nadomestila stavbnega zemljišča pri vseh tistih zemljiščih, ki so obremenjena s komunalnimi objekti. Golobov na strehi za več kot sto milijonov tolarjev Ptujski župan dr. Štefan Če-lan je ob sprejemanju letošnjega rebalansa skušal pojasniti številne dileme in pomisleke, predvsem pa je povedal, da so bili pri sprejemanju proračuna za letos zelo smeli, saj je šlo za proračun, ki je sledil letu, v katerem so bili zelo uspešni pri prodaji nepremičnin. Letos se to ne dogaja, saj je prodaja dosegla le tretjino načrtovanega. Prav tako so računali na denar Dravskih elektrarn, prepri- Foto: Črtomir Goznik V rebalansu proračuna MO Ptuj je spremembo doživelo 210 od 386 postavk. Svetnik Zelenih Ptuja Vlado Čuš je opozoril na problem dodatnega siromašenja programske dejavnosti na področju družbenih dejavnosti, kar je v nasprotju s pričakovanji in dogovori ob sprejemanju letošnjega proračuna. čani so bili, da se bodo glede delitve koncesnine lahko z državo drugače dogovorili. Zdaj je tako, da je potrebno nekaj nad dve milijardi tolarjev, torej znižani znesek, včasih je presegal tri milijarde tolarjev, deliti med občine in državo, pa še ta vzame kar 60 odstotkov od tega zneska. Prednost v rebalansu imajo projekti, za katere so pridobili državni in evropski denar. Pa še v tem rebalansu se niso mogli izogniti »golobom na strehi«, ki jih je za najmanj sto milijonov tolarjev, ker že začetih investicij niso prekinili, le zamikajo plačila, je poudaril ptujski župan, s čimer pa so tudi že sprejeli velik del proračuna za leto 2006, kar so med drugim ugotovili že v Foto: Črtomir Goznil< Svetnica SD Marija Magdalenc je opozorila, da je največja težava proračuna MO Ptuj v tem, da ima premalo lastnih prihodkov. Velika napaka je bilo zmanjšanje prispevka za stavbna zemljišča pravnim osebam. odboru za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo. Na to je opozoril tudi svetnik Rajko Fajt. Občina pa se je tudi preveč karitativno obnašala pri nadomestilih za stavbna zemljišča. 150 milijonov tolarjev, ki je bilo namenjenih za fekalno kanalizacijo v Spuhlji, se je iz znanih razlogov, ker se lastniki zemljišč ne strinjajo s potekom trase kanalizacije, preusmerilo za izgradnjo Pu-hovega mostu, zato je Konrada Rižnerja (LDS) tudi zanimalo, ali bo ta denar, ki je sedaj na nek način posojen, vrnjen, ko bo potrebno. Mestno oblast tudi sproti spominja na njeno obveznost iz pogodbe za Gaj-ke, na 33. seji, 26. septembra, pa je spomnil, da pri Gajkah ne gre vse po projektih, ker se zatika pri urejanju novega odlagalnega polja, bale se nimajo kam zlagati, skladiščijo se kar na cestišču. Za Meto Puklavec (DeSUS) pa se je z letošnjim proračunom zgodil cunami v izobraževanju, občutek ima, da gre za načrtno prikrajše-vanje mladih in tistih, ki so se znašli v stiski. Peter Pribožič (NS.i) je med drugim opozoril, da kvota denarja, ki se prenaša, ni majhna: Mestno gledališče, Ožbolt, fasada minoritske cerkve, dominikanski samostan, vse to so projekti, ki bodo mo- rali počakati, z manj denarja pa se bodo morali zadovoljiti tudi v ljubiteljski kulturi. Črtana je bila tudi postavka za sejmišče. Milan Petek (SDS) z amandmajem ni uspel ohraniti osmih milijonov tolarjev za plačilo profesionalnih trenerjev, po rebalansu jih bodo prejeli le dve tretjini. Sedem milijonov tolarjev za ureditev plovne poti po Ptujskem jezeru pa je zmotilo svetnika SDS Avgusta Laha. Ta postavka se je povečala za 5,5 milijona tolarjev, za vitalizacijo jezera pa je namenjenih le 600 tisoč tolarjev. Na koncu so svetniki podprli le amandma, ki je bil pripravljen skladno s predlogi pristojnih odborov mestnega sveta. Postavko za obvezno zdravstveno zavarovanje so znižali za malo več kot 7,4 milijona tolarjev, sredstva pa dodelili Lokalni akcijski skupini za preprečevanje odvisnosti, za programske materialne stroške in knjižnično gradivo Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, ZKD Ptuj za programsko materialne stroške in gostovanja ter kulturne prireditve, za likovno dejavnost PM Ptuj, materialne stroške Glasbene šole Ptuj, materialne stroške CID Ptuj, programe in projekte za otroke CID Ptuj, mladinski klub in Mladinski svet MOP. MG Ptuj • S ptujskim županom o noveli zakona o financiranju občin Zadolževanje, ki odvrača od dobrega gospodarjenja Ptujski župan dr. Štefan Čelan pravi, da gre pri spremembah zakona o financiranju občin zgolj za lepotne popravke, ki po prvih ocenah MO Ptuj ne bodo ničesar „prinesle". Mestna občin Ptuj tudi ni prezadolžena oziroma je njena zadolžitev skladna z zakonodajo in s soglasjem ministrstva za finance. Št. tednik: Mnenja o tem v zvezi z novelo zakona o financiranju občin so deljena. Kot je znano naj bi se občine po novem lahko še bolj zadolževale, namesto dosedanjih 10 odstotkov za 20 odstotkov svojega letnega proračuna. Zakon tudi nima namena reševati financiranja občin z zadolževanjem, tako vsaj pravijo zagovorniki spremembe, z večjim zadolževanjem naj bi le omogočili hitrejše uresničevanje razvojnih projektov občin, obenem pa naj bi jim omogočali tudi uspešnejše črpanje evropskega denarja. Kakšno je vaše mnenje o predvideni spremembi zakona o financiranju občin? Dr. Š. Čelan: „Prepričan sem, da je Zakon o financiranju občin zelo slab. Zgolj podatek, da imamo s strani države natanko določeno porabo skoraj dveh tretjin proračuna, vam pove vse. Govoriti o lokalni samoupravi (torej o avtonomnih odločitvah lokalnega prebivalstva), ob tem pa imeti popolni diktat s strani države, v kaj in v kakšni meri moramo sofinancirati, je naravnost smešno. Popravki, ki jih dobivamo s spremembami tega zakona, so zgolj lepotni. Po mojem mnenju bi se morali celovi- to lotiti prenove zakona in v njem jasno ločiti pristojnosti in vire financiranja za mestne občine in ostale občine. V vsakodnevnem življenju in delu se namreč kažejo velike razlike med razvojnimi potrebami malih občin in mestnih občin. Način zadolževanja, ki ga predpisuje zakon, pa nas odvrača od dobrega gospodarjenja. Osebno sem vedno zagovarjal, da bi moral zakon omejevati zgolj zgornjo mejo dovoljene anuitete. Na ta način bi občine lahko najele večji obseg dologoročnih sredstev in s tem rešile tiste probleme, ki so za občanke in občane najbolj pereči. Sedanji predlog sprememb sicer Foto: Črtomir Goznik Mestna občina Ptuj se je pri treh investicijah odiočiia za ieasinge, med drugim tudi za izgradnjo vadbenih površin pod tribunami na Mestnem stadionu na Ptuju - i. faza. nekoliko izboljšuje obstoječe stanje, je pa zelo omejujoč predvsem za male občine." Št. tednik: Koliko več zadolževanja lahko prinese omenjena novela zakona mestni občini Ptuj in za katere namene bi dodatna sredstva uporabili v tem okolju? Dr. Š. Čelan: „Za našo občino novela zakona ne prinaša veliko. Še zlasti bo to veljalo, če bodo sredstva, ki smo jih najeli po sistemu leasinga, šteta v skupno maso zadolževanja. Natančno oceno o noveli bomo lahko podali, ko bo ta dokončno sprejeta v Državnem zboru." MO Ptuj zadolžena v okviru dovoljenega Št. tednik: Koliko je v tem trenutku zadolžena MO Ptuj in za katere namene? Dr. Š. Čelan: „Pregled zadolževanja MO Ptuj je bil opravljen na pobudo svetnika SDS Rajka Fajta. Mestni svetniki so se s poročilom seznanili na majski seji mestnega sveta. Ob kreditih, ki jih je najela MO Ptuj, odplačuje Mestna občina tudi kredite prejšnje občine Ptuj. Za prvo fazo pilotne kompostarne Ptuj je bilo 22. julija leta 1997 najeto posojilo v višini 20 milijonov 157 tisoč tolarjev, rok vračila je 15 let. Za gradnjo 1. etape fekalne kanalizacije Spuhlja - 1. A-faza, kredit je bil najet 18. septembra leta 2003, je najeti kredit 68 milijonov 208 tisoč tolarjev, rok vračila prav tako 15 let. Za 209 milijonov tolarjev najetega kredita za izgradnjo 1. A-faze Cero Gajke v Spuhlji, 28. 10. 2003, je rok vračila 180 mesecev. V 180 mesecih naj bi bila vrnjen tudi kredita za 1. etapo fekal-ne kanalizacije Spuhlja - 1. B-faza, za katero je bil kredit najet 30. decembra 2003 v višini 29 milijonov 800 tisoč tolarjev. Do konca leta 2003 je bilo porabljenih nekaj čez dvajset milijonov tolarjev, v letu 204 pa še preostanek do 29 milijonov 800 tisoč tolarjev. Nekdanja velika občina Ptuj se je zadolžila za gradnjo vodovoda Formin-Zavrč, Štu-ki-Grajena, v letu 1993 najet kredit je znašal 6,21 milijona tolarjev z rokom vračila 20 let, za takšen odplačilni rok je bil najet tudi kredit za vodnjak V-7, črpališče Skorba pri Ptuju, 24. oktobra leta 1994, v višini 7,2 milijona tolarjev, v tem letu najet kredit za sofinanciranje izvedbe Eko-tehnološke sanacije odlagališča komunalnih odpadkov Brstje-Ptuj, v višini 37 milijonov 692 tisoč tolarjev pa se bo odplačeval 25 let. Vsi krediti so bili najeti pri Ekološko razvojnem skladu Republike Slovenije in so na dan 31. decembra leta 2003 izkazovali stanje 371,1 milijona tolarjev, konec lanskega leta pa 380 milijonov 551 tisoč tolarjev. Leasingi za tri objekte Leasing je bil najet za izgradnjo telovadnice z raču- nalniško učilnico in knjižnico na OŠ Olge Meglič z delnim najemom s postopnim odkupom leasing objekta v višini 336.586.156 tolarjev, celotna vrednost pogodbe je 514 milijonov 586 tisoč tolarjev, od tega je 178 milijonov tolarjev plačljivih po situacijah, ostalo pa na leasing do leta 2020. Pogodba je bila sklenjena s KBM - leasingom, d. o. o., Maribor, 27. avgusta lani. Za najem s postopnim odkupom - leasing objekta za novogradnjo učilniškega dela OŠ Ljudski vrt z Raiffeisen leasing, d. o. o, Ljubljana - je bila konec januarja sklenjena leasing pogodba v vrednosti 562 milijonov tolarjev 943 tisoč tolarjev do 30. avgusta leta 2020. Podobna pogodba je bila sklenjena tudi za izgradnjo vadbenih površin pod tribunami na Mestnem stadionu na Ptuju - 1. faza, pogodbena vrednost je 756 milijonov 741 tisoč tolarjev in je bila sklenjena do 30. junija 2020. leta." Št. tednik: Nekatere občine naj bi z zadolževanjem pretirale, zadolžile naj bi se za večje zneske, kot so njihovi proračuni. Precej naj bi bilo tudi nezakonitega zadolževanja. Ali imamo z nezakonitim zadolževanjem opraviti tudi v MO Ptuj? Dr. Š. Čelan: „Mestna občina se je do sedaj zadolževala le v okviru zakonskih pristojnosti in v soglasju z Ministrstvom za finance". MG Ptuj • Igrišča pri OŠ Mladika in strategija o zasvojenosti Nadomestna igrišča v letu 2006 Ptujski mestni svetniki so 26. septembra med drugim sprejeli tudi sklep o odobritvi identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za izgradnjo nadomestnih igrišč in kolesarskega poligona ob OŠ Mladika. DIIP sta izdelala Ivan Vidovič iz mO Ptuj in Simon Starček iz Športnega zavoda Ptuj. Gradnja, ki bo zahtevala okrog 86 milijonov tolarjev, naj bi se začela v letu 2006, nad roki izvedbe bo še posebej bdel svetnik Nove Slovenije Peter Pribožič, ki se je tudi zavzel, da igrišča dobijo primerno podlago, podpira vsako, razen betona in asfalta. 65 milijonov tolarjev bo morala za izgradnjo zagotoviti MO Ptuj, 4,7 milijona tolarjev je delež ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, nekaj več kot 16 milijonov tolarjev pa znaša delež Fundacije za šport. Nadomestna igrišča se bodo zgradila na lokaciji nekdanjega Komunalnega podjetja Ptuj ob šoli, ki bo s tem pridobila zunanje športne vadbene površine v velikosti okrog 2424 m2, ki jih je izgubila zaradi izgradnje igrišča z umetno travo. V okviru projekta bodo zgradili igrišča za rokomet, košarko in odbojko ter kolesarski poligon v velikosti 400 m2. Svetnica LDS Lidija Majnik se je zavzela za to, da se D11P za izgradnjo nadomestnih igrišč in kolesarskega poligona ob OŠ Mladi- ka dopolni glede na to, da je na tem prostoru predvidena izgradnja večnamenskega poligona, za katerega bi lahko uporabili umetno maso, ki je bolj prijazna in predstavlja novost, poleg tega pa bi bil uporaben za vse vrste športa, tudi za drsališče, razvoj hokeja, s čimer se odpirajo dodatne možnosti za športno udej-stvovanje. Svetniki so podprli predlog, da se projekt oziroma investicija preveri tudi skozi novo podlago; če ne bo bistveno dražja in ne bo predstavljala časovnega od- mika realizacije, se je zanjo potrebno tudi odločiti. Na 33. seji so ptujski mestni svetniki podprli tudi osnutek strategije razvoja dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj od leta 2005-2009. Pripravila jo je Maja Erjavec z oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj, predstavlja pa izhodišče za celovit pristop k reševanju problematike zasvojenosti v MO Ptuj. Strategija bo tudi osnova za izdelavo akcijskega načrta za obdobje 2005-2006, pripravila ga bo Lokalna akcijska skupina, vse- boval bo podrobno izvedbo posameznih programov in projektov z navedbo nosilcev in podatkov o potrebnih finančnih sredstvih za izvedbo. Seje po novem po 16. uri? Tudi ptujski mestni svetniki naj bi se pričeli zgledovati po svetnikih v drugih občinah na Ptujskem, ki se sestajajo na sejah v večernih urah, praviloma ob 18. uri, seje ptujskega mestnega sveta se priče- njajo največkrat sredi dneva, ob 12. ali 13. uri. Večina svetnikov je zaposlenih, zato si morajo za udeležbo na sejah sveta in sejah delovnih teles mestnega sveta jemati letni dopust, tako vsaj predvideva pobudnik za spremembo začetka sklica sej sveta, odborov in komisij mestnega sveta Milan Petek (SDS), da naj bi se poslej sestajali po 16. uri. V njegovem primeru to pomeni najmanj enajst dni dopusta v letu zaradi udeležbe na sejah. Milan Petek se je tudi zavzel za to, da bi v Zdravstvenem domu Ptuj preučili zdajšnji sistem sprejemanja bolnikov, zdaj vsak stoji v vrsti najmanj dvakrat, prvič, ko gre po številko v ordinacijo, drugič pa za kartoteko. Sistem naj bi bil bolnemu človeku čim bolj prijazen, eden od ciljev pa je tudi ta, da bi pacienti pri čakanju na zdravnika izgubili čim manj časa. Podravje • Pred ustanovitvijo novih občin Za Leskovec ni možnosti? V teh dneh se zaključujejo zadnji roki za oddajo predlogov za spremembo območja občine in ustanovitev nove občine. Kot je znano, se za status nove občine na območju Spodnjega Podravja zavzemata dve krajevni skupnosti, in sicer KS Leskovec (občina Videm) in KS Cirkulane (občina Gorišnica). Za Leskovec videmski občinski svet, za Cirkulane Marinič Po novem Zakonu o lokalni samoupravi, ki je v 13. a členu jasno definiral, da - ob vseh ostalih zahtevanih pogojih - nova občina tudi zaradi posebnih pogojev ne more nastati na območju z manj kot 2000 prebivalci (sicer je meja 5000 prebivalcev), je možnost, da bi KS Leskovec uspela v nameri ustanovitve lastne občine, izjemno majhna. V Leskovcu kljub temu niso obupali, saj so na videm-ski občinski svet naslovili predlog pobude KS Leskovec za ustanovitev nove občine. Videmski svetniki so na zadnji seji minuli teden njihov predlog tudi sprejeli ter potrdili s takšnim sklepom: »Občinski svet se strinja, da se začne postopek za ustanovitev nove občine, pobudo pa vlagata v DZ tako občina Videm (občinski svet) kot poslanec (Branko Marinič, op. a.), ki bo skrbel za nadaljnji potek procedure.« No, dva vlagatelja pobude bi bila neobičajna zadeva. Po zakonu lahko pobudo v DZ posredujejo: ali poslanec ali vlada ali najmanj 5000 prebivalcev ali državni svet ali občinski svet. Nikakor pa ne morejo biti predlagatelji sveti KS ali zbori občanov. Prav tako morajo biti v predlogu za začetek postopka navedeni razlogi za ustanovitev nove občine ter vsi podatki o izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev. Referendumi bodo spomladi Postopek za ustanovitev nove občine po vložitvi pobude se nadaljuje tako, da DZ najprej v skladu z državno zakonodajo ugotovi, ali so izpolnjeni zahtevani kriteriji, potem se predlog uzakoni in vloži pristojnemu ministrstvu za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Po zaključku zakonodajne procedure se razpiše referendum za prebivalce tistega okraja oz. območja, ki se odloča za ustanovitev nove občine. Referendumi naj bi se predvidoma odvijali naslednje leto do konca pomladnih mesecev. Takšen rok je potreben zaradi lokalnih volitev naslednje leto, saj se slednje po zakonu lahko začnejo že 25. junija (to je sicer najhitrejši rok), najmanj tri mesece pred tem datumom pa morajo biti končani vsi postopki opred-logih za ustanovitev novih občin. Poslanec Branko Marinič: "Kriteriji so jasni. Naša vlada pa je tudi jasno in nedvoumno povedala, da izjem ne bomo delali. Pa tudi ne napak, ki jih je delala prejšnja vlada!" In če so se v Vidmu odločili, da pobudo posreduje v DZ občinski svet s sklepom, so v Cirkulanah izbrali drugega predlagatelja: poslanca Branka Mariniča: »V skladu z veljavno zakonodajo sem pooblaščen za vložitev predloga zakona za ustanovitev novih občin. Predlog za ustanovitev nove občine za Cirkulane bom po dogovoru s predstavniki civilne iniciative ter občinskega odbora SDS Gorišni-ca vložil jaz. Za Videm oz. KS Leskovec je bilo dogovorjeno enako, vendar, kolikor mi je znano, niso uspeli pripraviti kompletnega elaborata do datuma, do katerega lahko kot poslanec vlagam pobudo. Če predlog vlaga poslanec DZ, potem mora to storiti najkasneje do prvega oktobra oz. zadnjega septembra letos. Če pa predlog posreduje občinski svet, ima čas do prvega novembra letos.« KS Cirkulane naj bi imela okrog 2300 prebivalcev, v Leskovcu pa so jih našteli nekaj čez 1000. Leskovec ne izpolnjuje kriterijev Marinič pa je v zvezi s pobudo Leskovca opozoril še na eno bistveno težavo: »Po ponovnem pregledu so v Le-skovcu ugotovili, da nimajo več 1300 prebivalcev, ampak jih je le nekaj čez 1000, kar je še dodaten razlog, ne glede na to, ali vlaga pobudo poslanec ali občinski svet, da bo ustanovitev samostojne občine zelo, zelo vprašljiva, najverjetneje pa neizvedljiva! Menim, da je pa vendarle treba upoštevati določene pogoje, ki so sprejeti na osnovi konkretnih izračunov za financiranje občin in resnično težko verjamem, da bi okraj s 1000 ali 1100 prebivalci dobil podporo v DZ v tem mandatu.« Ne glede na to, da danes v Sloveniji obstajajo občine s približno enakim ali celo manjšim številom prebivalcev, Marinič ustanovitvi samostojne občine Leskovec ne daje realnih možnosti: »Kriteriji so jasni. Naša vlada pa je tudi jasno in nedvoumno povedala, da izjem ne bomo delali. Pa tudi ne napak, ki jih je delala prejšnja vlada. To pa pomeni upoštevanje vseh kriterijev in tisti predlog, ki bo izpolnjeval vse kriterije, bo tudi pomenil izpolnitev pogojev za nove občine.« Kot še pravi Marinič, je o vsem tem že razpravljal s predstavniki KS Leskovec ter jim tudi orisal dejansko stanje: »Kljub temu bom seveda upošteval njihovo željo, da bodo ne glede na dejstvo, ki se ga zavedajo, torej da ne izpolnjujejo vseh pogojev, vložili predlog zakona. Ampak kot sem že rekel, ne izpolnjujejo zakonskih kriterijev in ni zato pričakovati ustanovitve nove občine v KS Leskovec. SM Dornava • S 24. seje občinskega sveta Zakaj je Dornava "podarila" Destrniku 6,3 milijona Dornavski svetniki so se po poletnem oddihu spopadli s prvo sejo občinskega odbora in dvanajstimi točkami dnevnega reda. Kakšne posebne delovne energije in odločnosti sicer med zbranimi ni bilo čutiti, kar je dokazoval tako potek seje kot njeni rezultati. Najprej so svetniki potrdili osnutek novega odloka o ravnanju z odpadki, ki je te dni na sporedu na sejah vseh občinskih svetov, potem so se odločili še za soustanovi-teljsko vlogo občine v ptujski glasbeni šoli. Pri točkah z vprašanjem, ali naj (p)osta-nejo tudi soustanovitelji OŠ dr. Ljudevita Pivka in ptujskega športnega zavoda, pa se niso več mogli odločiti za ali proti z obrazložitvijo, da potrebujejo več podatkov, kaj se jim finančno bolj izplača in so vse skupaj premaknili na naslednjo sejo. Podobno se je zgodilo tudi z vprašanjem določitve cene grobnin za leto 2005, kjer je bilo slišati mnenja, da naj bi cena grob-nine za domačine ostala enaka, za ostale, ki niso občani Dornave, pa naj bi se zvišala. Ampak dokončno odločitev so prav tako premaknili na naslednjič. Zupan: »Tega denarja ne bi mogli koristiti!« Posebnih pripomb ni bilo slišati niti na poročilo o polletnem poslovanju občine oz. realizaciji proračuna, kjer se je oglasil edino svetnik Rajko Janžekovič z dokaj neprijetnim vprašanjem, zakaj je občina »podarila« približno 6,3 milijona tolarjev, ki so ji pripadli iz naslova regionalnih spodbud. Župan Franc Šegula je imel pripravljen odgovor: »Gre za to, da mi na področju cestne infrastrukture nismo imeli prijavljenega projekta, da bi ta denar lahko črpali. Kot mi je bilo povedano, bi ta denar izgubili v vsakem primeru, saj bi se razdelil med tiste občine, ki so te projekte imele. Tako pa smo se pač dogovorili le z eno občino, z Destrnikom, da ta sredstva damo njim, pri če- mer je gospod Pukšič obljubil, da bomo polovico dobili nazaj. Mislim, da je to vsekakor bolje, kot če bi pustili, da se ta denar razdeli med več ostalih občin in si ga nikoli več ne bi mogli niti delno povrniti!« Takšnemu odgovoru in ravnanju župana gotovo ni moč oporekati, neprijetnost je le v tem, da so zaradi takšnega ravnanja Dornave (in še treh občin, ki so svoj delež prav tako podarile Des-trniku) bile ob nekaj denarja ostale občine, med katere naj bi se sicer razdelila omenjena sredstva, kar gotovo ni v V Destrniku aktivno modernizirajo ceste, Dornava (in še tri občine) so jim zato namenile svoj delež razvojnih sredstev (na sliki: cesta proti središču občine Destrnik). prid medobčinskim (medžu-panskim?!) odnosom. Na to je na preteklem županskem kolegiju opozoril že žetalski župan Butolen, saj so Žetale, ki so sicer imele prijavljene projekte na področju izgradnje cest, ostale brez (tega) deleža denarja. Ob tem pa je Butolen opozoril še na nekaj, na kar se dornavski svetniki niso spomnili; namreč, da naj bi o tem, koliko in komu podariti 6,5 milijona tolarjev, ki jih občina ne more koristiti, odločal občinski svet ^ Kakorkoli že, očitno je Pukšič lobiral zelo uspešno, dornav-ski svetniki pa so se »post fe-stum« bolj jezili, zakaj njihova občina ni prijavila ustreznega projekta, ki bi jim dal pravico do porabe teh milijonov, saj imajo cest, ki so potrebne ureditev in hkrati izjemno pomembne, več kot dovolj. Pri tem pa je tudi ostalo. Nobenih posebnih pripomb ni bilo nato niti na županovo poročilo o poteku del pri izgradnji kanalizacije, kjer sicer ni bilo slišati nič novega razen tega, da naj bi se občani spodnjega dela Mez-govcev zdaj vendarle zedinili okoli poteka trase kanalizacijskega voda, vendar pa je dokončna odločitev v rokah projektanta, ki bo povedal, ali je to v naravi izvedljivo ali ne in tudi, kolikšna bo cena tovrstne izvedbe. Tudi glede poročila o poteku izgradnje nove občinske stavbe ni bilo vprašanj, razen tega, kje se bo nadomestilo šolsko igrišče, na kar je župan povedal, da je primerna nova lokacija v bližini šole že rezervirana. Med pobudami in vprašanji so nato svetniki odobrili 2 milijona tolarjev več za delo gasilcev, niso pa podprli predloga Branka Veseliča, da bi občina za novo enourno redno mesečno oddajo Kronika o dogajanju v občini plačevala 150 tisočakov. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Videm • Z 22. seje občinskega sveta Vrtec bodo dobili, hmeljni odpad že imajo! »Takšen osnutek odloka o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov, kot smo mu zdaj priča, je ne-življenjski, predvsem pa neuporaben na podeželju,« so bili enotnega mnenja videmski svetniki, ki so se pred prvo popočitniško sejo očitno kar dobro poglobili v prejeto gradivo. Čeprav je šlo zgolj za osnutek, je bilo slišati hudo veliko pripomb, ki bi jih na kratko lahko strnili v dve ugotovitvi; prvič, da prebivalstvo na takšen sistem dela z odpadki, in drugič, da bi bilo potrebno najprej zagotoviti vse pogoje za izvajanje odloka, šele potem pa ga sprejeti. To je, kot je pojasnil župan Bračič, malo težko, saj brez odloka ni pravne osnove za zagotavljanje pogojev. In se je debata zavrtela v začaranem krogu. Domače dvorišče nameniti kantam za smeti?! Svetnikom je šlo najbolj v nos dejstvo, da bo potrebno strogo ločevanje odpadkov, kar samo po sebi sicer ni sporno, zdela pa so se jim neživ-ljenjska določila, ki govore o bioloških odpadkih. S tem namreč na deželi lahko ravnajo drugače kot v mestu, čeprav to ne pomeni sežiganja, ki je oz. bo z novim odlokom strogo prepovedano. »Pri taki strogi selekciji ljudje ne bodo več vedeli, kaj sploh še lahko odlagajo v posode za smeti, in da ne bi plačevali astronomskih kazni (te bodo znašale od 100 do 350 tisočakov, op. a.), se bo še v veliko večji meri dogajalo, da bodo odpadke odlagali na črno, saj se ve, da največ v Šturmovcih,« je opozoril svetnik Rožman. Iz svetniških vrst pa je bilo slišati tudi hudo pikro (pa vseeno resnično), da bo očitno treba v prihodnje del domače parcele nameniti za več odlagalnih posod in da bodo tisti, ki zazidalne parcele šele kupujejo, morali razmišljati o nekaj kvadratih več, saj bo najprej potrebno zagotoviti prostor za »kante«, potem šele za hišo in kaj drugega ^ Tudi občina bi že morala poskrbeti za lokacije za zbirna mesta oz. ekološke otoke, kar v Vidmu očitno še ni urejeno. Takšna zbirna mesta bi, kot je bilo indirektno razumeti, vsaj malo ublažila odlaganje na črno, kajti če ne veš, v katero posodo bi doma kaj odložil, Kupe in kupčke odpadkov je najti povsod po videmski občini- z novim odlokom po mnenju svetnikov ne bo kaj bolje, le kazni bodo še višje. je najbolje, da vse skupaj odpelješ na takšno zbirališče ^ Osnutek so nato svetniki vseeno potrdili s pretnjo, da pa s predlogom odloka, ki se še čaka, ne bo šlo tako gladko! Idejni projekt za vrtec izbran - po izgledu nič posebnega Potem so po vrsti potrjevali tudi ostale točke dnevnega reda; najprej so podprli izdelavo novega reklamnega biltena za občino Videm v nakladi 3000 izvodov za ceno enega milijona tolarjev, potem so se strinjali z nekoliko krajšim in skromnejšim programom martinovanja, ki bo letos trajalo štiri (namesto deset) dni, podprli kidričevskega predstavnika za svet zavoda Lekarne Ptuj in soustanoviteljsko vlogo občine v glasbeni šoli Ptuj ter v OŠ Ljudevita Pivka v Ptuju. Prav tako so se brez posebnih razprav strinjali z izbranim idejnim projektom za vrtec, ki ga je narisala ena od študentk fakultete za arhitekturo. Idejna zasnova naj bi bila najbolj funkcionalna glede na dane pogoje in nova stavba naj bi tudi najmanj posegala v Oš, kar z drugimi besedami pomeni, da gre verjetno tudi za najcenejšo varianto izgradnje. Slišati je bilo tudi, da sam projekt, ki bo v prihodnje Hmelj je obran, hmeljni odpad pa, kot pravijo Videmčani, je letos najti v Sturmovcu in med hmeljnimi nasadi v centru občine. deležen še popravkov, po izgledu ni kaj posebnega, žal pa ga ni bilo možno videti, saj na občini nimajo nobene skice. Svetniki so si ga sicer imeli možnost ogledati že prej. Kakšen bo izgled vrtca, torej ne moremo zapisati, da gre za bolj kot ne arhitekturno manj atraktivno stavbo, pa je dal vedeti svetnik Boris Novak, ki je dejal, da bi si tudi v Vidmu (tako kot v Majšperku nova šola ali gorišniška občinska stavba) lahko kdaj privoščili tudi kaj manj »dolgočasnega« oz. bolj ekstravagantnega in lepega na oko ^ Prizadeti občani proti trasi daljnovoda Malo več besed sta svetnikom položila v usta le točki »pobude« in vprašanja svetnikov ter pregled realizacije naložb. Pri pobudah je bilo tako slišati Janeza Merca, ki je ob-činarjem prenesel očitke vse bolj razjarjenih prebivalcev Haloz, kjer še vedno ni mobi-telovega signala in da naj se to že končno uredi, potem pa ga je še zanimalo, kaj je s ponudbo ADSL in ISDN. Kot je povedal župan, naj bi se antena za signal postavila v kratkem, prav tako naj bi pošta v nekaj mesecih nadgradila centralo, ki bo omogočila uporabo ADSL in ISDN. Potem je bilo slišati Rožma-nov pisani spisek pripomb in vprašanj na račun cest, ki jih je treba popraviti, ter zahteve krajanov, da se aktivno vključijo v pripravo trase za daljnovod, ki naj bi tekel tudi preko njihovega območja: »Načrtovani daljnovod gre po načrtu preko dvorišča našega krajana, ne se delati bedake okoli te zadeve. Ptice naj ne bi prenesle negativnih vplivov take konstrukcije, ljudje pa?! Povem vam, da naši ljudje tega ne bodo dovolili in če bo treba, bodo v skrajnem primeru to dokazali tudi fizično - z nepokorščino!« Kako se služi s salonitkami Med razpravo o osnutku odloka za ravnanje s komunalnimi odpadki je bilo slišati tudi veliko kritike na račun črnih odlagališč v občini, na katerih je najti veliko tiste vrste odpadkov, za katere je treba v CERO Gajke plačati določeno ceno. Med temi so azbestne strešne plošče oz. salonitke, ki naj bi jih v Gajkah do enega kubičnega metra sprejemali zastonj, za večjo količino pa je potrebno plačati približno 20 tisočakov na m3. »Se mi zdi, da znajo s temi salonitkami v Gajkah dobro služiti. Ko sem v Gajke odpeljal svoje, plačal zahtevano ceno in jih razložil s prikolice, jih je pred mojimi očmi začel nalagati nekdo drug na svojo prikolico s pojasnilom meni, da jih rabi za drenažo, ter sijih odpeljal domov. Kakšna politika pa je to?! Se tako dela? To je norčevanje iz nas,« je svojo izkušnjo predstavil eden od svetnikov. Hmeljni odpad letos tudi v Šturmovcih Zatem je ponovno počilo še okoli letos odloženih hmeljnih odpadkov. Kot je bilo slišati, tokrat hmeljni odpad res ni pristal na nabrežjih Dravinje, ampak marsikje drugje; med hmeljnimi nasadi v centru Vidma ter na njivah in travnikih v Šturmovcih. »Gospod župan, kaj se zdaj dogaja, kje so se zadeve ustavile? Sprejeli smo sklep, da je treba hmeljni odpad počistiti, zgodi pa se nič. Letos ga lahko gledamo v Šturmovcih, kje bo pristal naslednje leto? Ali je komunalna inšpekcija brez moči,« je zanimalo Rožmana pa tudi ostale. Kot smo že zapisali, je novi lastnik hmeljišč, podjetje Hmelj, d. o. o., Dornava, na zahtevo svetnikov počistil del hmeljnega odpada, ki ga je odložil ob Dravinji, večji del pa je tam ostal s pojasnilom lastnika, da ni dolžan pospravljati za njegovimi predhodniki. Janez Merc je na takšno pojasnilo povedal: »S pričami lahko dokažem, da velik del preostalega, še vedno ležečega hmeljnega odpada ob Dravinji, ni dediščina' bivših lastnikov hmeljišča, ampak ga je tja navozil sedanji lastnik!« Župan na te ugotovitve ni imel odgovora, obljubil je le, da se bo pogovoril s Francem Šegulo, ki upravlja podjetje Hmelj, d. o. o. Kako bodo reševali ali rešili zadevo s hmeljnim odpadom, je tako ostalo odprto vprašanje; če se bo nadaljevalo le pri pogovorih in besedah, pa se verjetno spremenilo ne bo nič, ampak bo Videm postal zelo primerno odlagališče za odpadke »zelenega zlata« ^ Od tod in tam Dravci • Srečanje upokojenskih društev Na pobudo društva upokojencev Turnišče so se v soboto, 24. septembra, na športno-rekreacijskem centru Vrček v Dravcih na športno-družabnem srečanju srečala tri upokojenska društva oziroma njihovi člani in članice. Društvo upokojencev Turnišče, Videm in Zgornji Lesko-vec. Skupaj se nas je zbralo okrog 80 članov in članic. Najbolj številno je bilo društvo upokojencev Turnišče, sledilo je društvo iz Vidma in Zgornjega Leskovca. Družabno srečanje se je ob zelo lepem vremenu pričelo ob 10. uri na rekreacijskem centru v Dravcih. Najprej so pevke in pevci DU Turnišče pripravili kratek kulturni program. Nato smo se z dobro enolončnico okrepčali in se pripravili na športno-zabavno tekmovanje med društvi. Prva igra oziroma tekmovanje je bilo luščenje koruze. Vsaka ekipa je dala po štiri člane ali članice, čas luščenja je bil tri minute. Sledilo je tehtanje. Prvo mesto je zasedla ekipa Turnišča, druga je bila ekipa iz Vidma in tretja ekipa in Zg. Leskovca. Po kratkem počitku je sledila druga igra, in sicer košnja trave. Vsako društvo je dalo po tri kosce, pokositi so morali razdaljo 20 m v najkrajšem možnem času in ob bučnem spodbujanju vseh ostalih ter lepe pesmi, ki so jo zapele turniške pevke, je bilo v košnji tako lepo kot v starih časih. Tudi Putrih z dobro haloško kapljico ni manjkal. Prvo mesto v košnji sta si delili dve ekipi, ki sta imeli popolnoma enak čas košnje, to so bili kosci s Turnišča in Vidma, sledil je Leskovec z malim zaostankom. Po tem tekmovanju smo se zopet malo okrepčali. Naslednje tekmovanje je bilo vlečenje vrvi. Najmočnejša ekipa je bila zopet ekipa Turnišča, sledil je Videm, za njim Leskovec. Smeha in dobre volje ni manjkalo, za razvedrilo in ples je poskrbel domači ansambel, za izvrstno hrano in pijačo pa je poskrbelo gostišče Vrček iz Sovič. Pozdravit nas je prišel tudi župan občine Videm g. Friderik Bračič, ki je v svojem krajšem govoru poudaril, da so takšna srečanja potrebna in zaželena. Enakega mnenja smo bili tudi mi vsi, ki smo se tega lepega druženja udeležili. Sklenili smo, da bo to jesensko srečanje treh društev ostalo tradicionalno in naslednje leto prevzame organizacijo srečanja Društvo upokojencev Videm. Sledil je še skupni posnetek vseh udeležencev srečanja in polni dobre volje in lepih spominov smo se v večernih urah odpeljali na svoje domove. F. K. Sv. Andraž • Blagoslov novega križa Foto: Tone Lovrec "O sveti križ, življenja luč, o sveti križ, nebeški ključ,-ponižno te častimo, zvestobo obljubimo, " so z uvodno pesmijo začeli domači cerkveni pevci ob obredu blagoslovitve križa na kraju, kjer ga nikoli ni bilo in od koder bo še desetletja in desetletja kazal mimoidočim iz zemeljskega v nebeško življenje. Tisto soboto, 10.septembra, seje prebivalcem manjšega kraja Rjavci, župnije Sv. Andraž v Slovenskih goricah, v istoimenski občini, uresničila dolgoletna želja po postavitvi vidnega znamenja tudi v njihovi vasi. Kakor je v pozdravnem nagovoru povedal župan občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah g. Franci Krepša, je k postavitvi križa prispevala večina v vasi, pa tudi marsikateri drugi, tudi od daleč. Zemljišče, les, korpus, zemeljska in druga dela, skrbi, denarni prispevki so darovi, ki so jih prispevali. Križ je blagoslovil domači župnik g. Janez Vagner, slovesnost blagoslova križa se je končala s petimi litanijami Matere božje v moški izvedbi ter petju Marijinih pesmi, po slovesnosti pa je sledila pogostitev. Tone Lovrec Foto: SM Foto: SM Planika • Obrat v Turnišču naj bi prevzel nemški Meindl Za obrat v Kranju in Majsperku ni interesa Medtem ko naj bi Planikin obrat v TUrniSču Se ta mesec prevzelo nemSko obutveno podjetje Lukas Meindl, se za kranjski in majšperški obrat ter zadnja dva pogodbeno zaposlena v majšperški prodajalni Planike ne zanima nihče. Zgodba nekoč uspešnega podjetja Planika Kranj, ki je še leta 2003 ustvarjala za 6,6 milijarde tolarjev prometa in jo je tako kot nekatera druga slovenska obutvena podjetja pahnilo v krizo ter nato v stečaj huda konkurenca cenejše obutve iz tujih trgov, se, kot kaže, vendarle razpleta, saj so prejšnji teden na Okrožnem sodišču v Kranju odprli ponudbe za nakup premoženja Planike Kranj v stečaju. Za proizvodno-poslovni objekt v Kranju je bila izklicna cena 1,25 milijarde tolarjev, za obrat v Turnišču 390 milijonov, za obrat v Majšperku, ki je v najboljših časih v letu 1990 zaposloval prek 400, pred stečajem pa 117 delavcev, pa 160 milijonov tolarjev. Kot je povedal stečajni upravitelj Planike Andrej Marine, se je na ponudbo o odkupu premoženja Planike do naroka odzvalo le nemško obutveno podjetje Lukas Meindl, ki je izrazilo interes za nakup obrata v Turnišču, s katerim že sedaj tesno in uspešno sodeluje. Ponudbo je po natančnem pregledu ugodno ocenil, zato je pričakovati, da naj bi podjetje Meindl teden dni po naroku, torej še ta teden, prejelo obvestilo, da je izbrano za ustreznega ponudnika, kupoprodajna pogodba pa naj bi bila sklenjena v 15 dneh. Natančno vsebino ponudbe naj bi Marinc predstavil javnosti in zaposlenim v tur-niškem obratu, kjer se kljub Foto: M. Ozmec Proizvodna hala s stroji v Majšperku še vedno čaka na svojo usodo. stečaju proizvodnja nemoteno nadaljuje, šele po podpisu omenjene pogodbe. Za sedaj nam je zaupal le, da Meindl zagotavlja proizvodnjo v tem obratu tudi vnaprej, ohranjena pa naj bi bila tudi večina od sedanjih 250 delovnih mest. In če se obratu v Turnišču obeta sorazmerno dober razplet, pa po Marinčevih besedah za obrata v Kranju in Majšperku skoraj ni več možnosti, da bi lahko ohranila dosedanjo dejavnost izdelovanja obutve. Za nobenega od teh dveh obratov namreč ni nobenega zanimanja, saj na prvi javni razpis ni prispela nobena ponudba. Ker naj bi bile po oceni stečajnega upravitelja izklicne cene nepremičnin precej visoke, so se že lotili prodaje po posameznih delih, oziroma ločene prodaje opreme in nepremičnin. Ponovno objavo razpisa za prodajo nepremičnin z javnim zbiranjem ponudb naj bi Marinc objavil v 14 dneh, poslovno stavbo v Majšperku, ki zajema tudi manjše funkcionalne objekte, dvorišče, parkirišče in zelenice, naj bi prodal kot celoto, vendar po nižji ceni od izklicne vrednosti 160,8 milijona tolarjev. Negotova pa je tudi usoda še zadnjih dveh zaposlenih v maj-šperškem obratu, poslovodje trgovine Draga Vogrinčiča in prodajalke Ide Topolo-vec, ki sta zaposlena za določen čas in jima pogodbo o zaposlitvi podaljšujejo mesečno. Kljub temu v Planikini prodajalni po dokaj ugodnih cenah uspešno prodajata v glavnem ostanke proizvodnje Planike in izdelke njenih kooperantov. Poslovodja Drago Vogrinčič nam je tudi zaupal, da se resno zanima za najem prodajalne tudi po končanem stečaju, saj želi ohraniti stike z vsemi poslovnimi partnerji, poskušal pa bo pritegniti tudi Peko in Alpino. Za proizvodno-poslovni objekt v Kranju, katerega vrednost je bila ocenjena na 1,25 milijarde tolarjev, pa naj bi se Marinc odločil za prodajo po delih. Pričakujejo, da naj bi del opreme in objekta kupil italijanski podjetnik Fran-eo Zaneeeoeia z blagovno znamko The best, ki v Kranju že od avgusta izdeluje obutev z 18 nekdanjimi delavci Planike in naj bi obljubil delo še za 40 do 50 ljudi. Sicer pa ima to podjetje sklenjeno enoletno najemno pogodbo z enomesečnim odpovednim rokom. To pa pomeni, da bi stečajni upravitelj v primeru, če bi uspel najti drugega kupca za objekt, lahko najemno razmerje še prekinil. M. Ozmec Ormož • Izredna seja številnih imenovanj Odločali zakonito ali ne? Razlog za sklic ponedeljkove 11. izredne seje občinskega sveta Ormož so bila številna imenovanja in soglasje k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma Ormož, ki je bil po preteku mandata v. d. direktorici Vesni Mele s 1. oktobrom brez uradnega vodstva. Po spremenjenem statutu, ko so se v občinskem svetu odločili, da je zdravnikov za direktorje škoda, so prej enotno direktorsko funkcijo razdelili na strokovni in poslovni del. Nova strokovna vodja ZD Ormož je poslala domačinka Zlata Vičar Polak, dr. med., spec., za vršilca dolžnosti poslovnega direktorja pa je svet zavoda imenoval mag. Bojana Burgarja, sicer člana sveta zavoda in ravnatelja OŠ Ormož. Pred tem je bil že izveden razpis za omenjeno delovno mesto, vendar se svet kljub kar trem kandidatom, ki so ustrezali razpisnim pogojem, ni mogel poenotiti za enega izmed njih in tako nobeden izmed kandidatov ni dobil potrebne večine. K imenovanju v. d. direktorja mag. Burgarja za največ 6 mesecev je svoje soglasje v imenu ustanovitelja moral podati tudi občin- ski svet. Največ vprašanj in pomislekov je imel ob predlaganem soglasju v imenu opozicije Alojz Sok. Najprej je zahteval pojasnilo o načinu izbora kandidatov za direktorja ter podvomil, ali lahko na enak način kot direktorja izberejo tudi vršilca dolžnosti, oziroma ali je bila varovana zakonitost postopka. Pomisleke je imel tudi, ker je predlagani kandidat polno zaposlen in kot tak lahko v skladu z zakonom drugod dela le petino delovnega časa. To pa se je Soku za ustanovo, ki se nahaja pred tako pomembnimi odločitvami, ni zdelo dovolj. Župan Trofenik je Soku ostal večino odgovorov dolžan, saj je rekel, da ima o opravljenem razpisu samo neuradne informacije in s temi pač ne more operirati, sicer pa bodo svetniki dobili informacije, ko bo ustanovitelj dobil zapisnike sej sveta zavoda. Alojz Sok je tak postopek glasovanja o v. d. direktorja označil kot vabilo, naj najprej skoči v bazen, potem pa bo že videl, ali je v njem voda ali ne. Na koncu je od 20 glasujočih 15 svetnikov potrdilo mandat v. d. direktorja ZD Ormož mag. Bojanu Burgarju. Na dnevnem redu so bila še štiri imenovanja in po pozivu komisije za volitve in imenovanja naj bi stranke svoje predloge za člane različnih odborov in svetov sporočile do srede. Potem pa je bila za ponedeljek sklicana izredna seja in rok za prijavo kandidatov se je skrajšal. O tem so stranke tudi pisno in telefonsko obvestili. Kljub temu predstavnikom Koalicije Slovenija ni uspelo sporočiti imen svojih kandidatov, ker o tem odločajo na upravnem odboru, ki pa ga do ponedelj- ka niso uspeli sklicati. Zato je Alojz Sok predlagal umik imenovanja nadomestnega člana sveta v Psihiatrični bolnici Ormož in člana sveta v Mladinskem centru Ormož. Večina je predlog zavrnila in po daljši razpravi o tem, kakšno administracijo ima ali nima katera od strank, so v svet zavoda bolnišnice imenovali Vladimirja Kovačiča od Sv. Tomaža, namesto Branka Hergula, ki je podal pisno izjavo o odstopu, pa so v svet mladinskega centra imenovali Dejana Jurkoviča iz Vinskega Vrha. Branko Hergula se je umaknil tudi iz odbora za družbene dejavnosti, kjer ga je nadomestil Stanko Pignar iz Podgorcev. Odstopil je tudi član odbor za kmetijstvo Jože Plohl, na njegovo mesto pa so do konca mandata imenovali Janka Tomažiča s Hajdla. Od tod in tam Križevci • Pri Slavičevih bogata ponudba Znana podjetniška družina Slavič iz Ključarovcev v občini Križevci, ki je znana tudi po reji kasačev in odličnih rezultatih s tekmovanj na kasaških dirkah, v zadnjem času veliko pozornosti namenja turizmu, njihovo osnovno načelo pa je, da sta vino in kasač še naprej osrednja promotorja prleške regije. Pred leti so tako Slavičevi postali lastniki Ljutomerčana, prav tako pa so pod svoje okrilje vzeli soboško podjetje Zvezda - Diana, ki se med drugim ukvarja tudi s turistično ponudbo. Z namenom širjenja turistične dejavnosti so v tem mesecu ob domačiji v Ključarovcih odprli objekt v skupni velikosti več kot 1000 kvadratnih metrov. Poleg gostinskega lokala je v tem objektu šest triposteljnih sob, namenjenim vsakodnevnim turistom. Miha Šoštarič Ljutomer • Na ogled dela Mirka Rajnarja Foto: NikoSoštarič V ljutomerski Galeriji Ante Trstenjak so odprli razstavo del soboškega likovnega umetnika Mirka Rajnarja, ki doslej v Ljutomeru samostojno še ni razstavljal. Rajnar je bil do zdaj velikokrat udeleženec ljutomerskega Ex-tempora, v okviru katerega je prejel številne nagrade, tokrat pa se Ljutomerčanom predstavlja s slikami malega formata na samostojni razstavi. "Mirko Rajnar je v letih 1994 in 1998prejel odkupno nagrado, leta 1996pa je dobil veliko nagrado," je o dosežkih umetnika povedal kustos ljutomerske galerije Anton Ratiznojnik ter ob tem dejal, da je bil Rajnar uspešen tudi na dveh Bienalih slik malega formata, kiju prav tako pripravljajo v prleški prestolnici. Razstava bo na ogled do 28. oktobra. NŠ Ptuj • Katica ima največje... zelje Foto: M. Ozmec Ne le na podeželju, tudi sredi Ptuja rastejo maksi pridelki, še posebej letošnjo jesen, ki je s svojimi darovi obilnejša kot sicer. Katica Orlač iz Mariborske ceste 5 se lahko pohvali, da je na svojem srednje velikem vrtu letos pridelala maksi velike sadeže. Fižol je zrasel v višino prek 4 m, večji in obilnejši so tudi njeni stroki, da ne govorimo o maksi bučkah - šefih, ki se bližajo enemu metru, pa o maksi poru, čebuli in paradižniku. Med vsemi temi maksi pridelki pa je vse do našega obiska kraljevala ogromna glava zelja, kakršne še oko našega fotografa ni videlo. Takoj po fotografiranju je, kot se sicer spodobi, Katica maksi zeljno glavo odrezala ter očistila odvečno perje, da smo lahko opravili uradne meritve in tehtanje. Ne boste verjeli, njen obseg je kar 108 cm, tehtnica pa se je ustavila pri dobrih 6,82 kg. Zares redek primer, vreden objave. -OM Foto: MS Podlehnik • Ponoven pregled računskega sodišča Revizorji za nazaj, župan (po svoje) naprej ^ Podlehniška občinska uprava z županom na čelu nikakor nima sreče z računskim sodiščem. Si lahko kdo sploh predstavlja, da so revizorji tega organa podvomili v verodostojnost odzivnega poročila občine, po katerem naj bi v občini popravili vse napake, ki jih je pri poslovanju občinske uprave v letu 2003 odkrilo računsko sodišče, in minuli teden ponovno obiskali nesrečne občinarje ter župana?! Namen njihovega zadnjega obiska je bil torej, kot že rečeno, preveriti, ali je bilo odzivno poročilo občine resnično in ali so napake tudi v resničnosti odpravljene ter s kakšnimi ukrepi. Ugotovitve skoraj celotedenskega preverjanja bodo po napovedih revizorjev znane konec leta, ko jih bodo uradno objavili na svojih internetnih straneh. Gotovo pa je pri vsem skupaj, če nič drugega, precej grenka pilula za vse vpletene oz. podlehniško občinsko vodstvo dejstvo, da so edina občina v državi doslej, kjer se je računsko sodišče odločilo preveriti resničnost poročila o odpravljenih napakah. Ob tokratnem pregledu je bil na zagovor klican tudi predsednik podlehniškega nadzornega odbora Roman Cesar. Kot je povedal, je šlo za zelo podrobno izpraševanje o delu nadzornega odbora v dvomesečnem času od konca januarja do konca marca, ko je bil zadnji rok za oddajo občinskega odzivnega poročila. »Glede možnosti dela NO v tem obdobju sem lahko povedal le neovrgljiva dejstva, in sicer da v teh dveh mesecih delovanje NO ni bilo omogočeno. Odbor je sicer sprejel plan dela za to leto in z njim seznanil tudi župana ter občinsko upravo, vendar ničesar iz tega plana nismo mogli izvesti, saj nismo imeli dostopa ne do prostorov, ne do dokumentacije, kaj šele da bi nam župan v skladu z zakonodajo omogočil prisotnost strokovnega osebja za razlage postavk!« Kot je še povedal Cesar, je moral revi-zorki izročiti oz. pokazati vso dokumentacijo, ki dokazuje Zakaj ne raje milijardo kredita?! Predlog župana o 300-milijonskem kreditu sploh ni slab. Le zakaj seje sploh ustavil pri skromnih 300 milijonih?! Več bi lahko naredil recimo s 500, 600 milijoni ali pa milijardo. Že samo večnamenska dvorana ob šoli bo stala najmanj okrog 400 milijonov (sofinanciranje ministrstva je le 27-odstotno), v načrtu je še preureditev šole in ureditev vrtca, kar bo zahtevalo vsaj še približnih 250 milijonov, izgradnja kanalizacije je šele v povojih in celovit projekt bo zahteval krepke sto-milijonske cifre, občani se množično pritožujejo nad uničenimi cestami še tam, kjer je že asfalt, da o makadamskih niti ne govorimo itd. Pa še kakšen kredit za vodovod bo potrebno odplačati do konca. Milijarda svežega kredita bi bila po tej logiki gotovo boljša rešitev, če že omejevanje kreditiranja občine po zakonodaji na (borih) 20 odstotkov proračuna v Podlehniku ni ravno upoštevanja vredno določilo. Glede na velikost lanskega podlehniškega proračuna bi namreč lahko maksimalna zadolžitev občine znašala (pri upoštevanju zgornje meje 20 odstotkov) dobrih 100 milijonov, brez morebitnih še neizplačanih kreditov. Župan Vekoslav Fric se ne da in razmišlja 'doigoročno': »Predlagam 300 milijonov dolgoročnega kredita!« zakonitost (možnosti) dela NO ter sprejetih sklepov tega organa, prav tako dokazati, da je za seje nadzornega odbora izdal vabila županu in ostalim delavcem občinske uprave: »Seveda je NO vsa ta vabila predajal občinski upravi, če pa so bila razposlana ostalim vabljenim, ne morem vedeti in tudi ne odgovoriti. Res pa je, da na naše seje ni prišel nihče od vabljenih in da je NO ostal tudi brez pisarne, tako da so se seje NO v pregledo-vanem obdobju odvijale kar v predprostoru ali na hodniku zadružnega doma, kjer ima občina svoj sedež.« Cesar ob tem še dodaja, da kot predsednik NO že dalj časa ne dobiva vabil na seje občinskega sveta in da so bili tudi nekateri kasnejši dopisi s strani župana naslovljeni nanj kot fizično osebo, torej občana in ne kot predsednika NO: »Nič nimam proti osebnim pogovorom z županom kot soobčanom, vendar pa, ko gre za zadeve občine, za občinsko finančno poslovanje, se na takšni ravni ne morem in ne smem pogovarjati z njim. To je navsezadnje protizakonito!« Župan predlaga še 300 milijonov kredita Na izsledke in poročilo računskega sodišča bo potrebno počakati. Z malo šale (in kar nekaj resnice) pa v Pod-lehniku kar dobro skrbijo za to, da bi uslužbencem tega državnega organa nikakor ne zmanjkalo dela, če bi jim le bilo do tega. Pred prvo letošnjo jesensko popočitniško sejo namreč že tečejo aktivni sestanki raznih komisij in predsednikov posameznih komisij. Glavni žulj je tokrat seveda rebalans proračuna, ki bo, glede na polletno poslovanje občine, neizbežen. To sicer ni kakšna posebnost, čeprav je že polletni proračun takšen, da marsikoga boli glava, saj indeksacija (oz. razlike v planiranem in doseženem) nekaterih postavk znaša tudi večkrat po 100 odstotkov ^ Razlage za takšna odstopanja so (lahko) bolj ali manj opravičljive, o čemer bodo pač morali odločiti svetniki. Očitno pa brez dodatnega zadolževanja občine naprej ne bo šlo več, kar dokazuje županov predlog, ki je bil podan na zadnjem sestanku predsednikov komisij. »V računu financiranja se bodo pojavile spremembe glede na prvotni plan proračuna za leto 2005. Manjkajoča sredstva se lahko nadomestijo samo z zadolžitvijo, ki je potrebna, da bodo odhodki in prihodki v proračunu izravnani in bo dosežena planirana dinamika financiranja, ali pa z izključitvijo naslednjih postavk: 3 milijone za stanovanjsko izgradnjo, 23 milijonov za nakup zemljišč in 32 milijonov za asfaltiranje cest. Kljub izključitvi navedenih postavk se bo občina likvidnostno kratkoročno zadolževala.« Enostavno povedano takšen predlog govori o tem, da tudi če občina porabi skupno 58 milijonov, ki jih je nameravala porabiti največ za ceste, razliko pa še za nakup zemlje in stanovanja, za druge namene (dvorano?) bi se morala še vedno zadolževati. Zato ne čudi drugi del predloga župana, ki predlaga takšno rešitev: »V skladu z zakonom se občina lahko zadolži v višini 20 odstotkov lanskoletnega proračuna. Sprejemljiva je dolgoročna (15-letna) zadolžitev z možnostjo moratorija pet let pri najugodnejšem ponudniku do skupne višine 300 milijonov tolarjev. Razporeditev teh sredstev predlagam naslednjo: 150 milijonov za financiranje šolskega prostora in 150 milijonov za gradnjo cestne infrastrukture.« Ali bo oz. je občinski svet županov predlog vzel zares ali ne, bo jasno na prvi seji. Po neuradnih informacijah svetniki nikakor niso navdušeni, po drugi strani pa je jasno, da niti dvorane ne bodo mogli zgraditi do konca, če ne bodo najeli kredita. SM Tristomilijonski kredit bi župan razpolovil: pol bi ga namenil za izgradnjo šolskega prostora (na sliki: dvorana v izgradnji), drugih 150 milijonov pa za modernizacijo cest. Ljutomer • Čistilna naprava že poskusno obratuje Priključila se bo še občina Križevci pri Ljutomeru Občini Ljutomer in Križevci pri Ljutomeru sta za čistilno napravo prispevali 47,26 odstotka, gospodarske družbe Krka, Pomurske mlekarne in Ljutomer-čan pa 52,74 odstotka od skupnega zneska investicije v višini 1.023.961.381 tolarjev. "S ciljem, da se poenoti kvaliteta čiščenja komunalnih in tehnoloških odpadnih voda, uskladijo časovni okviri prilagoditve novim zakonodajnim določilom in optimiziranjem stroškov čistilne naprave, smo leta 2002 podpisali Pismo o nameri, leta 2003 pa tudi Pogodbo o sofinanciranju izgradnje skupne čistilne naprave Ljutomer s pripadajočo infrastrukturo. Podpisnice pogodbe občini Ljutomer in Križevci pri Ljutomeru ter gospodarske družbe Krka Novo mesto, Pomurske mlekarne in Ljutomerčan s ponosom in zadovoljstvom ugotavljamo, da smo bili v slovenskem prostoru prvi, ki nam je uspelo tako zahteven projekt izpeljati ob povezovanju zasebnega in javnega kapitala," je ob otvoritvi čistilne naprave dejal ljutomerski župan Jožef Špindler. Kapaciteta čistilne naprave v Ljutomeru znaša 23.000 populacijskih enot, vendar trenutno poskusno obratuje v velikosti 15.000 enot, saj še gospodinjstva občine Križevci pri Ljutomeru niso priključena na sistem. Do konca letošnjega leta naj bi stekli vsi postopki za izgradnjo povezovalnih kanalov, ki bosta omogočila dotok odpadnih vod z območja občine Križevci pri Ljutomeru do čistilne naprave. Vrednost čistilne naprave znaša 1.023.961.381 tolarjev, od tega je delež javnega kapitala 47,26 odstotka, delež Foto: Mlha Sostaric Čistilna naprava v Ljutomeru bo do junija prihodnje leto obratovala poskusno. zasebnega kapitala pa 52,74 odstotka. Občina Ljutomer je kot pooblaščeni investitor uspela za navedeno investicijo pridobiti tudi nepovratna sredstva Ministrstva za okolje in prostor v višini 199.838.063 tolarjev. V sklopu javnega dela je delež občine Ljutomer 29,26 odstotkov, delež občine Križevci pri Ljutomeru pa 18 odstotkov. Več kot polovico sredstev so tako prispevale gospodarske družbe Krka (298 milijonov tolarjev), Pomurske mlekarne (184 milijonov tolarjev) in Ljutomerčan (57 milijonov tolarjev). Gradnja čistilne naprave v Ljutomeru se je pričela junija lani, tehnični pregled na čistilni napravi v Ljutomeru je bil izveden 8. junija letos, dvajset dni pozneje pa je bilo s strani Ministrstva za okolje in prostor izdano tudi uporabno dovoljenje. Čistilna naprava v Ljutomeru bo do junija prihodnje letu delovala poskusno. Izvajalec komunalne infrastrukture je bilo podjetje Segrap Ljutomer, gradbena in investicijska dela na objektu je izvedlo podjetje SGP Pomgrad Murska Sobota, ki je tudi dobavilo tehnološko opremo in opravilo vse potrebne elektro-instalacije. Pooblaščeni izvajalec investicijskih poslov je bilo Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer, ki bo tudi v prihodnje vzdrževalo in upravljalo čistilno napravo. Miha Šoštarič Foto: SM Foto: SM Ivanjkovci • Katastrofalno leto za sadjarstvo Slabo leto in nizke cene Sadjarstvo podjetja Jeruzalem Ormož VVS letos pestijo resne težave, saj so zaradi toče izgubili 70 % pridelka in bodo za izpolnitev pogodb jabolka morali celo dokupiti. Direktorica podjetja Mira Kelemina je navajena različnih letin, za letošnjo pa je povedala: »Letošnje leto smo bili katastrofalno prizadeti s točo. V sadjarstvu sem 30 let, pa česa takega še nisem doživela. Po toči so bili prizadeti čisto vsi sadjarski objekti in od zavarovalnice imamo priznane preko 70 % škode. Nekateri nasadi pa so bili uničeni popolnoma. Skupno nas je letos toča prizadela šestkrat. Še pred tem pa je nekatere nižinske nasade popolnoma uničila pozeba. Drevesa, ki niso odvrgla listja in zaključila vegetacije, so zanič. Letos ni nič normalno Posledica toče pa ni le manjši pridelek, ampak tudi zelo oteženo delo pri obiranju in sortiranju, saj je treba biti zelo natančen in izločiti vse poškodovane sadeže. Jabolka so pričeli pobirati 15. avgusta, ko je letina kasnila za dva tedna. Zaradi visokih temperatur v septembru pa so plodovi zamujeno nadoknadili in sedaj zorenje praktično prehiteva, ker so zrele že vse sorte. Doslej so nabrali le 500 ton in jasno je, da bodo morali jabolka dokupiti, da bodo lahko izpolnili pogodbe, ki jih zavezujejo. Trg zahteva 1. kvaliteto V sadjarstvu je zaposlenih 24 delavcev, ki opravljajo predvsem dela transporta in kontrole, obiranje pa opravljajo z najeto delovno silo. Večina obiralcev je iz okoliških krajev, ker pa jih je več deset še manjkalo, potrebujejo namreč 120 delavcev, so k delu pritegnili skupino Romov iz Murske Sobote. Ker je delo treba opraviti kvalitetno, označijo delavcem vsak obran zaboj, tako da je sledljivost in kontrola zelo dobra. Trg namreč zahteva prvo kvaliteto, slabega blaga se ne da več prodati. Svoj pridelek ivanjkovski sadjarji tržijo preko družbe Štajersko sadje in zelenjava pod znamko Vita Ops, (ops - bog plodov in letine ali okrajšava za »okusni plodovi Slovenije«), kjer je združenih osem velikih ustanovnih pro- Direktorica sadjarstva Mira Kelemina: »V 30 letih nisem doživela tako katastrofalnega leta.« V sortirnici pride vsako jabolko na svoje mesto. Skoda je le, da kupci v trgovinah tega niso deležni, saj se sadje v trgovinah pogosto ponuja povsem neprimerno. izvajalcev in številni majhni. Direktorica Kelemina pravi, da cene v sadjarstvu drastično padajo, velike trgovske verige govorijo le še o akcijah in redno prodajo vežejo na sodelovanje v akcijah. Trenutno trgovci ponujajo 70 SIT za kilogram jabolk, ob tem je treba vedeti, da je lani stala pridelava kilograma jabolk podjetje 60 SIT, letos bo še več. Če k temu pri-štejejo še embalažo, prevoz, provizije, superrabate, potem pod 100 SIT ne morejo prodajati, je prepričana Kelemino-va. V ceni jabolka v trgovini pa znaša cena surovine le okrog 20 %. Direktorico jezi tudi neprimeren način prodaje sadja v trgovinah, ki jim sadjarji prodajo 1. kvaliteto, v trgovinah pa prve kvalitete praktično ni mogoče dobiti. »Sled za našim jabolkom se v trgovini izgubi. Jabolka se presujejo, preložijo, v trgovini še ni pravega odnosa in na policah najdemo tudi slabo kvaliteto.« V Ivanjkovcih pa sadje prodajajo tudi na drobno in imajo stalne kupce. Cene so fleksibilne od 20 SIT za industrijo, 50 SIT za izbor lepe industrije, po 100 SIT je druga kvaliteta, 120 in 150 SIT pa prva kvaliteta. Okusi so seveda različni, a direktorica za jabolčni zavitek uporablja jabolka el-star, ker ima prijetne kisline. Sicer pa se okus potrošnikov zelo spreminja. Pred leti priljubljene sorte idared, jona-gold, jonatan so preživele, na pohodu so fuji, braeburn in rana gala. Te nove sorte imajo veliko klonov in glede na lego lahko sadjarji izbirajo sorto, ker so sorte zaščitene, pa si je treba pridobiti tudi licenco. »Pred leti smo sadili sorte, ki so se jeseni najlepše prodale v Evropo. Sadje je pri nas namreč en ali dva tedna prej zrelo kot v Avstriji in Nemčiji in smo veliko izvozili. Sedaj smo vsi v Evropi in nismo več zanimivi, pretok blaga je dosti večji.« Po novem niso več zanimivi tudi za tržišča Hrvaške, Bosne in Srbije, saj je sadje s carino vred predrago. Po drugi strani pa Poljska z velikimi količinami manj kvalitetnega blaga spušča cene. Cene v sadjarstvu v celotni Evropi po besedah Keleminove padajo iz leta v leto. Letošnjo pomlad je bil padec cen za 18 %, lansko jesen pa za 30 %. Sicer s samo prodajo ni težav, težave so le s ceno. Nujna zaščita pred točo V podjetju 130 hektarjev rodnih površin redno obnavljajo, spreminjajo sorte in sadijo enovrstne sisteme, ki dajejo boljšo kvaliteto, ožji pa je tudi herbicidni pas. Hladilnica kapacitete 1800 ton je ob normalnem pridelku 4000 ton jabolk močno premajhna, vendar je to posledica navad v preteklosti, ko so se pridelovale sorte, ki so se jeseni prodale. Sedaj se sadijo sorte, ki so zanimive v zimskem času, hlajenje pa naj bi trajalo le do marca, aprila, ko prihajajo v prodajo jabolka iz južne poloble. Mira Kelemina ocenjuje, da je sadjarstvo v težavah, ker nima strehe nad glavo in dolgoročno se sadjarstva brez pro-titočnih mrež ne bo več dalo iti. Še letos nameravajo izkrčiti 20 hektarjev sadovnjakov in vse nove nasade bodo opremili s protitočnimi mrežami. Pri investicijah si pomagajo z odvajanjem 3 % od celotnega prometa v operativni sklad, k temu denarju pa se doda še 50 % iz Bruslja. Tako oplemenitene investicije že potekajo V letošnjem letu so na ta način nabavili 1600 plastičnih palet-nih zabojev in postavili bodo 4 hektarje protitočne zaščite v Savcih. Na državni ravni pa imajo za sofinanciranje prijavljen dvoletni projekt obnove 16 hektarjev sadovnjakov s protitočnimi mrežami. viki klemenčič ivanuša Ljutomer • Družba Ljutomerčan pričela trgatev in odkup grozdja V kleti prostora za pet milijonov litrov V zadnjih dneh meseca septembra so v družbi Ljutomerčan pričeli obirati rane sorte grozdja, sedaj pa pobirajo laški in renski rizling ter šipon. Pričeli so tudi že odkupovati grozdje od zasebnikov. sladkorja pa bodo za kilogram plačali od 55 do 140 tolarjev. Drugo kakovostno skupino sestavljajo laški rizling, šipon, riz-vanec, kerner, ranina in zeleni silvanec, cena za kilogram se bo gibala od 55 do 110 tolarjev, v tretji kakovostni skupini pa je mešano belo grozdje, ki bo po kilogramu ovrednoteno od 55 do 80 tolarjev. Miha Šoštarič Družba Ljutomerčan, ki je v lasti družine Slavič iz Klju-čarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru, je v tem letu prodala več kot dva milijona litrov vina, sedaj pa ima v kleti še približno 900.000 litrov vina letnika 2004. Po zagotovilih vodstva družbe bodo do konca tega leta prodali vse zaloge, saj je povpraševanje na trgu prav v zadnjih mesecih leta največje. V letošnjem letu so se na tržišču pojavili s šampanjcem Philippus, odlično pa se je pri kupcih prijela tudi nova linija Excelsior, predvsem v tujini. Največ vina so prodali v Slo- veniji, nekaj pa so ga izvozili v Italijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro, Hrvaško, Belgiji ter tudi v Kanado. Zadnje dni meseca septembra je okrog 80 ljudi pobiralo rane sorte, kot so ranina, muškat otonel in rizvanec, ki jih imajo zasajene na desetih hektarjih. Pridelki bodo letos nekoliko nižji, ocenjujejo, da za približno 20 odstotkov. Poleg slabega vremena je za izpad pridelka v letošnjem letu kriva trtna rumenica, predvsem pri sortah souvignon, rumeni muškat, chardonnay, na sivem in modrem pinotu pa je v spo- mladanskem času nekaj škode naredila tudi pozeba. Vodstvo Ljutomerčana je v preteklem obdobju obnovilo kar 70 hektarjev vinogradov, ki še letos ne rodijo, na preostalih površinah pa imajo za obrati okrog 600.000 trsov, na katerih je približno 1,5 milijona kilogramov grozdja. V tem tednu bodo obirali laški in renski rizling ter šipon, poleg zaposlenih pa jim bo pomagalo še več kot 100 ljudi, predvsem tistih, ki so prijavljeni na zavodih za zaposlovanje. Pričeli so že tudi z odkupom od zasebnikov. Milijon kilogra- mov grozdja imajo zagotovljenih s podpisanimi pogodbami, ker pa imajo po temeljiti obnovi sedaj kapaciteto kleti okrog pet milijonov litrov vina, bodo grozdje odkupili tudi od tistih, ki jim doslej še niso prodajali pridelka. Za pridelek leta 2004 je družba Ljutomerčan zasebnikom plačala v povprečju 87 tolarjev po kilogramu, določene pa so že tudi cene za letošnji odkup. V prvo kakovostno skupino so uvrstili chardonnay, beli in sivi pinot, muškat otonel, rumeni muškat, traminec, sauvignon in renski rizling, glede na stopnjo Foto: Miha Soštarič (Stiskanje grozdja v družbi Ljutomerčan): cene grozdja so v družbi Ljutomerčan že znane: od najmanj 55 do največ 150 za kilogram Foto: vki Podravje • Odkup koruze in grozdja Cena za grozdje skrivnost, za koruzo niti 20 tolarjev?! "Kot je znano, je odkup grozdja že v teku, nekatere sorte so že dobile dovoljenje. Odkupujemo pa izključno od pogodbenih proizvajalcev, torej tistih, ki so sklenili petletne pogodbe po navodilih in zahtevah KZ in Ptujske kleti. Že pri prvih prevzemih pa ugotavljamo manjša odstopanja od pogodbenih količin, predvsem zaradi toče in pozebe," stanje prvih odkupov ocenjuje direktor KZ Marjan Janžekovič. Sicer prevelikega izpada od pogodbenih količin zaradi posledic naravnih ujm v KZ oz. Kleti po besedah Janžekoviča ne pričakujejo: "Mislim, da bodo pogodbe realizirane, seveda pa nekaj izpada vseeno bo. Ne glede na to pa velja stališče, da ne-pogodbenega grozdja ne odkupujemo. Poenotili smo se s Kletjo, da tudi tam direktno ne bodo prevzemali grozdja od nikogar, ki nima sklenjenih omenjenih pogodb ali s Kletjo ali s KZ. Ne gre za to, da tega grozdja ne bi želeli, ampak je potrebno uvesti red na tem področju, kar je v interesu tako Kleti kot Zadruge in resnih pridelovalcev, seveda pa se s tem izključujejo špekulanti." Od letos tako veljajo povsem enaki pogoji odkupa in enake cene tako za direktne kooperante Kleti kot za člane KZ: Tisti, ki bodo v skladu s pogodbo pripeljali grozdje z največ do 2 odstotka gnilobe, pa bodo stimulirani v višini 20 odstotkov višje cene. Dolgoročne pogodbe tudi za ostale kmetijske dejavnosti Po pogodbenih količinah naj bi KZ letos prevzela oz. odkupila okrog 600 ton grozdja. »Tisti, ki niso podpisali dol- goročnih pogodbe, nam ne morejo pripeljati grozdja. Ne KZ ne Klet takega grozdja ne odkupuje. Vsaj v tem trenutku je tako. Res je, da se je nekaj tovrstnih pridelovalcev že oglasilo s ponudbo grozdja, vendar brezuspešno." Čeprav Janžekovič ne daje veliko možnosti za odkup grozdja tistih vinogradnikov, ki petletnih pogodb niso podpisali, pa vendarle te opcije ni možno povsem zanemariti. Če se bo v Ptujski kleti pojavil manjko grozdja, potem se naknadni odkupi še lahko zgodijo, vendar bo cena gotovo nižja. "Izjem pač ne bo. Tudi naši člani, k nimajo pogodbe s Kletjo, ne morejo nam prodati grozdja. V skladi z vinskim zakonom mi tega grozdja ne moremo plasirati drugam. Na drugi teren ga je možno prodati le za namizno vino, vendar ni naš cilj iskati kupcev drugje. Želimo pač dobiti kvalitetno grozdje in se preko tega promovirati z dobrim vinom, za to pa je treba upoštevati pravila igre." Večji pritisk za odkup grozdja se po besedah Jan-žekoviča lahko pričakuje z začetkom trgatve šipona in laškega rizlinga: "Kako bomo potem to reševali, zdaj ne morem reči. Načeloma pa nepogodbenih količin ne odkupujemo. Sicer pa je podoben sistem odkupa na osnovi pogodbe načrtovan tudi pri ostalih panogah kmetijske proizvodnje. Potrebna bodo dolgoročna partnerstva z vsemi obveznostmi in tudi pravicami. Za anarhijo na trgu ni več prostora!" Letos lahko vinogradniki (ne glede na to, ali so direktni kooperanti Kleti ali pogodbeniki oz. člani KZ) grozdje prodajo Ptujski kleti le, če so pravočasno podpisali petletno pogodbo o sodelovanju. S spravilom koruze so težave; cena bo nizka, visoka vlaga pa jo lahko še prepolovi. Cena grozdja bo sicer določena ali v času trgatve, še bolj verjetno po koncu trgatve. Kakšna bo, še ni znano. "Upam, da, glede na to, da grozdja ne bo ravno viška, ne bo preveč pritiska na znižanje cene. Člani in pogodbeniki KZ pa lahko pričakujejo izplačilo v 14 obrokih, kot je v pogodbi navedeno, v KZ pa se bomo gotovo držali pogodbeno določenega roka izplačila!" Odkupna cena koruze bo zelo nizka! Letošnja letina koruze naj bi bila ena boljših in obilnejših; ponudba za odkup naj bi bila velika. "Dober letošnji pridelek, dejstvo, da je po domovih ostalo precej krmne pšenice in poleg tega, da je stalež živine nižji, bo gotovo rezultiralo v tržnih viških koruze, ne le v Sloveniji, ampak tudi na evropskem tržišču," so prepričani v vodstvu KZ, kjer se na odkup že pripravljajo. "Odkupna cena letos bo gotovo zelo nizka; po ocenah se bo gibala tam med 20 in 22 tolarjev za kilogram, lahko pa se zgodi, da še manj. Mi bomo odkupovali vso koruzo, tako suho kot vlažno. Prevzemali jo bomo v mešalnici v Dražencih (svežo koruzo), suho pa direktno v mešalni-ci PP na Zagrebški. Seveda mora ta koruza ustrezati vsem parametrom kvalitete: imeti mora ustrezno vlago, ne sme imeti več kot je dovoljeno poškodovanih zrn, ne sme biti zažgana kot posledica preveč ali prehitrega sušenja ipd. Dogovarjamo se tudi z mlinom Korošec, če bi tudi tam organizirali odkup in sušenje." Na ceno koruze v KZ, kot pravijo, ne morejo vplivati: "Ta bo takšna, kot jo bo določil trg. Po prvih informacijah bo torej cena za suho koruzo od 20 in 22 tolarjev." Za vlažno koruzo pa zna biti cena še veliko nižja, saj bo treba od priznane cene odšteti še strošek sušenja: "Ta nikakor ne bo majhen, saj je povezan s scenami naftnih derivatov in elektrike. V tem trenutki strošek sušenja za letos še ni znan, lani pa je znašal 9 tolarjev na kilogram! Seveda je ta strošek zelo visok, mi na to opozarjamo, vendar nimamo moči. Lani se je v nekaj primerih tako zgodilo, da je ta strošek znašal tudi več kot polovico cene!" Tudi datum začetka odkupa koruze še ni določen, predvidoma pa naj bi se začel v sredini oktobra. "Letos bo zaradi vremena z odkupom še težje. Koruzo bo pač treba spraviti, saj se začenja čas za setev ozimne pšenice, po drugi strani pa je vlaga v tem času še vedno zelo visoka, zato pretirano hitenje s spravilom spet ni pametno. Vsak bo pač sam zase preračunal najbolj optimalno varianto za žetev oz. prodajo," še pravijo v zadrugi. SM Podravje • Pred setvijo ozimin Certificirano seme Podravje • Novo vodstvo KZ Ptuj Po izvolitvi novega zagotavlja višji pridelek direktorja KZ »V Kmetijski zadrugi Ptuj smo se ustrezno pripravili na jesensko setev ozimnega ječmena, ozimne pšenice, rži in tritikale. Zaradi vremenskih razmer in stanja posevkov v tem letu bo setev ozimin kasnila za približno deset dni. . Zaradi tega je nujno opozoriti pridelovalce na pravilno izbiro sort in setvenih norm glede na vrsto tal ter čas setve,« opozarja vodja komercialno proizvodne službe v KZ Branko Valenko ter dodaja: »V naših trgovinah nudimo pridelovalcem žit kvalitetno seme različnih sort raz- ličnih semenskih hiš. Posebej želim opozoriti pridelovalce o pomembnosti uporabe cer-tificiranega semena. Pri uporabi »domačega« semena res dosežemo prihranek v višini 10.000-12.000 tolarjev na hektar, vendar ta prihranek ne odtehta prednosti, ki nam jo nudi kvalitetno izbrano Potem ko je maja letos na občnem zboru postal direktor Marjan Janžekovič, se je v začetku septembra formiralo tudi celotno novo vodstvo ptujske zadruge. Seme s certifikatom zagotavlja kvalitetnejši in večji pridelek. certificirano seme. Z njim dosegamo tudi do 1.500 kilogramov višji in kakovostnejši pridelek na hektar, kar je osnova za doseganje primerne cene ob prodaji pridelka.« Sicer pa v trgovinah KZ zraven semena, kot pravi Valen-ko, zelo ugodno nudijo tudi mineralna gnojila in zaščitna sredstva, ki jih lahko pridelovalec izbere glede na lastne potrebe: »Posebej priporočamo nakupe takrat, ko je repromaterial najcenejši oz. v prodajni akciji. Tako smo za pridelovalce v naših trgovinah pripravili še posebne dodatne jesenske popuste. Ob sklenitvi kooperacijske pogodbe za setev ozimne pšenice pa nudimo še možnost proizvodnega kreditiranja ter dodatnih strokovnih priporočil s strani naše kmetijske službe, ki je prisotna v vseh kmetijskih trgovinah.« SM Vodja komercialnega sektorja je postal Branko Va-lenko, univ. dipl. agronom. "Nekoliko smo reorganizirali tudi ostale sektorje, tako da zdaj kot povsem nova služba deluje komercialno-proizvod-ni sektor. Vodenje finančno-računovodskega sektorja po odhodu gospoda Rusa, ki je postal direktor mariborskih Košakov, pa je prevzela Irena Sarič. SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Dornava • Novi črni oblaki nad šolo Kdo bo plačal 2,2 milijona tolarjev Jasni Šegula?! Ena osrednjih točk minule seje dornavskega občinskega sveta - čeprav so svetniki dobro poskušali prikriti resnost zadeve - je bilo ponovno načeto vprašanje poslovanja domače OŠ. To je sprožila točka obravnave poročila OŠ Dr. Franja Žgeča o odpravi nepravilnosti. Kot je bilo slišati, nadzorni odbor, ki ga vodi Jasna Šegula, nikakor ni bil zadovoljen s tem poročilom, in sicer zato, ker naj bi bilo napisano 'za otroški vrtec', da iz njega ni razvidno, na podlagi katerih konkretnih ukrepov naj bi finančno poslovanje šole zdaj teklo nemoteno, kaj se zdaj dejansko dela boljše itd., zato je NO že zahteval, da vodstvo šole pripravi novo poročilo z vsemi potrebnimi prilogami, ki bodo dokazovale pravilnost poslovanja in v zvezi s tem izvedene ukrepe. Svetnika Vilija Mara je ob tem zanimalo, kje je poročilo revizijske hiše, ki je pregledala poslovanje šole od prvega oktobra do zadnjega decembra lani, ko je šolo začela voditi nova ravnateljica Marta Tuš. Kot je znano, je namreč Jasna Šegula, ki je tudi pripravila ZR za šolo za leto 2004, opozorila, da naj bi se nepravilnosti v šoli še nadaljevale po nastopu nove ravnateljice. Župan Šegula konkretnega odgovora, ali bodo svetniki dobili na vpogled poročilo revizijske hiše RIFRO za omenjena dva meseca, ni dal, povedal je le, da je bila revizija opravljena in da je odzivno poročilo šole o odpravi nepravilnosti odgovor na opravljeni pregled. Foleg poročila pa je bil hude kritike deležen tudi poslan finančni načrt šole za letošnje leto, ki naj bi bil prav tako narejen mimo priznanih računovodskih standardov ter finančni plan šole, ki naj bi odražal bolj kot ne nerealne in (zakonsko) neopravičljive želje ter cilje šole. Med njimi naj bi bila zahteva za poplačilo stroškov ogleda kulturne prireditve v Cankarjevem domu ali Opere v Ljubljani, kar se nekaj svetnikom zdelo čisto »bogo-skrunsko«, saj si lahko otroci Podjetnica Jasna Seguia, ki je pripravila lanski ZR za OS, zahteva poplačilo storitve. Račun znaša dobra 2,2 milijona tolarjev, plačati ga noče ne šolsko ministrstvo, ne šola in ne občina. namesto tako dragih izletov privoščijo cenejše, recimo v Maribor. Ravnateljica je sicer v finančnem planu navedla še več zadev, od nabav različnega materiala, rekvizitov ter učil do rednega vzdrževanja objekta; vse skupaj pa naj bi od občine kot soustanoviteljice zahtevalo približno 30 odstotkov več sredstev, kot jih je občinski proračun namenjal šoli doslej. Da bi se to res zgodilo, je težko pričakovati, saj je župan jasno povedal, da je takšen plan za občino povsem neobvezujoč, da pa bo občina še vnaprej poravnavala vse obveznosti do šole, ki jih je po zakonu nujna poravnati ter da bo tudi poskrbela za nabavo vsega tistega, kar se bo res pokazalo kot potrebno. Brez plačanega računa ne bo otvoritvene bilance! V zvezi z znanimi peripe- tijami okoli dornavske šole, pa tudi zaradi nepopolnega poročila, je med svetniki prišlo na dan še eno vprašanje; in sicer, kdo bo poravnal račun za delo računovodskega servisa Jasne Šegula. Ta znaša kar 2,2 milijona tolarjev. Fristojno ministrstvo je že sporočilo, da ga ne bo poravnalo, kar pomeni, da ga tudi šola ne bo in tako preostane edino še občina. Ampak - tudi ta ni dolžna poravnati tega računa, kot je jasno povedal župan Šegula: »Mi nismo s tem računovodstvom podpisali nobene pogodbe. V kriznem obdobju, ko je bilo treba pripraviti zaključni račun, sem na prošnjo ravnateljice za pomoč le svetoval, kdo bi bil primeren. Kako sta se potem dogovorili med seboj, ne vem in tudi ni moja stvar. Vsekakor pa občina ni dolžna in tudi ne bo poravnala tega računa!« Tudi svetniki so bili enakega mnenja, da pač občina ni bila naročnik te usluge in da Dornavska osnovna šola postaja že sinonim za finančne "spodrsljaje"... naj jo torej plača tisti, ki jo je naročil! Vsa stvar okoli neplačanega računa dobrih dveh milijonov morda niti ne bi bila omembe vredna - pač še en zasebnik, ki bo ostal brez denarja. V tem pogledu je zatiskanje oči občinskega sveta ter bežanje od nove težave lahko čisto razumljivo - toda problem se pojavlja drugje in prejkoslej ga bo treba razrešiti, sicer zgodbi dornavske šole ne bo konca in tudi nobena revizija ne bo rešila nič več, razen še nekoliko olajšala naročnikovo (občinsko) blagajno. Jasna Šegula namreč, kot je dala nedvoumno vedeti, nikakor ne bo šoli predala potrebne dokumentacije za pripravo otvoritvene bilance stanja (kar seveda onemogoča pravilno, predvsem pa popolno vodenje knjig), dokler ne bo dobila poplačanega dolga. Jasno je, da je potem nemogoče pripraviti popolno poročilo, vprašanje pa je tudi, kako bo izgledal ZR za leto 2005, ki ga pravzaprav brez otvoritvene bilance niti ne bo možno sestaviti. In tako se veriga težav in nerešenih šolskih zadev, s tem pa posledično tudi nepravilnosti, nadaljuje in podaljšuje z vedno novimi členi. Fri vsem skupaj gre najverjetneje še najbolj za nagajanje in nesposobnost najti primeren, razumski in kompromisen način reševanja nastalih težav. Očitno pa tudi za pomanjkanje želje, da bi vso zadevo res začeli reševati. Mogoče pa je vsa situacija le odraz nepodpo-re ali prikritega nestrinjanja večine občinskega sveta z novim vodstvom šole, ki ga sicer nihče ne upa ali noče izraziti direktno?! SM Tednikova knjigarnica V tednu otroka Tokrat namenjam knji-garnico Konvenciji o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 20. novembra 1989, veljati pa je začela 2. septembra 1990. V celoti ima 54 členov, členi od 41 do 54 govorijo o izvedbi Konvencije in njeni uveljavitvi. Pomen in razlago lahko preberete tudi v publikaciji Postavi se za svoje pravice: knjiga o človekovih pravicah, ki so jo napisali, ilustriral in izdali mladi z vsega sveta (Pomurska založba, 1999) ali v slikaniški verziji za najmlajše bralce, s predgovorom Audrey Hepburn, Otrokom vsega sveta (EPTA, 1995). Tako je zapisano: 1. člen: Za namene te Konvencije pomeni otrok vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, razen če zakon določa, da sepol-noletnost doseže že prej. 2. člen: Vse pravice v tej Konvenciji so namenjene vsem otrokom, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, narodno, etično, ali drugo poreklo, premoženje, invalidnost, rojstvo ali kakršenkoli drugi položaj. 3. člen: Pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki naj bodo otrokove koristi glavno vodilo. 4. člen: Obveza držav podpisnic je, da uresničijo vse s to Konvencijo priznane pravice. 5. člen: Države podpisnice naj spoštujejo pravice in odgovornost staršev, da zagotovijo usmerjanje otroka, ki ustreza njegovim zmožnostim. Vsak otrok ima: 6. člen: Pravico do življenja. 7. člen: Pravico do imena in državljanstva in, kolikor je to mogoče, pravico, da pozna svoje starše in da le-ti skrbijo zanj. 8. člen: Pravico do zaščite njegove identitete, kar mora zagotavljati država. 9. člen: Pravico do življenja s svojimi starši, razen če je to v nasprotju z njegovimi koristmi. Pravico, če tako želi, da vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema staršema, če je ločen od enega ali obeh staršev. 10. člen: Pravico oditi iz katerekoli države, vštevši svojo lastno, in se vanjo vrniti z namenom ponovne združitve s starši in za vzdrževanje odnosov med otroci in starši. 11. člen: Pravico do zaščite države pred nezakonitim premeščanjem in nevračanju otrok iz tujine s strani staršev. 12. člen: Pravico do svobodnega izražanje lastnega mnenja v vseh zadevah v zvezi z njim in da se to mnenje tudi upošteva. 13. člen: Pravico do izražanja pogledov, do sprejemanja in širjenja idej in informacij, ne glede na meje. 14. člen: Pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi, ki jih primerno usmerjajo starši. 15. člen: Pravico do združevanja z drugimi otroki, do vključevanja v društva in ustanavljanja le-teh. 16. člen: Pravico do zaščite pred samovoljnim in nezakonitim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, družino, dom in dopisovanje in pred napadom na njegovo čast in ugled. 17. člen: Pravico do dostopa do informacij in gradiv iz najrazličnejših virov in pravico do zaščite pred gradivi, ki otroku škodujejo. 18. člen: Pravico do uživanja pomoči pri otrokovem razvoju, pomoči, ki jo državni zavodi in službe za varstvo otrok nudijo staršem ali skrbnikom pri izvrševanju odgovornosti za otrokovo vzgojo. 19. člen: Pravico do zaščite pred neprimernim ravnanjem s strani staršev ali drugih, odgovornih za otrokovo vzgojo. 20. člen: Pravico do posebnega varstva, če je začasno ali stalno prikrajšan za svoje družinsko okolje, pri tem naj bo posebna pozornost posvečena otrokovemu kulturnemu napredku. 21. člen: Pravico do takšne posvojitve, kjer bodo otrokove koristi poglavitno vodilo. Gre za države, ki dovoljujejo sistem posvojitve. 22. člen: Pravico do posebnega varstva, če ima status begunca. 23. člen: Pravico do posebne skrbi, če je duševno ali telesno prizadet, do posebnega izobraževanja in usposabljanja, ki bi mu pomagalo uživati polno življenje v razmerah, ki jamčijo dostojanstvo, spodbujajo samozavest in njegovo dejavno življenje v družbi. 24. člen: Pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja in zdravstvenih storitev. 25. člen: Pravico do varstva ali oskrbe, ki so jo organizirali pristojni državni organi in pravico do redne preverbe vseh vidikov te oskrbe. 26. člen: Pravico do koriščenja socialnega varstva. 27. člen: Pravico do življenjske ravni, ki ustreza njegovemu telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu in družbenemu razvoju. Ostale člene poiščite v uvodoma navedenih knjigah. In se zamislite, spoštovani bralci: kakšen svet živimo, da je bila taka Konvencija sploh potrebna? In kam gre ta svet, če je Konvencija vedno bolj aktualna? Koliko resnične otroške samobitnosti imajo današnji otroci? In premišljujem: ali ni čas za nove člene Konvencije? Recimo o pravici otrok do varstva pred manipuliranjem odraslih, pred izkoriščanjem otrok v reklamne namene, pred invazijo brezkompromisnega potrošništva, ki najeda in negira že zapisane člene Konvencije o otrokovih pravicah. Naj teden otrok ne bo le mimobežni praznik, marveč resnična skrb za boljši jutri človeških mladičev. Liljana Klemenčič Foto: SM Maribor • Slovensko srečanje elektronikov Šola in obrt vse bolj skupaj 24. septembra so v Mariboru v okviru vseslovenskega srečanja elektronikov, ki sta ga organizirali sekciji elektronikov pri Območni obrtni zbornici Maribor in Obrtni zbornici Slovenije, podelili priznanja institucijam in posameznikom, ki so zaslužni za to, da je prišlo do vzajemnega sodelovanja med obrtjo in podjetništvom, med šolsko in akademsko sfero ter visoko znanostjo. Foto: Črtomir Goznik Branko Kumer, direktor ŠC Ptuj, in Rajko Fajt, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj, prejemnika priznanj za izjemne dosežke v povezovanju obrti in podjetništva s šolstvom in akademsko sfero. Ptuj • Koncert Concert Banda iz Hamburga "Zasluge, da je prišlo do odličnega sodelovanja med Šolskim centrom Ptuj in Območno obrtno zbornico Maribor in tudi Obrtno zbornico Slovenije, gredo ravnatelju Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj Rajku Fajtu, zasluga za to, da je prišlo do sodelovanja med celotnim šolskim centrom in OOZ Maribor ter OZ Slovenije pa gre direktorju Šolskega centra Ptuj Branku Kumru," je med drugim povedal predsednik OOZ Maribor Aleš Pulko. Izredno je zadovoljen, da se sodelovanje povečuje in razširja z novimi oblikami, skupnim organiziranjem strokovnih srečanj, seminarji, tehnološkimi dnevi, delavnicami, skupnimi sejemskimi nastopi, strokovno in tehnično pomočjo, ki jo šola nudi obrt- Concert Band je bil ustanovljen pred približno 15 leti, do maja letos ga je vodil Eckard Weber, zdaj ima vajeti v rokah Tanja Weniger. Orkester sestavlja med 45 in 50 glasbenikov, starih od 12 do 22 let. Igrajo jazz in blues, predvsem pa songe in evergreene v stilu Big Banda. Doslej so gostovali že v številnih evropskih državah, vključno z Baltikom in državami vzhodne Evrope, poznajo pa jih tudi v Južni Ameriki. Med enotedenskim bivanjem v Sloveniji so koncertirali že v ptujski gimnaziji, OŠ Mladika, Srednji lesarski šoli Maribor in v gimnaziji v Novi Gorici. V torek pa so nastopili še v baročni dvorani v Dornavi skupaj s pevskim zborom ptujske gimnazije. Sobotno navdušeno spremljanje mladih glasbenikov pred ptujsko Mestno hišo je v marsikaterem Ptujčanu vzbudilo nostalgijo po koncertih ptujske Pihalne godbe oziroma Big Banda. V ta namen je bil pred leti postavljen tudi paviljon v Ljudskem vrtu na Ptuju, kjer naj bi imeli godbeniki vaje na prostem in občasne koncerte. Že dolgo pa živi tudi ideja po obnovi paviljona v Mestnem parku na Ptuju, če že ne oživlja ploščad pred kavarno, kjer naj bi potekali nedeljski promenadni koncerti. MG nikom in podjetnikom. Kot je povedal Rajko Fajt, sta trdne temelje povezovanja obrti in šole postavila Marijan Žargi, učitelj praktičnega pouka na Poklicni in tehniški elektro šoli, in Janez Škrlec, predsednik elektro sekcije pri OOZ Maribor in član odbora za izobraževanje pri Obrtni zbornici Slovenije, ki sta v desetih letih odigrala nenadomestljivo vlogo pri povezovanju teoretičnih in praktičnih znanj na področju elektrotehnike in pri promociji poklicev, povezanih s tem področjem. Izredno pomemben je njun prispevek pri pripravi izpitnega kataloga, priročnika in izpitnih vprašanj za mojstrski izpit za pridobitev naziva mojster elektronik. Prav tako je izredno pomembno njuno sodelovanje pri pripravi višješolskega programa meha-tronika, prispevala sta poklicne standarde in katalog znanj praktičnega izobraževanja. Janez Škrlec ima zasluge, da je tudi OZ Slovenije podprla sprejem višješolskega programa mehatronika. Na vseslovenskem srečanju elektro-nikov so s priznanji za sodelovanje nagradili prof. dr. Karla Jezernika, predstojnika inštituta za avtomatiko in robotiko fakultete za elektrotehni- ko, računalništvo in informatiko, Branka Kumra, direktorja Šolskega centra Ptuj, Rajka Fajta, ravnatelja Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj, ter Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. "Sodelovanje je intenzivno in strokovno, skupno smo izvedli razvoj novodobnega poklica mehatronika VI. stopnje. Naše povezave skozi poklic mehatronike so povezale elektro stroko, elektroniko, strojništvo in informatiko. Skupaj smo se povezali tudi s številnimi inštituti. Tudi forum elektronikov je nastal s pomočjo Šolskega centra Ptuj ter s strokovno pomočjo predavatelja Marjana Bezjaka in ob popolni podpori Šolskega centra Ptuj," je med drugim povedal predsednik sekcije elektronikov pri OOZ Maribor Janez Škrlec. "Pomembno je, da šola izobražuje za potrebe gospodarstva, da uvidi njegove potrebe, da ne izobražuje ljudi za zavod, da zazna pravilno razmerje med trenutnimi potrebami in dolgoročnim uvidenjem," je ob podelitvi priznanj za sodelovanje poudaril direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer. MG Mladi glasbeniki navdušili Prvo oktobrsko soboto so ptujsko mestno jedro razgibali člani Concert Banda iz gimnazije Hamburg - Meindorf, ki so maja letos gostili Mešani mladinski pevski zbor ptujske gimnazije. Zadnje septembrske in prve oktobrske dni so vrnili obisk ptujskim gimnazijcem. Ptuj • Viktorinov Večer z Rudijem Koncilijo Praprebivalci v srcu Evrope Petkov Viktorinov večer nam bo napolnil dr. Rudi Koncilija, ki se ga dobro spominjajo generacije študentov v letih od 1971 do 1983, saj je pomembno zaznamoval to obdobje študentskega življenja v Ljubljani. Foto: Črtomir Goznik Concert Band je nastopil tudi pred ptujsko Mestno hišo. Takrat je bil namreč medškofij-ski asistent pastoracije študentov. To ni bil čas, kot je danes, ko je versko udejstvovanje študentov nekaj normalnega, eden izmed načinov življenja, ki se mu morda kdo od drugače mislečih pomilovalno nasmehne, pa nič več. Takrat so preštevali tiste, ki so hodili k polno-čnici na Rožnik, beležili tiste, ki so se zbirali v študentskih veroučnih skupinah in opazovali tiste, ki so hodili poslušat predavanja teološkega tečaja na Teološko fakulteto. Da je ta čas mimo, ima prav gotovo zasluge tudi sedanji predavatelj. Čutili smo, da opravlja svoje delo z veseljem in da je ves predan poslanstvu oznanjevanja evangelija med dokaj »trdo« populacijo študentov, ki niso bili nič bolj dovzetni za onstranske vrednote, kot smo danes. On je bil tisti, ki je popeljal prvo skupino študentov v Taizé. Pa poglejte, kaj se je razvilo iz tistega skromnega začetka. Menim, da je značilnost njegovega dela sejanje drobnih gorčičnih zrn, ki se razvijejo v košata drevesa in dajejo senco in sad. Rojen je bil leta 1940 v Topolah pri Mengšu. Duhovnik je postal leta 1966. Po obdobju študentske pastorale je bil nekaj časa župnik v Kočevju, zdaj pa opravlja več služb, bralci Družine pa ga poznamo po iskrivih kolumnah na prvi strani. Izdal je tudi že več samostojnih knjižnih del. Tokratno predavanje je naslovil: Slovenci - praprebivalci v srcu Evrope. Spet nova venetska teorija, boste rekli pod vplivom naših zgodovinskih zagovornikov zakar-patskega izvora Slovanov, čemur se celo odpovedujejo sami Rusi. Pridite in prisluhnite! Med brskanjem po zgodovinskih dokumentih je predavatelj odkril, no, morda ne vsega sam, je pa povezal in nam bo marsikaj od tega tudi povedal, da je bilo natanko 30. 4. 1001(!) že zapisano ime slovenskega naroda in slovenskega jezika. Priložnost za nov državni praznik! Viktorinov večer bo obogatil tudi kvartet flavt: nastopile bodo Neža Muhič, Tinka Trop, Urška Forštnarič in Natalija Frajnkovič iz Glasbene šole Karola Pahorja. Vik-torinov večer bo, kot po navadi, v refektoriju minoritskega samostana ob 19. uri. Vabljeni! Doroteja Emeršič Lepo je biti med svojimi, epše na svojem. se Z našimi stanovanjskimi krediti vam bo zlahka uspelo, saj jih odlikuje ugodna obrestna mera, polovični stroški odobritve, do 25-letna odplačilna doba za mlajše od 45 let in možnost 100% izplačila v gotovini pri novogradnji, prenovi in rekonstrukciji. Naredite prvi korak in nam pišite na stanovanje@si.bacai.com, da se dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 29. decembra 2005. Uresničujemo vaše sanje. Banl^Vustria Creditanstalt Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana Rokomet Naši ligaši pred težkimi nalogami Stran 16 Kolesarstvo Perutninarji v družbi bogatejših Stran 16 Blaž Medvešček »V enem letu preplavam 2000 km« Stran 17 Robert Menoni »Vse se vrti okrog denarja« Stran 17 Kickboks Na Ptuju finale DP in 30-letnica KBV Ptuj Stran 19 Namizni tenis Ponoviti želijo dosežke iz lanske sezone Stran 18 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik Piše: Jože Mohorič Pravilna odločitev! Ponedeljkovi seji upravnega odbora NK Drava Ptuj so mnogi že pred začetkom pripisovali vzdevek prelomna, po maratonski štiriurni razpravi pa se je to tudi potrdilo. V uradni izjavi so zapisali, da so se dosedanjemu trenerju Srečku Lušiču zahvalili za sodelovanje in da vodenje prvega moštva začasno, a s polnimi pooblastili, prevzema Milko Đurovski. Prihod nekdanjega zvezdnika jugoslovanske lige na funkcijo pomočnika trenerja NK Drava je bil napovedan že dalj časa, delom pa je uradno nastopil 1. oktobra. Druga, morda še pomembnejša vest pa je bila, da je mesto športnega direktorja kluba prevzel Damjan Gaj-ser, nekdanji slovenski reprezentant (zbral je 11 nastopov za slovensko izbrano vrsto), kije svojo bogato nogometno kariero začel v Kidričevem pri Aluminiju, nato pa je nastopal med drugim tudi za Maribor, Muro, Rudar Velenje, v tujini pa je igral v Izraelu in Avstriji. Zakaj je Damjan Gajser tako pomemben za Dravo? Mesto športnega direktorja je izredno pomembna funkcija in v UO Drave so se zgledovali po ekipi Domžal, kjer to mesto zaseda Nenad Protega. Vzpon Domžal, o katerem smo že pisali, pa se je začel prav s prihodom nekdanjega nogometaša Olimpije v klub. Glavnina naloge športnega direktorja je odločanje o strokovnih zadevah kluba, torej je v prvi vrsti odgovoren za trenerje in igralski kader. Ker velikih finančnih težav pri Dravi zaenkrat nimajo, je to bil pravzaprav manjkajoči člen za dvig dela na višji nivo. Podobno funkcijo je sicer pri Dravi že zasedal Borut Jarc, vendar v drugačnih razmerah, saj se je precej ukvarjal z zagotavljanjem minimalnih pogojev za delo na stadionu, bil pa je tudi preveč vpleten v delo trenerja. Milko Đurovski in Damjan Gajser imata vsaj eno pomembno skupno lastnost - zmagovalno miselnost. V dobro Drave upamo, da bosta to znala prenesti na igralce. tednik iPoiùda^E. tua tia sffdofjíufíi ^iLiul RADIOPTUJ tta- d/Ěéeťec www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si 4 liga «V simobíL Q Vodafone 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultat zaostale tekme 11. kroga: Domžale - Rudar Ve- lenje 4:1 (1:1) 1. DOMŽALE 11 2. HIT GORICA 11 3. NAFTA 11 4. PRIMORJE 11 5. MARIBOR PIVO. LAŠKO 11 6. ANET KOPER 11 7. CMC PUBLIKUM 11 8. DRAVA 11 9. BELA KRAJINA 11 10. RUDAR VELENJE 11 31:5 20:8 18:9 20:13 14:11 15:18 12:20 9:18 11:32 6:31 25 23 21 19 18 12 11 11 11 4 Nogomet • Spremembe pri NK Drava Ptuj Lušič odšel, prišla Gajser in Đurovski V športu, tako tudi v nogometu, veljajo napisana in tudi nenapisana pravila. Če ni ustreznih rezultatov, potem po navadi najkrajši konec potegnejo trenerji. To se je zgodilo tudi pri ptujskem prvoligašu. Od petnajst možnih točk je Drava osvojila samo eno, kar pa je vsekakor premalo. Prav to je »odpihnilo« trenerja, sicer Slavonca Srečka Lušiča. V torek je moštvo začasno prevzel Milko Đurov-ski, ki bo z ekipo delal do prihoda novega stratega. Kako bo vplivala ta t. i. nogometna šok terapija, se bo seveda videlo v preostalih srečanjih jesenskega dela prvenstva. Dejstvo pa je, da je trenutno mesto Drave na prvenstveni razpredelnici prenizko glede na igralski potencial. Govorimo o imenih, ki pa sama niso dovolj za uresničevanje klubskih želja. Krivce za neuspeh bi bilo potrebno poiskati tudi pri nogometaših, ki niso vsi amaterji in bi morali na igrišču dati veliko več od sebe, in to ne glede na to, kdo je igral. Poškodbe določnih igralcev so tudi razlog neuspeha, saj je njihovo število prešlo razumno mejo. Ko se pojavi rezul-tatska kriza, so napake še bolj vidne in občutljive, na tekme prihaja manj gledalcev ^ Verjetno je Drava morala tudi skozi to fazo. Sedaj že bivši trener ptujske Drave Srečko Lušič je bil v torek seveda razočaran nad dejstvom, da ni več trener. Ne smemo pozabiti, da je Drava pod njegovim vodstvom v prvem letu tekmovanja v 1. SNL ostala med prvoligaši, da je bila lani udeleženec slovenske lige za prvaka, nastopila je v Intetrtoto pokalu, in to z majhnim številom nogometašev. »Za takšno stanje, kjer se nahaja Drava, bi rekel, da smo imeli kar precej smole, predvsem s poškodbami. Ko sem dejal na LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 10 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 9 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 8 zadetkov: Dalibor Stevanovič (Domžale), 7 zadetkov: Dražen Žeželj (Primorje), Dejan Čau-ševič (Bela Krajina). STRELCI ZA DRAVO: 3 zadetki: Viktor Trenevski (Drava); 2 zadetka: Gennaro Chietti, 1 zadetek: Matej Miljatovič, Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Jaka Štromajer (vsi Drava). 2. SNL: 5 zadetkov: Ranko Nišandžič (Dravinja), Darijo Biščan (Livar); 4 zadetki: Marko Lukačič (Krško); 3 zadetki: Agron Šalja (Factor), Cizej (Koroška Dravograd), Darko Sava-novič (Tinex Šenčur). STRELCI ZA ALUMINIJ: 2 zadetka: Uroš Veselič, Jan Šimenko; 1 zadetek: Denis Topolovec, Matej Ozim, Jernej Repina, Andrej Dugolin (vsi Aluminij). Foto: Črtomir Goznik Nekdanji zvezdnik jugoslovanskega nogometa Milko Đurovski ima od 1. oktobra v rokah vse niti pri vodenju članskega moštva Drave. Prvenstvo v 1. SNL se bo zaradi zadnjih dveh kvalifikacijskih srečanj naše reprezentance za SP v Nemčiji leta 2006 (z Italijo v Palermu in s Škotsko v Celju) nadaljevalo v soboto, 15. oktobra, s tekmami 12. kroga. zadnji tiskovni konferenci, da je ekipa limitirana, sem mislil na vse nevšečnosti, ki so nas spremljale. Če pa ni rezultatov, so trenerji tisti, ki morajo spakirati kovčke. Ptuj mi bo ostal v lepem spominu in se bom rad vračal sem. Upam in želim, da bi Dravi krenilo na bolje. To želim vsem, saj smo v tem našem sodelovanju doživeli tudi veliko lepega in se vsi skupaj veselili Dravinih uspehov in bili žalostni ob porazih. Drava je postala stabilen prvoligaš, kar je bil tudi cilj, sedaj pa ima potencial za več, vendar pa žal nismo bili uspešni v zadnjih krogih,« je dejal sedaj že bivši ptujski strateg Srečko Lušič. Sedaj se pri Dravi ozirajo za trenerji, ki naj bi zasedli mesto Srečka Lušiča. Veliko besede pri tem pa bo imel tudi novi športni direktor Drave Damjan Gajser. Njegov prihod je bil deležen veliko simpatij, čeprav bi ga ljubi- Foto: Črtomir Goznik Srečko Lušič je (zaenkrat) zaključil trenersko pot pri ptujski Dravi. telji nogometa radi videli še na igrišču. Specifičnost situacije ob dejstvu, da bo Drava dvakrat zaporedno gostovala (Bela krajina in Domžale), narekuje veliko modrost. Prepričani pa smo, da bo drugače in želimo, da bi bilo vse skupaj bolje. Danilo Klajnšek Damjan Gajser: »Ne trošite impulzov za sugestije o trenerju« Po prevzemu funkcije športnega direktorja v NK Drava je Damjan Gajser za Štajerski tednik povedal naslednje: »Izredno se veselim tega dela. Čeprav konkretnih izkušenj še nimam, sem v svoji igralski karieri igral tudi v dobro organiziranih sredinah in najboljše stvari bom poskušal prenesti v NK Dravo. Imam svojo vizijo in veliko idej kako to uresničiti, a najprej je potrebno narediti podrobno analizo trenutnega stanja v klubu. Ko bom imel te podatke, bom lahko povedal več o nadaljnjih potezah. Moja prioriteta je seveda stroka, torej trener in igralski kader, vendar imam od strani predsednika UO in članov UO dano svobodo pri organizaciji celotnega dela v klubu. Uvesti želim popoln profesionalizem na vseh nivojih dela, v končni fazi pa se mora to poznati tudi na igrišču in konkretno na rezultatih moštva. Že pri prihodu igralcev na igrišče se mora videti urejenost kluba in zmagovalna miselnost. Samo tisti, ki bodo stoodstotno osredotočeni na ta cilj, bodo lahko nosili majico Drave. Kar se tiče trenerja, ima Milko Đurovski vsa pooblastila za vodenje moštva in ne bi bilo niti pošteno razglabljati o drugih imenih. Milko je v klub prišel tudi na moje priporočilo, tako da uživa moje popolno zaupanje. Na tem mestu bi rad izrecno povedal, da bom pri izbiri trenerja ravnal izključno po svoji vesti in da bom potem za temi odločitvami tudi stal. Tudi preko vašega časopisa bi rad sporočil vsem, ki imajo v rokavu svojega kandidata: Ne trošite impulzov za sugestije o trenerju! Lahko se ponudijo za kakšno drugo delo ali prispevajo kakšno drugo pozitivno idejo, a naj se ne trudijo z imeni za trenerja.« Kdor vsaj malo pozna Damjana Gajserja iz igralskih časov, ve, da bo za te cilje storil vse, morda včasih tudi s kakšno trdo besedo, a tudi trma in odločnost sta del njega. Jože Mohorič 0 2 4 4 3 5 6 6 6 9 Rokomet • 1. SRL (m, ž) Pred težkimi nalogami Pred rokometaši Jeruzalema je peta tekma v tem prvenstvu. Čaka jih nič kaj ugodno gostovanje pri "zlatih" iz Hrpelj, ki so sezono začeli odlično in so šele v sredo doživeli prvi prvenstveni poraz proti državnim prvakom iz Celja. Trener Saša Prapot-nik na gostovanju pri Gold Clubu ne bo mogel računati na dalj časa poškodovanega Aleša Belšaka, pod vprašajem sta tudi nastopa Aleša Mesarca (bolezen) in Domagoja Rajića, ki še vedno nima vseh adutov potrebnih za nastop. Skratka pred Ormožani je zmaga v Hrpeljah na prvi pogled "nemogoča misija". Toda pustimo se presenetiti. Favoriti ne zmagujejo vedno, motivov v ormoških vrstah je dovolj, utrujenost Primorcev po sredini tekmi s Celjem bo tudi igrala pomembno vlogo. Tehtnica je na strani gostiteljev. Ptujske trgovke čaka gostovanje v Škofijah pri Burji, ki se močno drži dna lestvice. Kva- Foto: Črtomir Goznik Aljoša Štefančič (beli dres) v soboto ne bo igral v majici Jeruzalema Ormoža, ampak v dresu Gold cluba. Kolesarstvo • Lestvica UCI Europe Tour Perutninarji v družbi bogatejših ■ v-ai Na najnovejši kolesarski jakostni lestvici Europe Tour mednarodne kolesarske zveze (UCI) je še vedno najboljše uvrščeni Slovenec Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj). Zaradi priprav na dirko svetovnega prvenstva in zaradi tega z manjšo prisotnostjo na ostalih dirkah je izgubil nekaj mest in se ob koncu sezone nahaja na 56. mestu. Najboljši v tem točkovanju je Nemec Stefan Schumacher iz nizozemske ekipe Shimano Corp., drugi je Nizozemec Stefan Van Dijck, tretji pa Brazilec Murillo Fischer. Z dobrim nastopom na dirki Tour de l' Avenir je Matija Kvasina na 59. mestu, največji skok pa je uspel še enemu perutninarju Borutu Božiču, ki je na isti dirki z etapno zmago in rumeno majico osvojil kar 43 UCI točk in se s 105. pomaknil na 88. mesto. Od perutninarjev sledita Hr-voje Miholjević in Matej Stare na 142. in 214. mestu, na 227. mestu pa je Dean Podgornik iz irske ekipe Tenax, ki je najboljše uvrščeni Slovenec, ki ni član ptujskega kluba. V ekipnem razporedu je najboljša francoska Professional Continental ekipa Ag2R Prevoyance, z majhno prednostjo pred italijansko Ceramica Panaria - Naviga-re in špansko Comunidad Valenciana. Na prvem mestu med ekipami Continental se že celo leto nahaja moštvo Rabobank, na drugem je francoska ekipa Bretagne - Jean Floc'H, ki je ob koncu le za las prehitela perutninar- EuropeTour, posamezno: 1. Stefan Schumacher (Nem, Shimano Corp.) 513 točk 2. Stefan Van Dijck (Niz, Mr.Bo-okmaker - Sports Tech.) 493 3. Murilo Fischer (Bra, Naturino - Sapore Di Mare) 464 56. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj) 180 59. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) 177 88. Borut Božič (Slo, Perutnina Ptuj) 137 142. Hrvoje Miholjević (Hrv, Perutnina Ptuj) 106.66 214. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) 78 Europe Tour, ekipe: 1. Ag2r Prevoyance (Fra) 1720.2 2. Ceramica Panaria - Navigare (Ita) 1686 3. Comunidad Valenciana (Špa) 1654.8 4. Team Barloworld - Valsir (Vb) 1494 5. Rabobank (Niz) 1411 14. Perutnina Ptuj (Slo) 824 70. Sava (Slo) 135.3 71. Radenska Rog (Slo) 124 82. Krka - Adria Mobil (Slo) 98 Europe Tour, države: 1. Italija 2884 točk 2. Španija 2432.4 3. Nizozemska 2133 13. Slovenija 811.32 Mitja Mahorič je. V skupnem seštevku je ptujsko moštvo na 14. mestu, od ostalih slovenskih klubov se Sava Kranj nahaja na 70., ljubljanski Radenska Rog na 71. in Krka - Adria Mobil iz Novega mesta na 82. mestu. Rene Glavnik, direktor ptujskega kluba, je z uvrstitvijo na lestvici zelo zadovoljen: "To je velik uspeh za nas, saj smo v družbi mnogo bogatejših klubov. Delamo sistematsko, tudi z mlajšimi selekcijami, kar se nam sedaj obrestuje. Za drugo leto pa se bomo potrudili, da bomo še boljši in še višje uvrščeni." Uroš Gramc liteta je na strani Ptujčank, v opozorilo pa tekma v Brežicah. Ob pravem pristopu ni bojazni za varovanke Nenada Potočnjaka, da bi jih odpihala "burja", a previdnost je mati modrosti. V 1. B-ligi bo na sporedu 2. krog, ki bo postregel z derbijem prvenstva med Veliko Nedeljo in SVIŠ-em iz Ivančne gorice. Nedeljčani so kljub povprečni igri osvojili zelo pomembne točke na vročem gostovanju v Sevnici, Sviš pa je proti Gorišnici pokazal kar nekaj svojih slabosti. Polna dvorana, kvaliteta in motiviranost Nedeljčanov ter upamo, da dovolj razpoloženi domači vratarji so dovolj velik razlog za optimizem v vrstah Velike Nedelje pred derbijem s Svišem. Težka naloga čaka rokome-taše Gorišnice, ki so bili blizu presenečenja v 1. krogu, a so na koncu ostali praznih rok. Tekma v Grosupljem bo dala že marsikateri odgovor, kaj so pravzaprav letos sposobni rokometaši Gorišnice in kako se bo mlada ter neizkušena ekipa obnašala na gostovanjih. Prav "pekarji" iz Grosupljega so tekmec po meri, vseeno bo Gorišnici v Brinju vse prej kot lahko. Uroš Krstič Pokal Slovenije: na Ptuj prihajajo Krimovke Na sedežu Rokometne zve- ze Slovenije v Ljubljani so v ponedeljek izžrebali pare četrtfinala ženskega pokala Slovenije. Igralke ptujskega Mercatorja Tenzorja, ki so se v lanskoletnem tekmovanju prebile do polfinala (tam jih je izločila Olimpija), so za nasprotnice dobile najtežjega možnega nasprotnika, in sicer branilke naslova Krim Mercator. Prva tekma bo na Ptuju, in sicer 25. oktobra, povratna pa 9. novembra v Ljubljani. Pari četrtfinala ženskega pokala Slovenije: Olimpija PLK - Celeia Žalec, Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator, Ina Dolgun - Loka kava KSI, Jadran Hrpelje-Kozina - Celje Celjske Mesnine. JM Teniške novičke Hazdovac do finala Mastersa Masters do 18 let v Portorožu 2. in 3. oktobra je v Portorožu potekal Masters za igralce do 18 let. Na turnirju se je pomerilo 12 najboljših teniških igralcev do 18 let pri nas, med njimi je bil tudi Ptujčan Toni Hazdovac, ki je bil postavljen za 4. nosilca. Toni je bil v 1. krogu prost, v drugem pa je premagal Aleša Žabjeka iz Ljubljane. V polfinalu je na nasprotni strani mreže stal 2. nosilec Mariborčan Martin Rmuž, Toni pa je slavil v dveh nizih in se tako uvrstil v finale. Njegov nasprotnik v finalu je bil nepričakovano Ljubljančan Janez Semrajc, ki je premagal tudi 1. nosilca Grega Teraža iz Mojstrane. Odlično formo je Semrajc potrdil tudi v finalu (zaradi slabega vremena so bili polfi-nalni in finalni dvoboji odigrani v dvorani), saj je zmagal s 6:3, 6:2. Če bi Toni zmagal finalni dvoboj, bi sezono končal na 1. mestu slovenske teniške lestvice za igralce do 18 let, tako pa bo pristal na 2. ali 3. mestu. Po odličnih rezultatih v letošnji sezoni si je mesto na Mastersu do 16 let zagotovil tudi Blaž Rola, vendar se je pred nastopom težje poškodoval, tako da bo miroval vsaj nekaj mesecev. Ekipa The Kids iz Ptuja je ekipni državni prvak veteran-sko-rekreacijskih lig za leto 2005 Teniška zveze Slovenije je v času WTA teniškega turnirja Banka Koper Slovenia Open 2005 organizirala zaključni turnir veteransko-rekreacij-skih lig. Na tekmovanje se je prijavilo šest ekip. Ekipo so sestavljali tekmovalec nad 35 let, nad 40 let in nad 45 let ter ena dvojica. Sodelovale so ekipe iz Domžal, Novega mesta, Litije, Ptuja, Portoroža in Nove Gorice. Ekipe so bile v predtekmovanju razdeljene v dve skupini, v finalu pa sta se za naslov državnega prvaka pomerili prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine. V prvi skupini je zmagala ekipa The Guns iz Domžal, v drugi pa so bili najboljši Ptuj-čani. Ekipa z imenom The Kids je dvakrat zmagala z rezultatom 4:0. Zmagovalca skupin sta veliki finale odigrala v Portorožu, neposredno pred finalom WTA. Boljši so bili Ptujčani, ki so zmagali z rezultatom 3:1. The Kids (Ptuj) - The Guns (Domžale) 3:1 + 35 let: Gorazd Gojčič - Sašo Štiftar 7:6, 6:3; + 40 let: Zoran Krajnc - Da-vor Vrančič 6:2, 3:6, 13:11; + 45 let: Marjan Rola - Sašo Svoljšak 1:6, 0:6; Dvojice: Gojčič/Krajnc - Svoljšak/Tratnik 6:4, 6:4. Končni vrstni red: 1. The Kids (Ptuj), 2. The Guns (Domžale), 3-4. Portorož in Krka Novo mesto, 5.-6. Črni bombarderji iz Litije in Gorica II. OP Novo mesto v kategoriji 8-11 let Na turnirju v Novem mestu je v kategoriji midi tenis drugo mesto osvojila Nina Potočnik, zmagala je Lukanova 7:5, 7:4. V kategoriji do 10 let je Nino Potočnik v polfinalu premagala Maša Marc, ki je kasneje postala tudi zmagovalka turnirja. Jože Mohorič Nina Potočnik Finalisti ekipnega državnega prvenstva veteransko-rekreacijske lige - Marjan Rola, Gorazd Gojčič in Zoran Krajnc so drugi, tretji in četrti z leve. Foto: UG Plavanje • Pogovor z Blažem Medveščkom V enem letu preplavam skoraj 2000 km » Plavalec mariborskega plavalnega kluba Branik Blaž Medvešek je bil pred časom gost prireditve Festival športnih šol v Termah Ptuj. Eden najboljših slovenskih plavalcev na leto preplava do 2000 kilometrov in trenira redno dvakrat na dan. Nekaj več je o svoji plavalni poti spregovoril tudi za Štajerski tednik. Štajerski tednik: Kdaj ste začeli trenirati plavanje? Blaž Medvešek: »Pri sedmih letih, ko so nas prišli povabit v klub člani plavalnega kluba Branik.« Štajerski tednik: Kdo vas je navdušil za plavanje? Blaž Medvešek: »Preizkusil sem se v raznih športih. Na primer v smučanju in tenisu, vendar sem bil zares uspešen le v plavanju, kar me je v osnovi navdušilo za ta težek šport. Glavni razlog pa je bil ta, da sem bil vedno rad v vodi.« Štajerski tednik: Kdaj ste začutili, da bi lahko postali vrhunski plavalec? Blaž Medvešek: »Vedno sem bil bolj talentiran v svoji generaciji. Že kot mlajši sem dosegal vidnejše uvrstitve na državnih prvenstvih, vendar to še nikakor ne pomeni, da si lahko dober tekmovalec tudi v članski konkurenci. Napredoval sem počasi in dalj časa in to bo verjetno glavni razlog, da sem se razvil v vrhunskega plavalca.« Štajerski tednik: Kakšna je pot do vrhunskega plavalca? Blaž Medvešek: »Najbolj pomemben je talent, saj je to predpogoj, da sploh lahko razmišljaš o vrhunskih plavalnih rezultatih. Zraven tega je potrebno ogromno odrekanja v vseh pogledih. Glavna stvar pa je seveda trening, ki mora biti zmeraj pravilno voden.« Blaž Medvešček in Franjo Rozman (Plavalni klub Ptuj) v Termah Ptuj Atletika • Štajerski pokal v mnogoboju Foto: Boris Voglar Dečki trenutno boljši od deklic ■ -Vh Prvo soboto v oktobru je Slovenska Bistrica gostila tretjo in zadnjo postajo v letos novoustanovljenem Štajerskem pokalu v mnogoboju. Rezultati podmladka iz Atletske šole Mirka Vindiša so bili podobni tistim, teden dni pred tem na Ptuju. Vsi so tekmovali po svojih najboljših močeh, fantje so bili nekoliko uspešnejši od deklet, mlajši pa od starejših. Kljub dejstvu da atletsko šolo obiskuje več deklet kot fantov, ki jih množično pritegnejo ostali, predvsem ekipni športi, dosegajo fantje trenutno boljše rezultate. Na zadnjem tekmovanju v pokalu se je na zmagovalno stopničko med Ptujčani povzpel Mark Drevenšek, tik pred klubskim kolegom Najboljši iz kategorije letnikov 98 in mlajši Žanom Černivcem. Tekmovala sta v kategoriji letnikov 96/97, ki je bila pri fantih najbolj množična. Pri najmlajših, letnik 98 in mlajši, ki so se pomerili v dvoboju (tek na 50 metrov in skok v daljino), je šlo zelo na tesno, saj so določali centimetri. Boštjan Nahberger je končal na drugem mestu, sledil pa mu je Tim Ravnjak na tretjem. Tretji mesti sta osvojila tudi Goran Emeršič v kategoriji letnika 92/93 in Peter Do-bnik pri najstarejših. Dekleta tokrat niso osvojila posamične zmage, pri najmlajši je bila Amadeja Zupanič druga, Tjaša Flanjak tretja v kategoriji letnikov 94/95 in Rahela Niedorfer tretja pri dve leti starejših. Mladi naraščajniki Atletskega kluba Keor Ptuj so se še bolje odrezali v skupnem seštevku Štajerskega pokala, kjer so se seštele točke, ki so jih otroci zbrali v vseh treh tekmovanjih. Pri najmlajši dečkih je z veliko razliko zmagal Boštjan Nahberger, kar je tudi uspelo Marku Dre-venšku pri dve leti starejših dečkih, kjer je bil Žan Černi-vec drugi. Tretja mesta pa so osvojili: Amadeja Zupanič, Sandra Kokol in Domen Vidovič, oba v kategoriji letnikov 94/95. Uroš Esih Štajerski tednik: Vaši paradni disciplini sta 100 in 200 metrov hrbtno. Kdaj ste se odločili, da boste tekmovali v hrbtnem slogu? Blaž Medvešek: »Glavni razlog temu je, da sem že od nekdaj dosegal najboljše rezultate v hrbtnem slogu.« Štajerski tednik: Kateri so vaši največji uspehi v plavanju? Blaž Medvešek: »Za svoj največji uspeh štejem lanski finale na Olimpijskih igrah v Atenah. Potem pa še finala na odprtih svetovnih prvenstvih. Imam pa tudi bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v malih bazenih. V 25-metrskih bazenih imam tudi prvo, drugo in tretje mesto na evropskem prvenstvu.« Štajerski tednik: Kako ste zadovoljni z letošnjo sezono? Blaž Medvešek: »Sezona je bila zame zelo dobra, saj sem se uvrstil v finale na 100 metrov hrbtno na svetovnem prvenstvu v kanadskem Montrealu. Prav tako sem popravil tudi svoje osebne rekorde, kar je po mojem mnenju zelo pomembno.« Štajerski tednik: Kakšni so vaši dolgoročni načrti v plavanju? Blaž Medvešek: »Moj najpomembnejši cilj kariere bodo Olimpijske igre v Pekingu leta 2008. Tam bi bil rad v najboljši formi. Pred tem pa bi rad osvojil še kakšno medaljo na evropskem ali svetovnem prvenstvu v velikih bazenih. Mislim, da sem sposoben tudi v velikih bazenih posegati po medaljah.« Štajerski tednik: Vaš nasvet mladim plavalcem, kako trenirati in kaj si zadati za osnovni cilj? Blaž Medvešek: »Potrebno je čim bolj poslušat trenerja in pridno trenirati. S časom se bo izkazalo, ali ima mladi plavalec dovolj talenta in fizičnih lastnosti, da postane vrhunski tekmovalec.« Davld Breznik Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (m, ž) Prvenstvo pričenjajo tudi v 2. DOL Jutri, v soboto, bodo znova odigrane številne odbojkarske tekme. V prvi ligi za ženske bo na sporedu tretji krog. Po porazu v prvem krogu v gosteh s 3:2 v nizih proti Ljubljančankam, so bile odbojkarice Benedikta v drugem krogu proste, tokrat pa jih v domači športni dvorani čaka dvoboj z novinkami v prvoligaški konkurenci, ekipo Hitachi iz Izole. Kljub temu da so odbojkarice Benedikta izgubile v Ljubljani, so že nekaj dni po tekmi v slovenski prestolnici dobile sporočilo, da je tekmovalna komisija tekmo Sloving Vital - Benedikt registrirala 0:3 b.b. "Trener ljubljanske ekipe Jože Časar je bil brez trenerske licence, zato smo v skladu s pravilnikom tekmo registrirali v korist Benedikta," je odločitev tekmovalne komisije obrazložil sekretar vseh tekmovanj pod okriljem Odbojkarske zveze Slovenije Branko Maček. Benedikt se je z izolsko ekipo pomeril v pripravljalnem obdobju na turnirju v Grosupljem ter izgubil, varovanke Dušana Jesenka pa sedaj obljubljajo boljšo predstavo. Tekma se bo pričela ob 19. uri. Prvenstvo bosta jutri pričeli tudi ekipi Ptuja v ženski in Svita iz Slovenske Bistrice v moški drugoligaški konkurenci. Odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice bodo po izpadu iz prve lige to sezono nastopali med drugoligaši. V prvem krogu bodo jutri gostovali v Kočevju, tekma pa se bo pričela ob 19.30 uri. MŠ Robert Menoni, ŽOK Ptuj: Vse se vrti okrog denarja » V soboto se prične sezona za ptujske odbojkarice, ki letos drugo leto nastopajo v 2. DOL. Po okrepitvi ekipe v drugem delu lanske sezone in seriji potrebnih zmag se letos pojavljajo v povsem drugačni vlogi, saj jih mnogi štejejo za favorite lige. Letos je v ekipi prišlo do nekaterih zamenjav, tako da so Ptujčanke še močnejše. Lani vodilna igralka, kapetanka in trenerka Sergeja Lorber se bo povsem posvetila trenerski vlogi, na njenem mestu bo igrala Urška Nedeljko, ki je prišla iz Rogoze. Od tam je prišla Nuša Anželkovič, ki bo na mestu podajalke zamenjala Polono Veršec, žal pa se uprava ni uspela pogoditi z igralko Ljutomera Anno Kutsay, ki je imela previsoke finančne zahteve. Ptujski klub se ob odlični igralski zasedbi letos srečuje z drugimi problemi, o katerih je spregovoril Robert Menoni, predsednik kluba: "Ciljamo na sam vrh lige, uvrstitev okrog četrtega ali petega mesta pa tudi ne bi bila katastrofa. Radi bi si zagotovili čimboljše izhodišče, mikavna je ponovno prva liga, dvomim pa, da bi vanjo vstopili, saj organizacijsko in finančno naš klub tega zaenkrat ni zmožen prenesti. O tem pa je tako še prerano « Sergeja Lorber in Robert Menoni govoriti, saj je pred nami celotna sezona. Lahko povem, da imamo vrhunsko prvo ekipo, nimamo pa dolge klopi, kar bi se nam močno poznalo, če bi med sezono prihajalo do poškodb. Vse se na žalost vrti okrog financ, ki jih v našem klubu kronično primanjkuje." Letos so podpisali pogodbo s podjetjem Petlja Pomaranča bar, ki je primaknilo velik del manjkajočih finančnih sredstev, vseeno pa sezona še ni pod streho. "Z nekaterimi sponzorji imamo dogovorjeno, da bomo prejeli sredstva med sezono, zato se v upravi na žalost vse prepogosto ukvarjamo s težavami, ki niso športne narave. Kljub temu verjamem, da bomo se- zono gledajoč z obeh vidikov uspešno pripeljali do konca." V ženski odbojki tako kot v vsem slovenskem športu primanjkuje podpore gospodarstva, zadnji posledici ob koncu lanske sezone sta razpad dveh ekip - ekipe državnih prvakinj iz Ljubljane ter Ljutomerskega prvoligaša. Menoni ob tem dodaja: "Do sedaj smo zneske igralkam redno izplačevali. Nervoza ob prazni blagajni se vedno nehote prenaša iz uprave na igralke in nazaj, kar smo v preteklosti uspeli lokalizirati. Stanje je vse prej kot rožnato, brez ogromnega volonterske-ga vložka uprave kluba nam zagotovo ne bi uspelo." Uroš Gramc Foto: UG Foto: UE Namizni tenis • Pred začetkom tekmovanja v 1. SNTL (m, ž) Ponoviti želijo dosežke iz lanske sezone Minulo nedeljo se je z 10. memorialnim Urhovim turnirjem tudi uradno pričela nova sezona v namiznem tenisu. Že jutri pa bodo krenili mojstri z malo belo žogico v ligaške dvoboje. Ptuj spada med klube, ki enakovredno delajo z moško in žensko ekipo in obe nastopata v prvoligaški konkurenci. Velika želja pa je, da bi ekipi ponovili uspeh iz minule sezone. V klubu so se odločili kreniti v boj s svojim kadrom. Pri fantih naj bi bil lider izkušeni Bojan Pavič, ob njem pa še Danilo Piljak, ki se očitno vrača v pravo formo po poškodbi. Mlada Ovčar in Janžekovič pa bosta tudi dobila dovolj priložnosti za dokazovanje. Konkurenca bo močna, tekmovanje pa naporno. Druge Foto: Črtomir Goznik Smiljan Pavič, najizkušenejši član NTK Ptuj ekipe so se okrepile, tako da varovancem Damjana Samoj-lenka zanesljivo ne bo lahko. Nekaj podobnega bo v ženski konkurenci, kjer so ptujske igralke v minuli sezo- ni prijetno presenetile. Kaj bodo uspele narediti Breda Mojsilovič, Vesna Terbuc in Urška Rojko, bomo seveda videli, je pa dejstvo, da ima NTK Ptuj izredno mlado eki- po, z igralkami vzgojenimi v domačem klubu, ki še morajo pridobivati izkušnje, medtem ko so se vsi njihovi konkurenčni klubi dobro okrepili. Samo ligaško tekmovanje bo zagotovo postreglo z zanimivimi dvoboji. Kvalitetni krog naj bi se razširil, borba za vsako zmago naj bi bila še bolj ostra. Ljubitelji namiznega tenisa na Ptuju pa bodo morali biti potrpežljivi, saj bodo ptujski igralci in igralke nabirali izkušnje. Vemo samo, da so bili v pripravah zelo marljivi, da so dobro in kvalitetno delali, seveda v upanju na čim boljše uvrstitve v ligaškem prvenstvu in na preostalih tekmovanjih. Danilo Klajnšek Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, selekcija MNZ Ptuj U-13 Pokal MNZ Ptuj ČLANI: REZULTATI ČE-TRTFINALA: Aluminij - Hajdina 8:0, Zavrč - Apače 8:0, Oplotnica - Dornava 0:1, Gorišnica - Stojnci 5:6 (po streljanju 11-metrovk) MLADINCI: REZULTATI ČETRTFINALA: Bistrica - Podvinci 3:5 (po streljanju 11-metrovk), NŠ Drva Ptuj - Stojnci 4:1, Lovrenc - Gorišnica 3:2, Dornava - Aluminij 0:4. DK U-13: MNZ Celje - MNZ Ptuj 3:0 (1:0) MNZ Ptuj U-13: Šegula, Vindiš, Čeh, Strel, Goričan, Ostroško, Medved, Serdin-šek, Horvat, Roškar, Matjašič, Ljubec, Petek, Simonič, Cesar, Šket, Perger in Muršec. Trener: Simon Vidovič, in- Reprezentanca MNZ Ptuj U-13 štruktor: Marjan Lenartič. S Celjani ni bilo blesteče na sicer odlični igralni površini z umetno travo, a tudi ravno slabo ne. Ptujski upi so na trenutke (predvsem v drugem polčasu) zablesteli z domiselnimi in hitrimi kom- Mali nogomet DMN Lenart A-liga Tekme 5. kola so bile odigrane 2. oktobra pri Sv. Trojici. Organizator je bila ekipa KMN Legija. Rezultati tekem: KMN Legija - KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. I 11:4 (5:3), ŠD Zavrh - KMN Bar Čuk 4:5 (4:3), ZGD Slik. B. Goričan - Orfej 7:2 (3:1), KMN Benedikt - ŠD Trnovska vas 2:5 (2:4), ŠD Žer-javci - KMN Zavrh Bar Maist. klet 1:5 (1:2), DMNR Sandberg - ŠD Vitomarci 1:10 (0:4). 1. KMN LEGIJA 5 5 0 0 15 2. ŠD ViTOMARCi 5 4 0 1 12 3. ŠD TRNOVSKA VAS 5 4 0 1 12 4. KMN BENEDIKT 5 2 12 7 5. KMN ZAVRH 5 2 12 7 6. ŠD ZAVRH 5 2 12 7 7. DMNR SANDBERG 5 2 1 2 7 8. KMN CERKV. mi. i 5 2 0 3 6 9. SLiK. B. GORiČAN 5 2 0 3 6 10. ORFEJ 5 2 0 3 6 11. KMN BAR ČUK 5 10 4 2 12. ŠD ŽERJAVCi 5 0 0 5 0 Naslednje, 6. kolo se igra 9. oktobra 2005 v Voličini, organizator je ekipa KMN Zavrh BAR Maistrova klet B-liga Tekme 4. kola so bile odigrane 2. oktobra v Lenartu, organizator je bila ekipa ŠD TORPEDO 05. Rezultati tekem: ŠD Torpedo 05 - Pernica, veterani 4:7 (3:2), KMN Sv. Ana ml. - M-trgovina Lormanje 3:4 (0:4), KMN Remos - ŠD Lotus ml. 7:4 (4:1), ŠD Zavrh ml. - KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. ii 2:4 (2:2). 1. M-TRG. LORMANJE 4 2. KMN REMOS 3. pernica - VET. 4. ŠD TORPEDO 05 5. KMN CERKV. ml. ii 6. ŠD LOTUS ml. 7. KMN SV. ANA ml. 8. ŠD SELCE 9. ŠD ZAVRH ml. Naslednje, 5. kolo se igra 9. oktobra 2005 v Cerkvenjaku, organizator je ekipa KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. ii. C-liga Tekme 4. kola so bile odigrane 2. oktobra na Destrniku. Organizator je bila ekipa ŠD Destrnik - Virtuozi. Rezultati tekem: ŠD Desternik Virtuozi - Old Boys mlajši 4:3 (2:0), KMN Sv. Trojica ml. - KMN Mitmau 6:14 (0:6), Old Boys starejši - Pizz. Vin. trta Voli-čina 10:6 (6:4), KMN Remos ii - ŠD Pernica ml. 8:6 (3:3). 1. OLD BOYS ST. 4 4 0 0 12 2. PIZZ. VIN. TRTA 4 3 0 1 9 3. KMN MiTMAU 4 3 0 1 9 4. KMN REMOS ii 4 2 0 2 6 5. ŠD DESTERNiK 4 2 0 2 6 6. OLD BOYS, MLAJŠi 4 1 0 3 3 7. ŠD PERNICA ml. 4 1 0 3 3 8. SV. TROJICA ml. 4 0 0 4 0 Naslednje, 5. kolo se igra 9. oktobra 2005 pri Sv. Trojici, organizator je ekipa OLD BOYS, starejši. Z. Š. binacijami, vendar se mreža gostiteljev ni zatresla. Marjan Lenartič: »To ni bil naš dan, čeprav so moji varovanci na trenutke prikazali odlično igro. Pravočasno smo Kinologija dobili opozorilo za že kronično neučinkovitost. Zdaj smo se nekako otresli bremena našega uspeha s Celjani v pripravljalnem obdobju.« Ivo Kornik Praznik prinasalcev na Ptuju Gotovo ste vedeli, da sta zlati prina-šalec (golden retriever) in labradorec (labrador retriever) pasemska sorodnika. Ampak, ali ste vedeli tudi, da ob obeh priljubljenih in pri nas razširjenih prinašalskih (s tujko retrieverskih) pasmah obstajajo še štiri sorodne pasme, črni in čokoladno rjavi gladko-dlaki prinašalci (flat coated retriever), skodrani kodrodlaki prinašalci (curly coated retriever), pri nas praktično neznani chesapeake bay retrieverji in nova scotia duck tolling retrieverji? Več kot sto predstavnikov vseh štirih pasem iz cele Evrope se bo ta vikend zbralo na Ptuju, kjer se bodo v soboto, 8. 10., prinašalci, ki jih pri nas poznamo predvsem kot družinske pse, ki so veliki prijatelji otrok, pomerili na mednarodni lovski tekmi. Prireditev bo potekala v Gajkah na prostoru LD Jože Lacko od 8. ure naprej. V nedeljo, 9. 10., se bodo na vadišču Kinološkega društva Ptuj od 9.30 ure dalje pomerili še v lepoti, kateri med njimi najbolj ustreza lepotnim standardom, pa bo odločila angleška sodnica Carole A. Coode, poznavalka pasme, ki se z vzrejo labradorcev ukvarja že nekaj desetletij. Prireditelji, Klub retrieverjev Slovenije, pričakujejo več kot sto psov iz sedmih držav. JM Viktor Hoiker s svojimi zlatimi prinašalci, ki so lastniku prinesli že mnogo najvišjih priznanj. Športni napovednik NOGOMET 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 9. KROGA - NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Tinex Šenčur, Svoboda - Factor, Koroška Dravograd - Zagorje, Supernova Triglav - Livar, Dravinja - Krško 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Pohorje - Malečnik; NEDELJA ob 15.30: Stojnci - Mura 05, Holermuos Ormož - Beltinci, Črenšovci - Zavrč, Šmarje pri Jelšah - Paloma, Veržej - Železničar, Kovinar Štore - Tišina ŠTAJERSKA LIGA PARI 9. KROGA SOBOTA, 8. 10., ob 15.30: MU Šentjur - Dornava, Šentilj Jarenina - Šoštanj, Oplotnica - AJM Kungota, Tehnotim Pesnica - Peca, Gerečja vas Unukšped - Brunšvik, Zreče - Mons Claudius, Mali šampion - Bistrica. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Cirkulane - Središče, Apače - Podvinci, Slovenja vas - Hajdina, Mark 69 Rogoznica - Boč; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Gorišnica, Videm - Bukovci 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Zgornja Polskava - Leskovec, Spodnja Polskava - Pragersko, Podlehnik - Tržec; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Grajena, Lovrenc - Markovci VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ ZAHODNA SKUPINA - PARI 6. KROGA - PETEK ob 16.30: Boč - Skorba, Hajdina - Pragersko, Polskava - Prepolje, Lovrenc - Apače VZHODNA SKUPINA - PARI 6. KROGA PETEK - 16.30: Leskovec - Markovci, Dornava - Tržec, Gorišnica - Rogoznica Savaria. ROKOMET 1. A SRL - MOŠKI PARI 5. KROGA: Gold Club - Jeruzalem Ormož, Ribnica Riko hiše - Rudar Trbovlje, Termo - Adria Mobil Krka. Srečanja: Trimo Trebnje - Cimos Koper, Slovan - Celje Pivovarna Laško in Prevent Gorenje so bila odigrana v sredo. 1. A SRL - ŽENSKE PARI 5. KROGA: Burja Škofje - Mercator Tenzor Ptuj, Krim Mercator - Izola, Kočevje Anubis - Olimpija, Polje - Europrodukt Brežice, Loka kava KSi - Celeia Žalec. Srečanje Celjske mesnine - inna Dolgun bo odigrano 26. 10. 1. B SRL - MOŠKI PARI 2. KROGA: Velika Nedelja - Sviš (sobota ob 19.00), Pekarna Grosuplje - Gorišnica, Atom Krško - Dol TKI Hrastnik, Mitol Sežana - MiP Gorica Leasing, Dobova - istrabenz plini Izola, Sevnica - Cerklje. 2. SRL MOŠKI - VZHOD PARI 3. KROGA: Drava Ptuj - Radeče, Klima Petek Maribor - Arcont Radgona, Aleš Praznik - Črnomelj. ODBOJKA 1. DOL ŽENSKE PARI 3. KROGA: Benedikt - CPK Hitachi (ŠD Benedikt ob 19.00), Slo-ving Venus Vital - Nova KBM Branik, Jesenice Bled - Šentvid. 2. DOL ŽENSKE PARI 1. KROGA: Ptuj - Formis Bell (gimnazijska telovadnica - 17.30), Mislinja - Comet Zreče, Broline Kamnik - Ecom Tabor, Kočevje - Savinjska Šempeter, Prevalje - Braslovče, Čulum Valšped - Partizan Škofja Loka. 2. DOL MOŠKI PARI 1. KROGA: Kočevje - Svit, Partizan Fram - Hoče, Astec Triglav - Logatec, SiP Šempeter - Kekoprema Žužemberk, Telemach Žirovnica - TAB Mežica, Prigo Brezovica - Termo Lubnik NAMIZNI TENIS 1. SNTL MOŠKI PARI 1. KROGA, 8. 10.: Ptuj - Krka (ob 17. uri), Melamin - Sobota, Križe - Vegrad, Kema - Maribor, LMKO Lendava - Edigs. 1. SNTL - ŽENSKE PARI 1. KROGA, 8. 10.: Ptuj - Kajuh Slovan (ob 17. uri), Prevent Radlje - Argeta, Vesna - Ilirija, Fužinar - iskra Avtoelektrika, Merkur - Vegrad. Danilo Klajnšek JUDO 1. SLOVENSKA JUDO LIGA Pari 2. kola (8. oktobra): V Ljubljani: Bežigrad, ivo Reya, Olimpija; V Mariboru: Branik Broker, Sankaku, PJK Triglav; V Mariboru: Drava Ptuj, impol Slovenska Bistrica. 2. SLOVENSKA JUDO LIGA Pari 2. kola (8. oktobra): V Mariboru: Železničar, Lendava, impol 2; V Dupleku: Duplek, KBV Lendava, Gorišnica; V Ljubljani: Šiška, Ljutomer, KD Maribor. KOŠARKA V 1. krogu v 2. SKL - vzhod bo v soboto ob 17.30 uri v dvorani ptujske Gimnazije gostovala ekipa Pivovarne Laško. KICKBOKS Finale DP in proslava ob 30-letnici KBV Ptuj Vabimo vas na finale Državnega prvenstva v kikboksu in proslavo ob 30-letnici delovanja Kluba borilnih veščin Ptuj. Proslava in finalne borbe bodo v soboto, 8. oktobra 2005, ob 18. uri v športni dvorani Šolskega centra Ptuj. Vljudno vabljeni. Upravni odbor KBV Ptuj Foto: JM Klub borilnih veščin Ptuj praznuje 30 let Na Ptuju finale DP v kickboxingu V soboto, 8. 10. 2005, bo v dvorani Šolskega centra na Ptuju finale državnega prvenstva v kick boxingu v disciplini semi kontakt. Tekmovanje bo potekalo v vseh starostnih kategorijah, tekmovali pa bodo samo prvi štirje uvrščeni na rang listi Slove- nije po prvih dveh turnirjih. Organizator pričakuje okrog 200 tekmovalcev iz 20 slovenskih klubov. Iz domačega Kluba borilnih veščin Ptuj bo nastopalo 18 tekmovalcev, izmed katerih se pričakuje kar nekaj prvih mest, saj so v ptujski ekipi tudi državni Foto: Franc Slodnjak Trenerji KBV Ptuj Edvard Stegar, Vladimir Sitar in Dušan Pavlica z glavnim inštruktorjem Budokai šole iz Zagreba dr. Eminom Topičem pri polaganju izpitov reprezentanti Nadja Šibila ter Aleksander in Sabina Kolednik. Selektor reprezentance Slovenije Vladimir Sitar bo po tekmovanju objavil spisek reprezentance v semi kontaktu, ki bo nastopala na letošnjem svetovnem prvenstvu od 28. 11. do 4. 12. v Szegedu v Madžarski. Tekmovanje pa je posvečeno proslavi ob praznovanju 30-letnice delovanja Kluba borilnih veščin Ptuj. Na finalni prireditvi, ki se začne ob 18. uri, bo tudi revija, na kateri bo tudi nekaj nastopov v light kontaktu, potekale pa bodo tudi demonstracije borilnih veščin (tae kwon do, karate, glasbene forme Klub borilnih veščin Ptuj je pričel delovati leta 1975 kot Karate klub Ptuj, v letu 1988 pa se preimenuje v današnje ime. Slovi kot eden najuspešnejših klubov nasploh v borilnih športih v Sloveniji, pa tudi v svetovnem merilu, saj so njegovi tekmovalci uspešni tako na državnih kot na mednarod- nih tekmovanjih. Naj omenimo samo, da so člani KBV ptuj Nadja Šibila, Matej Šibila, Marcel Fekonja in Davorin Gabrovec na svetovnem prvenstvu 2000 osvojili naslov svetovnega prvaka v semi kontaktu. Nadja Šibila je do sedaj osvojila 3 naslove evropske prvakinje in 2 naslova svetovne prvakinje, Marcel Fekonja pa je do sedaj osvojil 1 naslov evropskega prvaka in 2 naslova svetovnega prvaka. Klub sedaj deluje v svojih prostorih - Kick boxing centru Ptuj v nadzidavi športne dvorane Mladika. Že vrsto let ima veliko aktivnih članov. Trenutno v klubu aktivno deluje okrog 150 članic in članov. Od ustanovitve kluba pa do danes je bilo v klubu preko 2300 aktivnih članov. V klubu so ponosni na svojo bogato zgodovino, saj je iz njihovih vrst v časih skupne države za reprezentanco Jugoslavije nastopalo kar 6 članov: Milan Brumec, Edvard Štegar, Martin Golob, Alojz Vidovič, Stanko Sa-tler in Vladimir Sitar. V času naše nove države pa je klub doživel svoj vrhunec. Za reprezentanco Slovenije je nastopalo kar 15 članic in članov, ki so dosegli vrhunske že prej omenjene rezultate. Rokometna šola Ptuj Delo je zaživelo, začelo se je tudi prvenstvo +r ROKOMETNA ŠOLA PTUJ Tudi v šolskem letu 2005/2006 bo ŠD Rokometna šola Ptuj zelo aktivna. Ekipi dečkov rojenih leta 1994 in 1993 trenirata že dober mesec, saj se jima je že začelo prvenstvo. Na osnovnih šolah Mladika, Ljudski vrt, Olge Meglič in Markovci pa smo pridobili termine ter pričeli trenirati v tem oziroma prejšnjem tednu. Naj povemo, da je odziv na vseh OŠ zelo dober, s tem pa smo dobili potrdilo, da lanskoletni obisk na treningih ni bil naključen, ampak je plod dobrega dela in sodelovanja z ravnatelji/cami in športnimi pedagogi. V tem šolskem letu vadi pod okriljem Rokometne šole blizu 120 otrok na že omenjenih šolah in dveh klubskih selekcijah. Največje težave, ki nas trenutno pestijo, so prostorske, saj imamo na razpolago prostor za dve sekciji, ki igrata v ligi samo en termin (Srednješolski center), ki zadostuje normalnemu rokometnemu igrišču. Dva termina pa imamo v dvorani Mladika, ki je prostorsko premajhna. Prav tako moramo zaradi prostorske stiske najemati prostore izven »naše« občine, kar pa nam zelo poveča stroške delovanja. V društvu upamo, da bodo odgovorni v naši občini kmalu poskrbeli za kakšno večnamensko dvorano, ki bo vsaj deloma olajšala delo v športu tistim, ki potrebujemo večje Mladi rokometaši v RŠ Ptuj, stari 9 in 10 let, med igro. vadbene površine, kot so potrebne za igranje šaha. Da ne bomo govorili samo o slabih stvareh, naj povemo, da se je v soboto, 1. oktobra, pričelo prvenstvo v ligah Rokometne zveze Slovenije. Prvo tekmo, oziroma gostovanje smo imeli v Slovenj Gradcu, kjer smo se pomerili s tamkajšnjim klubom Pre-ventom, katerega člani nastopajo v 1. ligi RZS. Pri »mlajših dečkih - B« (rojeni leta 1994 in mlajši) so dečki dosegli prvo prvenstveno zmago. Rezultat je bil 11:8 za RŠ PTUJ. Dečki so igrali zelo dobro celo srečanje, izkazali pa so se prav vsi, ki so stopili na igrišče. Za njimi so igrali tekmo »mlajši dečki - B« (rojeni leta 1993 in mlajši), srečanje je bilo zanimivo, dobili pa so ga domačini z 18:9. Pri fantih se vidi, da se v delo vključuje vedno več novih igralcev, ki si želijo trenirati in igrati, rezultati pa so seveda odvisni od možnosti treniranja. Tako smo vam na kratko predstavili delo v mesecu septembru in začetku oktobra. V oktobru nas čakajo prvenstvene tekme v ligi RZS, na šolah delamo z mladimi in jih pripravljamo za prve korake v Mini rokometu (tekme se bodo pričele novembra). Že v nedeljo, 9. oktobra, vas vabimo v dvorano Srednješolskega centra na dve zanimivi tekmi naših »mlajših dečkov - B« in »mlajših dečkov - A«, ki bodo igrali proti vrstnikom iz Ormoža. Tekmi bosta ob 9.30 in ob 10.30 uri. Vljudno vabljeni! David Breznik, Mitja Žuran SOLSKI SPORT Odbojka, badminton in dvoranski hokej Gimnazija Ormož vabi UČENCE, DIJAKE, ŠTUDENTE, STARŠE k rekreativnemu igranju ODBOJKE, BADMINTONA in DVORANSKEGA HOKEJA od 1. oktobra 2005 naprej, in sicer: ODBOJKA: petek od 19.30 do 21.00 ure (cena za eno udeležbo: 350 SIT) BADMINTON: torek od 19.00 do 20.30 ure (cena za eno udeležbo: 350 SIT) DVORANSKI HOKEJ: četrtek od 19.00 do 20.30 ure (cena za eno udeležbo: 350 SIT) Športna oprema je obvezna. Dodatne informacije: Gimnazija Ormož, Bojana Moravec, tel. 041 74 69 65. Vabljeni! Foto: Franc Slodnjak Trenutno najuspešnejši tekmovalci kluba s trenerjem: Nadja Šibi-la, Aleksander Kolednik, trener in selektor reprezentance Vladimir Sitar ter Sabina Kolednik Tudi funkcionarji kluba so tisti, ki so pripomogli k skupnemu uspehu. Zadnjih 8 let je predsednik kluba dr. Zoltan Mileta, ki zelo dobro vodi upravni odbor kluba. Klub je član Kickboxing zveze Slovenije in zelo aktivno sodeluje v njenem delovanju. Selektor reprezentance Slovenije je že 10 let trener ptujskega kluba Vladimir Sitar, ki je v zadnjih letih napisal dve knjigi o kickboxingu, ki sta edini v Sloveniji s tega področja. V klubu zelo aktivno delujejo tudi sodniki, ki sodijo na državnih prvenstvih, Marjan ŠibUa pa ima tudi med- narodno licenco in sodi tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Predsednik nadzornega odbora Kickboxing zveze pa je že drugi mandat aktivni član kluba Franc Slodnjak. V klubu poudarjajo, da so veseli te obletnice in da še bodo nadaljevali tako uspešno poto in skrbeli za razvoj kickboxinga in športa v celoti. V klubu čestitajo vsem ob 30-letnici in vabijo vse današnje in bivše člane kluba na proslavo v soboto v Šolski center. Franc Slodnjak Športne novice Kegljanje • 3. SKL vzhod moški Še druga zmaga Dravašev Kegljači ptujske Drave so na novem kegljišču Deta center na Ptuju odigrali svoj prvi uradni dvoboj. Bili so uspešni, saj so po težki borbi le premagali dobro ekipo Radenske in s svojo drugo zmago potrdili uspeh z uvodnega srečanja v Trbovljah. V posamičnih igrah je bil rezultat sicer izenačen, vendar so kegljači Drave imeli boljši seštevek podrtih kegljev. Do prve točke pa so prišli tudi kegljači Impola iz Slovenske Bistrice. REZULTATI 2. KROGA: Drava - Radenska 5:3, Agroruše - Impol 4:4, Inter-okno - Krško 6:2, Fužinar - Piramida 7:1, Lokomotiva - Žalec 1:7 1. ŽALEC 2. DRAVA 3. FUŽINAR 4. KRŠKO 5. INTEROKNO 6. LOKOMOTIVA 7. RADENSKA 8. AGRORUŠE 9. IMPOL 10. PIRAMIDA DRAVA - RADENSKA 5:3 (3094-2985) DRAVA: Sušanj 95, Čuš 372, J. Podgoršek 497, Ivančič 505, Dremelj 551, Zorman 535, M. Podgoršek 539. AGRORUŠE - IMPOl 4:4 (2986-2991) IMPOL: Kusič 266, Koštomaj 226, S. Dobnikar 507, Pečovnik 236, Šmanjak 246, M. Dobnikar 502, S. Kunčič 534, I. Kunčič 474. Danilo Klajnšek Namizni tenis • Luka Krušič v četrtfinalu Na prvem odprtem turnirju Slovenije za mlajše kadete in kadetinje v Mengšu se je Luka Krušič prebil v četrtfinale, kjer je moral priznati premoč Ervinu Želez-nu, igralcu Keme iz Puconcev. Na svoji poti do četrtfinala je premagal Berganta (Jesenice) 3:0, Erjavca (Edigs) 3:0, Pelcarja (Kema) 3:0 in Komca (Merkur) 3:0. Luka je pokazal lepo igro in s tako prizadevnim delom bo dosegel še lepe rezultate. NTK Luka Krušič Ptuj • Obisk na avstrijskem Koroškem Na ogledu dobre prakse v tujini Delegacija Mestne občine Ptuj je septembra v spremstvu predstavnikov partnerskih in pridruženih organizacij pri projektu upravljanja ribnikov v Podvincih obiskala občino Dobrla vas (Eberndorf) na avstrijskem Koroškem. Dobrla vas je občina, s katero Mestna občina Ptuj sodeluje v evropskem projektu urejanja ribnikov. Medtem ko so Avstrijci v svojem okolju jezero in močvirnati del že uredili, pa se v ptujski občini projekt »Upravljanje ribnikov Podvinci in Velovlek« šele pričenja. Celotna vrednost ureditve podvinških ribnikov je ocenjena na dobrih 81.000 ev-rov. 90-odstotni delež bi naj financirala EU, 10 odstotkov, kar je dobrih 8.000 evrov, pa MO Ptuj. Namen projekta je ohranitev biotske pestrosti območja z ustreznim gospo- darjenjem in upravljanjem ter izboljšanje odnosa javnosti do ohranjanja narave. Kot že omenjeno, je partnerica MO Ptuj v projektu upravljanja ribnikov Občina Dobrla vas z avstrijske Koroške. Tam so podoben problem ureditve ribnikov že uspešno rešili in ptujsko delegacijo povabili na ogled dobre prakse. Kako je v občini Dobrla vas urejeno Zablatniško močvirje, po vzoru katerega naj bi uredili tudi ribnike v Podvincih in Ve-lovleku? Predstojnik občine Dobr-la vas, zadolžen za področje Občina Dobra vas se razteza na 60 hektarjih in ima nekaj več kot 6000prebivalcev. Razdeljena je na 24 vasi. Biser občine je samostan, kjer so danes tudi občinski prostori. V občini imajo 4 gasilska društva, tri župnišča in pokopališča, tri šole in tri otroške vrtce - dva državna in enega zasebnega. Slednji je večjezični. Za njegovo ustanovitev so si prizadevali narodnozavedni Koroški Slovenci, ki so za gradnjo poslopja in ureditev prostorov zastavili celo svoje imetje. Proračun Občine Dobra vas letno znaša 10 milijonov evrov ali okrog 2,4 milijarde tolarjev. Od tega 50 odstotkov namenijo za plačilo vseh pristojbin, socialnih dajatev in uslužbencev, ostalo pa se razdeli med gasilce, vzdrževanje ljudskih šol, cest, glasbene šole ^ Za investicije denarja ni veliko, kolikor ga je, vlagajo v obnovo samostana, trenutno pa še v gradnjo kanalizacijskega omrežja. Gospodarstvo v občini sloni na srednjih podjetjih, dobro imajo razvit tudi turizem. Letno beležijo okrog 100.000 nočitev. Kmetijstvo je mešano in mu ne kaže najlepše. Veliko kmetij se ukvarja s turizmom. Občino že 22 let neprekinjeno vodi župan Josef Pfeifer. Ob močvirju je vzorno urejen tudi muzej. Delegacija MO Ptuj na strokovni ekskurziji v občini Dobrla vas na avstrijskem Koroškem. kmetijstva, narave in evropskih projektov, Štefan Kramer odgovarja: »Avgusta si je ribnike v Podvincih ogledala tudi naša delegacija. Osebno menim, da je najti skupne točke in tudi razlike. Pri nas je to območje pod naravno zaščito že od leta 1979, od leta 1992 pa spada pod nacionalni projekt in je strogo zaščiteno. Pred 30 leti smo imeli srečo, da se je to območje odkupilo od posestnika. Takrat smo bili gospodarsko močnejši in smo s pomočjo države, Dežele Koroške in občine dobili denar, da smo lahko te 104 kvadratne kilometre odkupili, uredili in da sedaj to območje miruje in se razvija. Poleg Zablatniškega močvirja imamo urejeno tudi naravno kopališče in ostalo turistično ponudbo. Turisti, ki letujejo ob jezeru in so ljubitelji narave, si velikokrat ogledajo ta naš naravni habitat Za-blatniškega močvirja. Menim, da ste Ptujčani na pravi poti, da s programom urejanja ribnikov seznanjate tudi šoloobvezno mladino. Vaši ribniki in naše močvirje so takšni biseri, kjer se lahko marsik- do marsikaj nauči, človek pa se lahko umiri. Tod mimo se avtomobili ne vozijo. Bližnja okolica je ureditev in zaščito ribnikov sprejela pozitivno, saj je to del turizma. V bližnji okolici močvirja so gostilne in kmečki turizem, kjer se marsikateri turist, ki si ogleda močvirje, ustavi tudi v gostinskih lokalih. Kmetje svoje pridelke prodajajo kar doma, letno pa zabeležimo okrog 100.000 nočitev. V bližnji občini Škocjan pa letno beležijo okrog milijon nočitev. V naši okolici so vzorno urejene kolesarske in sprehajalne poti, tako da se za turiste najde marsikaj zanimivega.« In kako se bodo urejanja ribnikov lotili v Podvin-cih? Je možno med projektoma vleči vzporednice? Biolog Marjan Govedič iz Centra za kartografijo favne in flore, ki bo pri urejanju podvinških ribnikov sodeloval pri pripravi strokovnih podlag s področja biologije, pojasnjuje: »Vzporednic med Zablatniškim močvirjem in podvinškimi ribniki je mnogo. Podobna je velikost ob- močja, obe območji sta zavarovani pod Naturo 2000, tukaj je država zavarovala območje, Podvinci so zavarovani z občinskim odlokom. Podvinci so uporabljeni kot aktivni ribniki, ki še vedno služijo ribogojstvu, a ne ribolovu. Tukaj na primer pa so ribogojstvo opustili pred približno 20 leti. To območje, ki ga danes imenujejo močvirje, je bilo nekoč ribnik, ki pa ga več ne vzdržujejo. Tudi vrste, ki so opredeljene, da je območje sploh zavarovano, so zelo podobne. Če bomo urejali podvinške ribnike, menim, da je v prvi vrsti zelo pomemben konsenz vseh upravičencev območja. To je lastnikov, upraviteljev, občine in države. Vsekakor je treba doseči konsenz tudi v občini, ki se mora odločiti, da bo ribnike pustila naravi in se množičnega turizma posluževala na drugih turističnih kapacitetah. Avstrijci so se po mojem mnenju odločili pravilno, da so Zablatniško močvirje pustili naravi, masovni turizem pa prakticirajo ob jezeru, kjer imajo tudi kamp.« Mojca Zemljarič Ormož • IMIadi muzealci na potepu v Velenju Kmalu spet delovna sobota! Muzejski vikendi Pokrajinskega muzeja Ptuj, enote Ormož, so se začeli pred 5 leti. Na prvi ustvarjalni delavnici 15. septembra 2001 se je zbralo 14 nadebudnežev s svojimi starši, na sobotnem izletu v Velenje pa je bil avtobus pretesen za vse mlade prijatelje muzeja. V ormoški enoti PMP so mnenja, da predšolski otroci niso premajhni za obisk muzeja, le način obiska je treba prilagoditi njihovi starostni skupini. Ne opozorijo jih na vse razstavljene predmete ali jim ob prihodu v grad vodenje začnejo s pravljico. Zato so zadovoljni z obiskom vrt- cev ormoške občine. Poleg tega pa v okviru muzejskih vikendov potekajo muzejske delavnice. Namen delavnic je muzejsko dejavnost pri- Mladi muzealci na obisku pri Piki pred vilo Cira čara bližati najmlajšim otrokom. Otroci imajo tako priložnost ugotoviti, da v muzeju niso le stvari, ki si jih je vredno ogledati, ampak da muzej izvaja tudi posebno službo, v okviru katere so tudi pedagoški programi. Delavnice potekajo največkrat vsako drugo soboto v mesecu in se jih v povprečju udeleži 35 otrok. Aktivnosti na delavnicah so večkrat vezane na različne aktualne razstave, ob dnevu muzejev so otroci najprej poslušali pravljico, nato pa izdelovali lutke. Sicer pa se tematika največkrat navezuje na praznike in letne čase. Lotili so se že domala vseh tehnik in materialov. Prvotno so bile delavnice v prostorih knjižnice, ki pa je postala pretesna. Enkrat so gostovali v prostorih ljudske univerze, od jeseni 2002 pa so redni gostje v jedilnici doma za starejše občane v Ormožu. Ob tem se je razvila zanimiva oblika sodelovanja, kjer pri eni mizi ustvarjajo otroci, poleg njih pri drugi mizi pa varovanci doma. Organizatorji se dogovorijo za skupne teme, pri čemer delajo varovanci doma pogosto na večje formate. Starostniki so izredno veseli obiska otrok. Zdenka Kresnik, ki skupaj z Nevenko Korpič pripravlja delavnice, pravi, da stanovalci njene obiske na delovni terapiji, ko se pride dogovarjat za temo, vedno pospremijo z zadovoljnim komentarjem: »Delovna sobota je na vidiku!« Zelo se veselijo obiska in otroški vrišč jim popestri dneve v domu. Minulo soboto pa je bil poseben vikend, saj so se mladi muzealci že petič podali na izlet. Prvo leto delovanja so si junija ogledali živalski vrt v Ljubljani, v decembru pa še Hermanov brlog v Celju. Leta 2003 so bili v Kekčevi deželi, lani pa v Olimju. Letošnjega izleta v Velenje se je udeležilo 41 otrok v spremstvu staršev. Kot vsako leto jim pri tem pomaga tudi Občina Ormož, ki je prispevala avtobus. Letos je bilo za vse premalo prostora in je nekaj družin na muzejski izlet šlo kar z osebnimi avtomobili. V Velenju sta izletnike pričakali kar dve Piki Nogavički - vodički, ki sta jih spremljali ves dan. Najprej so si ogledali velenjski grad in njegove zbirke, kasneje še muzej premogovništva in tam postavljeno razstavo H. C. Andersena. Za organizatorje in udeležence je bilo razveseljivo tudi dejstvo, da so bili vsi ogledi brezplačni, saj so se organizatorji z ve- lenjskimi kolegi dogovorili, da jim bodo mladi muzealci iz Velenja vrnili obisk in si bodo ogledali ormoški in ve-likonedeljski grad. Kljub temu da je bilo v muzejih veliko zanimivega, pa so otroške oči prav posebej zažarele na prizorišču Pikinega festivala. V lepem sončnem vremenu so se udeleženci porazgubili po prizorišču in lahko ustvarjali v kateri od preko 100 delavnic na temo pravljic, dekleta so se želela urediti v lepotilnem salonu, kjer so jim spletli kitke in narisali pege. Na ogled je bilo več razstav, od katerih je bila najbolj oblegana razstava malih živali. Jahati je bilo mogoče na ponijih, uživati v lunaparku, se loviti v labirintu ali si ogledati kakšno predstavo ali nastop. Ravno na Pikin dan je na Pi-kinem odru nastopila tudi plesna skupina Pandora iz Ormoža. Lačne želodčke so pomirile posebne Pikine palačinke, da o sladkorni peni niti ne govorimo. Ves čas so potekale najrazličnejše nagradne igre in promocijske akcije. In ne boste verjeli, med 25.000 obiskovalci, ki so bili na Pikinem dnevu, so bili tudi Nodi, pa Sneguljčica s palčki, pa Erik in še številni pravljični liki. Bilo je super, o tem so si bili ob zaključku izleta vsi edini, saj je le redke malčke premagal spanec, ko so se pozno popoldne vrnili domov. vki Foto: MZ Foto: MZ Foto: vki Reportaža • Beograd v času EP v košarki Jugonostalgija s športom in proti drogam Minulo evropsko košarkaško prvenstvo je bilo dodaten ali pa v času evforije tudi ključen razlog za dolgo načrtovan obisk nekoč naše skupne prestolnice - Beograda. Slabih pet ur vožnje, približno 30.000 tolarjev za potne stroške (na eno osebno vozilo) ter še približno enkrat toliko denarja za preživetje je več kot dovolj za en konec tedna. Beograd so v dneh EP preplavili številni slovenski ljubitelji košarke. Za Srbe precej, za nas pa niti ne, saj so cene v centru mesta precej podobne slovenskim ali bolje rečeno ptujskim. Če pa se odpravite izven strogega centra, lahko pijete, jeste ali prenočite še precej ceneje. Plače se nikakor ne skladajo s slovenskimi, saj z delom šoferja avtobusa, natakarja ali prodajalca o 200 evrih lahko le sanjate. To pa ne pomeni, da živijo slabo, dodaten zaslužek pač iščejo v bolj ali manj legalnih delih. Da pa se na tak način da preživeti, je jasno ob prvem stiku z mestom, saj država to dopušča. In da v Srbiji vlada demokracija, ti pove že prodajalka pleskavic: "Stroški obratovanja so sicer visoki, vendar ker pri nas vlada demokracija, plačaš tisto, kar hočeš." In že smo pri racionalizaciji ali pač demokraciji. So pa pleskavice na tisoč in en način ena od beograjskih specialitet. Čeprav sploh ne gre za obliko hitrega prehranjevanja kot pri nas. Prodajalci najprej pripravijo JORDANIJA - križišče med vzhodom in zahodom Naj bodo jesenske počitnice tople, svetle, polne sončne energije, ki nam bo pomagala preživeti zimske mesece. Predlagamo vam, da obiščete kraljevino Jordanijo, mlado državo, prežeto z zgodovino, ki so jo v tisočletjih ustvarjale velike civilizacije tega sveta. Jordanija je živahno križišče med Sredozemskim morjem in puščavo, med vzhodom in zahodom. Nad zemeljskimi plastmi, ki varujejo zapuščino mnogih rodov prebivalcev tega dela Bližnjega vzhoda, leži dežela, prežeta z lepotami in nasprotji: dolina reke Jordan je rodovitna in spreminjajoča se pokrajina v vseh letnih časih, oddaljeni puščavski kanjoni so mogočni v svojem neizmernem miru, izjemna dolina Wadi Ruma, korale v Rdečem morju pri Aqabi ^ V tej deželi stoji eden najodličnejših spomenikov preteklih civilizacij - v skalo izklesano mesto Petra, ki ga je ves svet (UNESCO) oklical za svojo kulturno dediščino. Sodobna Jordanija je varna in zelo gostoljubna dežela, ki vsakega obiskovalca sprejme z veseljem in gostoljubjem. Ustanovil jo je kralj Abdallah I. na začetku I. svetovne vojne. 46 let je državi - ustavni monarhiji - vladal njegov vnuk kralj Hussein. V tem času je v državi prevladal mir, stabilnost in ekonomski razvoj. Po njegovi smrti (leta 1999) njegov sin, kralj Abdullah II, nadaljuje očetovo vizijo razvoja kraljevine. V Jordaniji je veliko zgodovinskih spomenikov različnih obdobij. Med nji-c? mi najbolj izstopa mesto PETRA. Usta- novili so ga Nabatejci, ki so s svojimi izjemnimi sposobnostmi v trgovanju in nadziranju trgovsko karavanskih poti med Indijo in Sredozemskim morjem obogateli in si postavili - dobesedno izklesali v skalah - mesto iz rožnatega apnenca. Če želite iz prve roke izkusiti življenje trgovcev izpred nekaj stoletij, ko so tovorili začimbe in svilo iz vzhodne Indije na Sredozemsko obalo ali v Aqabo, bo najprimernejši obisk doline Wadi (Wadi Rum) - najslavnejše doline v Jordaniji. Izjemna podoba doline s peščenim dnom in vzpetinami, ki jih je narava oblikovala z vetrom in peskom v neverjetne oblike, je zaradi izvirov pitne vode privlačila ljudi že v času neolitika (med 8. in 6. stoletjem pred n. š.). Naravna lepota je neminljiva in tako tudi lepota te doline, ki prevzame vsakega obiskovalca. Številni čudoviti mozaiki v mestecu Madaba izpričujejo visoko likovno dovršenost umetnosti med 5. in 7. stoletjem. Poleg svetovno znanega mozaika, zemljevida Palestine in drugih ozemelj vse do Južnega Egipta, krasijo te vrste likovnega izražanja poleg cerkvenih tudi mnoga posvetna poslopja v mestecu. Na skrajnem jugu države - na njenem najožjem delu - stoji edino obmorsko in pristaniško mesto v državi, Aqaba. Staro pristanišče, ki so ga uporabljali vsaj od 1. stoletja pred n. š., je še danes pristanišče, predvsem pa letovišče, kjer dopustniki uživajo v prijetnih temperaturah zraka, predvsem pa morja, skozi vse leto. Temperatura morja (22 °C in 26 °C) je tisto, kar posebno privlači, saj si lahko v vsakem letnem času privoščimo ogledovanje čudovitega, raznovrstnega življenja na podmorskih koralnih grebenih. V Akabskem zalivu, ki je svetovno znano potapljaško območje, lahko plavamo skupaj z morskimi želvami in delfini, uživamo v surfanju in ribarjenju. Za samo 119.900 SIT lahko že 28. oktobra poletite na nepozabno 6-dnevn-o potovanje po Jordaniji. Podrobnejši programi vas čakajo v poslovalnicah agencije Sonček v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Novem mestu, Murski soboti in Velenju, lahko pa pokličete tudi klicni center na telefonsko številko 080 19 69. Programe si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.sonchek.si. maso po tvojem okusu, jo dobro po-pečejo, zložijo v obliko pleskavice in servirajo. In ob veliki lakoti je slaba ura lahko precej dolga. Jugonostalgija V času kratkega bivanja smo imeli dovolj časa le za prve vtise. Staro me-tropolitansko jedro polno življenja ob vsakem delu dneva, tržnica podobna boljšjemu sejmu, kjer je mogoče kupiti prav vse, ter mogočna vzpetina Ka-lemegdan nad sotočjem Save in Donave s prekrasnimi razgledi. Ogled Hiše cvetja, za nas bolj iz radovednosti. Park, nekoč znan po 'romarskem' turizmu, ima še vedno turistično noto. Vendar manj, kar je vidno po neurejeni okolici. Je pa 'jugonostalgija' še vedno prisotna med Slovenci, vsaj po prodanih majicah z napisi SFRJ in JUG sodeč, ki so namreč šle za med. Za turiste so trenutno privlačne tudi Dedinje, kjer je primerjava z ameriškim Beverly Hillsom povsem na mestu, čeprav te ob sprehodu nekje v podzavesti spremlja občutek nelagodja in potrebne previdnosti. Nočno življenje je bilo tokrat razumljivo, zelo slovensko obarvano. 9000 navijačem, ki so spremljali tekmo proti Nemčiji, so se v večernih urah pridružili še mnogi tam živeči. Nekateri pravijo, da naj bi v Beogradu živelo več kot petdeset tisoč Slovencev. V Srbiji smo še vedno dobrodošli, mnogi so povedali, da jih imajo za sosede, mnogo jih živi v mešanih zakonih. Zve se marsikaj, saj vsi ljudje govorijo. Tudi z nami, ki se sploh nismo poznali, po petih minutah pa smo se pogovarjali kot bi bili prijatelji že vse življenje. Stereotipi Ob kratkem pogovoru pred glavno na novo zgrajeno beograjsko košarkaško dvorano Arena se nam je možakar po imenu Mirko ponudil, da nam njegova hčerka razkaže mesto ter nas pripelje k njim domov, kjer bi lahko prespali. Dodal je še, da imajo majhno enosobno stanovanje in da bo žena verjetno jezna, vendar ne bi smelo biti problema (op. a. vse v sočnem srbskem jeziku). Toliko o stereotipih. In o odprtosti in gostoljubnosti, za kar moj prijatelj, ki je v Beogradu precej, pogosto pove, da ne obstajata. Srbi namreč tako živijo in se tega sploh ne zavedajo. Drugače pa verjetno meni narod, ki živi med obema državama, saj hrvaških navijačev na prvenstvu ni bilo opaziti. Malo in hkrati dosti o odnosu med narodoma pove domačin, ki pravi: "Dvorane Arena nismo 15 let gradili zato, da bi v njej slavili Hrvati." Čeprav Srbi vedno navijajo proti njim, so Slovence podpirali že od samega začetka. Zato smo verjetno pred to tekmo večkrat slišali spodbudo »Pobjedit čemo ih« - v prvi osebi množine. Poceni vstopnice V Sloveniji je pred odhodom vladalo pomanjkanje vstopnic za končne obračune, pred dvorano Arena je preprodajalcev kar mrgolelo. Tistih, ki bi se na ta način okoriščali, ni bilo veliko, več je bilo tistih, ki jim prvenstvo zaradi odsotnosti svoje ekipe ni bilo več zanimivo. Karte so se prodajale pod ceno, saj jih je bilo mogoče kupiti za tekmo proti Nemcem tudi po pet evrov, proti Hrvatom pa so se cene začenjale pri petnajstih (toliko je bila tudi uradna cena na karti). Ob skromnem gmotnem položaju so domačini želeli dobiti nazaj vsaj del denarja. Policisti so se tega zavedajoč se dogajanje le opazovali. Posredovali so le, če je kdo koga 'nategnil'. Kot so 'nategnili' mene že prvi dan v uradni menjalnici, za kar sem si pa verjetno kriv sam, saj sem denar najprej le na hitro preštel. In kako je sam sebe v Gruškovju 'nategnil' še hrvaški mejni policist? Ko je izvedel, da potujemo iz Beograda, ga je zanimalo še, kako je bilo na tekmi. Po prešernih obrazih se je mrzlično in brez uspeha lotil iskanja drog in zazdelo se nam je, da to noč pri lovljenju tihotapcev mamil ne bo imel pretirane sreče. (Op. a. hrvaško reprezentanco je slovenska na tekmi za 5. mesto premagala.) Uroš Gramc Zahvala navijačem po zmagi nad Hrvaško TERME LENDAVA 3* app. Lipov gaj, neomejeno kopanje, brezplačno za otroka do 12 let 5.10,-28.10./2D/POL 13.990 ŽUSTERNA 3* Aquapark hotel Žustema, kopanje, 50% popusta do 12 let 4.10.-28.10./2D/POL 17.580 OTVORITVENA SMUKA Les 2 Alpes (FRA), app.", 7 dni v app + smuč. vozovnica 26.11.-3.12y7D/N/os. od 39.900 TURČIJA-potovanje 4* hoteli. Urok turške kulture, 8 - dnevno potovanje, letalo iz LJ november/8D/P0L od 44.900 TUNIZIJA 3* Le Khalife, letala iz LJubljane 17.,24.10/7D/POL 64.900 DJERBA 3* Djerba Horoun, letalo iz U, brezplačno za otroka do 6 let 17., 24.10/7D/POL 69.900 TURČIJA, Antalya 3* Sun Heaven, letalo iz IjublJane, brezplačno parkiranje i5,3o.ioy7D/Ai 89.900 EGIPT, križarjenje po Nilu 5* hotel/ladja, letalo iz Ljubljane, slovensko vodenje 21, 28.1 Oy8D/POL 164.900 od jeseni do pomladi 2005/06 • plačilo tudi na 6-12 obrokov • brezplačno za otroka do 12 let SONČEK TUI potovalni center Ptuj, Slomšicova 5 • 02/749 32 82 Tal. prodaja: 0801969 • waiw.sonchak.com Worldof TUI Foto: UG Foto: UG Kuharski nasveti Grozdje Grozdje spada med najstarejše znane vrste sadja. Pretežno količino grozdja tako imenovane vinske sorte uporabijo za predelavo v vino in sokove, nekaj pa ga tudi posušijo za rozine in korinte. V kulinariki grozdje delimo na bele in rdeče sorte, za pripravo jedi uporabljamo le namizne sorte. Pri rdečih se barva spreminja od vijoličaste, temno rdeče do črno-rdeče z modrikastim odtenkom. Belo grozdje je jantarne do svetlozelene barve in je praviloma manj aromatično kot rdeče. Večinoma namiznega grozdja ima pečke, čeprav poznamo tudi sorte brez njih. Pri pripravi jedi pečke če se le da odstranimo. Grozdje je imenitno dopolnilo mnogim živilom. Ujema se z ribami, morskimi sadeži, s svinjino, teletino in perutnino, kjer se posebej okusno ujema v beli svetli vinski omaki. Kot klasično prilogo ponudimo grozdje k prepelicam in drugi divjačini, kjer uporabljamo predvsem rdeče sorte grozdja, ki po kuhanju z dodatkom vina postanejo še bolj rdeče in s tem še dodatno obogatimo pripravljeno jed. Grozdje pogosto ponudimo tudi na sirovih ploščah. Bolj kot s poltrdimi se ujema z mehkimi siri, kot je brie. Še vedno pa največ grozdja uporabljamo pri pripravi sladkih jedi oziroma slaščic. Tako ga pogosto uporabljamo pri pripravi biskvitnih slaščic kot nadev ali kot eno izmed sestavin v biskvitnem testu. Če ga damo že kot dopolnilo v testo, je dobro testo obogatiti tudi z manjšo količino orehov, saj sta grozdje in orehi še posebej dobra kombinaci- ja pri pripravi slaščic. Kot sestavina sladkih in pikantnih jedi mora biti grozdje brez pečk, sorte z debelo lupino tudi olupimo ali omake pred serviranjem pretlačimo. Lupino iz grozdnih jagod odstranimo tako, da začnemo pri nastavku peclja. Z ostrim nožem zarežemo in poskusimo odstraniti lupino. Če se jagode ne dajo olupiti, jih nekaj minut kuhamo v vreli vodi, oziroma blanširamo. Pečke izpraskamo s tanko konico noža. V kolikor je lupina zelo tanka in so pečke majhne, grozdje samo operemo in ga že lahko uporabimo. Za 3 do 4 obroke uporabimo pol kilograma grozdja. Grozdje lahko uporabimo tudi pri pripravi kokoši, tako da kokoš skupaj z olivami, grozdjem in jušno zelenjavo dušimo ali pečemo. Zalivamo pa le s poljubnim vinom. Pripravljamo ga tudi z rjavim sladkorjem in kislo smetano. V Franciji grozdje uporabijo pri pripravi pečene race, kjer zraven grozdja uporabijo še korenje in čebulo. V Španiji je znana sadja juha iz grozdja, ki jo vedno ponudijo mrzlo. V Nemčiji pa bolj pripravljajo sladice iz grozdja, tako pogosto pripravljajo biskvitno rulado, ki jo napolnijo s kre- Mokri smrček Barva dlake Vprašanje bralke Mance iz Ptuja: Muca je skotila štiri mladičke. Trije so kratkodlaki, en ima nekoliko daljšo dlako. Mačka je črna, mladički pa so pisani ter tigrasti. Kako to, da ni noben črn in kaj vpliva na barvo dlake? Hvala za odgovor. Odgovor: Mačji kožuhi so izredno raznolikih barv in najrazličnejših vzorcev. Mnogi vzorci so sprva mačkam v divjini omogočali, da so se lažje prikrile in tako uspešneje ulovile svoj plen. Vzorci in proge na mačjem kožuhu mo, v kateri so cele grozdne jagode, razne kreme v kozarcu, mešajo ga v nadeve z drugim jagodičastim sadjem. Tudi pri nas še vedno grozdje uporabljamo bolj pri pripravi sladkih in manj slanih jedi. Od slanih jedi bi za začetek lahko poskusili pripravo grozdne omake, ki jo zalijemo z mešanico vina in vode in jo pripravljamo za svinjino, govedino in divjačino. Pripravimo jo tako, da na manjši količini maščobe najprej prepražimo fino sesekljano čebulo in še preden čebula spremeni barvo, dodamo večjo količino rdečega grozdja. V kolikor so jagode zelo debele, jih prerežemo vsaj na polovico. Pražimo toliko časa, da izteče sok, začinimo s soljo, poprom, lovorom in zalijemo z rdečim vinom. Če uporabimo belo sorto grozdja, zalivamo z belim vinom. Omako pokrijemo in pustimo, da počasi vre vsaj 15 minut. Nato jo pretlačimo, ponovno zavremo in po potrebi zgostimo. Iz grozdja pogosto pripravljamo tudi zavitke, pite, torte, kolače in podobne sladke jedi. Zavitku iz grozdja še posebej izboljšamo okus, če damo v nadev malo sesekljanih lešnikov ali mandljev. Pripravimo ga lahko iz vle- imajo funkcijo popačenja obrisa mačjega telesa, saj se tako lažje skrije in hitreje ulovi plen. Znamenja na kožuhu divjih mačk so tako značilna, da določeno vrsto prepoznamo že po njenem vzorcu (tiger, ozelot, leopard, gepard, jaguar ...). Domače mačke imajo pogosto kožuhe bolj pisane, saj varovalna barva ni več potrebna iz razlogov preživetja. Najpogosteje srečujemo pri domačih mucah progast, li- čenega ali iz listnatega testa. Vlečeno testo pripravimo iz 30 dekagramov mehke moke, ki ji dodamo ščep soli, eno jajce, 1 žlico stopljenega masla ali olja in počasi prUivamo Va l mlačne vode. Iz sestavin zgnetemo gladko testo, ki naj bo elastično in mehko. Dovolj zgneteno testo razdelimo v dva manjša hlebčka, ju po vrhu premažemo z oljem in damo počivat 30 minut do eno uro. Med tem časom zmeljemo 10 dekagramov lešnikov. Grozdne jagode operemo jim odstranimo peclje jih prerežemo in odstranimo koščice. Vzamemo 1 kilogram grozdja. Posebej ločimo 2 jajci, rumenjaku dodamo 4 dekagrame sladkorja v prahu in penasto umešamo, dodamo še malo naribane limonine lupinice in 1 veliko žlico drobtin. Dodamo še trdi sneg beljakov. Na prtu ali mizi razvlečemo testo, ga po-kapljamo s stopljenim maslom ali margarino, premažemo s pripravljenim nadevom, potresemo s pripravljenimi grozdnimi jagodami in na-ribanimi lešniki, zavijemo, premažemo z raztopljenim maslom in pečemo v pečici 45 minut pri 180 °C. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si. sast ali pikast vzorec. Barvni spekter je lahko enobarven, svetlejši, temnejši, večbarven ali z odtenki. Ker so lastnosti živali, kamor sodita tudi barva in dolžina dlake, genetsko pogojene, nam narava ponuja najrazličnejše kombinacije le-teh. Pri pasemskih mačkah je izbor kožuhov v resnici le spretna zasluga odbirne vzre-je, kjer se teži k čim lepšemu pasemskemu standardu. Vojko Milenkovič, dr. vet. med ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V s 02/ 771 00 82 V vrtu V vrtu pred jesensko slano Prijetno sončni jesenski dnevi so vse bolj redko odmerjeni, po daljših hladnih in jasnih nočeh se bodo jutra rojevala s slanami. Da ne bo presenečenja, se spomnimo speva v ljudski pesmi: »Je pa davi slan ca pala na zelene travnike, je vso travco pomorila, vse te žlahtne rožice.« Pravočasno se pripravimo na spravilo in zavarovanje pred pozebo občutljivejših vrtnin in cvetja. V SADNEM VRTU obiramo še pozno zoreče zimske sorte jabolk in hrušk ter pospravimo v zavarovane prostore pred zmrzaljo. Lupinastemu sadju, orehom in lešnikom, slana ne škodi, nešplje pa so okusnejše, če jih omehča jesenski mraz. V zimsko hrambo vlagamo le prvovrstno sadje, ki je drevesno dozorelo, zdravo in brez poškodb. Shramba naj bo zračna s stalno temperaturo okrog 5 stopinj Celzija in 85 do 90 % vlage. V suhih in toplih prostorih postanejo plodovi vsled osuška občutljivi za skladiščne bolezni in hitro pokvarljivi. Sadje se v shrambi navzame tujih vonjav, zato ga spravimo ločeno od vrtnin, kemikalij in vsega drugega, kar bi sadju škodovalo. Shrambo s sadjem je potrebno tedensko prezračevati. V primeru, da prostor povsem ne ustreza hrambi sadja, zaboje s sadjem pokrijemo ali vložimo v plastične polietilenske vreče, kjer se plodovom v lastnih izdihanih plinih poveča njihova trpežnost. Po obiranju sadja z dreves in pod njimi poberemo in odstranimo poškodovane in nagnite plodove, da jih ne prekrije odpadlo zrelo listje, enako storimo tudi po odpadanju listja, dokler ne odstranimo vseh ostankov sadja, s čimer občutno zmanjšamo možnost okužb z glivičnimi sadnimi boleznimi v naslednjem letu. OKRASNI VRT dobiva iz dneva v dan bolj jesensko podobo, zeleno listje se ob zorenju spreminja v pisane barve, odcvetajo še pozne jesenske cvetlice, dokler jih ne bo prizadela jesenska slana, ki bo pospešila odpadanje listja in pozebo cvetja. Enoletnice, ki zaključujejo vegetacijo, sproti odstranjujemo z gredic. Izpulimo jih s korenino vred, poberemo odlomljene nadzemne dele in vse skupaj odstranimo, po možnosti razseklja-mo in kompostiramo. V tem času vlažnih jesenskih dni so izredno ugodni pogoji na odmrlih delih rastlin za razvoj sive listne plesni in drugih glivičnih bolezni, ki tod prezimijo in v naslednjem letu okužujejo zeleno okolje. Okrasnim trajnicam v jesenskem času hitreje odmirajo zeleni nadzemni deli. Zaradi lepšega videza in zdravja rastlin jih sproti izrezujemo in odstranjujemo. Pripravimo se pravočasno na zavarovanje pred po-zebo občutljivih okrasnih trajnic. Najobčutljivejše, ki so med poletjem rastle na prostem, vlončimo in prenesemo v zavarovane prostore pred pozebo. Mnoge vrste okrasnih rastlin pa je mogoče ob prvih jesenskih slanah zavarovati pred pozebo s prekrivanjem v kritičnih nočeh s folijami ali drugimi prekrivali. Z ZELENJAVNEGA VRTA pobiramo zelenjavo, ki jo bomo hranili za rabo v svežem stanju v zimskih mesecih. Pridelki ostanejo v svežem stanju trpežnejši, če niso pobrani, pezreli pa tudi nedozoreli. Hranimo le zdrave in nepoškodovane pridelke. Pobiramo jih v suhem vremenu v dopoldanskem času, da se osuši rosa. Ne puščamo jih v kupih, da se ne ogrejejo. S spravilom vrtnin za hrambo v svežem stanju ne hitimo, ker večino izmed njih, kot so kapusnice in korenovke, še prve slane ne poškodujejo. Miran Glušič, ing. agr. 17.1^-13.10. 2ÚÚS 7-Petek 8-Sobota 9-Nedelja 10-Ponedeljek # 11-Torek 12-Sreda 13-četrtek Televizija Ali ste vedeli, da večino ljudi do starosti 70 let preživi več kot 9 let svojega življenja ob gledanju televizije?! Pa si oglejmo malce statistike: - povprečen Američan preživi dnevno ob TV-sprejemniku 3 ure in 46 minut. To je več kot 52 dni nenehnega gledanja televizije na leto. Za razliko, povprečen Slovenec (po malce starejših statističnih podatkih) preživi dnevno ob TV-sprejemniku 'le' malce manj kot 3 ure. - večina otrok gleda televizijo od 3 do 4 ure dnevno, povprečno 25 ur na teden; - gledanje televizije je za otroke od 6-17 let na prvem mestu kot izvenšol-ska dejavnost; - vsako leto večina otrok preživi okoli 1300 ur pred TV-sprejemnikom, a le 900 ur med šolskimi klopmi; - povprečen otrok si vsako leto preko televizije ogleda več kot 20.000 reklamnih sporočil (na komercialnih televizijah si tako na vsakih 5 ur gledanja televizije ogleda 1 uro reklam); - večina otrok, mlajših od 6 let, ne razume, da je cilj oglaševanja prodati izdelek ali storitev. Oglaševalci se tega še kako zavedajo, zato se na vse »pre-tege« trudijo osvojiti srce bodočega potrošnika in zagotoviti zvestobo blagovni znamki. Mlajši kot so otroci, toliko večji izziv za oglaševalce; - otroci, ki preživijo 3 do 4 ure dnevno ob TV-sprejemniku, posvetijo precej manj časa šolskim obveznostim, imajo slabše bralne sposobnosti, se manj družijo s svojimi vrstniki in imajo manj hobijev. Nekaj grobih statistik da slehernemu posamezniku zagotovo misliti, da je TV-sprejemnik poceni hobi, ki pa nas dolgoročno stane pravega bogastva. Za izziv si sami preračunajmo, koliko dni (tednov, mesecev?!) smo preživeli ob gledanju televizijskega sprejemnika v zadnjih 10 letih in se vprašajmo, ali bi ta čas oziroma vsaj delček njega lahko namenili koristnejšim opravilom. Biti danes vlagatelj?! I. DEL; Pri vlaganju gre za sprejemanje tveganja. Kadar to počnem, imam v zameno vso pravico pričakovati donose, sorazmerne tveganju, ki ga prevzemam. Toda če pri tem nisem dovolj previden in pameten, mi lahko moje lastne napake pri vlaganju preprečijo doseganje višjih donosov, ki bi sicer morali biti moji. Prvo zmoto bomo izvedeli danes. Napaka št. 1: Nimam izdelanega finančnega načrta Vedno me bega, zakaj ljudje, ki zapravijo dneve in dneve za načrtovanje dvotedenskih počitnic, naredijo sedemmestno vlagateljsko odločitev na podlagi trenutnega navdiha. Raziskava revije Fortune iz leta 1999 je pokazala, da ljudje, ki imamo izdelane svoje finančne načrte, dosegamo v povprečju 5-krat višje donose kot tisti, ki ga nimajo! Očitno je, da izdelan finančni načrt sam od sebe ne bo prinesel denarja v naše žepe. Toda tisti, ki smo dovolj finančno odgovorni, da spravimo svoj finančni načrt na papir, bomo po vsej verjetnosti naredili tudi številne druge stvari, ki vodijo k uspešnemu vlaganju. Finančni načrt nam pomaga, da se vrnemo na pravo pot, kadar zablodimo stran. Brez njega pa sploh ne vemo, da nismo na pravi poti. Če še nimate svojega finančnega načrta, bi morala biti njegova izdelava vaša glavna prioriteta. Za pomoč pri izdelavi le-tega se lahko obrnete seveda tudi na nas. Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com Astrolog svetuje Devica - marljiva mravljica (24. avgust do 22. september) jo okus za detajle, privlačijo jih drobne reči, to so lahko pozornosti, v stanovanju imajo več manjših reči, ljubijo cvetje, tako sveže kot suho, in so navezani na živali. Še posebej na male, kot sta pes in mačka. Nenehno so zaskrbljeni, čeprav pa se dobro znajdejo tako pri kritiki kot pri vsakem analiziranju dogodkov. V astromedicini pa to znamenje vlada črevesju, pleksusu, trebušni slinavki in živčevju. Mali predstavniki tega znamenja so pridni, marljivi, čisti in dosledni pri svojem delu - zvezki so zgledni in pogostokrat vzgled drugim v razredu. Seveda pa so to ljudje, ki garajo noč in dan, preprosto si ne morejo pomagati pri tem. Enkrat jih žene eno in čez čas drugo. Morajo pa se naučiti, da se je v življenju treba sprostiti in da je prav, če si človek vzame urico ali dve zase. Sprosti jih narava, urejanje okolice in dolgi sprehodi. Kristal, ki je njihov zaščitnik, pa je rdeče-rjavi sardoniks. Od časa do časa so resnično preveč kritični in to je lastnost, ki jo morajo imeti pod nadzorom, kajti v nasprotnem primeru se jih drugi izogibajo. Stvari pa morajo gledati v celoti, sicer je to zanka, v katero se ujamejo. Analiziranje ljubljene osebe V mladosti kontakte nave- Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Devica je šesto znamenje zodiaka, ljudje rojeni konec avgusta in v večini septembra so v svojem bistvu prizadevni, delavni, praktični in analitični. Prav vse imajo po predalčkih in njihova natančnost lahko meji na dlakocepstvu. Drugim ljudem radi pomagajo, če že ne drugače, pa s praktičnimi nasveti. Drugače niti ne, kajti so varčni, skromni in ekonomični. Neradi pa tvegajo, kajti so pristaš tistega, kar je staro in preizkušeno. Poleg tega so v večini pogledov tradicionalni. Seveda pa so nekoliko nezaupljivi in jim primanjkuje samozavesti, ravno zaradi tega pa so večino svojega življenja, če ne celo, v nekem podrejenem položaju. Če jih vprašate, radi povedo, da jih rivalstvo ne zanima in še manj privlači. Zavedajo se, da z lastnim delom nekaj lahko naredijo in se vestno lotijo vsake naloge. Njihovo ostro oko opazi vsako malenkost in nič ne gre mimo njih brez komentarja ali konstruktivnega mnenja. Ima- zujejo s težavo, saj so zadržani in plahi. Tu pride do izraza njihova samokritičnost, saj menijo, da za partnerja niso dovolj dobri in sposobni. Potrebujejo nekaj časa, da se odločijo in naredijo analizo, ko pa ugotovijo, da je ljubljena oseba vredna zaupanja, se odprejo, predajo in slovijo po svojih moralnih načelih. Nikoli ne prevarajo partnerja in se držijo etičnih načel, pri njih to nista to le dve besedi, pač pa cel spisek. Nekaj zadržanosti pa pač ostane, istočasno pa so pripravljeni narediti veliko. Ljudje, ki si jim blizu, bodo potrdili, da radi nekoliko godrnjajo, v primeru, da ni vse ravno na svojem mestu. Obsedeni so s čiščenjem, seveda pa slovijo po moralni in dejanski čistoči. Znajo pa iztržiti korist in prav iz vsake nalogo se nekaj naučijo. Prevelike obveznosti pa so jim v breme. Upokojitev - čas za hobije Na delovnem mestu so marljivi in pridni kot kakšna mravljica. Nikoli niso brez dela in Duševno zdravje Odločitev za lepotno operacijo Ana seje odločila za lepotno operacijo. Živi na podeželju, v okolju, kjer se o tem ne govori, še posebej pa ne v njeni družini, v kateri so bolj ali manj vsi pogovori, ki se nanašajo na telo, nezaželeni. Rada bi si povečala prsi, s tem bi rada zadovoljila tudi partnerja, ki si je vedno želel dekle z večjimi prsmi. Del samopodobe je vsekakor tudi sprejetje lastnega telesa in zadovoljstvo z lastno telesno shemo. Ana v osnovi ni zadovoljna s svojimi prsmi, saj se ne bi odločila za korekturo zgolj zaradi fantovih želja. Vsekakor lepa zunanjost še zdaleč ni merilo in pogoj za resno in trajno čustveno zvezo, saj so za to pomembnejše značajske in osebnostne poteze. Kar se okusov in meril za lepo in privlačno tiče, pa tako vemo, da ima vsak človek svoj okus in merilo za lepo na telesu, tudi vsak fant za velikost prsi na primer. Če je to odločitev sprejela in se tudi fant s tem strinja, potem naj gre na to operacijo, mnenje okolja, v katerem živi, pa naj kar zanemari, saj ima sama pravico odločati o sebi in o svojem telesu. mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. obveznosti, ampak ga imajo vedno čez glavo. Upokojitev pa je čas, ko se lahko posvetijo svojim hobijem in ambicijam. Soroden poklic si lahko najdejo v komunikativnih in intelektualnih vodah, dobro se znajdejo kot pedagoški delavci ali pa počnejo kaj, kar je vezano na medicino - tako uradno kot neuradno. Če se odločijo in kaj pišejo, so pri tem ostri in prodorni. Veliko časa pa morajo preživeti na svežem zraku, kajti tako črpajo moč za naprej. Zaradi težav s prebavo in pre- bavnim traktom (črevesjem) pa je dobro, da uživajo lahko in zdravo prehrano. obroki naj bodo redni in eden izmed njih topel. K Devicam pa spadajo tudi razne alergije in drugi simptomi, povezani z omenjeno boleznijo. Sami veliko časa posvetijo svoji negi in privlači jih zdravljenje in vse, kar je povezano s tem - tako uradna kot alternativna stroka. Z leti pa morajo ozavestiti dejstvo, pomembnost sprostitve. Tadej Šink, horarni atrolog Računalniški kotiček »Česar ne veš, niti ne veš, da ne veš« Če česar ne vemo, potem po krajšem razmisleku hitro ugotovimo, da niti ne obstaja možnost, da se zavedamo, da ne tega vemo. Zato smo ljudje vedno prepričani, da vemo vse. Ko ta korak prebolimo, ugotovimo, da ne vemo nič. Prave luknje smo. Ali bo kdaj bolje? Ne. Pa v redu je tako. Nevzdržno bi bilo, če bi ljudje vedeli vse. Kar se tiče znanj o zgodovini, bibliji, politiki, tehnologiji ^ je poglavje zase. Predvsem poglavje za kotičke z drugimi naslovi. Internet pa je tisti, ki ve vse. Ve tudi tisto, česar ne ve, saj vsak, ki nekaj ve, lahko svoje znanje na-trese na »bele nepopisane liste« interneta, ki danes vsebuje okoli 3 milijarde spletnih strani. In še je prostor. Zato bomo za krajše obdobje odprli tematiko o zanimivih spletnih straneh, za katere niti ne vemo, da obstajajo, a so dnevno odprte po 100.000 krat. Ena takih je ^ Zanimivo na netu Rad bi vam predstavil spletno stran, na kateri boste ugotovili, kako ne veste nič ali pa dosti. Po prebiranju le-te boste čez čas zvedeli veliko. Zelo veliko. Na koncu pa prišli do spoznanja, da ne veste nič. Ko smo hodili v šolo, smo bili pred kakim izpitom, smo bili pred tablo vprašani, takrat smo imeli občutek, da ne vemo nič, čeprav smo se učili ogromno. Takrat smo dobili dobro oceno. To je lahko zanimivo tudi za ne-poznavalce. Saj nima veze z računalništvom in znanjem računalništva. Miško v roko, naciljaš v slikico in ustreliš (klikneš). Vpišite: www.bistreglave.com Stran, ki se prikaže, ponuja več, kot si sploh predstavljate. Bistre-Glave.com so največja zakladnica splošnega znanja v Sloveniji, v obliki razvedrilnega portala, namenjenega sprostitvi in zabavi ob reševanju iger, ki so trenutno sestavljene iz 55.496 vprašanj pri kvizih in 12.416 iger pri vislicah! Kaj pravite? To je lahko zabavno. Gremo lepo po vrsti. Levo na strani se nahaja »en haufn« kategorij, ki jih lahko izberete glede na vaše počutje. O čem bi radi razmišljali. Z premikalnim pasom lahko greste dol in jih najdete še več. Kliknete na izbrano temo, nato se vam v novem oknu zelo mikavno sveti gumbek »Začni igro«. Najprej vas čaka sponzorsko vprašanje. Odgovorite po svojem okusu, če zgrešite, poskusite naslednjega itd. Nato vam računalnik postavi prvo vprašanje. Omejeni ste s časom, ki se spodaj odšteva. Na voljo imate 30 sekund. Odgovorite po svojih najboljših močeh, in če je pravilno, vas čaka že naslednje vprašanje. Na desni strani boste videli, kako počasi napredujete po vrednostih. Če odgovorite napačno, je igre konec. O strani vam pa seveda stojijo trije zasilni izhodi. Tako kot nam je to poznano s televizije. Glas ljudstva je zamenjan z eno opcijo - Zamenjaj vprašanje. Ko boste pravilno odgovorili na vsa vprašanja, se boste vpisali med 100 najboljših. Nato boste poklicali kolegico ali kolega in mu povedali za stran. Če je boljši od vas, se bo vpisal. Vi Tečaj Termin Ure Cena Začetniški 24. 10. 2005 12 10.900 SIT Word osnove 15. 10. 2005 16 23.800 SIT Excel osnove 26. 10. 2005 16 23.800 SIT Osvežitveni 10. 11. 2005 4 9.500 SIT Internet 19. 11. 2005 10 10.900 SIT Osnovna šola 2005/2006 1xtedensko 5.900 SIT/mesec Direktorji 3. 11. 2005 16 35.000 SIT Mala šola računalništva za velike 60 75.000 SIT Razpisna tabela - jesen 2005; vsi tečaji se odvijajo v Ptuju v naši učilnici na Osojnikovi 3. Prijave za tečaj zbiramo na tel: 051 425 796. Pri direktorskem tečaju so lahko samo štirje udeleženci. boste to videli in mu vrnili udarec. Zelo izvirno pa lahko motivirate svoje otroke. Dajte jim izziv Ponudite svojemu otroku možnost, da se s področja, ki ga izberete vi, vpiše, za nagrado pa dobi karto za kino. Če ga boste pravilno motivirali, boste presenečeni, koliko bo izvedel o določeni temi v zelo kratkem času. Vaš otrok lahko tekmuje z vami. Vprašanja so res- nično razdelana po tematikah. Nekatere teme so zanimive za otroke. Matematika za OŠ, Živali, Angleščina, Nemščina, Književnost takšnih in podobnih tem je okoli 100. Neverjetno in pohvalno za Primoža iz Izlak, ki je odgovoren za razvoj tega portala za osveščanje in preverjanje osveščenosti. Aljoša Prelog - Oscar, rač. programer »Dve besedi, ki spremenita vse. Začnimo takoj.« www.BistreGlave.com Brezplačni nasveti 2 x na teden za naročnike Štajerskega tednika Torek: 10.00 in 11.00 Petek: 8.00 in 9.00 GSM: 041 415 491 Učilnica in novičke podprte s strani: Powered by: •Podjetniško svetovanje • Računovodski servis • Izdelava spletnih strani • Računalniška učilnica Potrčeva c. 15 (Platana center), Osojnikova c. 3 (Omega center) www.intellect.si 051425 796 Bf.f^'T-^^ 11"""' I " o pcd|«]u 1 rjx.lt. I TV ^ Lestvica - NajltK ^ Lestvica - fll statistike . 3. Ar^teacirra 4r.gte«jre-eiagoli Angbscirta-PiedtDgi Astíonomiia Avto-mrto Film - P&sterii Filmolil Filmiileka RImdu! Fi2ika Siasberw scena SLO Glasbene zvezde BlasbeilJLiKE BOX Slasbelil Sube I>atum trne RAJKO .0512:53 kllnidiji .0515:04 Boštjan Farti« .04 23:31 dejan pwéie .0517:45 BDĚt|anFartA OSQaSS Boštjan Fartdi .05 03:41 Baítian Farttic .0517:33 BDÎtian Fartek 05 00:14 dejan poiňič .0517:53 IZTOK .0511:20 alrajcIOOr .05 03:33 Boštjan Fart^ 0515:45 Boštjan Fart^ .0515:13 BaitjanFarMc .051X11 azrajeioor 0514:57 IZTOK .05 00:20 dajan .OS 00:02 dejan .0517:14 IZTOK .0517:37 IZTOK 05 23:30 IZTOK Kviz_ Avto-moto OS. PošEevanlia ZetTljiipie-F'jestQtnice èf.o.:1rie îvezue ZeirljtfFJis. PfestoEnîce Zen.ljiípis - Prestolnice ZÉrTljíFMS ■ r:eslo[níce Zcrrljvpjs - Pie stolnice Zetrlitípis PniJÉtOEníce ZetT Iji^pis - Prestolnice Zérrljrfpiî - P;esloínLCe ZťiT ljťpjs - Prestolnice Zetr ljvpia - Zestave 5f>o?1rio- iveicie SpoiriF zvízťe Zetr.fcpjs - Zastave SetT lppie - Zsstave lerrlieDiî - e Info Glasbene novice Denar kvari smernice sodobne glasbe, ki se "štanca ' iz dneva v dan v nenormalnih količinah. Prav smešno je, da so dandanes že lahko vsi pevci in še več, pričakujejo, da se bo njihova glasba na veliko predvajala na radijskih in televizijskih programih, da bodo prodali zajeten kupček plošč in da bodo imeli koncerte vsaj vsak vikend. Žalostno je, da imamo zaradi tehnike toliko slabe glasbe in toliko pohlepa po namišljeno lahko zasluženem denarju. Pisalo se je leto 1981, ko sta Annie Lennox in Dave Stewart ustanovila skupino EURYTHMICS. Skozi devetdeseta sta doživljala uspeh za uspehom, potem pa sta se v devetdesetih bolj posvetila solističnima karierama. Tudi v tem sta bila uspešna, a po mojem mnenju je največji presežek naredila Annie z nepozabno veliko ploščo Diva (to je bilo še v času LP plošč). Ustvarjalen dvojec bo v mesecu novembru ponudil še eno kompilacijo uspešnic in dodatek k njej je I'VE GOT A LIFE (****), ki ima umetniško baladni uvod in se kasneje razvije v klasične dimenzije melodičnega popa in rocka. Italija je glasbena velesila. Njihov "velejunak" je šarmer svetovnega kova EROS RAMAZZOTT^ ki je uspel tako, da je v sredini 80. zmagal na festivalu v San Remu s skladbo Adesso Tu. Produkcijsko popolna je nova glasbenikova skladba LA NOSTRA VITA (****), vendar tudi ta zveni, kot da ste jo že stokrat slišali. Nič izvirnega, a kvalitetna glasba! JAMES BLUNT je na očetovo željo postal profesionalni vojak, a je po misiji na Kosovu izstopil iz vojaške službe. To je bila pravilna odločitev, potem ko je posnel eno izmed pesmi leta You're Beautiful in odlični album Back To Bedlam. Preprosta je tudi njegova nova akustična balada HIGH (****), a njena posebnost je ponovni zaplet v genialnem tekstu. Irska družinska skupina THE CORRS nastopa v postavi Andrea Corr, Carolina Corr, Sharon Corr in Jim Corr. Njihov glasbeni vrhunec je predstavljala imenitna zgoščenka Talk On Corners in v teh dneh so izdali glasbeno presenečenje imenovano Home. Ta nova zgoščenka namreč vsebuje 13 klasičnih priredb irske tradicionalne glasbe. Vodilna pesem se imenuje OLD TOWN (***) in jo je kvartet že uvrstil na njihov koncertni Unplugged album. Mlada, vendar sila ambiciozna CHARLOTTE CHURCH je najprej želela postati operna pevka in je zato obiskovala privatne ure petja. Njena draga šola je izrazno slišna v njeni glasbi in tudi v super hitu Crazy Chick. Podobno pozitivno pop/rock zasnovo ima tudi novi single najstnice z naslovom CALL MY NAME (***), ki ima vroč refren. Novinar glasbenega časopisa Smash Hits Neil Tennant je spoznal disco fanatika, sicer pa klaviaturista Chrisa Lowa in skupaj sta ustanovila etiketo PET SHOP BOYS že leta 1981. Ves ta čas sta čarovnika elektronske plesne pop muzike in sedaj sta se lotila komponiranja pesmi za film Battership Potemkin. Gre za staro rusko filmsko klasiko, za katero je duet pripravil v glavnem instrumentalno glasbo in dva vokalna komada. Najavni NO TIME FOR TEARS (***) je presenečenje, saj v njem skoraj ves čas vlada umirjen elektro pop ritem, ki ob koncu prekrije nekaj sekvenc elektronskega tipičnega popa za duet. Ameriško-nemški kvintet US 5 je uspel v trenutku s hitom Maria. Ali jim bo to uspelo tudi s prihajajočim hitom JUST BECAUSE OF YOU (***), bo pokazal čas, a v tem komadu ni več toliko r&b in pop dinamike, prav tako pa je »joj« tudi sladek ter butast refren! Mesec september je prinesel kar zajetno število novih albumov in med izstopajoče sodijo: Back Home - ERIC CLAPTON, Wonderland - McFLY, Late Registration - KANYE WEST, Most Wanted - HILLARY DUFF, A Bigger Bang - ROLLING STONES, Life In A Slow Motion - DAVID GRAY, Chaos And Creation In The Backyard - PAUL McCARTNEY, Black & White 050505 - SIMPLE MINDS, Where You Live - TRACY CHAPMAN, Have A Nice Day - BON JOVI, Guilty Too - BARBRA STREISAND, Return Of The Champions - Live - QUEEN & PAUL ROGERS, This Party Ain't Over Yet - STAUS QUO, The Greatest - IAN BROWN, Teenage Dreams - DANIEL O DONNELL, The Peoples Champ - PAUL WALL, PCD - THE PUSSYCAT DOLLS, Souls A Like - BONNIE RALTT, Home - THE CORRS, Piece By Piece - KATIE MELUA, Grown & Sexy - BABYFACE, Wildflower - SHERYL CROW, Darklight - HIM, 10 Thousand Fists - DISTURBED, Clothes Drop - SHAGGY, 80 - BB KING & FRIENDS in Libra - TONI BRAXTON. David Breznik Glasbeni kotiček X2/-PUSHTHE BUTTON - S _ ^ / / nf. la camisa negra - Juv uSta • Rhymes "V 4. DON'T LIE - Black EyedP HAVE A NICE DAY - BOn Jc "f. COOL - Gwen Stefani 7. Tripping - Robbie 8. precious - Depei e Mode P WH^EN SEPTEMBER ENDSS. -0. PoN DE rEPLAY - MsaVjQ sredû in neddp med 19-1^ in 20. urû Kdo Je glavni Igralec v filmu Čarll In tovarna čokolade? Odgovor;_ NAGRADNO K Î M VPRAŠANJE in o Ime reševalca:. Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenka prejšnjega tedna je Jožica Krajnač, Čučkova ulica 2,2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo! Odgovore poSljite do torka, 11. oktobra, na naslov: Sadio-Tednlk Ptuj, Raileva 6,22S0 (za Info). Fireflies - Faith Hiii (2005 - Warner/Nika - www.faithhill.com) Fatalna lepotica Faith Hill velja že skoraj desetletje za eno izmed vodilnih ameriških country zvezdnic. Skozi leta je ponudila tudi nekaj pop izdelkov in evropska publika jo je najbolj spoznala v pop pesmi There'll You Be iz filma Pearl Harborl. Fantastični album Fireflies zares približuje ameriško narodno glasbo country (nanjo so Američani sila ponosni in poslušajo jo vse generacije) širšim množicam in dodana kvaliteta sta zreli pop in rock. Trinajst pesmi vas bo pripravilo do plesa ali joka. Takšen pač country je. Vesel ali žalosten, živahen ali umirjen, zabaven ali turoben ^ Vse te kombinacije dodobra pozna gospa Hill, ki je produkcijsko palico prepustila tokrat dvema uveljavljenima imenoma Dannu Huffu in Byronu Gall-moreu. Njuno delo je izjemno in album Fireflies je pred nekaj tedni z lahkoto priplezal na vrh ameriške Billboardove lestvice po prodaji albumov (www.billboard.com). Verjamem pa, da lahko pripleza tudi v vaš CD predvajalnik in vam polepša vsakdan. Audrey Faith Perry je popolno ime dame, ki vas bo razorožila v trenutku, saj je njena harmonija v pesmi Sunshine And Summertime tako pozitivna, da zmaga že v prvem trenutku. To je včasih slabo, vendar je v tem primeru zmes popa in countryja tako dobro pomešana, da vam bo dala občutek katarze! Prava doza countryja je bila prva mala plošča Mississippi Girl, katere avtorja sta priznana Big & Rich. Prava zabava ali veselica vas čaka ob Dearly Beloved, ki ima poučno noto in tudi pravi plesni tempo, ki ga narekuje igranje na benjo in violino. Vokalna interpretacija sijajne pevke pride najbolj do izraza v magičnih baladah. Pripravite robčke in srce ob čudovitih 1 Ain't Gonna Take It Anymore, Stealing Kisses (kruto, a žal resnično besedilo o tem, kaj vse mora žena storiti za moža), 1f You Ask, You Stay With Me in Wish For You. Vrhunskost umirjenega dela predstavlja aktualna mala plošča Like We Never Loved At All. Ganljivo besedilo, popolno umirjena kombinacija klavirskega countryja in popa ter vokalna spremljava pevki-nega moža Tima McGrawa so garancija za popolno pesem in uspeh. 1z umirjenega uvoda se v srednjehitro pesem na hitro sprevrže 1 Want You in posebnost so ta nihanja pesmi skozi ves čas. A tipična je The Lucky One, ki se ob countryju spogleduje tudi z modernim adult contempary rockom in zveni še najbolj moderno na plošči. Naslovna pesem Fireflies je še ena od pravljičnih skladb, ki jih zaključi še melodična popevka Paris, ki je dodatek na evropski izdaji albuma. Od začetka do konca je plošča Fireflies na vrhunski ravni. Pesmi so najbolj primerne za zasanjane zrele poslušalce z izoblikovanim glasbenim okusom, ki vedo, kaj je to kvaliteta. Vokalna moč Faith Hill je na zavidljivi ravni in daje skladbam še dodatno dimenzijo. Vsekakor se je splačalo počakati tri leta od zadnjega pevkinega izdelka Cry, ki ga Fireflies prekaša skoraj v vseh prvinah. Plošča Fireflies je prav gotovo med najboljšimi country izdelki leta in bo verjetno lepotica zanjo dobila tudi kakšnega grammyja. David Breznik Filmski kotiček Charlie and the Chocolate Factory Ste si tudi vi kdaj želeli na izlet v tovarno čokolade? Da bi vonjali opojne dišave kaka-vovega masla in se sprehajali med tonami najslajše sladkosti na svetu? Pomočili prst v vsako rjavkasto brozgo, ki vam v posebnih kanalčkih prečka pot? Mmm. Tudi Charlie si je zaželel take avanture. Namreč edina ljubezen v njegovem rosno mladem življenju je čokolada. Charlie s starši ter obema dedkoma in babicama živi v majhni, razmajani in vlažni stari hiši. Vsak večer je zadnja stvar, ki jo Čarli vidi skozi okno, mogočna tovarna, nato se pogrezne v spanec in sanja o tem, kakšna je tovarna od znotraj. 1n seveda se njegove največje sanje, dotlej zgolj pobožne želje, uresničijo, ko zadene vabilo na ogled fantastične tovarne čokolade. Namreč v ogromnem številu čokolad se skriva 5 vstopnic za pet srečnežev, ki si bodo imeli čast ogledati tovarno. 1n medtem ko drugi otroci vsak dan vedno znova odpirajo čokolade, pa Charlie obupuje, saj so Čarli in tovarna čokolade domišljijska družinska komedija Dolžina: 115 min Leto: 2005 Država: ZDA, Velika Britanija Režija: Tim Burton Scenarij: John August Igrajo: Johnny Depp, Freddie Highmore, David Kelly, Anna-Sophia Robb, Jordan Fry, Julia Winter, Philip Wiegrat doma revni in je pri njih čokolada redek priboljšek, Charlie jo dobi zgolj za rojstni dan. Zato se svojega zadetka še toliko bolj razveseli, ko zadane zadnjo zlato vstopnico. Ko končno pride v tovarno, Charlie ne more verjeti svojim očem, saj se pred njim vrstijo sami čudežni prizori, neverjetne naprave, ki pi-skajo, kipijo in pokajo ter tako proizvajajo raznovrstne dobrote. No, vse pa le ne gre gladko kot po maslu. Kajti upravnik tovarne čokolade je malce nenavaden gospod Willy Wonka, ki ga odlično uprizarja Johnny Depp. Režiser Tim Burton je dodal Wonki tisto, kar mu je v knjigi (ki je, mimogrede, tudi zanimivo branje) manjkalo, to pa sta preteklost in kompleksnost osebnosti. Burton tako ni bil zelo zvest knjigi, je pa kar dosti vzporednic. Tudi drugi liki so posrečeno in premišljeno izbrani, kajti že njihov videz se poda njihovemu značaju. No, in če nadaljujemo pri zgodbi, čarobna notranjost tovarne skriva poleg sladkosti tudi številne skrivnosti, saj ima Wonka s povabljenimi otroki prav posebne načrte. 1n tu se zgodba zares začne. Govori se namreč, da upravnik že več let ni stopil iz tovarne. Le kakšna skrivnost se skriva za tem? Ostali otroci imajo v tovarni čokolade največ opravka s samim seboj. Njihove pohlepne, razvajene, zlobne ali domišljave osebnosti jih pahnejo v težave, ki jim preprečijo nadaljnji ogled tovarne, še preden se ta konča. Ostane le mali Charlie Bucket, zato Willy Wonka razkrije zadnjo skrivnost, največjo možno nagrado: ključe tovarne. Wonka je mnenja, da je napočil čas, ko mora poiskati naslednika njegovega imperija, nekoga, ki mu bo lahko zaupal, da bo šel po njegovih stopinjah. Prijetna, pravljična, očarljiva zgodba. Tako boste na sedežih v kinu kar zaduhali vonj po še topli čokoladi. Film bo všeč ne le vsem sladkosnedom (še pred predstavo obvezno kupite naj- CID vabi! boljše čokoladne poslastice za obvezen dodatek k filmu), ampak tudi vsem tistim, ki vam gredo na živce razvajeni otroci. Tako bo film poučen tudi za nekatere starše, ki bodo morda odslej dvakrat premislili, ko bodo svojemu ljubljenčku (spet) omogočili vse, kar si poželi. Film tako ne cilja zgolj na otroke in mladostnike, ampak tudi starejši gledalec zlahka najde dovolj zanimivih dialogov in poučnih situacij. Tako je tudi marsikdo izmed gledalcev, ki so svoje mnenje po ogledu predstave zaupali kakšnemu forumu, prijetno presenečen. Tudi vi boste, zato nikar ne zamudite predstave. Grega Kavčič Od petka, 7. oktobra, do petka, 14. oktobra Nedeljski otroški živ žav je bil zaradi dežja odpovedan. Nov termin je nedelja, 23. oktobra 2005, od 15. do 18. ure v Športni dvorani Center. Spored bo ostal večinoma nespremenjen, prilagodili pa ga bomo zaprtemu prostoru športne dvorane. Klubski program • Petek, 7. 10. 2005, bomo ob 19. uri odprli razstavo 50 let delovanja društev in zvez prijateljev mladine na Ptuju • Sreda, 12.10.2005, ob 18. uri, potopisno predavanje o Maroku, svoje potovanje nam bo s fotografijami in glasbo predstavil Stanko Zebec. Za popolnejši vtis bomo skuhali tudi maroški ča). , • Četrtek, 13. oktober, ob 19. uri, filmska projekcija Mand-žurski kandidat Korejski veteran ugotovi, da so jim komunisti v ujetništvu sprali možgane in jih sprogramirali v "speče" morilce, ki jih je mogoče zdaj po potrebi "sprožiti". Med njimi je tudi vojni heroj, sin megalomanske, demagoške lady Macbeth, ki skuša protikomunistično histerijo izkoristiti za fašistoidni prevzem Amerike - njen sin naj bi na predvolilni konvenciji ubil predsedniškega kandidata. KONTAKT Dosegljivi smo na tel. 780 55 40 in GSM 041 604 778. Informacije so tudi na spletni strani www.cid.si Spletna kavarna in Info center sta odprta vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: prstenost, letovalka, eva mendes, teror, NT, škrob, da, na zdravje, Aegler, NK, Alamos, VJ, e, Maori, Betontanc, kopa, Polc, anal, oro, La, Sagal, Robič, esej, Ivan Nagy, trenerstvo, Varejčan, Haga, TT, AK, Anutu, NE. Ugankarski slovačrek: DEGA = jermen pri jarmu, nosilni jermen; GOVIER = ameriški nogometaš škotskega rodu (Sheldon); KALLIOPI = grška metalka krogle Ouzouni; MORRILL = ameriška filmska igralka (Priscilla, 1927-1994); PURAS = španski avtorelist (Jesus, 1963-); SAAD = nemška filmska igralka (Margit, 1929-); SPERR = nemški dramatik in igralec (Martin, 1944-2002); WERBURG = ameriški bankir in ekonomist (Paul - 1868-1939). Zanimivosti Samica šimpanza po 16 letih opustila kajenje V živalskem vrtu na severu Kitajske je neka samica šimpanza po 16 letih aktivnega kajenja ob pomoči svojih oskrbnikov opustila kajenje, so poročali kitajski mediji. 27-letna Ai Ai iz živalskega vrta Qinling Safari v provinci Shaanxi se je uspešno odvadila kajenja, potem ko so njeni skrbniki zanjo uvedli strogo terapijo, med drugim tudi s sprehodi po zajtrku, glasbeno terapijo in telovadbo po večerji. Poleg običajne hrane - mleka, banan in riža - so se po besedah enega od skrbnikov na jedilniku Ai Ai znašle tudi pra-žene jedi. Skrbnik ji je tudi predvajal pop glasbo. »Prvih nekaj dni je samička občasno zahtevala cigarete, ker pa je njeno življenje iz dneva v dan postajalo bolj polno, je nanje počasi pozabila,« je dodal skrbnik. Ai Ai je začela kaditi leta 1989, po smrti svojega prvega partnerja. Strastna kadilka je postala leta 1997, ko je umrl njen drugi partner, njeno hčerko pa so preselili v drugi živalski vrt. Ni znano, kdo je Ai Ai dal prvo cigareto niti kdo jo je oskrboval z njimi. Belgijka v 38. poskusu opravila preizkus iz cestnoprometnih predpisov Neka Belgijka je šele v 38. poskusu opravila preizkus iz cestnoprometnih predpisov (CPP) ter s tem po pisanju belgijskega časnika Het Laatste Nieuws potolkla vse belgijske rekorde. Za vsak poskus je mlada ženska morala plačati 15 evrov, tako daje za opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita skupaj porabila 570 evrov. Rezultati pri opravljanju preizkusa iz CPP v Belgiji sicer niso slabi. Od julija lani je po podatkih časnika 57 odstotkov vseh kandidatov v tej državi test opravilo v prvem, četrtina v drugem, manj kot deset odstotkov pa v tretjem poskusu. V Franciji izpustili zapornika z najdaljšim stažem V Franciji so iz zapora po 41 letih izpustili zapornika z najdaljšim stažem v državi, Luciena Legera. Leger je bil zaradi ugrabitve in umora nekega enajstletnika obtožen leta 1966, ko je bil star 27 let. Izpustili so ga v največji tajnosti, po izhodu iz zapora pa se je 68-letnik preselil k nekdanjemu peku, ki ga je zadnjih 20 let obiskoval v zaporu. Leger, ki ne sme zapustiti okrožja in so mu predpisali psihiatrično zdravljenje, bo poslej delal za Rdeči križ. Princa Andrewa sprva niso spustili v letalo Oblasti na letališču v avstralskem Melbournu angleškemu princu Andrewu niso dovolile, da bi se vkrcal na letalo za Novo Zelandijo, ker se je uprl varnostnemu pregledu. Andrew je tudi protestiral, ko so ga varnostniki na letališču skušali pregledati z ročnim detektorjem. 45-letnemu princu, ki je drugi sin britanske kraljice Elizabete II., so povedali, da mu ne bodo dovolili vkrcanja v letalo, če ne bo pristal na pregled z ročnim detektorjem, kar je v Avstraliji predpisano z zakonom. »Na koncu je princ nejevoljno pristal,« je dejal neimenovani vir. Pregled je trajal deset sekund, nato pa so ugotovili, da se princ lahko vkrca v letalo. Lujzek • Dober den vsoki den Zaj pa nega heca, smo včo-sik pravli tudi deca, ko smo krave sred koruze pasli in kostaje pekli in včosih tudi kero slekli. To so bli zloti cajti, ko smo bli kak cizra gor na leskovi rajci. Šli smo se kavbojce in indijance. Nemce in partizane, s fračami strelali zofce in fazane in se ličili za ateke in mame Vidite, kak me je cajt odnesa v mloda pastirska leta, ko smo bli še iceki in teličke, ko smo iz cicibanov prerasli v mladince in mladinke ter spoznovali, da smo na sveti dvojni lidje ter spo-znovali, kak trdo v mehko gre . To so ble pač življenjske šole na jesenski krovji paši, ko smo se drli: mi smo vaši, vi ste naši.. V nedelo, 2. oktobra, totemi mesci provimo tudi vinotok, sedim pod brajdami v debeli suknji in dugih hlačah, saj me s termometra gleda samo 12 stopinj in bi ob tokšni temperaturi že v vroči Afriki bija malo hin in bi te obesli na klin. Včeraj sma bla zMico na brotvi grozd- ja pri znonci Franci, ki se rad vozi na biciklnovi bilanci po mokrem in po suhem klanci. Bila je prelepa in topla jesenska sobota, tokšna, ke bi si jo na kruh namaza, v omoro zaprja in skrija in se v mrzlih dnevih njene toplote veselija . Z našega brega gledam na drugi breg, kak ftiči zobači nad goricami lečejo, grozdje zoblejo, se s sladkimi jagodami mastijo in se nam vino-grodnikom kak pošteni tatovi smejijo. Grozdje krodnejo sred belega dneva, tak kak človeški ropari obiščejo banke in pošte, pozobljejo nekaj miljunov brez ojstrih klunov . Gleda me kunec totega pisma, pa še se z Mico skregala nis-ma. Gnes je nekšna dobrosrčna in pohlevna, boj bogata kak revna, saj je ovi den penzijo dobila, ki naji bo vsaj pul mesca redila, potli pa boma drugo polovico mesca z mojo penzijo sline cedila. Pa srečno, dobro se mejte, zmerno pijte in jejte, da bote dugo živeli in se lepo meli. Vse to in še več vam Lujzek želi, ki vas z brega v grabo lepo gledi. RADIOPTUJ 89,8-98,2-IO-^ISmhz PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 8. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). NEDELJA, 9. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice). PONEDELJEK, 10. oktobra: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice). TOREK, 11. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum, Trbovlje). SREDA, 12. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrazu. 17.30 POROČILA. 18.00 Vr-tičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje). ČETRTEK, 13. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). PETEK, 14. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Dnevi, ki so vas obremenjevali, so že za vami. Pred vami je obdobje razbremenitve in ponovno boste lahko hiteli v objem novih boljših časov. Bodo pa dnevi, ki so pred vami, dinamični, zato se le potrudite za finančno korist. Pomemben dan za to je torek. BIK Veselo bo skoraj ves teden, posebno pa še od petka naprej, saj si boste z drugimi sodelavci ali prijatelji živahno izmenjali mnenja, zvezde pa vam bodo naklonjene tudi pri romantiki in prijetnih srečanjih. Najboljša dneva sta sreda in sobota. DVOJČKA Sreča vas še ne bo zapustila, zato se le podvizajte in izkoristite pozitivne vibracije. S silno močjo, ki jo imate, lahko veliko dosežete, zato le ne odlašajte. Pred vami je še ves teden. Za reševanje osebnih težav pa je najbolj ugodna sobota. RAK Pred vami je dinamičen, strasten in adrenalinski teden. Pri vsem, kar boste počeli, vas bodo vodila intenzivna čustva. Tudi kar se osebnega življenja tiče in ljubezni, bodo dnevi zelo odlični, predvsem za Rakice, saj bodo imele veliko osvajalcev. LEV Še malo potrpite in dolgčasa bo konec. Začelo se vam bo dogajati marsikaj zanimi-. V kolikor imate še kakšen problem iz preteklosti, ki je povezan s financami ali ljubeznijo, se mu boste morali kmalu posvetiti. DEVICA Dinamičen teden, ki vam lahko prinese zanimivo razkritje. Nekaj se vam bo začelo premikati v službi, toda vprašanje je, v katero smer. Tehtnica sreče ni ravno na vaši strani, stresna situacija pa preti tudi vašemu partnerskemu odnosu. TEHTNICA Tudi v teh dneh vas bo zaposlovalo postavljanje temeljev, takih ali drugačnih. V službi bo živahno predvsem v četrtek in petek. V petek boste pomagali tam, kjer bo drugim »zmanjkalo«. V ljubezni bo še vedno bolj kot ne negotovo. ŠKORPIJON Bolj srednje ugoden teden na poslovnem polju. Ne zaupajte preveč svojim čustvom, ker bodo močnejša od razuma. V prvi polovici tedna počistite vso navlako, ki se je nabrala, ker prihaja nov začetek. Soboto izkoristite za nakupe, saj se tam najbolj sprostite. STRELEC Dinamičen, stresen in naporen teden, toda samo, če boste hoteli vse narediti naenkrat. Imeli boste zelo veliko energije, zato se vam bo tudi zelo mudilo. Za vas je najboljše, da se umirite. Naredite si natančen urnik in dosegli boste veliko. KOZOROG Vaši poslovni projekti najbrž ne bodo potekali po načrtih, toda kriva bo višja sila. Najboljše obdobje za dogovarjanje o poslovnih zadevah je druga polovica tedna. Za sprostitev se posvetite podrobnostim. Lahko je to čiščenje ali pospravljanje. VODNAR V teh dneh boste zelo uspešno dokazovali svoje intelektualne sposobnosti in strokovno znanje. Pred vami so dnevi, ko boste imeli zelo veliko živahnih stikov in izmenjave mnenj. V ljubezenski zvezi boste pogrešali romantiko. RIBI Čeprav bo teden, ki je pred vami, zelo živahen, bo tudi zelo napet in stresen. V službi vas bodo priganjali, češ da ste počasni in neučinkoviti. Vse se bo umirilo proti koncu tedna. Manjši prepir v ljubezenski zvezi. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz Cirkulane • Srečanje generacije 1960 1 Koblenz • Po poti spomina Bile so tudi solze... Kako neizmerno hitro čas beži. Ni še dolgo tega, ko smo nebogljeni otroci Haloz sedeli v šolskih klopeh in se kot petnajstletniki postavljali. Nismo slutili, da nas bo življenjska usoda razkropila po vsej Sloveniji in tudi tujini. Po 30 letih je to naše prvo srečanje. V soboto, 10. septembra 2005, smo se bivši učenci zbrali pred Osnovno šolo Cir-kulane. Začetek je bil nekoliko nesproščen, a kmalu je beseda stekla in čeprav nekateri že sivolasi, smo se takoj spoznali in začeli obujati spomine. Sledilo je skupno fotografiranje g. Laure, da bi lahko ponesli na svoje domove nekaj spomina. Nekatere učence je takoj po osnovni šoli peljala usoda iz Haloz daleč v tujino, zato nas je sedanja učiteljica osnovne šole g. Zinka Štumberger peljala po zelo lepo urejeni osnovni šoli, ki je leta 2000 dobila tudi nov prizidek in telovadnico. Ko smo stopili v hišo učenosti, je kar vrelo spominov. Med nekaterimi je pretekla tudi solza. Bila so to naša najlepša leta, kjer smo se zraven učenosti tudi prvič zaljubili. Po ogledu šole smo se napotili proti hiši usnja Kokol Dolane, kjer smo nadaljevali naše družabno srečanje. Sošolka Milena Korošec Podhostnik je prebrala krasen govor in marsikatero oko je bilo orošeno od solz. Po zdravici in večerji se je za- čelo naše kramljanje, obujanje spominov izpred 30 let. Bilo je precej nostalgično, a vendar ponosno, zakaj še vedno smo otroci Haloz. Ob zvoku ansambla so se nekateri kaj kmalu vrteli po plesišču v ritmu glasbe, ki jo je poslušala naša generacija. Odločili smo se, da se čez pet let zopet dobimo, tedaj že abraha-movci. Na koncu bi rada pripisala nekaj, kar so mi naročili sošolci: »Take generacije, kot smo mi, se pravi generacije 1960, ne delajo več.« D. Štumberger Petrovič Letošnji občni zbor hajdin-skih upokojencev je bil že 53. zapovrstjo, zato pa nič manj slovesenin družaben kot vsi dosedanji. Že po tradiciji so zbrani na začetku prisluhnili kratkemu kulturnemu programu, v katerem so letos nastopile ljudske pevke s Hajdine in moški pevski zbor DU Hajdina, zbrane na zboru pa je pozdravil predsednik društva Anton Cestnik. Povedal je, da je društvo v preteklem letu uspešno delovalo, realiziralo vse zastavljene naloge, predvsem pa ves čas skrbelo za druženje, rekreacijo in srečanja na različnih koncih občine. Ob Kjer so umirali, danes raste koruza... Iz Zavrča pri Ptuju je okupator 1941-1945 izgnal devet družin v taborišče v Avstrijo. Greta Vaupotič in Franc Simonič, člana DIS KO Ptuj, sta organizirala potovanje v kraj nekdanje nesreče v Koblenz. Vsa leta, ko je njima doraščala družina, sta v pogovorih obljubljala, da bodo nekoč obiskali kraj, ki je bilo v njunem otroštvu taborišče smrti. Zgodilo se je 15. septembra 2005, ko sta zbrala še žive izgnance, sinove, vnuke tudi drugih izgnanih družin in jih popeljala na kraj, odkoder ne bi bilo več vrnitve ^ Udeleženci izleta - danes odrasli, takrat otroci. (Druga z desne v drugi vrsti je Veronika). Hajdina • 53. občni zbor hajdinskih upokojencev Podeljenih 32 članskih zahval Člani društva upokojencev Hajdina, enega največjih na Ptujskem, izkoristijo vsako še tako majhno priložnost za druženje in prijateljevanje. V marcu se je okrog sto članov odpravilo na potep po Madžarski, skupaj so praznovali tudi dan žena in materinski dan, v začetku aprila pa se je preko 250 članov udeležilo še občnega zbora v domu krajanov v Skorbi. Foto: Arhiv društva Aktivnosti društva upokojencev Hajdina je na občnem zboru predstavil predsednik Anton Cestnik. tem je Cestnik dejal, da upravni odbor ob številnih nalogah letos čaka še precej odgovorna naloga, saj se morajo z občino dogovoriti glede morebitnega prenosa lastništva nepremičnin, v katerih trenutno domuje DU Hajdina. Zamenjave lastništva nepremičnih upokojenskega društva se je v svojem nagovoru dotaknil tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, ob tem pa povedal, da bodo podrobnosti o morebitni zamenjavi nepremičnin še potekale z vodstvom društva in občino. Na občnem zboru hajdinskih upokojencev je bilo podeljenih tudi 32 zahval za večletno članstvo; posebno priznanje za 50 let je prejela Antonija Žumer iz Hajdoš, za 14-letno vodenje društva pa Zvonko Črček. Zahvalili so se tudi višji medicinski sestri Anici Cafuta in medicinski sestri Danici Korošec za večletno opravljanje meritev krvnega tlaka. Samo v lanskem letu se je omenjenih akcij udeležilo 215 članov, kar je po besedah Cestnika zelo pohvalno, hkrati pa tudi koristno in bodo to z veseljem nadaljevali. TM Ta izlet so poimenovali družinski obisk nekdanjega taborišča, čeprav je bila druga tretjina zasedena s člani izgnancev, ki so trpljenje preživljali v drugih taboriščih po Evropi. V jutranjih urah je avtobus podjetja Sonček odpeljal izpred železniške postaje Ptuj proti Mariboru. Ob spomeniku izgnancev v Melju je bila krajša slovesnost. Gospa Simonič je čustveno prebrala pesem Mrtvi dom. Vstopi, prijatelj, odprta so vrata! S tega praga v hišo. Kličeš zaman^ Predsednik DIS KO Ptuj je na kratko orisal genocid, ki se je zgodil 1941 nad Slovenci in mladim položil na srce misli napisane na spomeniku. Še vedno bodo severni vetrovi brili tukaj naokrog, zvesto varuj grudo svojo slovenski rod. Odpeljali smo se proti Gradcu in na puntigamskem pokopališču so prižgali pri spomeniku svečke svojcem. Dolgi seznam imen nas opozarja, da so bili slovenski domoljubi v Mariboru ustreljeni in v Gradcu upepeljeni. Žal je ta veličasten spomenik vedno bolj zapuščen. V središču Gradca smo obiskali kulturne ustanove tega mesta. Nato smo se odpeljali proti cilju. V Sant Michaelu smo se pridružili reki Muri, ki napaja lepo dolino, obdano s čudovitim gorskim svetom. Avtobus je obstal v mirni vasici Koblenz - pravo kmečko naselje z gostilno in cerkvijo. Drug za drugim smo zapustili vozilo in radovedno opazovali nemirne nekdanje ujetnike tega kraja. Takrat otroci in rosna mladina, danes očetje in matere, stare mame, so le megleno klicali v spomin sliko kraja tistih časov, ki se je močno spremenil. Na vrsti je bila Veronika kot edina živeča mama. Dobro je tehtala svet okoli spremenjene naselbine, a spomini so bili tako daleč, da ni zaznala mesta, koder so stale barake nesrečnih Slovencev. Avstrijci so takoj po koncu vojne madež spretno zabrisali. Podrli barake, izruvali temelje in zemljo spremenili v njive. Izgnancem vest ni dala miru, zatekli so se v staro gostilno, kjer priletni gospodar le ni mogel popolnoma zatajiti povzročenih bolečin. Nakazal je smer ob potoku do gozda. Spomini so se vračali tudi Veroniki. Pravo mesto so našli s potrditvijo domačina gospoda Murga, ki se je po naključju zna- šel med nami. Na naše vprašanje je odgovoril: »Bil sem tistega časa star 9 let in sem vsak dan hodil v šolo mimo lesenih stavb, iz katerih se je slišal obupen otroški jok in trde besede vodij taborišča!« Veronika je s solznimi očmi povedala: »Otroci so glasno jokali, ker niso imeli hrane, posebno mleka je manjkalo. Naša vaščanka Marija je rodila v istem času kot jaz, a ni imela mleka, da bi ohranila pri življenju svojega otroka. Od kod je bilo meni dano mleko, ne vem. Vendar vem, da sem ga imela toliko, da sta oba otroka pila iz mojih prsi. Vesela sem, da sem ju ohranila pri življenju.« Gospod Murg je natanko pokazal obseg taborišča, kjer danes raste lepa koruza, kot da ne bi bilo na tem mestu nikoli solz. V srcih obiskovalcev je še vedno deloval nemir, vendar smo odhajali z velikim zadovoljstvom, da smo našli mesto, ki bi nam bilo skoraj grob. S trpkimi spomini smo se vračali čez koroško deželo spet proti domu, z željo, da bodoči rodovi ne bi nikoli doživeli podobnih strahot. J. K. Ptujska Gora • Turnir v ruskem kegljanju Nastopilo je sedem ekip V okviru devetega občinskega praznika občine Majšperk je DU Ptujska Gora odigralo turnir v ruskem kegljanju. Lep opoldanski dan 6. septembra ob 17. uri je privabil na kegljišče na Ptujski gori lepo število igralcev, gostov in gle- dalcev. Navzoče je pozdravila predsednica, gospa Jožica Jeza in vodja sekcije kegljanja gospod Dani Uran. Za kulturni program so poskrbeli ljudski pevci DU Ptujska Gora. Vabilu upokojenskega društva se je odzvala tudi županja občine dr. Darinka Fakin. Na turnirju je nastopilo sedem ekip: DU Maj-šperk z eno ekipo, DU Lovrenc na Dravskem polju z dvema ekipama, DU Ptuj z eno ekipo in seveda gostitelji DU Ptujska Gora s tremi ekipami, med njimi tudi z eno žensko. Vzdušje je bilo nadvse prijetno, padlo je ogromno kegljev, doseženi so bili lepi uspehi, vse skupaj pa je izzvenelo kot lepo prijateljsko srečanje. Po končanem tekmovanju so bila vsem tekmovalcem razdeljena, v domu krajanov pa se je nato nadaljevalo družabno srečanje. J. J. Foto: Arhiv Foto: DSP Foto: JJ Pismo bralcev O izstopu iz Cerkve Po medijih (časopisi, TV SLO: oddaja Pod žarometom - dne 16. 8. 05 ...) izvaja zadnje čase katoliška cerkev preko svojih kadrov in somišljenikov pravo malo ofenzivo, namenjeno pripravi javnega mnenja v naši državi na ponovno združitev katoliške cerkve z državo, seveda prilagojeno duhu časa. S tem se bo brez dvoma kršila Ustava R Slovenije, kjer jasno piše o nezdružljivosti katerekoli Cerkve z državo. Torej, naša država ni katoliško-talibansko fundamentalistična. Še ni! Zato želimo v Društvu za zaščito ustave in žrtev cerkve dati svoj prispevek pri ohranjanju demokratičnosti Ustave R Slovenije, predvsem na področju odnosa države do verskih skupnosti, kjer se trenutno po našem mnenju dogajajo največje manipulacije. Da katoliška sekta ne more preživeti brez jahanja državnega konja, vedno znova sama priznava, ko se na vse kriplje bori za čimvečji kos davkoplače-valskega denarja. Do danes je katoliška sekta preživela samo s pomočjo države. Tudi večino zločinov, ki so jih katoliki naredili v imenu Kristusa, so storili s pomočjo države. Prav neverjetno je, da po stoletjih vseh mogočih zločinov - od incestuoznega razvrata faraonskih papežev, pomora celih narodov do spolnega nadlegovanja otrok s strani duhovščine še dandanes - katoliška sekta sebe kar naprej razglaša za moralno avtoriteto narodov. S tem utemeljuje in obenem prikriva svojo vlogo, poleg vloge praktično vseh držav sveta, pri svetovni katoliški diktaturi. Da živimo v primežu totalitarne katoliške sekte kot avantgarde svetovne katoliške diktature, se je lepo videlo med drugim tudi na pogrebu prejšnjega papeža Janeza Pavla II., ko se je večina državnikov zbrala v Vatikanu kot " ka-meradi " okoli svojega umrlega vodje. Zakaj termin sekta v zvezi s katoliško cerkvijo? Kdor v svoji teologiji ugotavlja (kot npr. katoliško-luteranska institucija), da se nauka Jezusa Kristusa ne da živeti v praksi in da je dovolj verovati, ta seveda ne more biti kristjan. In če se še v praksi namesto uresničevanja Jezusovega nauka postavi z odobravanjem poskusov na živalih in "blagoslavljanjem" hlevov - mučilnic za industrializirano vzrejo "surovin" za mesno "prehrano" ljudi, s hubertusovimi mašami in njihovimi blagoslavlja-nji trupel pobitih lovskih trofej, s križarsko - inkvizicijskimi pomori in z za- govarjanjem "pravičnih" obrambnih vojn na povsem nasprotna moralno - etična izhodišča, kot jih je učil Jezus, ki je učil ljubezen do "sovražnikov" in da zapoved: "Ne ubijaj!" velja tudi za živali, ta se je seveda od njegovega nauka odcepil, ločil. Tako je katoliško-lute-ransko-pravoslavna cerkev, dokler se sklicuje na Kristusa, seveda sekta, ločina. Še dosti grozovitosti in manipulacij ima na vesti babilonska vlačuga, to je ri-mokatoliška sekta s svojimi podružnicami pravoslav-jem in protestanti, katerih se v tem tekstu ne da omenjati zaradi pomanjkanja prostora. Mar poganski mnogobožci katoliki s svojimi polbogovi, to je svetniki, in boginjo devico Marijo, ki so poganski svet Egipčanov, Rimljanov in drugih samo preoblekli v Kristusov plašč, mislijo, da lahko 1800 let brez posledic zasmehujejo oba, našega Odrešitelja in sovladarja stvarstva Kristusa ter našega Stvaritelja, Boga Očeta - Mater. Še v njihovi bibliji je napisanih nekaj resnic, kot recimo ta o setvi in žetvi. Kdor namreč seje stoletja veter groze umorov, pobojev in mučenj - skozi "svete" vojne pohode križarjev na zahtevo papežev, skozi inkvizicijo, ki jo sedanji papež šteje za civilizacijski napredek, skozi bestialno mučenje in pobijanje žensk, skozi nasilno indoktrinacijo ljudi od neprostovoljnega krsta dojenčkov naprej - ta bo žel vihar posledic. Komunistično znašanje nad katoliško institucijo je bil samo začetek. Božji mlini meljejo počasi, čeprav zadnje čase vedno hitreje. Toda enkrat zmeljejo! In da se ljudje -narodi in vsak posameznik - ne bi znašli med mlinskimi kamni grehov katoliške sekte in bili zmleti skupaj z njo, v Društvu za zaščito ustave in žrtev cerkve predlagamo, da izstopijo iz nje, kot to svetuje celo biblija. Namreč iz Janezove apokalipse so katoliško-luteranski teološki cenzorji pozabili izbrisati naslednji nasvet: "Pojdi iz nje, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njenih grehih in da te ne zadenejo njene nadloge." (Razodetje 18,4) Pisec tega predloga za preživetje je to (namreč izstop iz cerkve) naredil že pred 15 leti. Kdor želi, dobi obrazec in navodila za izstop na spletni strani društva: www.zrtve-cerkve.org Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve: Borislav Kosi Boreci 45 9242 Križevci pri Ljutomeru Pismo bralcev Pisma bralcev Pripombe na javno razgrnitev in javno obravnavo obeh idejnih načrtov za izgradnjo Vrtca Kidričevo Pripombe izhajajo iz mojega videnja problematike v zvezi z izgradnjo Vrtca Kidričevo, za katero menim, da sta se je »obe strani«, tako občina kot ljudska iniciativa, lotili napačno. O postopkih sedaj ne bom razpravljala, vendar je nujno opozoriti, da nihče ne razpolaga z relevantnimi podatki, na podlagi katerih naj bi se občinski svet pravilno odločil. Niti občina, niti ljudska iniciativa nista postregli z oprijemljivimi argumenti. Javnosti nista predstavili ključnih podatkov, da bi se lahko tudi občani, ne le občinski svet, opredelili. Vse dosedanje aktivnosti so dajale v javnosti vtis, da se obe strani borita zgolj za lokacijo vrtca, in to vsaka iz svojega interesa. Vrtec ni le varstvena in socialna ustanova, temveč je vključevanje otrok v organizirano predšolsko vzgojo izrednega pomena za celotno lokalno skupnost, saj raziskave dokazujejo: 1. Vlaganje v predšolsko vzgojo je za lokalno skupnost dolgoročna naložba. 2. Kar otrok v tem starostnem obdobju zamudi (na kognitivnem, motoričnem in ustvarjalnem področju), je nenadomestljivo. 3. Da ne govorimo o socioloških in psiholoških razlogih za nujnost vključevanja vseh (ali vsaj večine) otrok. Vsekakor je potrebno posebno pozornost posvetiti zakonskim podlagam oziroma predpisom in normativom, za katere verjamem, da so upoštevani v večji ali manjši meri v obeh zasnovah, vendar je to premalo. Kajti prostor je za izvajanje kurikula res najpomembnejši, toda vse drugo mogoče še vplivnejše. Ker gre za strateško pomembno odločitev, ta ne more in ne sme temeljiti zgolj na racionalizaciji sredstev. Dejstvo je namreč, da gre z izgradnjo vrtca za konkurenčno prednost naše občine pred sosednjimi. Med konkurenčne prednosti neke lokalne skupnosti sodijo še prebivalstvo, go- spodarski subjekti in druge institucije, zato je na teh potrebno graditi razvoj. In to ne pragmatično, ampak sistematično, načrtovano in ciljno naravnano. Iz tega sledi, da je nujno: 1. temeljito raziskati področje problematike, 2. izdelati in upoštevati Študijo sedanjega stanja, in najpomembneje, 3. izdelati Projekcijo prihodnjega stanja 4. in se šele na podlagi argumentov, ki so hkrati racionalni in razumni, odločati. Zato apeliram na člane občinskega sveta, da naredijo vse te korake, preden odločijo. Sama sem izdelala velik del Študije sedanjega stanja in najvidnejše ugotovitve predstavila na javni obravnavi idejnih projektov (čeprav je bil predstavljen le eden) v OŠ Kidričevo, dne 27. 9. 2005. Iz rezultatov le-te je potrebno izdelati še Projekcijo prihodnjega stanja (do leta 2050), da bo odločitev res optimalna. Za preučitev sem zbrala in obdelala dva sklopa informacij: 1. Demografske podatke o stanju prebivalstva v občini Kidričevo 2. Podatke v zvezi z vključenostjo otrok v predšolsko vzgojo pri nas (zadnjih 5 let) Viri podatkov so: Statistični urad RS, Letopis 2004, Publikacije vrtca, Aplikacija Sokol - MŠŠ. Menim, daje pri odločitvi za izgradnjo vrtca potrebno upoštevati vse te vidike in da je treba najprej tematiko celostno obravnavati. V nasprotno me ne bo nihče prepričal. Za zmanjšanje nepotrebnih konfliktov sempriprav-ljena tudi aktivno sodelovati, če me boste povabili, in predstaviti dokončno študijo (ko pridobim še manjkajoče podatke od občinske uprave). Mag. Silvestra Kle-menčič, prof. Nova uciteljica Krotilda Kdo ve, če je sploh kdaj veljalo reklo, da so župnik, zdravnik in učitelj glavni na vasi. Mogoče prva dva, a poslednji v nizu je bil in je pač poslednji, pokoren takšni in drugačni oblasti in avtoriteti. Stoletja je bilo tako in najbrž stoletja še bo. Marsikdo bo temu oporekal, a ko človek marsikaj prebere in veliko doživi, pač razmišlja po svoje. Ko se grenke izkušnje nizajo in ko se zaman trudimo negirati Cankarjeve besede: »Hlapcih«, pač postanemo črnogledi. Tudi izkušnje so individualna stvar, marsikoga pustijo indiferentnega, marsikdo stvari okrog sebe sploh ne zazna, marsikdo zamahne z roko, a obstajamo tudi taki, ki smo na svoj poklic in svoje delo ponosni, zato s ponosom in grenkobo lahko povemo, da nam monolog Nove učiteljice Krotilde na prireditvi ob otvoritve šole ni bil všeč. Novinar g. Ozmec je sicer zapisal: »Prireditev, ki jo je domiselno vodila Zlatka Lampret, je z monologom Nova učiteljica popestrila domačinka Lea Kitak.« Sprašujemo se, komu jo je popestrila. Nam sigurno ne. Če smo se ob predstavitvi: »Ime mi je Krotilda,« še medlo nasmehnili, smo ob izvajanju napol slepe, šepajoče in zmedene učiteljice postajali vedno bolj zagrenjeni. Ko je očitno pokazala zanimanje za samske moške v kolektivu, so naše mlade kolegice zardevale, pa ne od sramu - od ogorčenja. Ko je spraševala otroke, kakšni so njihovi starši in ob odgovorih ugotovila, da je ne razumejo, moramo tudi mi povedati, da ne razumemo. Ne razumemo, komu je bilo v veselje, da se je ob dnevu, ki je pomenil tudi za nas učitelje nekaj posebnega, norčeval iz nas. Razumemo šalo, tudi na svoj račun, a ne ob takšni priložnosti. Res nismo pričakovali fraz in slavospevov o poslanstvu učiteljev, a bolj bi nam bilo všeč, če bi nas čisto prezrli; tako se vsaj nekateri ne bi smejali na naš račun in nas opazovali, kako stoječi po raznih kotih, sprejemamo »Krotildino« izvajanje. Ne bi z grenkobo sprejeli komentarja: »No, takšne so danes naše mlade učiteljice.« V novo šolo smo se preselili vsak s svojimi pričakovanji in željami. Prepričani smo, da bomo v njej dobro delali, da bomo skrbeli za svoj ugled in ugled šole, zato tudi pričakujemo spoštovanje do nas in našega dela. Učitelji OŠ Majšperk: Darja Bera, Evelin Brglez, Milenka Butolen, Stanka Erjavec, Jadranka Frlež, Martina Grobelnik, Lidija Jan, Lilijana Kamenšek, Marjetka Kotnik, Milan Kumer, Tatjana Lončarič, Danica Lorber, Mira Marinič, Andrejka Nemec, Tanja Nikolovski, Zin-ka Pintar, Aljoša Pižmoht, Nada Planinc, Danica Pompe, Ines Potočnik, Barbara Rajh, Jelka Rakovec, Jože Režek, Darko Supančič, Damjan Šimenko Otroci so napisali Podiranje dreves ob OŠ Mladika V sredo, 28. 9. 2005, so na šolskem dvorišču OŠ Mladika začeli podirati drevesa za nogometno igrišče z umetno travo. Zabeležili smo spontane izjave otrok 2. razreda: - Radi bi nam uničili zdravje. - Ne bomo imeli kisika. - Ne bo lepo okolje. - Menije hudo. - Počasi se bomo zadušili. - Ne bomo imeli prostora za igro. - Grdo je od njih. - Naša šola ne bo več zdrava šola. - Meni ni všeč, da podirajo smreke. - Imeli bomo slabši zrak. - Ne bomo imeli sence. - Ne bo več zabavno. - Uničujejo naravo. - Kje se bomo igrali. - Ubijajo naša drevesa. - To ni lepo, da bodo dali umetno travo namesto prave, žive trave. - Pa še ograja bo okrog. - Pa tako lepo je bilo. VSI SMO ŽALOSTNI! Učenci 2. a in 2. b OŠ Mladika Za smele zamisli in prave poteze Il i IL Ugodni krediti za podjetne iz sredstev EIB Imate odlične zamisli, vizijo razvoja in dobro ekipo, a vam primanjkuje sredstev za uresničitev načrtov. Nič hudega, tu nastopimo mi. S široko ponudbo storitev financiranja bomo zagotovili, da boste naredili pravo potezo. Posebej priporočamo ponudbo kreditov iz sredstev Evropske investicijske banke (EIB), ki so ena ugodnejših ponudb na slovenskem bančnem trgu. Namenjeni so: • malim in srednjim podjetjem, ki imajo največ 75 milijonov evrov osnovnih sredstev in zaposlujejo do 500 ljudi, • mikro podjetjem, katerih skupna sredstva ne presegajo 27 milijonov evrov oziroma letni prihodki ne presegajo 40 milijonov evrov in imajo manj kot 250 zaposlenih. Glavne prednosti EIB kreditov so: • ugodna obrestna mera • možnost izredno dolgih ročnosti (do 12 ali celo do 1 5 let) • izbira med spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero • možnost odloga odplačila glavnice do 5 let • pri kreditih iz sredstev EIB se ne plačuje davek od dohodka pravnih oseb Vaš finančni paket lahko poleg sredstev EIB dopolnimo še z različnimi oblikami dolgoročnih tolarskih in deviznih kreditov, dolgoročnimi mikrokrediti, sredstvi iz sklada tveganega kapitala in storitvami LB Leasinga. Vabimo vas, da se oglasite v Podružnici Podravje, Poslovalnici za gospodarske družbe in samostojne podjetnike Ptuj, Prešernova 6, 2250 Ptuj, tel. 7870414 ali Poslovalnici Ormož, Kerenčičev trg 7, 2270 Ormož, tel. 7402784, kjer vam bodo poslovni skrbniki strokovno svetovali in vam pomagali izbrati najugodnejšo obliko financiranja vaše investicije. www.nlb.si O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana GAZELA Spodbujamo rast slovenskih podjetij O t K rail ©5 CD N CD Zlati pokrovitelji: Pokrovitelja storitev: EU pokrovitelj: oniK pnnSEK Kom Medijski partnerji: Dnsmitc Ljubljana 13.9. Portorož 15.9. Rogaška Slatina 20.9, Novo mesto 22. 9. Bled 27.9, Maribor 28.9. Ljubljana, Cankarjev dom 12.10. www.gazela.com Partnerji: C E^ ^B insssL iZDGPLSi Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure. i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10, po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si. ^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve. Mali oglasi STORITVE ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._ PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{čenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._ UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507. JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona. AftiMon IC D.. Cuikulna B. 3000 Cslls: 300 5[T/n*i RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Štuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769. TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594. Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303. } ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve električnih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61. ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. NUDIM SKUPINSKE in individualne inštrukcije iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187 33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si NEPREMICNINE sinus ne Top 3 hiše: Tržec, ID507, 169 m2, (L.1975), zemlj. 1660 m2, 20 mio; Jir-šovci, ID610, 90 m2, (L. n.p.), zemlj. 4658 m2, 9,2 mio; Nova vas pri Ptuju, ID591, 128 m2, (L. 1976), 26,35 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj. PRODAM mirno sončno parcelo v izmeri 10 arov v Rabelčji vasi. Tel. 031 840 008. LUNAi MENJALNICE Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in kune! Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40 KMETIJSTVO KUPIM bikce simentalce ter jalovo kravo. Tel. 041 263 537. JABOLKA za ozimnico sorte: jona-gold, zlati delišes in idared prodamo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 02 769 26 91, možna dostava na dom. PRODAM trgatev na 500 trsi (laški rizling, šipon). Tel. 740 18 13 ali 041 984 103._ AKCIJSKA PRODAJA hibridnih mesečnih in enkratnih sadik jagod. Tel. 783 24 31. DOBRO ohranjen malo rabljen lič-kalnik za koruzo ugodno prodam. Tel. 758 44 91. PRODAM dve svinji, težki 100 kg, domače reje, in koruzo na rasti, 1,5 ha. Tel. 782 43 31. KUPIM jabolka, stare sorte, neškropljena, cca. 800 kg, in kosilnico BCS 127 z malimi kolesi, ben-cin-petrolej. Tel. 041 261 676. PRODAM svežo koruzo v storžih, trdinko, možnost dostave. Tel. 781 05 31, zvečer._ PRODAM pujske od 20 do 25 kg. Tel. 755 17 01._ KUPIM jalovo kravo ali telico. Tel. 040 727 779. PRODAM pujske od 20 do 35 kg. Tel. 051 359 076._ PRODAM belo mešano grozdje ali mošt. Tel. 041 936 157._ NJIVE IN TRAVNIKE od Biša do Pacinja kupimo ali vzamemo v najem. Tel. 031 596 209._ PRODAM manjšo količino mešanega grozdja ali mošta. Tel. 755 31 5^_ PRODAM 3 ha koruze na rasti za silažo ali trganje na relaciji Tržec-Jurovci. Tel. 031 524 969, zjutraj od 7. do 8 ure. PRODAM bikca in telička za nadaljnjo rejo ter suha bukova kalana drva, možen razrez in dostava. Tel. 769 10 4^_ KUPIMO bikce simentalce. Tel. 031 443 117._ PRODAM 10-colski Oltov plug, novi, nizki. Zagoršek, Dornava 145, tel. 755 17 14._ PRODAM koruzo na rasti. Tel. 041 212 559._ PRODAM njivo, cca. 1 ha, v Vinta-rovcih. Tel. 041 485 835._ PRODAM majhno posestvo s staro hišo na Destrniku, zemljišče je tudi predvideno za več gradbenih parcel, ponudbe na naslov: Ivan Markež, Janežovski Vrh 43, 2253 Destrnik. PRODAM pujske. Žlahtič, Muretinci 6. ENOSOBNO stanovanje v Podleh-niku, 34 m2, vseljivo, prodam. Tel. 041 361 634. Prireditvenih DELO ZAPOSLIMO krovca-kleparja ter monterja INOX dimnikov. Dobro plačilo. Šabeder, d. o. o., Zgornja Korena 4 a, tel. 041 698 889. BELA TEHNIKA SONY zvočniki za hišni kino (5 satelitov + nizkotonec) ugodno prodam za 29.000 SIT. Tel. 041 667 325. RAZNO PRODAM koruzo trdinko za zrnje ali silos na njivi. Tel. 764 47 21. DOM STANOVANJE KUPIM 1- ali1,5-sobno stanovanje na Ptuju v pritličju ali v 1. nadstropju. GSM 041 867 897. V NAJEM oddam dvosobno stanovanje v okolici Ptuja. Tel. 051 307 613._ OPREMLJENO dvosobno stanovanje na Ptuju dam v najem. Tel. 051 416 310._ V BLOKU na Ptuju blizu bolnice oddam enosobno stanovanje, 40 m2 (centralna, KTV), za 180 EUR in varščina. Tel. 031 498 050._ ODDAM 2,5-sobno stanovanje na Ptuju Kraigherjeva ulica. Tel. 775 36 71, po 16. uri. PRODAM stanovanje v starem delu mesta, I. nadstropje, 170 m2 + ista površino podstrešja. Inf. na tel. 040 597 537. iZDGPLSi nudimo 20% popusti Cenik malih oglasov v Štajerslfem tedniltu Fizične osebe do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 830,00 8,30 z okvirjem 1.320,00 8,30 z okvirjem in simbolom 1.820,00 8,30 Pravne osebe in s.p. do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 1.100,00 11,00 z okvirjem 1.760,00 11,00 z okvirjem in simbolom 2.420,00 11,00 z okvirjem in logotipom 3.080,00 11,00 vabimo @radio-tednik.si STAREJŠI GOSPOD išče gospo za družbo, manjšo pomoč v gospodinjstvu, plačilo, Gorišnica. Tel. 02 755 62 11, 031 801 833. IŠČEM DELO za likanje, čiščenje in pospravljanje. Tel. 031 519 318. IŠČEM DELO na stružnih stroji in obdelovalnih CNC, z več letno prakso. Tel. 051 242 199, zjutraj od 7. do 8. ure. KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._ UGODNO prodamo dnevno sobo in spalnico. Informacije na telefon 773 42 21._ PRODAM več vratnih kril po simbolični ceni, malo rabljene, velikosti 200/85. Telefon 783 37 11._ POCENI PRODAM dve postelji in dve nočni omarici. Tel. 772 26 41. MEGA MARKETING, d. o. o., Zgornja Hajdina 163, razpisuje kadrovsko štipendijo za leto 2005/2006 za študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti, VII. stopnja. PREKLICUJEM mesečno avtobusno vozovnico št. 4845 na ime Marko Horvat, Muretinci 37/c, Gori-šnica. PRODAM trajnogorečo peč na trdo gorivo, kamin Emo 5. Tel. 751 34 31. SPOŠTOVANA G. OLGA. Zadeva: javno opravičilo. Javno se opravičujem ge. Olgi Kozel zaradi neresnično izrečenih besed, ki sem jih izrekel dne 26. septembra 2005. Danijel Fijan, Zabovci 10, Markovci. Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so v SIT brez DDV. Petek, 7. oktober 17.00 18.00 19.00 19.00 8.00 do 19.00 Slovenska Bistrica, v vojaškem skladišču na Čopovi ulici, razstava ptic in malih živali, razstava je odprta vse do nedelje, 9. oktobra 6.00 Slovenska Bistrica, v OŠ Pohorskega odreda, Srečanje starejših krajanov in krajank Ivanjkovci, pred OŠ, prireditev z naslovom Dan otroka, v primeru slabega vremena bo prireditev v šolski telovadnici Lenart, večnamenski prostori knjižnice, predavanje Kako izboljšati medsebojne odnose? Ormož, v Hotelu-vinoteki, literarno-glasbeni večer Ptuj, v CID, odprtje razstave ob 50-letnici delovanja društev in zvez prijateljev mladine na Ptuju 19.00 Ptuj, v refektoriju minoritskega samostana, Viktorinov večer, Slovenci - prebivalci v srcu Evrope 19.00 Slovenska Bistrica, Grasslov stolp, odprtje mednarodne slikarske razstave 19.30 do 21.00 Ormož, v Gimnaziji, rekreativno igranje odbojke 19.30 Maribor, SNG, Severni sij, StaDvo, za abonma Drama in izven Ptuj, v kulturni dvorani Gimnazije, Srečanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ob svetovnem dnevu učiteljev Ormož, v KAK Unterhund, skupina Leaf Fat in Ljubljane in Multiball iz Celja Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, razstava Orginalnih ilustracij Mojce Osojnik, Kako je gnezdila sraka Sofija, razstava je na ogled vse do konec oktobra Ormož, Mladinski center Ormož vas vabi na delavnice kaligrafskega oblikovanja novoletnih voščilnic, dodatne informacije dobite na telefonu 719 41 41 20.00 Sobota, 8. oktober 10.00 Ptuj, Mestno gledališče, lutkovna predstava, O kuri, ki je izmaknila pesem, za abonma Lutka in izven 10.00 do 12.00 Slovenska Bistrica, grajsko dvorišče, Otroški živ žav 11.00 Maribor, SNG, Čarovnica Hillary gre v opero, MalOd, za izven 11.30 Ptuj, Mestno gledališče, lutkovna predstava, O kuri, ki je izmaknila pesem, za abonma Račka in izven 12.00 do 15.00 Jeruzalem, šotor ob vinski kleti in vinska klet, Martinov dan za mlade, vinogradništvo in vinarstvo nekoč in danes, prikaz krsta mošta in običajev povezanih s trto in vinom, ogled vinske kleti 18.00 Skorba, dom krajanov, Literarni večer z domačimi ustvarjalkami občine Hajdina, popestreno s petjem in glasbo 19.00 Maribor, SNG, Norma, VelDvo, za izven 19.30 Maribor, SNG, Severni sij, StaDvo, za abonmaje Drama vikend 1, 2, 3, 4, 5 in izven 21.00 Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu, koncert skupine Funtango, koncert poteka v okviru mednarodnega glasbenega festivala Mladost v prastarem mestu 2005 v organizaciji KPŠ - Ormož, v KAK Unterhund, skupine 1. lige severovzhod fest; CZD, Muškat Hamburg, dr. Zero, Cosa Nostra, Wasserdicht, Malomorgen Nedelja, 9. oktober 14.00 19.30 20.00 20.00 Jeruzalem, šotor ob vinski kleti in vinska klet, veselo druženje vinogradnikov in vinarjev z ogledom kleti in degustacijami Boč, Otroški živ žav Maribor, SNG, koncert Akademskega godalnega orkestra Dgum, KazDvo, za izven Ptuj, v Kolnkišti, projekcija filma Barton fink Ptuj, Mestno gledališče, Vi kar mirno spite naprej, jaz sem samo sem, Gostuje Gledališče Gnosis, II. Gimnazija Maribor, za izven Ponedeljek, 10. oktober 10.00 Jeruzalem, šotor ob vinski kleti in vinska klet, Otvoritev martinovanja, praznik vinogradnikov in vinarjev TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Podpisana pogodba za gradnjo Puhovega mostu čez Dravo na Ptuju. Mestni stadion Ptuj odslej v novi podobi. Računalniško izobraževanje pod pokroviteljstvom Microsofta v Šolskem centru Ptuj. Ptujsko Koronarno društvo aktivno skozi vse leto. Razvoj Perutnine Ptuj kot kulturno-zgodovinski dogodek v Miheličevi galeriji na Ptuju. Ob svetovnem dnevu turizma je Turistično društvo Ptuj pripravilo razstavo spominkov iz gline in izdelkov domače obrti. Ptujski župan pripravil sprejem za misice. Mina Markovič, mladinska svetovna prvakinja v plezanju na sprejemu pri Ptujskem županu. Klopotci oznanjajo pričetek trgatve. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati. Kino Ptuj 7., 8. in 9. september, ob 18.00 Anthont zimmer. 7., 8. in 9. september, ob 20.00 Chucky se vrača. Kolosej Maribor Petek, 7. oktober, ob 17.00, 19.10, 21.20 in 23.50 Jamski stvor. Ob 17.40 Dobro urejeni mrtveci. Ob 21.50 Nočna straža. Ob 16.50, 19.20, 21.40 in 00.00 Temačna voda. Ob 17.20 Fantom iz opere. Ob 15.40, 18.20, 21.00 in 23.40 Lovci na družice. Ob 16.20 in 19.00 Nevidni bojevnik. Ob 21.30 Cinderella Man: legenda o boksarju. Ob 20.50 in 23.10 Dežela živih mrtvecev. Ob 21.35 Otok. Ob 15.25, 17.25 in 19.30 Madagaskar. Ob 16.10 in 18.30 Zaporniško dvorišče. Ob 20.10 in 22.40 Gospod in gospa Smith. Ob 16.30, 18.50, 21.10 in 23.30 Carja Hazzarda. Ob 15.20, 17.30 in 19.40 Sky High: Šola za junake. Sobota, 8. oktober, ob 14.50, 17.00, 19.10, 21.20 in 23.50 Jamski stvor Ob 15.00 in 17.40 Dobro urejeni mrtveci. Ob 21.50 Nočna straža. Ob 14.30, 16.50, 19.20, 21.40 in 00.00 Temačna voda. Ob 17.20 Fantom iz opere. Ob 13.00, 15.40, 18.20, 21.00 in 23.40 Lovci na družice. Ob 13.50, 16.20 in 19.00 Nevidni bojevnik. Ob 21.30 Cinderella Man: legenda o boksarju. Ob 20.50 in 23.10 Dežela živih mrtvecev. Ob 21.35 Otok. Ob 13.20, 15.25, 17.25 in 19.30 Madagaskar. Ob 16.10 in 18.30 Zaporniško dvorišče. Ob 14.40, 20.10 in 22.40 Gospod in gospa Smith. Ob 14.10, 16.30, 18.50, 21.10 in 23.30 Carja Hazzarda. Ob 13.10, 15.20, 17.30 in 19.40 Sky High: Šola za junake. Nedelja, 9. oktober, ob 14.50, 17.00, 19.10 in 21.20 Jamski stvor. Ob 15.00 in 17.40 Dobro urejeni mrtveci. Ob 21.50 Nočna straža. Ob 14.30, 16.50, 19.20 in 21.40 Temačna voda. Ob 17.20 Fantom iz opere. Ob 13.00, 15.40, 18.20 in 21.00 Lovci na družice. Ob 13.50, 16.20 in 19.00 Nevidni bojevnik. Ob 21.30 Cinderella Man: legenda o boksarju. Ob 20.50 Dežela živih mrtvecev. Ob 21.35 Otok. Ob 13.20, 15.25, 17.25 in 19.30 Madagaskar. Ob 16.10 in 18.30 Zaporniško dvorišče. Ob 14.40 in 20.10 Gospod in gospa Smith. Ob 14.10, 16.30, 18.50 in 21.10 Carja Hazzarda. Ob 13.10, 15.20, 17.30 in 19.40 Sky High: Šola za junake. Ponedeljek, 10. oktober, ob 17.00, 19.10 in 21.20 Jamski stvor. Ob 17.40 Dobro urejeni mrtveci. Ob 21.50 Nočna straža. Ob 16.50, 19.20 in 21.40 Temačna voda. Ob 17.20 Fantom iz opere. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Lovci na družice. Ob 16.20 in 19.00 Nevidni bojevnik. Ob 21.30 Cinderella Man: legenda o boksarju. Ob 20.50 Dežela živih mrtvecev. Ob 21.35 Otok. Ob 15.25, 17.25 in 19.30 Madagaskar. Ob 16.10 in 18.30 Zaporniško dvorišče. Ob 20.10 Gospod in gospa Smith. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Carja Hazzarda. Ob 15.20, 17.30 in 19.40 Sky High: Šola za junake. Izberl.sl - Vseslovenski portal i I ogla iZDePLSi Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO Novice ÍMMli I S^VESTNIK »jMMSJiSiaifti LAS @ Avtohiša Hvaleč. Lovrenška cesta 3.2325Kidričevo. Tel.: 02/796 33 33 Opd. Nove kl^ bolp avtomobili. AKCUA ZA RABUENA VOZILA! Ponujamo kredit na položnice za rabljena vozila s 25% pologom (brez pogoja kasko). velja za nbijma vozila odlatnika 199Bnapr^. Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik Cena OPEL VECTBA 1,6 levaUB 2003 2.850.000 KOV.VĚigA ŠKODA ÍABIA 1,4 2000 1.250.000 KREM/F,I,F,NA VOLKSWAGEN BORA 1,6 1998 1.520.000 MODRA SEAT CORDOBA 1,6 SE 1997 790.000 RDEČA FORD FOCUS WAGON 1,6 2002 2.180.000 KOV. ČRNA KIASEPHLil,5IS 1998 780.000 KOV. MODRA OPEL ASTRA 1,7 DU KARAV. 2000 1.680.000 BELA FLVrPMr01,2SX 2002 1.180.000 KOV. ZF,LFNA RENAIJITTHALLV1,4RT 2002 1.460.000 KOV. MODRA RENAIjnrCLI01,2 1998 695.000 RDEČA OPEL VECTRA 1,9 CDTI 2004 4.480.000 KOV. ČRNA F0RD-DESC0RTl,6l 1995 460.000 KOV. m,F,NA CITROEN XSARA 2,0 HDI 2001 1.890.000 KOV. ČRNA FLïrBARCHEnAl,8 2000 1.830.000 KOV. SREBRNA CITROEN AX SPOT 1,11 1995 350.000 KOV ZELENA FORD ESCORT 1,41 1996 480.000 KOV. MODRA RENAI]IICLI01,2BEBE0P 1996 590.000 RDEČA DAEWOO LANOS 1,5 2000 940.000 KOV. OTENA ROVER 414 SI 1996 850.000 KOV. RDEČA RENAUIITWINGO 1,2 2002 1.240.000 RUMENA RENAUITMEGANE1,4ERN 1999 1.080.000 KOV. MODRA CITROEN SAXO 1,11 2000 940.000 KOV. MODRA ŠKODA FELICIA 1,6 COLOR UNE 1999 770.000 RUMENA BMW Z3 M 1,9 1999 3.480.000 ČRNA RENAHT CUO 1,416V DYNAMIQUE 2001 1.470.000 KOV. SREBRNA FIAT PUMO 55S SOLE 1999 720.000 KOV GR. SIVA KIASEPfflAl,5 1998 670.000 KOV MODRA DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 1999 1.060.000 KOV SREBRNA RENAULT CUO 1,2 RN 1995 475.000 RDEČA PEUGEOT 106 XR 1994 390.000 BELA HA PRIDE 1,3 GIXI 1999 390.000 THFNA FORDMONI^I^OV^OTDCI 2001 K0V.T.I«0^I51 PRODAJA KURILNEGA OU A Telefon: 02 754 00 66 GSM: 041157153 EKOLOŠKO KURILNO OUE INDCMf) d.o.o. 02/681 80 02 SEZONSKA PONJIDBA VINOGRADNIŠKEGA Ihl KLETARSKEGA PROGRAMA V Metalki na Ptuju »kad PVC 1001..................Z^MiÙ^ »kad PVC 5001......................V^^ĚÍÚ^ »kad PVC 700 »posoda INOXza sok60 L.^ÊyâODi» »posode INOXza vino od 100 do 600 I • mlini za grozdje ročni VOKA i I •električne črpalke za pretakanje mošta in vina ► Vodna stiskalnica INOX 100 BWOpl ► Velika izbira zamaškov, čepov, pip, in vrelnih veh. Ponudba enoloških pripomočkov • lesene A lestve od VUiĚ^ do Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 METALKA' TRGOVINA ■ ■ ODPELJITE SE S POPUSTOM ----660.000 SIT AVTOCENTER PRSTEC Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01 Vsi modeli Fiat ugodnejši. f | Tudi dO 660.000 SIT. fini 1 www.tednik.si www.snnlgoc.sl SALON POHIŽTVA SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05 Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@email.si www.avtomiklavz.si znamka letnik cena barva audi ab 1.9 tdi karav. 1999 2.850.000 srebrna audi a41.9 tdi130ks karav. 2002 3.790.000 kov. modra bmw318dlimuz.m0dif. 2001 3.650.000 kov modra bmw 525 tds 1999 2.340.000 srebrn citrqen xsara 1.gilimuz. 2001 1.850.000 kov črna daewoo lanos 1.5 ratio 2001 890.000 modra fiat bravd 1,6 sx mania 1998 830.000 kovvijoia ford focus 1.4 2000 1.420.000 srebrn ford monoed 1.6 karav. 1996 580.000 beia ford monoed 1.816v limuz. 2001 2.250.000 kovziata ford galaxy 1.9 toi 2000 2.950.000 Crna mercedes benzclk 230 compressor 1998 3.490.000 kov modra seatt0ledd1.9t11i110ks 2003 2.920.000 kdvsrerrn vw golf iv 1,9 soi 2001 2.040.000 srebrn vw passat 1.8 cl karav. 1994 650.000 bela Na zalogi preko 40 vozil. (S^x/cm Glavni trg 4, Maribor Zavese iz naravnih materialov (svila, lan, bombaž) Dekorativne tkanine Strokovno svetovanje, izdelava in montaža Orno d.0.0., telefon 02 250 08 97, 02 250 08 96 Plačaj 1 SIT CENTER MODE ZA VSO DRUŽINO LINA - TRGOVINA, UGODNA POSOJILA* UGODNO: ŽENSKI, MOŠKI IN OTROŠKI ZIMSKI PLAŠČI, DUNDE,JAKNE PO UGODNIH CENAH. PLAČILO MOŽNO TUDI NA OBROKE. NOVO: ODDELEK S ČRNINO! IC02/2280n0 SollS