Porto in bar bezahlt Postaina plačana v gotovini L. XL Maj 1944 Herausgeber, izdajatelj: Salezijanski inšpektorat; Schriftleiter, urednik: Tone Vode für „Salezijanska tiskarna", za „Salezijansko tiskarno": dr. Jos. Valjavec. Alle, vsi: Ljubljana, Rakovnik. Preis, cena 6 številk L 10,— Skupna PRAZNIK MARIJE POM. KRISTJANOV — bomo obhajali letos na bin-koštni ponedeljek, dne 29. majnika. Namen letošnjih pobožnosti bo, da bi Bog odvrnil od slovenskega naroda n c-varnost brezbožnega komuni z-m ;; in da bi se vse slovenske družine posvetile Marijinemu Srcu. Da se izognemo vsaki morebitni nepri-liki, bomo letos procesijo opustili, pač pa bodo posebne slovesnosti v svetišču. Vabimo k obilni udeležbi! ISKRENA HVALA vsem. ki so prispevali za kritje tiskovnih stroškov Vest- pošia nika in za druge namene. S tem so pokazali, da razumejo, kaj je sotrudništvo Upamo, da bodo vsi, ki so člani so-trudništva, storili isto. KAKO OZNAČITI NAMEN POSILJA-TVE? — Ker v vojnem času pisma navadno prihajajo zelo zakasnelo, prosimo vse, ki pošiljajo denar po položnicah, da zadaj na položnici (na odrezku. ki nosi napis: Pismena sporočila lastniku ček. računa) označijo namen po-šiljatve. Kjer ne bo označbe, bomo smatrali za dar. NAŠI UMRLI SOTRUDNIKI IN SOTRUDNICE. Malovrh Marija. Št. Jošt Turin Marija, Ljubljana Tomažin Janez, Sarsko Tomažin Ana, Sarsko Kranjc Ivana, Borovnica Sober Roza, Ljubljana Trček Marija, Ljubljana Komatar Ivana, Ljubljana. pljenja, ki ga je imela zadnje čase več ko dovolj, se ni nikoli naveličala. Pravila je, da bi rada še vee trpela... za spreobrnjenje grešnikov in v spravo in zadoščenje za grehe. In moliti je znala kot malokdo. Rožni venec, to je bila njena najljubša molitev. Ko ni mogla več delati, je po cele dneve prebirala jagode rožnega venca. In ko so jo spraševali, zakaj toliko moli, je rekla: „Zato, ker vi drugi ne utegnete veliko moliti. Moram pa jaz!" Svoje otroke je vzgajala kol prava krščanska in slovenska mati: za Boga in srečno večnost. S kakšnim veseljem je sina Franca posvetila Bogu, ko ga je poklical v svojo službo, zlasti še, ko je postal salezijanec, da-siravno je bila to zanjo velika žrtev. Bog ji bo vse njene žrtve gotovo obilno poplačal. Molimo za pokoj njene duše kakor tudi za duše vseh drugih pokojnih salezijanskih sotrudnikov in so-trudnic. Naj počivajo v miru! Sredi aprila smo pri Sv. Križu pokopali Marijo M i -h e 1 č i č iz Ljubljane. Pri pogrebu, ki je bil zaradi glasne in pobožne molitve nenavadno lep in ganljiv, je sodelovalo zelo veliko ljudi. Poleg drugih so se žalne slovesnosti polnošlevilno udeležili dečki iz sa-lezijanskega zavoda na Selu. Z njimi so prišli tudi vsi predstojniki, duhovniki in neduhovniki, in tako izkazali zadnjo čast materi enega svojih sobratov, dr. Franca Mihelčiča. Rajnica je bila v svojem življenju vzorna in odločna katoličanka, ki je znala tudi stiske in trpljenje po krščansko prenašati. Bila je zares „močna žena", kakršno hvali sveto pismo. Tr- L. XL. MAJ 1944 Pzi fliadji i/iamac Kadar človek ne ve iz stiske no-b ene ga izhoda več, potem se rado zgodi, da dvigne svoj pogled k večnim zvezdam m od tam pričakuje pomoči. V srcu dozori prepričanje, da samo še višja sila more pomagati. Papež Benedikt XV. je i 1917. sredi prve svetovne vojske vsem vernim tole naročil: „Naj bi se k Mariji dvignili vzdihi vseh plemenito mislecih src, kajti ona je mati usmiljenja in po dobroti božji vsemogočna ..." Tista višja sila torej, ki nam je najbližja, je naša nebeška ni a t i Marija. Za trpečega otroka nihče nima toliko srca kot mati, nihče mu s tako skrbno ljubeznijo ne hiti na pomoč kot mati. In Marija je mati vseh. Ko je Jezus Janezu rekel s križa: „Glej, tvoja mati," in materir „Glej tvoj siti", ji je v Janezu izročil vse ljudi (Jan 19, 27). Pod križem je v bolečinah postala naša mati. V tistem trenutku pa ji je Bog v srcu tudi zanetil pravo materinsko ljubezen do vseh ljudi. Vsi verni kristjani smo s Kristusom kar najtesneje povezani,da, eno telo smo z njim; Kristus je glava, mi udje. Sam je to s prelepo prispodobo ponazoril: „Jaz sem trta, vi mladike" (Jan 15, 5). Kno življenje torej živimo z njitn, saj se po mladikah pretakajo isti življenjski sokovi kot po trti in mladike jih iz trte črpajo. Isto življenje se pretaka po glavi kot po udih. Nikjer ni tes- nejše zveze med posameznimi deli celote, kot jc prav v živem telesu. Tudi sv. Pavel je dejal, da je Kristus glava, mi udje. In ko je on kot Savel preganjal kristjane, ga je Kristus vrgel s konja; in na Savlovo vprašanje, kdo je, mu je odgovoril: „Jaz sem jezus, ki ga ti preganjaš" (Apd 9, 6). Kristus in kristjani so torej eno. Če srno torej vsi verniki v tele še ni v Kristusa, tedaj je Marija, ki js njegova mati, tudi naša mats. Vsaka dobra mati pa ima neizmerno čuteče sroe za svojega otroka. Najbolj ji gori ljubezen do njega takrat, ko je o-trok v stiski, v revščini. Mati pozabi nase, samo da bi svojemu otroku pomagala. Na Ruskem je bilo. Mati Lipovska je stala pred jamo, obsojena na smrt zaradi košarice krompirja, ki ga je nakopala na državni njivi, da bi sinu kaj skuhala. In prav ta brezsrčni sin jo je sam ovadil. A mati je celo tedaj, ko je stala pred puškami, na vse pozabila, le na sina, čeprav tako nehvaležnega, je mislila, m se tolažilo: „Saj nisi ti kriv, drugi so te naščuvali." Videla je, da ima sin slabo obleko in strgane čevlje; tedaj je vzela izza nedrij denar, pa mu je rekla: „Sergij, slabo obleko imaš; tu sem ti prihranila nekaj denarja, na, kupi si obleko in čevlje, da te ne bo zeblo." Potem so počili streli in toplo materino srce je nehalo biti. Taka je mati! Taka je zemeljska mati. Marijina ljubezen je še močnej- 37 Sv. Janez Bosko pred Marijo Pomočnico ša, je še občutljivejša in bolj čuteča, saj jo je sam Bog zanetil v njenem srcu. Marija more pomagati. Tak je klic otrok v stiski. Vedo, da bo mati pomagala, četudi vse odpove, ako bo le v njeni moči. Marija pa je taka mati, ki more in hoče pomagati. Marija more pomagati. Marija je naša soodrešiteljica, ker je mati Odrešenikova in ker je sotrpela v srcu neizrečene bolečine pod križem in jih darovala nebeškemu Očetu v spravo. Sv. Irenej pravi, da kakor je Eva zaslužila smrt z nepokorščino, tako nam je Marija s pokorščino zaslužila življenje. Marija je kraljica, saj je mati Kralja kraljev; ona je mati usmiljenja. Po Mariji nam prihajajo vse milosti od Jezusa Kristusa. Saj če je sotrpela s Sinom, je milosti zaslužila in zato jih tudi deli. Sicer je pa Bog njo postavil k zakladnici in ji poveril delitev vseh milosti, kakor pravita sv. Bfrem, sv. Bernard, in kakor zatrjujeta tudi oba velika Marijina častilca Leon XIII. in Pij X. V Belgiji obhajajo praznik Marije Srednice, ki ga je dovolil Benedikt XV. Sicer pa, če nam je Bog po njej dal vir vseh milosti, Jezusa Kristusa, potem je kaj naravno, da nam tudi potočki — posamezne milosti — dotekajo po njej. Marijo imenujejo „vsemogočnost na kolenih", to je, Marija je s svojo prošnjo in priprošnjo vsemogoč -n a pri Bogu. Marija torej more pomagati. Marija hoče pomagati. Marija bolje ve, česa nam je treba, kot mi sami. Kako je že bilo v Kani? Sama je opazila, da vina nimajo, sama od sebe je stopila k Sinu in ga prosila, naj jih reši iz zadrege. Vedela je, da ji Sin ne bo odklonil prošnje, pa čeprav bo treba storiti čudež. Ali ne bo tudi v teh časih stopila pred svojega božjega Sina in rekla: „Poglej, Sin, vere nimajo, pomnoži jim vero! Miru nimajo, daj jim svoj miri Krščanskega življenja jim manjka, daj jim to življenje!" Marija je pribežališče grešnikov. Tudi grešniki so njeni sin t>-vi in hčere, čeprav tako revni; in prav zato, ker so tako revni, se ji še bolj smilijo in še topleje prosi zanje, da jih ne udari božja roka, ki se je že dvignila nad njimi. Saj je rekla pastirčkom v Fatimi: „Ne morem več zadrževati roke svojega Sina, ker grešniki nočejo nehati žaliti Boga." Torej ona zadržuje božjo roko, da ne udari. Jn ne bi bila udarila, če bi bili spregledali in delali pokoro. Marija hoče pomagati, ker je mati s tako ljubečim srcem, kakor ga nima nobena zemeljska mati. Kdo bi torej ne imel zaupanja vanjo, kdo bi se v svoji stiski ne zatekel k njej, ki je Pomočnica Kristjanov? 344 Spomeniki pričajo. fioij ko bronasti in marmornati spomeniki pričajo o Marijini pomoči v izredno nevarnih časih za krščanstvo Marijini prazniki. Praznik sv. rožnega venca, ki je bil ustanovljen za večen spomin na njeno pomoč proti grozeči turški velesili, ki je pretila, da kakor vrač vzhodni veter požge vse krščansko življenje. Ko je novodobni strupeni dih francoske revolucije grozil, da zamori krščansko življenje, se je spet Marija postavila v bran. Priznali so to njeno pomoč vodilni možje tedanje do-he, zlasti papež Pij VII., ki se je srečno vrnil iz pregnanstva. V spomin na fo njeno dobroto je ustanovil praznik Marije Pomočnice. Pa ne samo krščanskim narodom, marveč tudi vsakemu posebej, je Marija skrbna mati; saj je tedaj, ko so mnogi kristjani ječall v m-oha me danski sužnosti, vzbudila može, da so odkupovali jetnike in jih reševali. V spomin na to jc bil ustanovljen praznik Marije rešiteljice jetnikov. Vsa krščanska zgodovina je torej polna spomenikov Marijine pomoči Naše h ožje poti, kaj pa šele svetovne, kakor so Lurd, Fatima... pa tem jasneje pričajo, da je Marija bila in je skrbeča in čuteča mati vsem svojim otrokom. In danes? Tudi danes, ko smo zaplavali v tako razburkano valovje strasti tn ognja, ko kar ne vidimo izhoda, tembolj, ko zija pred nami rdeči svetopisemski zmaj, in ko vsenaokrog ni drugega ko strahote, a pomoči od nikoder, nam je pogled prost edino še v nebo, k njej, k naši Materi. Ona nikogar še ni in ne bo zapustila, ki se je k njej zatekel, njo pomoči prosil. Vendar je v Fatimi naročila, kaj nam je storiti, da bomo rešeni: moliti pridno sveti rožni venec, spokor-no živeti in posvetiti se njenemu pre-svetemu Srcu! Pa ne zadostuje sama posvetitev, marveč tudi vse naše življenje mora biti krščansko. Podoba njenega p re svete g a Srca mora kraljevati v vsaki slovenski hiši. Mai-ija mora gospodovati v slovenskih domovih. Prežalostno bi bilo, ko bi v kakšni hiši morali zapisati pod njeno podobo: „Zapuščena mati." Še nikdar naš narod ni bil na tako kočljivi zgodovinski točki, kot je danes. Ali se bo rešil iz valovjaV Bo se, ako bo ostal zvest Mariji. Sveta Marija Magdalena Paciška je videla na morju ladjico z vernimi Marijinimi častilci. Marija je bila na krmilu in je varno vodila ladjico v pristan. -— To je naša podoba: na silno razburkanem morju smo. Ako se bomo zgrnili okrog Marije In jo častili s pravo pobožno sf j o, potem bo ona tako krmarila naš čolnie življenja, da se bomo rešili iz tega vesoljnega potopa. Pri Mariji je pomoč, le po njej nam bo podeljena zmaga. Dr. Fr. Knific Uttimlc (Iz pisma bivšega „Jasnega aprilskega jutra sem obiskal don Boska. Nisem bil več sam. Božja previdnost mi je izbrala zvesto in krepostno tovarišico. Prosila sva ga blagoslova. Podari nama dva rožna vcnca: ženi da belega, meni z jeklenimi jagodami, in reče: ,Molil bom za vaju, da bi se vedno rada imela!' — Ta rožni venec mi je najdražji zaklad... Nosil ga bom, kot ga je moja zvesta družica. Tudi na smrtni postelji.,. Boskovega gojenca.) Hotela sva dobiti še poseben blagoslov, da bi najina ljubezen razveseljevala tudi družino, ta božji nasad. ,To je pa druga reč,* pravi, odpre okno sprejemne sobe, pokaže na dvorišče, kjer se je številna mladina veselo zabavala, in reče; ,Poglej ta koliko sinov imam jaz... Ce ne bosta imela svojih, mislita na druge...!' Na žalost, res nisva imela otrok,.. Pa je bilo tudi to v božjih načrtih!'" Pet Uudii Da obstoji pekel, v katerem trpe hudobni angeli, je resnica naše svete vere. Hudobec je živo bitje 111 ni samo iz strahu porojena fantazija. Res je sicer, da njegova temna dela na svetu ostanejo po večini skrita; vendar pa se le tu in tam zgodi, da po božjem privoljenju pokaže hudič svoje roge tudi na zunaj. To se zgodi največkrat tam, kjer se čuti najbolj ogroženega. Ker se ne more zne-sti nad Bogom, se znaša včasi nad njegovimi zvestimi služabniki. V potrdilo naj navedem: dolgotrajno nadlegovanje, s katerim je hudič mučil svetega arskega župnika *); nadalje težave, ki jih je imel s hudobcem sv. Janez Bosko **) in nazadnje delovanje satanovo v današnji dobi. Sv. arski župnik Vianney in hudič Celih 34 let je bil hudobec nadležen gost svetega arskega župnika. Koliko si je prizadeval hudič, da bi z neprestanim vznemirjanjem in kratenjem nočnega počitka vzel župniku voljo do molitve, žrtev, mrtvičenja 111 končno celo vnemo do apostolskega dela za zveličanje duš! Sredi noči so se zaslišali močni u-darci na vrata župnišča in peklensko vpitje je odmevalo od vseh strani malega dvorišča. Horda so tatovi? Župnik brž vstane in gre gledat. Nekdo ga je potegnil, ker ne vidi ničesar. Naslednjo noč ne upa ostati sam. Pokliče Andreja Verchereja, pogumnega voznika iz vasi: „Najbrž so tatovi, ali bi prišli spat v župnišče?" prosi župnik. „Prav rad! Počakajte trenutek, da pripravim puško!" „Po sončnem zahodu", tako pripoveduje voznik, „grem v župnišče in ostanem pri župniku do desetih, ko sva legla. Jaz v župnikovi spalnici, on pa v sosednji sobi. Nisem mogel zaspati. Okrog enih po polnoči se je sunkoma stresla kljuka. Stopnice so se za- majale. Nekdo je s tolkačem udriha) po vratih. Župnišče se je treslo od temeljev do slemena. Vzamem puško, odprem vrata, gledam, pa ne vidim ničesar. Opazil sem, da se mi tresejo noge, ki se mi še dober teden po tem dogodku niso u-mirile. Župnik je prižgal luč in prišel k meni. »Ste slišali?« me vpraša. »Da. Saj sem vstal in pripravil puško. Ali je sodni dan ali potres?« »Torej se le bojite?« me vpraša župnik. »No, bojim se ravno ne. Toda čutim, da mi klecajo kolena: saj se bo hiša zrušila. Kaj je vendar to, gospod župnik?« »Mislim, da je hudič?« je priznal sveti župnik." Naslednji večer spet prosi voznika, da bi prišel k njemu. „Gospod župnik, imam kar dovolj!" in ni prišel. „Smeh me je lomil, ko sem videl mojega ubogega Verchereja. S puško v roki se je ves tresel in je pozabil, da jo ima v roki," se je gospod župnik pozneje večkrat šalil na voznikov račun. Naslednje dneve so hodili močnejši fantje iz vasi „odganjat strahove". Ponavljali so se isti neredi, pa nihče razen župnika ni slišal več ničesar. Svetnik je bil vedno bolj nemiren. Vso zadevo je nosil sam v srcu, ne da bi jo komu razodel. Neko noč, ko je zapadel nov sneg, je nastal na dvorišču šunder, kot bi se spoprijeli dve armadi kozakov. Vse ozračje je bilo prenasičeno z zmešano in nerazumljivo govorico. Župnik je šel gledat, pa nikjer nobene stopinje. Počasi se je prepričal, da ga vznemirja hudobec. Preden je zvečer legel, je prebral še stran ali dve iz Življenja svetnikov. Nato je med molitvijo začel s krvavimi pokorili. Ko se je vrgel na nizko slamnjačo, se je navadno začelo: Župnišče se je streslo in nekdo je močno razbijal po vežnih vratih; ne * Glej Trochu: [I curato ;; yt MocL^Im ¿klad Pod tem naslovom je v starih dobrih časih imel Salezijanski vesfnik posebno majniško prilogo. Ta priloga je bila posvečena predvsem vzgoji du-hovskega naraščaja. Obsegala je nekak obračun o storjenem delu, kakor tudi proračun ali načrt za delo v orihodnosti. Mimo tega pa jc ta priloga še ljubeznivo in nevsiljivo o-pominjala vse sotrudnike in sotrud-nioe, naj po svojih močeh tudi gmotno podpirajo Marijin sklad, to je tisti sklad, iz katerega zajema Salezi-janska družba na Slovenskem sredstva za vzdrževanje in za vzgojo salezijan-skih poklicev. Preden en sam poklic dokončno dozori in preden en sam salezijanec dokonča svoje učenje, da more n. pr. kot duhovnik na delo med mladino, preteče mnogo let in stane mnogo denarja. Koliko denarja in časa je treba šele za 10, 20, 30 ali 40 poklicev! Salezijanska družba nima posestev ali kapitala v bankah, zato je v tem popolnoma odvisna od dobre volje sotrudnikov in sotrudnic. Le -tem je namreč don Bosko naložil, naj gmotno pomagajo njegovim sinovom pri vzgoji poklicev. Tu imajo lepo nriložnost, da storijo kaj dobrega. Z miloščino lahko zagotovijo .sebi božji blagoslov, mnogim dobrini mladeničem pa pripomorejo, da dosežejo svoj sveti cilj, ki bi ga brez njihove pomoči morebiti nikoli ne dosegli. Salezijanska družba na Slovenskem vzdržuje letos s pomočjo sotrudnikov 18 bogoslovcev, 10 klerikov asistentov, 14 klerikov študentov, 6 novincev in delno tudi več revnih dijakov. To je za današnje čase sicer veliko, a vendar prijetno breme. Kajti ko se bodo razmere spremenile, bo treba mnogo delavcev. Zato že sedaj skrbimo, vsakdo po svojih močeh, da bomo kos nalogi, ki nam jo pripravlja božja previdnost. K tej skrbi spada tudi Marijin sklad, ki se njega viri ne smejo posušiti. 42 V slovenskem sale-zijanskem vrtu bo letos po skupnem prizadevanju dozorelo troje žlahtnih sadov. Trije novomašniki bodo stopili pred Gospodov oltar. Trije don Boskovi sinovi, katerim so na poti k oltarju pomagali tudi salezi-janski sotrudniki in so-trudnice, zlasti tisti, ki so prispevali v Marijin sklad. To so tile gospodje: V a 11 e r D e r m o t a od Sv. Jurija ob Ščav-nici v Slovenskih goricah; Janez Mernik iz Gabrca, Galušak, župnija Sv. Jurij ob Ščav-nici v Slov. goricah; Marjan Vrhovec iz Ljubljane. ave Darujemo ti, Gospod, kelih zveličanja in prosimo tvoje usmiljenje, naj s,e s prijetnim vonjem dvigne pred tvoje božje veličaslvo, v naše in vsega sveta zveličanje. A-men. — (Darovanje vina pri maši) Polje, ki se je odpiralo don Bosko-vim sinovom, je postajalo vedno obširnejše. „Kje najti toliko delavcev, da bodo zmogli vse to delo?" je premišljeval don Bosko, obenem pa prosil Pomočnico kristjanov, naj mu pripelje duhovskih poklicev. In glej, kakor vedno tako mu je Marija tudi zdaj uslišala prošnjo. Nekega dne leta 1875. je spovedoval v zakristiji gojence. Kar ga prevlada misel o pomanjkanju duhovskih poklicev. Pred seboj je videl množico dečkov, hrepenečih po duhovskem stanu, in si mislil: Kdo ve, koliko izmed teh tisočev ne bo moglo nikdar doseči svojega cilja. In koliko let bo še treba, preden ga bodo dosegli tisti, ki bodo vztrajali. Pomanjkanje duhovnikov pa je toliko! „Ko sem bil tako ves poglobljen v to misel, se mi je zdelo," tako pripoveduje don Bosko sam, „da sedim v sobi pri mizi in držim v rokah zapisnik gojencev. Vprašal sem samega sebe: „Kako je vendar to? Tu v zakristji spovedu-jem dečke in sem v sobi pri mizi? Ali sanjam? Ne: tu je v resnici zapisnik, tu je miza, kjer navadno pi- i i/vdctici šem." — V tem zaslišim tik sebe glas: „Ali hočeš spoznati, kako boš najlaže in najhitreje pomnožil število duhovnikov? Poglej zapisnik in boš videl kaj ti je storiti!" Pogledal sem in potem zavrnil: „Tu imam zapisnik letošnjih in prejšnjih gojencev in nič drugega." Zamišljen sem listal zapisnik in razen imen nisem opazil ničesar. Nato sem premišljeval: „Ali sanjam, ali bedim? A vendar, jaz sem v resnici tukaj pri mizi in glas, ki sem ga slišal, je bil pravi glas. — Hitro planem kvišku, da bi pogledal, kdo je govoril. Gojenci, ki so čakali na spoved, so mislili, da mi je slabo in so priskočili. Na zagotovilo, da ni nič hudega, so se u-mirili, jaz sem pa spovedoval dalje. Prišedši po spovedovanju v sobo, sem pogledal na mizo in sem res o-pazil zapisnik tedanjih in bivših gojencev in nič drugega. Pregledoval sem ga, toda načina, kako priti do duhovnikov, nisem našel. Pregledal sem druge zapisnike, ki sem jih hranil v sobi, potem sem zahteval še druge, a vedno zaman. I.e to sem o-pazil, da izmed toliko dečkov, ki se 43 Molimo, veliko molimo, da bi nam Bog dal veliko svetih in gorečih duhovnikovi Pa tudi gmotno radi pomaga i m o, da bodo tudi revnejši mladeniči mogli doseči ta sveti cilj. Darujmo za Marijin sklad! O Bog, ki si nam v čudežnem Zakramentu spomin svojega trpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje krvi tako častiti, da bomo sad sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutili. Ki živiš in kraljuješ. (Mašna molitev na praznik sv. Rešnjega Telesa.) že kot otroci poprimejo učenja, da bi postali duhovniki, komaj dva izmed desetih dosežeta cilj, dočim ga izmed tistih, ki začno študirati bolj odrasli z namenom, da postanejo duhovniki, dosežejo svoj cilj večinoma vsi, namreč osem izmed desetih in to v krajšem času in z manjšim trudom. Prišel sem tedaj do zaključka: „Ti so bolj gotovi in lahko hitreje izvrše učenje, in prav to sem želel. Treba tedaj, da odprem nekaj zavodov izključno zanje." Prvi tak zavod je odprl v San Pier d' Areni. Iz hvaležnosti do Marije, ki mu je navdihnila to misel, je posvetil r.ovo ustanovo Mariji Pomočnici kristjanov, gojence teh zavodov pa imenoval Marijine sinove. Podobnih zavodov, ki jim pravimo „zavodi za zakasnele poklice", je že lepo število. In prav ti zavodi so nam dali najlepše duhovske in misijonske poklice. Glavni in najbolj delavni misijonarji Saiezijanske družbe so prišli večidel iz njih. Tako n. pr. misijonarji Unia, Olive, Milanesio, Balzola, Malan in več drugih, ki bodo ostali ovekovečeni v zgodovini sale-zijanskih misijonov. Pred vojsko smo tudi na Slovenskem imeli zavod za Marijine sinove. Marijanišče v Veržeju. Tu so se pod varstvom Matere dobrega sveta in s podporo velikodušnih sotrudnikov in sotrudnic idealni mladeniči pripravljali in vzgajali za službo pri oltarju. Ce bi, kakor don Bosko, pregledovali veržejske zapisnike, bi našli, da je ta zavod v tridesetih letih svojega obstoja dal zelo lepo število du-hovskih poklicev. Skoraj tri četrtine slovenskih salezijan-cev je raslo v Marijanišču v Veržeju. Poleg tega pa še cela vrsta svetnih duhovnikov in drugih redovnikov. Zadnji dijaki, ki so še pred leti bili v Veržeju, se zdaj šolajo na Rakovniku pod varstvom Marije Pomočnice. Mnogi pa čakajo boljših časov, da se bodo spet mogli uvrstiti med Marijine sinove. Dr. Jože Valjavec 44 ■¿ JlL¿i¿j,efyCi ¿a Cfx&Lce Dragi gospod urednik! I.ep čas je že potekel, kar se Ti nismo z Lisičjega oglasili. In vendar smo ta čas marsikaj spomina vrednega doživeli, kar bo zanimalo Tebe in tudi naše prijatelje, sotrudnike in sotrudnice. Lansko poletje je Lisičje zopet o-živelo: bogoslovci so prišli na oddih. A niso samo počivali: prav tako, le da v manjšem obsegu, kot prejšnje leto kleriki so tudi oni znali za koso, vile in grablje prijeti pomagali so pridno sosedom pri košnji, žetvi in mlačvi. Celo nekaj razvedrila so prinesli ljudem za težke dni: za Veliki Šmaren so pripravili na notranjem grajskem dvorišču zelo posrečen koncert ljudskih pesmi. Pomagali so tudi ob nedeljah pri krščanskem nauku za mladince: kar v tri oddelke smo razdelili fante, da so starosti primerno dobivali pouk v verskih resnicah. Za Mali Šmaren so mladinci doživeli nekaj posebnega. Kljub žičnim oviram in betonskim bunkerjem se nam je posrečilo prodreti v Ljubljano: k Mariji smo poromali; obiskali smo jo dopoldne na Rakovniku, popoldne pa v stolnici. Bil jc to lep in vesel dan. Tudi deklice, članice Marijinega vrtca, so eno naslednjih nedelj nameravale isto storiti, a so čudni dogodki, ki smo jih začeli doživljati po 8. septembru, vse to preprečili. Dvanajstega septembra 1943 je namreč Škofljica z Lisičjim prišla pod kumniiiste. Bogoslovci so po naročilu predstojnikov morali takoj oditi v Ljubljano. Za vse, ki so ostali, pa so se začeli nerodni časi. Ko j drugi teden smo dobili precej vojaštva v grad. Kako bi ne, ko je pa nekaj sto metrov od gradu tekla „državna meja", oh, kaj državna meja fronta, prava bojna črta! Prva posledica tega položaja je bila, da je bila služ- ba božja za ljudi v gradu prepovedana: zadnjo nedeljo v septembru smo se morali preseliti v laniško cerkev. Otroci so se razkropili: s Sel in La-vrice sploh niso mogli prihajati, druge pa so vabili in silili k pionirčkom in mitingom in vedi Bog, kam še vse. Pa je večina ostala don Bosku zvesta. Zelo neprijetne stvari smo doživeli prvo soboto v oktobru. Že dopoldne so začele padati granate okoli Lisičjega; po kratkem odmoru opoldne pa je začelo kar odmevati od strahovitih eksplozij po Lanišču in o-koli Lisičjega. Najhuje je bilo okrog 5, ko so granate padale v neposredni bližini gradu. Kar nas je bilo so-bratov v gradu, smo se tiščali na stopnišču in molili rožni venec, da bi nas Marija obvarovala vsake hujše nesreče. In nas je res: okoli 20 granat je padlo v neposredni bližini gradu, na grad nobena. Ne poslopju ne kateremu izmed nas se ni nič. hudega pripetilo. Danes se dobri naši Materi, Mariji Pomočnici, javno zahvaljujemo za njeno dobrotno varstvo. Toda dan še ni bil končan; čakalo nas je še hujše presenečenje. Ko smo se trudni in zbiti spravljali spat, je prišla komunistična patrola, nas vse segnala ven in namesto v posteljo smo morali v Škofljico. Pa niti do Škofljice nismo prišli: na glavni cesti je že čakala skupina ljudi, tudi aretiranih, tem so nas pridejali in vsi skupaj smo zvečer ob 10 morali v Grosuplje v zapore. Ne da bi nas kaj zaslišali, so nam naslednje jutro ponudili dva vozička: eden ali dva od nas naj bi šla po našo ropotijo, kajti v grad se ne bomo smeli več vrniti. In sta dva res šla; s pomočjo nekaterih dobrih ljudi sta pobrala, kar se je v tako kratkem času dalo, in do večera pripeljala v Grosuplje. Tu so potem oblastniki do- 45 ločili, da se dva duhovnika lahko vrneta v grad, da bosta skrbela za službo božjo, ostali pa bodo morali naprej. V ponedeljek 4. oktobra sva se z g. ekonomom res vrnila v Lisičje, druge so poslali v Stično, od tam pa čez dva dni v Pleterje — v kotifinacijo. Šele letos zadnje dni februarja so sc nekateri vrnili, nekateri pa šele marca. A tudi midva. Pročelje salezijanskega ki sva se vrnila v grad, nisva imela miru. Dasi se za drugo nisva brigala, kot da sva skrbela za službo božjo v Lanišču in na Gumnišču, sva bila rdečim gospodom na poti: zadnje dni oktobra so naju ponovno vtaknili v ječo. Najbrž bi se to pot zadeva huje končala kot prvič, pa so naju nemške čete pravočasno rešile in sva se po desetih dneh odsotnosti srečno vrnila. Dom sva dobila precej razdejan; rdeči gostje so ob slovesu odnesli poleg drugih stvari nekaj dragocenih življenjskih potrebščin; pa smo v teku enega meseca le vse to- liko spravili v tir, da je decembra prišlo v grad nekaj novih sobratov 111 smo začeli spet z redno službo božjo. Otroci so spet začeli prihajati mladinci v mladinski dom, deklice v Marijin vrtec. Celo Miklavž nas jc obiskal zaradi vojnih razmer z majhno zamudo in skromnejšim spremstvom, a prišel je vendar. V tem času smo dobili nove goste, domobran- zavoda v Gorici ce, s katerimi smo se pa vedno dobro razumeli. Zadnjo nedeljo v januarju smo obhajali praznik sv. Janeza Boska. Lepo je bilo dopoldne v kapeli pri vseh treh mašah, nič manj pa tudi popoldne, zlasti še pri shodu so trud-nic. V polnem številu so sc zbrale k letnemu sestanku in pazljivo sledile besedam bivšega ravnatelja, g. Pušnika, ki jim je zanimivo podajal pomen in zgodovino Zveze salezijan-skih sofrudnikov in sotrudnic. Naj tu pohvalim delavnost in gorečo vnemo naših sotrudnic. Pred e-nim letom smo na Lisičjem ustano- Nadaljevanje na 3. strani platnic. Kdor prostovoljno podpira komunizem in mu s tem pomaga doseči njegove brezbožne cilje, ta podpira borbeno brezbošfvo in zato smrtno greli, hujše kakor bi grešil s krivoversfvom, in se je sam izločil iz živega krščanskega občestva vernikov v Cerkvi. Sodelovanje z brezbožnim komunizmom je brez greha nemogoče. 46 Pamoc Pomočnica zmagoslavna, ti si kači strla glavo, ti si svetu dala slavo, pričajo stoletja davna. Pridi, jasna Luč domača, pošlji topel žar iz mraka; kakor mati v oknu čaka z lučjo sina, ki se vrača. Ti od zmage in do zmage vodiš božji rod, Judita: pahni v brezna vekovita tvojega rodu sovrage! Stori naša pota ravna, holme naših src ponižaj; večni zmagi nas približaj, Pomočnica zmagoslavna! Silvin Sardenko ff^E MAROEp^U V^m-amica kditjxiin.au Bilo je leta 1809. Cesar Napoleon je zahteval od Pija VII. naj se odpove svoji svetni oblasti in državi. Ker se papež ni vdal, ga Je ukazal ukloniti in odpeljati v ječo v Fontainebleau (Fontemblo). V tej stiski se je papež zatekel k Mariji, jo prosil pomoči ter obljubil, da bo, če ga reši, vpeljal praznik Pomočnice kristjanov. Napoleon je s svojo zmagovito vojsko pridrl na Rusko. Ko je slišal, da je papež svojo usodo izročil Mariji, njega pa izobčil, se je prezirljivo za-krohotal in rekel: „Mar papež misli, da bodo zaradi njegovega izobčenja padale puške iz rok mojim vojakom?" Pa se je vendar prav tako zgodilo. Leta 1812. je nastopil grozen mraz, kakor ga že več let ni bilo; in prav ta mraz je uničil Napoleonovo vojsko na Ruskem. Njegova moč je začela naglo pojemati. To je rešilo papeža. Dne 24. maja 1814. se je med velikim navdušenjem katoličanov vrnil v Rim. V znamenje hvaležnosti je postavil praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leto pozneje (1815) se je rodil Janez Bosko, veliki častilec Marije Po- močnice kristjanov in goreč širitelj njenega češčenja. Zdi se, da ustanovitev praznika pomočnice kristjanov in rojstvo velikega častilca in širitelja tega češčenja ni zgolj po naključju tako blizu skupaj. Bog je vedel, da čakajo svet hudi časi, ko bodo ljudje potrebovali nebeške tolažbe in pomoči; vedel je, da se bliža čas, ko bodo posebno kristjani v hudih težavah in stiskah; zato jim je hotel dati tolažbo in pomoč, in sicer po Mariji. In da bi mogočna Devica vzbujala večje zaupanje, je u-redil tako, da je sveta Cerkev Mariji nadela častni naslov „Pomočnica kristjanov". Tolažbe poln je ta naslov za trpeče kristjane, zlasti zdaj, ko jih toliko milijonov trpi in preliva solze in kri: tolažbe poln za kristjane, zelo ljub pa Bogu in Mariji. Bog, ki je prihranil to češčenje zlasti za te tako razburkane čase, želi, da bi se z zaupanjem zatekali k Mariji; zdi se, da se po vsej zemlji, kjer prebivajo kristjani, razlega njegov vabeči glas: „Kristjani, zatekajte se k Mariji! Ona je pomočnica kristjanov. Sveta Cerkev je ni oven- 47 Družina salezijanskih svetnikov okoli Marije Pomočnice čala zastonj s tem tako častnim naslovom; dala ga je zlasti za te težke čase. Pohitite k Mariji Pomočnici kristjanov, v njenih rokah je vaša rešitev!" Hkrati pa so zdi, da slišimo tudi glas Marije Device, ki ponuja pomoč vsem kristjanom, ki so dobre volje. Polna usmiljenja kliče krščanskim narodom: „Jaz sem pomočnica kristjanov. Kristusova Cerkev me je po volji Vsemogočnega slovesno imenovala za vašo pomočnico. Največje veselje mi je, pomagati potrebnim. Prosite in boste prejeli!" Ta milo proseči glas pa spremljajo goreče besede, ki jih je klical Zemljanom sv. Janez Bosko, apostol tega če-ščenja, besede, ki polne ognja vabijo kristjane: „Kristjani, ne pozabite, da je Marija pomočnica kristjanov, torej pomočnica vaša. Ste žalostni? Pojdite k njej; Pomočnica kristjanov vas bo znala potolažiti! — Ste v stiskah? Pohitite k njej; Pomočnica kri-kristjanov vam bo olajšala trpljenje! Trpite? Obrnite se k njej; Pomočnica kristjanov vam ko olajšala trpljenje! Ste v nevarnosti? Zatccitc se k njej; Pomočnica kristjanov vas bo vzela pod svoje varstvo!" Tako odmevajo klici po zemlji, zlasti po krščanskih deželah, vabijo in obljubljajo pomoč. Tako nas vabi Bog sam, vabi nas Marija, ovenčana s častnim naslovom „Pomočnica kristjanov"; vabi sveta Cerkev in vsi veliki častilci Marije Pomočnice; vabijo nešteti kristjani, ki so po Mariji Pomočnici kristjanov prejeli obilno dobrot in zdaj polni hvaležnosti kličejo vsem pomoči potrebnim: „Zatekajte se k Pomočnici kristjanov, pa boste tudi vi okusili njeno usmiljc- IcdvJ&tz Ob bolezni sestrice in brata sem se zatekla k Pomočnici kristjanov in uslišana sem bila. Prepričana sem, da jima je Ona izprosila zdravje. Obljubila sem javno zahvalo in majhen dar. Kdor je v stiski, naj se zaupno zateče k Mariji Pomočnici in gotovo bo uslišan. M a r i j a P., Sostro. Prisrčno se zahvaljujem Pomočnici Kristjanov za srečno vrnitev člana naše družine in za pomoč v veliki družinski stiski. Polna hvaležnosti spolnjujem obljubo. Vsi, ki trpite, kličite Marijo; pri njej boste našli pomoč! — D. J-e. Ljubljana. Polni hvaležnosti se iskreno zahvaljujemo Mariji Pomočnici kristjanov za pomoč v veliki stiski. 2e tretjič so našo vas napadli komunisti. Poveljniki so jih priganjali, da morajo za vsako ceno pridobiti postojanko. V tej stiski smo se zatekli k Pomočnici kristjanov. V največji sili je prišla pomoč: opazili so bližajoče-se avtomobile in se spustili v beg. Bili smo rešeni. V zahvalo za pomoč pošiljamo zbrani dar. — V. L. Nadalje se zahvaljujejo: Kastelic Marija in Jerica (Grosuplje) za pomoč in rešitev. — Družina J. (Ljubljana) za rešitev sina. — Gornik Antonija (Litija) za uslišano prošnjo. — Jančar Marija (Ljubljana) za vrnjeno zdravje. — Kastelic Pepca (Zagradec) za ozdravljenje. — E. A., M. K., V. P". (Ljubljana) za uslišane prošnje 48 OL Tridesetega maja ho leto, ko smo se Slovenci na Rakovniku pred čudodelno podobo Marije Pomagaj slovesno posvetili Marijinemu bremadež-nemu srcu. Kaj vse smo že od takrat doživeli. Marsikaj smo že pozabili. Spomin na lansko posvetitev pa je ostal živ in lep, kakor svetla zvezda med črnimi oblaki v viharni noči. Lep spomin! Veseli smo ga. Vendar je to vse premalo. Škof nas niso lani zato zbrali pred Marijino podobo, da bi imeli potem za mnogo let lep spomin. Škofova želja je bila in je še sedaj, da bi tista velika narodna posvetitev odjeknila v vseh Slovencih, posebej pa še v slovenskih družinah. Kar smo takrat skupaj izpovedali, naj sedaj izpove še vsaka družina. Šele takrat, ko se bo vsaj večina slovenskih družin, če že ne vse, zbrala v svojih domovih pred Marijino sliko ali kipom ter se iskreno in r-cs-no posvetila njenemu srcu, šele takrat bo lanska velika narodna posvetitev začela prehajati v življenje in dobivati svoj pravi pomen. Takrat bomo pa tudi upravičeno smeli upati, da bo Marija nad nami izpolnila svojo obljubo, ki jo je dala v Fatimi. Ua&iia vi-em ¿vjjkl'/iam alcali Jlalcamika Lanska slovesnost posvetitve nam ne sme ostati samo lep spomin. Zato se čimprej pripravite na posvetitev doma. Tiste matere in očetje, ki ste letos opravili na Rakovniku duhovne vaje, boste to lahko prav kmalu naredili, ker že vsi veste, za kaj gre. Vse dni smo se namreč pogovarjali in razmišljali o krščanski družini. Vsi ste duhovne vaje končali z odločnim sklepom: „Moja družina mora postati oziroma ostati krščanska. K temu naj pomaga Marija, ki ima dobro materinsko srce. Zato naj bo moja družina odslej Mariji posvečena in izročena. O obredu posvetitve smo pa rekli, da je le slovesna zunanja potrditev odločne volje, da ostanemo božji in Marijini. Tako je v našem kraju na posvetitev že pripravljenih okoli 200 družin. Zadne dni pred posvetitvijo naredite tako, kot je povedano v knjižici „Posvetitev družin". Dobite jo pri Katrci in v vsaki knjigarni. Najbo- lje pa je, da se pomenite z duhovnikom. Marijin mesec maj bo za posvetitve zelo primeren. Ko boste sami mislili na to, ne pozabite na družine svojih sorodnikov in prijateljev. Pomagajte jim z nasvetom in delom, da bodo tudi oni to storili. Ne smemo prej mirovati, dokler slednja družina ne bo postavila Marijine podobe na častno mesto v svojem stanovanju in se pred njo izročila nebeški Materi. Te dni ste pa dobili tudi še posebna vabila, ki so jih poslali župniki svojim faranom. Ta vabila ste prav gotovo skrbno prebrali. Tudi o-troci vam bodo iz šole prinesli še kaj. Naj vam to ne bo nadležno. To vse naj vam bo dokaz, kako cerkveno vodstvo želi, da bi se čimprej vsi odločili za posvetitev. Tisti, ki ste se že posvetili, ne pozabite pogosto moliti za one družine, ki za to niso še dosti navdušene. Gospodar src je namreč Bog. Ne odlašajte s posvetitvijo družine! V majniku je za to najlepši čas. 49 ■AJbajcm... Lfc ce bi fracLaJU komJLe, Kaj takratV Ker je nevarnost za življenje velika in ker je rešitev duše le najvažnejša naloga, zalo je papež Pij XII. za čas te vojske vernikom vsega sveta dovolil naslednje: Kadarkoli je kak kraj ali mesto napadeno iz zraka, lahko prejme vsakdo popolni odpustek, če se skesa svojih grehov, obudi v duši ljubezen do Boga in v kakršnemkoli jeziku pobožno reče „Moj Jezus, usmiljenje". Ker vse to lahko naredimo v e-nem samem trenutku, je to res velika dobrota za tak čas, ki nas ga Bog obvaruj. Za varstvo teles grade zaklonišča. Prav je to! Še bolj pa je treba skrbeti za dušno varnost. Zato bo koristno in celo potrebno, da se v tem vadimo že pred napadom, da bomo takrat mogli sebi in tudi bližnjemu hitro pomagati. Kdor ne ve, kako bi, naj vpraša duhovnika. % cecicue LETOŠNJE ŠMARNICE (vsak večer ob 8) bodo prav lepe in primerne za današnje dni. Govori bodo taki, kakor so napisani v knjigi „Šmarnice Marije Pomagaj". To Knjigo si lahko kupite v knjigarnah za 20 lir. Kdor ne bo mogel hoditi k šmarnicam v cerkev, posebno bolniki, naj vsak dan doma prebere govor za tisti dan in moli litanije Matere božje. Ko bodo zvečer zvonili šmarnič-ni zvonovi, se v duhu pridružite vernikom v cerkvi. Tako bomo vsi opravljali šmarnično pobožnost. LANSKE ŠMARNICE so bile lepo obiskane. Cerkev je bila skoraj premajhna. Z vsem smo bili zadovoljni. Le otroci so včasi pobožnost motili. Posebno deklice so včasih kar pozabile, da je cerkev hiša božja. Letos tega ne sme biti. Ce pripeljete s seboj tudi svoje male bratce in sestrice, jih morate doma naučiti, da bodo v cerkvi molčali. Saj to razumejo eelo čisto majhni otroci. Ce pa se ne dajo ukrotiti, naj ostanejo doma. STISKA PRI CERKVENIH VRATIH, posebno na moški strani, je včasi prav nerodna. Zlasti med šmarnieami je bilo včasi ob vhodu tako zabasano, da ljudje niso mogli v cerkev. Spredaj pa ni manjkalo prostora. Zato pojdite bolj naprej od vrat, da bodo lahko tudi zamudniki še dobili kaj prostora. RED V CERKVI je že od nekdaj tak, da je desna stran za moške, leva pa za ženske. Tako je določeno tudi v cerkvenih postavah. Zato naj se za čas službe božje poslovita celo mož in žena in gresta v cerkvi vsak na svojo stran. Saj ni nevarnosti, da bi se kdo zgubil. Tega reda se bo treba držati seveda tudi pri šmarnieah. Zato ne pozabite. ŠE NEKAJ! Lani smo prosili, naj bi med šmarnieami mlajši stali in pustili sedeže za starejše. To je zahteva srčne omike. Zato boste gotovo tudi letos mlajši radi tako naredili. Šolski otroci bodo pa itak imeli spredaj svoj prostor. KROMPIR IN FIŽOL. Nekoč so vrtove krasile lepe rože, sedaj pa je vsakemu vrtu in gredicam najlepši okras krompir in fižol. Zato bo zakristan letos težko dobil cvetja za oltarje. Ce boste na vrtovih v kakem kotičku vendar le še pustili kaj rož, jih v majniku radi prinesite v cerkev, da bodo krasile Marijin oltar in služile v čast božjo. Prav je, da vsi skrbimo za lepoto hiše božje. Kalim matzc&m