MITZEJ3KI RAVNAT
ELJ
LJUBLJANA JUG03LAVIJ
It. 63
(C. c.
X* i«M* vMk dn smotra)
; mesece L 22—, pot let* k GJSO	— POS»id««I>*
r Urok <* ti 1 koitme (58 Ac«, m brale. podana,
OgUn

V Trato, v tofflk, 15. marca 1927.
Storilka 3« ceni.
Letnik Lil
OfUntM m i mm prostor« oftaa« L u oMBTt-dmraifa
EDINOST
Uredništvo in upremištro: Trat (3), ulica S. Fraocesco d'A»si*i 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasa, rekla« madjt in denar pa upravniitvu. Rokopisi m ne vračajo. Neiranidsana pisma ss as sprejemajo. — Last, založba in tisk T iskazne »Edinost« Poduredntitvo t G o r i c i : ulica Giosu* Carducci St. 7, L n. — TcleL it. 327.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Ose za Mi dom!
Pod naalavocm «Če hočemo smo že pred par ine vi obširno razpravljali o nekaterih hibah našega mehkega 3k>van>kega značaja, ki so v veliki meri krive, da mnogi naži ljudje omagajo v težki gospodarski borbi tudi tam, kjer bi Lrizo srečno prebili in preživeli, če bi jih spremljala odločna že-lezna volja- To je oni trdni dtlep, da ne zapustim svoje domaČe grude, tudi če se mi vsa£ udarec s krampom in lopato ne Izvrne sto- in večkrat, tudi če moram čakati več let, predno nastopi prava žetev kot plod mojih trudov. mojega potu v oorbi za vsakdanji kruh.
Tedaj smo pisali pod vtisom raznih opominov, ki so nam jih pošiljali naši dopisniki iz posameznih okrajev naše dežele, o-pt>z lijuč predvsem na izselje-liiikot bolezen. Včeraj pa smo objavili dopis, v katerem se poroča, da se je vrnila iz Južne Amerike cela družina, ki se je bila podala v to daljno tujino s trebuhom za kruhom, in sicer potem ko je bilti prodala vse svoje premoženje! Sedaj se je družina vrnila v svojo domačo vas, toda ne več na svoj dom. Tega ni več!
Bilanca te izselitve je tako porazna, da vpije kot resen opomin na naslov slehrnegra našega kmetovalca, ki se g-a morda loteva nekaka zapeljiva želja po tujini. Je obenem dokaz, da je borba za obstanek, za življenje vendar le najlažja na domači grudi, na svojem domu.
Dom, domače ognjišče je podlaga vsemu ostali mu življenju. Cim trdnejši bodo naši domovi, trm trdnejši bo ves narod. Prvi predpogoj za ohranitev trdnosti naših domov pa je, da se jih o-klenemo z železno voljo za njih ohranitev. Kmetovalac-gospodar mora imeti zaupanje v moč svojega doma, ki ga je podedoval od prednikov kot svet m jo, da jo čuva in jo zopet izroči potomcem po večnem življenjskem zakonu.
Razvoj življenja ima seveda s časom za posledico, da postane dom pretesen in da si morajo oni člani družin, ki se ne morejo več prehraniti doma, iskati mesta za obstanek druge d, izven doma. To izseljev anje iz domače hiše je bilo vedno in v vseh dobah ter je tudi neobhodno potrebno in edini izhod. Toda ko nastopamo proti izšel j e-niški bolezni, ne mislimo na tako izseljevanje. Ne mislimo, da se morajo posamezni člani družine privezati k domačemu ognjišču, češ da bi bila vsaka izselitev nekak zločin. Če ima oče več sinov, posebno na malih posestvih, je razbremenitev doma v obliki take izselitve dvojna rešitev: rešitev za dom kot tak in za prizadete brate. In zato tudi ne trdimo, da se da izseljevanje in preseljevanje ljudi odpraviti. Jasno je pač, da bi bilo tako na-z^ranje v nasprotju z vsakdanjo resničnostjo in njenimi železnimi potrebami.
Nekaj drugega pa je, kar moramo absolutno doseči, kar mora absolutno doseči vztrajna volja našega ljudstva in njegova ljubezen do od prednikov podedovane in z znojem pokolenj in j>okolenj posvečene domaČe grude. Mislimo namreč, da ne sme nobeden naših domov, nobeno naših posestev več postati žrtev izseljeniške bolezni. Če jih je na žalost mnogo, ki v domačem kraju nimajo nič ter morajo po svetu, če smo dolžni tem nesrečnikom tudi pomagati v njihovem prizadevanju, da bi našli tudi oni skromno mesto na solncu, je pa izseljevanje posestnikov^ ki dezertirajo s svojega uoma in posestva, pravi gospodarski in tudi narodni zločin.
Predvsem gospodarski zločin, kajti če bi si natančno ogledali vse slučaje, ko so kmetje v tej ali oni vasi prodali svoje imetje in šli po svetu, bi se prepričali, da so prišli v težki položaj, s katerim se izgovarjajo, v ogromni večini primerov po svoji lastni krivdi. Maščujejo se grehi slabega in lahkomiselnega gospodarjenja v preteklosti-boljših dni. Mnogi se na drugi strani naveličajo kmetovati in se jim zahoče drugačnega, n. pr. mestnega življenja. Kot da bi bilo lepše, boljše in udobnejše, če so nekaki moderni sužnji po premogovnikih in bogve kakšnih
podjetjih, nego da so samostojni gospodarji na svojem, naj bo tudi pičlem in skromnem posestvu. Pri tretjih se opaža celo nekak «van dravski nagon», če6 če ne drugega bom vsaj videl svet, kar tudi mnogo velja. Dosedanje žalostne izkušnje bi pač lahko poučile že vsakogar, kako prazne in slepilne so te besede.
Naroden zločin pa je taka lahkomiselnost zato, ker je življenje vsakega naroda najtesneje združeno z življenjem in obstojem posameznih domov. Trdnost teh domov je obenem tudi trdnost celokupnega naroda. Kdor ljubi svoj dom, ga utrjuje in varuje propasti, ljubi, utrjuje in varuje propasti s tem tudi ves svoj narod. Kdor ravna nasprotno, greši ne samo proti samemu sebi, temveč tudi proti celemu narodu.
Vse za naš dom — to mora biti naše geslo. Ono nam bo kazalo sigurno pot do rešitve iz vseh kriz in težav, če se bomo zavedali, da je lastni dom — tudi najskromnejši — več vreden nego ves «gosposki luksus», ki ga nudi le navidezno lažje in brezskrbnejše «vandravsko» živil eni e. Če bomo imeli to neizr-podbitno dejstvo stalno pred očmi, nam bodo lahke tudi najtežje žrtve, ki jih zahteva od nas ohranitev doma in njegove trdnosti. Z lahkoto se bomo tudi odpovedali vsem modernim neumnostim mestnega uživania, mode, plesarienja — z eno besedo stvarem, katere prinašajo s seboj sigurno goepodarsko propast.
PosIsrsKii z&smics
bo v sredo nadaljevala razpravo o državnem proračunu
RIM, 14. (Izv.) Poslanska zbornica se sestane spet v sredo. Po odobritvi nekaterih manj važnih zakonskih načrtov in po tajnem glasovanju o zaiconskih načrtih, ki so bili odobreni v soboto, bo prešla zbornica k razpravi o proračunu ministrstva za kolonije. K razpravi je dose-daj priglašenih 6 govornikov, vsled česar se splošno pričakuje, da bo razprava o proračunu ministrstva za kolonije zaključena že v sredo. Za proračunom ministrstva za kolonije pride na vrsto proračun ministrstva za narodno prosveto.
O dnevu otvoritve senata ni dosedaj še ničesar znanega. Po vsej verjetnosti se sestane senat v prvih dneh aprila. Nekateri pa zatrjujejo, da bo zasedanje senata otvor j eno dne 29. t. m
De Pinesfo v Monte^ldeu
Velike slovesnosti v čast pogumnim letalcem
RIM, 14. (Izv.) Ministrstvo za aeronautiko sporoča: «Polkov-nik De Pinedo, ki je odletel včeraj ob 10. uri iz Buenos Airesa, je prispel v Montevideo ob 11.45. De Pinedo ostane v Monte-videu do torka, 15. t. m., nakar poleti v Assuncion, ki bo prva etapa drugega dela njegovega poleta«.
MONTEVIDEO, 14. (Izv.) Včeraj zjutraj je zapustila «Santa M ari a » Buenos Aires v smeri proti Monte Video. Spremljalo jo je letalo argentinske mornarice.
Pripravam za odhod je sledila velika množica, ki je uprizorila letalcem ob njihovem odhodu navdušene ovacije. Letalo je izvedlo pred svojim odhodom nekoliko krogov nad mestom in se je nato usmerilo proti Monte-videu, kjer so bile zopet plijene letalcem ob njihovem prihodu velike ovacije. Takoj po prihodu je bil De Pinedo sprejet od predsednika republike ob navzočnosti vseh ostalih ministrov. De Pinedo in njegovi tovariši tvorijo tukaj predmet splošne pozornosti in njim na čast bodo prirejene velike slovesnosti.
Direktna železniška proga Rim-Neapelj
RIM, 14. (Izv.) Ministrstvo za javna dela sporoča, da je bila včeraj zjutraj dokončana položitev prvega tira na direktni progi Rim-Neapelj.
Turški naučni minister ? Benetkah
RIM, 14. (Izv.) Včeraj ob 20.30 je odpotoval iz Rima v Benetke turški naučni minister. Po kratkem bivanju v Benetkah bo na-
daljeval svojo pot proti Carigradu, odkoder odpotuje v aeroplanu v Angoro.
Izradna komisija
aa reorganizacijo pomorske lige
RIM, 14. (Izv.) Na mesto svoje-časno odstopivšega odbora* italijanske pomorske lige je imenoval načelnik vlade izredno komisijo, kateri je naloženo, da izvede v najkrajšem času upravno in finančno reorganizacijo lige ter revizijo njenih pravil.
Časopisna reforma
in mnenje rimskega iatistov-skega lista
RIM, 14. (Izv.) V uvodnem članku današnjega «LTmpero» ugotavlja Mar. Carli z zadoščenjem, da je bilo končano urejevanje vprašanja novinarjev in tiska. Člankar se vprašuje, če je po tej ureditvi še potrebna napovedana razdelitev tiska v od stranke priznane in nepriznane časopise, kajti njemu se zdi, da bo podobna razdelitev edinole v škodo priznanega časopisja. Priznani časopisi bi dobili zares pravico okinčati svojo glavo z liktorskim svežnjem, toda to pravico bi morali plačevati z večjimi dolžnostmi in večjimi omejitvami, dočim bi imeli nepriznani časopisi prednost neomejene svobode. Posledica te razdelitve bi bila, da bi priznani časopisi imeli mnogo manjšo naklado, ki bi ne dosegla niti 50000 izvodov, dočim bi nepriznani časopisi krasno uspevali ter pomnožili svojo naklado na 200, 300 do 400 tisoč izvodov. Zato naj bodo vsi časopisi enaki pred režimom.
Italijanski rejsi ejštniki v Bulji
Koliko jih Je in kaj delajo
RIM, 14. (Izv.) Današnji «Gior-nale d'Italia» prinaša daljše poročilo predsednika komisije, ki se je pred Časom podala v Ru-3ijo, da poišče italijanske vojne ujetnike ter jim omogoči povra-tek v domovino. Po njegovem poročilu se nahaja dandanes v Rusiji največ nekaj nad 100 italijanskih državljanov, ki so bili v vojnem ujetništvu. Živijo raztreseno po mestih in vaseh. Onim, ki živijo v mestu, se godi mnogo balje, nego onim, ki žive na deželi. Čeprav ni njihovo življenje nič kaj sijajno, si večina izmed njih vseeno ne želi povratka v domovino, drugi pa so neodločni in se obotavljajo. Vesti o tisočih vojnih ujetnikov, ki se baje še nahajajo v Rusiji, pa ne odgovarjajo resnici. Vsi italijanski državljani, ki so se hoteli povrniti v domovino, so se povrnili, oni pa, ki tega niso hoteli, se lahko povrnejo, kadarkoli se jim zljubi, za kar skrbi italijanski poslanik v Moskvi. Zato naj v Italiji nikogar ne razburjajo lažnjive vesti, ki prihajajo v tem pogledu iz inozemstva.	_
Proglasitev razsodbe
v procesu proti komunističnim kurirjem
RIM, 13. Včeraj ponoči ob 23.45 je predsednik posebnega tribunala proglasil razsodbo v procesu proti takozvanim komunističnim kurirjem.
Tribuna!, ki je smatral vse obtožence za krive snovanja zarote, ščuvanja k sovraštvu med socialnimi razredi in rovarjenja proti državnim oblastem, je pri nekaterih upošteval ml a dol etno st ter olajševalne okolščine in je izrekel naslednjo razsodbo:
Simoni, Boncompagni in Sar-chilli so obsojeni na eno leto, 10 mesecev in 15 dni ječe ter na 200 Ur globe.
Giani Fausto, Mugnai, Ugoli-ni, Catelli, Pestelli Angelo, Giani Adolfo, Granchi, Sezzatini, Francalanci, Boni, Stampi, Ca-denti, M očali, Francolini, Tor-rini, Messeri, Pestelli Bruno in Pagliatti vsak na dve leti in, 3 mesece ječe ter 200 lir globe.
Berti je obsojen na 3 leta in 3 mesece ječe ter na 500 lir globe.
Cianchi Zaira obsojena na 3 leta, 6 mesecev in 15 dni ječe ter 500 lir globe.
Forconi obsojen na 4 leta in 3 mesece ječe ter 1000 lir globe.
Niccoli na 5 let, 6 mesecev ječe in 1000 lir globe.
Becchelli, Sommi in Pallanti obsojeni na 6 let. in 6 mesecev ječe ter na 1000 lir globe.
Btagkrttl, Baracchi in Paivclni obsojali n« 7 let in 3 mesece je--če ter 1000 Ur globe.
Bieggiasii na 9 let in 3 mesece ječe ter na 1500 lir globe.
Lampredi, Brizzi in Grtfingi obsojeni na 10 let in 7 mesecev ječe ter na 2000 lir globe.
Manozzi obsojen v kontnma-ciji na 12 let in 9 mesecev ječe ter na 3000 lir globe.
Tarozzi, ki se je moral zagovarjati tudi radi žaljenja prvega ministra, je bil obsojen na 14 let in 9 mesecev ječe ter na 4500 lir globe.
Radi pomanjkanja dokazov sta bila oproščena Bertaccini in Capuggi. (Štefani).
■jh	-
Zverinski zločinec
RIM, 14. (Izv.) V soboto okrog 9. ure zvečer je izginila deklica Leonardi Armanda, stara 5 let, ki se je igrala s svojim 11-let-nim bratom Frančiškom na nekem trgu nedaleč od njenega stanovanja v ulici delle Vacche št. 6. V trenutku, ko njen brat ni pazil nanjo, je bila ugrabljena od nekega neznanca in je izginila. Naslednjega dne so jo našli mrtvo, zadavljeno na nekem travniku in na njenem truplu so se poznali sledovi o-skrunjenja- Najboljši policisti p resio lice so se podali na delo, da najdejo neznanega zločinca. Predsednik vlade je obljubil o-nemu, ki ga izsledi, nagrado 50.000 lir. Zločinca pa doslej še niso mogli izslediti.
U manji! is
pri razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva v jugosL narodni skupščini
BEOGRAD, 14. (Izv.) Včeraj in danes je narodna skupščina razpravljala o proračunu prosvetnega ministrstva. Na današnji popoldanski seji je prvi govoril voditelj Nemcev dr. Kraft, ki je naglašal, da je postulat nemške stranke, da dobijo Nemci šole z nemškim jezikom. Kritiziral je postopanje prosvetnih oblastev napram Nemcem, češ da ne odgovarja duhu Družbe narodov. Ker je v svojem govoru kritiko-val tudi prosvetno politiko bivšega ministra Pribičeviča, se je oglasil Svetozar Pribičević za osebno pojasnilo, v katerem je povdaril, kako se zapostavljajo slovanske manjšine v Avstriji, kjer nimajo Hrvatje na Gradi-ščanskem in Slovenci na Koroškem niti ene šole, kakor tudi Slovani v Nemčiji, kjer se morajo na pr. Lužiški Srbi celo veronauka/ učiti v nemškem jeziku. Svetozar Pribičević je naglašal, da vse ono, kar zahteva Jugroslavija v drugih drža vah, je ona pripravljena dati tudi narodnostnim manjšinam. Imeti pa mora sredstva, da prisili druge države na nespektiranje pravic jugoslovenskih manjšin. Dr. Kraft je napravil medklic, da je to proti vsem načelom, nar kar mu je Pribičević odgovoril, naj to pove v Berlinu.
Ob koncu seje je bil proračun ministrstva sprejet z večino glasov.	.
Radić pravi, da ne bo vstopil v vlado
BEOGRAD, 14. (Izv.) Zadnje dneve so prodrle v javnost vesti o pogajanjih med radikali in St. Radićem glede vstopa HSS v vlado. Danes zvečer je Radić sprejel večje število novinarjev, katerim je izjavil, da o vstopu njegove stranke v vlado ni nobenih pogajanj niti razgovorov. _
Jovan Hflmenac kaznovan
radi napada na poslanca Kocin anovića
BEOGRAD, 14. (Izv.) V soboto je podpredsednik narodne skupščine dr. Subotić obvestil pismeno dr. Budisavljevića, poslanca SDS, ki je svoječasno vložil interpelacijo na predsednika narodne skupščine povodom napada Jovana Plamenca na samostojnega demokrata poslanca Kecmanovića, da je notranji minister Maksimo vi ć sporočil predsedniku narodne skupščine, da je policija kaznovala Jovana Plamenca najstrožje po zakonu proti povzročenim neredom na javnem kraju.
motajte in širite
„EDINOST"
Prvi poset
angleškega admirala na jugoslavenski vojni ladji
BEOGRAD, 14. (Izv.) Ameriški poslanik. Prince je sprejel danes novinarje na daljši razgovor, v katerem se je zelo simpatično izrazil o Jugoslaviji. Med drugim je dejal, da je poset admirala Buradgea velike važnosti in naravnost epohalnega pomena. To je prvi poset ameriškega admirala v Beogradu po definitivni ureditvi države. Sicer sta bila že generala New-blak in Andrew v Beogradu; to pa je bilo v času. ko še ni bila znana usoda nekaterih jugoslovenskih krajev in še ni bila definitivno določena meja. Danes je vse to končno rešeno in zato je to prvi oficijelni j>oset ameriškega vojaškega zastopnika v ujedinjeni kraljevini.
V Dubrovniku je prvikrat a-meriški admiral na jugoslovanski vojni ladji posetil jugoslo-venskega admirala. To je torej zgodovinski moment in zato je poslanik spremljal admirala na tem potovanju po Dalmaciji. Svrha njegovega potovanja je ta, da ustvari in vzdrži dobre odnošaje med ameriško floto in flotami evropskih držav. Poslaniku je admiral Andrevv z mnogimi dobrimi občutki govoril o Jugoslaviji, posebno pa o mestu Splitu. Vse, kar so Američani videli v Jugoslaviji, je pokazalo, koliko je na dalmatinski obali čustva napram ameriški naciji. Poslanik, je končno izrazil prepričanje, da bodo zveze med A-meriko in Jugoslavijo tudi v bodoče zelo živahne, zato predlaga, naj se v Splitu osnuje a-meriški vicekonzulat.
BEOGRAD, 14. (Izv.) Admiral Buradge je zvečer odpotoval iz Splitu z vojno ladjo «Memphis» proti Trstu. Ameriški poslanik Prince je v spremstvu admirala Kocha odpotoval v Beograd.
(Križarka «Memphis» je včeraj popoldne prispela v Trst. Op. ur.). _
Pred podceni Šcnšhaja
Kitajske vojno ladje v šanehaj-skih vodah prestopile k nacionalistom
ŠANGHAJ, 14. Admiral Yang, poveljnik kitajskih vojnih ladij v šanghajskih vodah, naznanja, da je z vsemi svojimi ladjami prestopil na stran nacijonali-stov. Vsi njegovi častniki se strinjajo s tem sklepom. Arhiv vojne mornarice je bil prenesen iz arsenala na admiralovo kri žarko. Vse vojne ladje so zastavo kitajske republike zamenjale s prapor jem nacijonalistov.
Eskadra se je zbrala sedaj v Wu-Sungu; tvorijo jo štiri kri-žarke, pet rušilcev torpedovk in tri topničarke. Vendar pa so vse te ladje večinoma že jako stare in zato ni verjetno, da bi se izpostavljale kaki pomorski bitki. Najbrž bodo odšle proti jugu.
Nacijonalistična vojska ni napravila še nobenega odločilnega koraka proti Šanghaju, vendar pa je jasno, da se mesto ne bo moglo dolgo vzdržati. Nacijonalistična vlada v Han-Kovu je izjavila, da ne namerava zavzeti mednarodnega dela šan-ghajskega mesta s silo, marveč se bo posluževala samo stavk in gospodarskega bojkota.
Drobne vesti
Dunajska katedrala v nevarnosti, da se poruši
Kakor poročajo listi, preti dunajski stolni cerkvi sv. Štefana, ki jo je dal sezidati cesar Fran Josip I., nevarnost, da se poruši. Radi ostrega dunajskega podnebja se je kamenje, iz katerega je zidana, začelo drobiti, in v zidovih so nastale velike razpoke. Že pred 20. leti je bilo treba nadomestiti kamenite stopnice z lesenimi, ker so bile stare že tako razpokane, da je bilo nevarno hoditi po njih. Ako stoletni božji hram ne bo v najkrajšem času temeljito popravljen, se bo po mnenju stavbenikov v doglednem času zrušil. Izumitelj okariiie smrtno ponesrečil
V. Camisano (pokrajina Cremo-na) se je 87-letni izumitelj okarine, Luigi Silvestri, nagnil pregloboko z okna, da bi bolje videl pustni sprevod; pri tem je pa telebnil na cesto 15 inetrov globoko in bil na mestu mrtev. Silvestri je bil v mladosti poljski delavec. S svojim izumom si je prislužil premoženje, ki se ceni na nekaj milijonov lir.
JOS. JURCA:
Besedo o narodnostnem problemu
Pišem predvsem zate, ljubeznivi čitatelj, ki si iz tega ali onega razloga preskočil zanimivo poglavje našega poslanca dr. VVilfana o narodnostnem vprašanju, ki je kot osrednjo vprašanje nas prvi in najvažnejši problem in zasluži našo posebno pažnjo v vsakem oziru, tudi jezikovnem. Pa tudi zate, ki si pozorno sledil temeljitim izvajanjem gosp. poslanca in njegovega dobrega mentorja gospoda Jezičnika in imel priložnost videti, kaj je natančnost, stvarnost, metodičnost in dvojno obvladanje snovi in samega sebe. Kakor da bi hotel svojo stvar pribiti in pritrditi na določeno mesto za vedno, zajemlje s svojo metodo kakor z velikim vijakom najprej po malem in potem vedno več, dokler ne zajame vsega in ne prodre v trdo tvarino do tja, kjer je želel imeti postavljeno svojo stvar in morda ravno vsled njegove metode, ki ne izpusti iz oči ničesar, je beseda prepričevalna in drži kiti-kor vijak. Jaz, ki se s to vrlino ne morem pohvaliti, se moram radi nje vsaj opravičiti. Tudi jaiz želim po svoje doprinesti k globljemu razumevanju narodnostnega vprašanja, moram se pa poprej izpovedati, da mi do akribije gnana metodičnost no bi služila, ampak me ovirala. Metoda je pot, je kolovoz in po njej se da prepeljati zelo mnogo, toda meni gre predvsem za nova spoznanja in kdor hoče zajca ujeti, mora kreniti z velike izvožene poti in izliojene steze ter se podati v goro in goščavo ter imeti pred očmi le zajca in njegove steze. Želim povedati, da za odkrivanje neznanega sta intuicija in invencija lastnosti, ki morata nadomeščati metodičnost do neke meje. S tem pa nočem reči, da bom razpravljal brez pomisleka, brez metode, toda hranil jo bom kolikor mogoče zase; ko priobčil jem svoje izsledke, naj čitatelj skoraj niti ne čuti mojega težkega dela, naj mu v našem lepem jeziku vre spoznanje za spoznanjem kakor mleko iz materinih prsi. To pravico si vzamem z geslom, ki sem si je prikrojil zase: Quod non licet lovi, licet bovi, Česar Jupiter ne sme, to naj Jurca pove in tako upam, da se bosta Je-zičnik in SojeziČnik popolnoma pobotala tudi glede metode.
G. poslanec dr. Wilfan je lepo razložil naravno pojmovanje narodnosti, ki je naše pojmovanje, toda takoj naglasih da to pojmovanje ni edino, ker je v narodnosti kot živi realiteti vedno nekaj dinamičnega, kar narodnostni poj m izpreminja. Nizozemci na pr. dandanes niso Nemci, imajo svojo književnost in svojo drŽavo, vkljub temu, da jih jezikovno zelo malo loči od Nizozemcev (Platfdeutsclie). Vzrok je poseben zgodovinski razvoj. Pa odkod takšen zgodovinski razvoj? Narodnost obstoji iz dvojega, iz narodnega telesa in narodne duše. Če rečem, da tvori narod vse, kar se je rodilo in se bo še rodilo v določeni skupnosti ljudi, sem s tem pokazal samo na telo dotičnega naroda, če pa zahtevate od mene, da moram opredeliti tudi skupnost samo, vam jo opredelim, toda pokazati mi morate njeno dušo in ta je narodna za/-vest. V tem grmu je zajec. Narodna zavest je tista dinamična sila, ki oblikuje narodnost, ki se izpreminja po kraju in času in preobrazuje tudi narodno telo. Ni potrebno, da bi bila ta zavest bogvekako silna, če je je lo isjkra, se dotičnega naroda no da tajiti, rekli bomo le, da je njegova narodnost nepoj>olna, v razvoju. Ko je slovenski narod od leta 1848. dalje zahteval ze-dinjeno Slovenijo, se je v tej zahtevi zrcalila čista in popolna narodna zavest, toda v njej še ni bilo državne misli, ni bilo izraženo, da je za popolno narodno zavest potrebna narodna neodvisnost in lastna država, k;v-kor je bilo to izraženo v italijanskem Risorgimentu. Ko doseže narodni razvoj svoj vrhunec, ko je dosežena popolna narodna neodvisnost v lastni narodni državi, vlada najlepša harmonija med narodno dušo in narodnim telesom, državna in narodna zavest se krijeta in pričako-
IL
•EDINOST*
V Trstu, dno 15. marca 1927.
vali bi, da ne bo nič več motilo te lepe harmonije. Kontinuiteta razvoja pa gre navadno dalje, državna ideja nadvlada narodno, in stopi na njeno mesto. Ker narod ne more biti več država, pa postane država narod, narodnostna misel se izprevrže v neko novo obliko, ki jo najprimerneje označimo kot narodnostni pluskvamperfekt. Ko nam bo posl. dr. Wilfan v drugem delu svojih razmotrivanj govoril ravno o narodni duši, o navedenih različnih fazah narodne zavesti, bo ta del gotovo še mnogo zanimivejši od prvega.
Jaz pa krenem nazai v prvotno smer in zanima me narodnostni problem v svojih počet-kih, kaj je narod po svojem sociološkem postanku. Zgolj jezikoslovno bi lahko pomenil narod vse, kar je narojenega — v češčini se pravi rojen narozen — in bi teoretično lahko obsegal vse človeštvo, kakor obsega svet vse, kar solnce obseva, lahko bi obsegal tudi vso naravo. Dejansko pa sega le do tja, dokoder sega razumevanje jezika, tisti, ki govorijo drugačne jezike, so zopet narodi zase. Jezik in vera sta določala narodno skupnost-, drugoverci in drugojezičniki, kar je bilo v si ari h časih eno in isto. in v ruščini se pravi poganom še dandanes jezičniki, kakor se jim pravi v latinščini gentes (drugorodci in drugoverci), ni-o smeli sklepati ženitev s pripadniki naroda, kakor velja v judovskem narodu ta prepoved deloma še dandanes. Manjkal je koiiubij, manjkala možnost mešanega potomstva. Obdano od jezičestva. to je drugo-rodstva, ki se ni smelo mešati z njegovimi ljudmi razun kot brezpraven suženj, je nejeziče-stvo lahko reklo, da ie njegovo, kar se narodi, in da. je ono narod. Kakov hitro pa ie bila no-stavijena ta meja, je postal ria-rod ne samo sociološki, ampak tudi juridično-političen pojm. T.e rojak ie bil polnopraven, (ius civile), tuiec je bil brezpraven. ali pa je moral živeti po posebnem drugorodskem pravu 'ius gentium, FremdenrechtV
V slovanskem besednem zakladu je spravljena beseda narod med največjimi dragocenostmi in če jo greste iskat sami. je med njimi najbrž niti ne najdete. Jaz upam, da sem jo videl na pravem mestu in sicer sem našel ta zaklad po tejle poti. filagol raehii je tranzitivnega pomena, kateri je njegov intran-zitivni pendant? Njiva rodi žito in žito na njivi —? Ea^te, kaj ne. Kdo skrbi, da mati zemlja požme drobne bilke, ki potem dozorijo v bogato žetev? Priroda sama, ki ii pravimo tudi na-ra-va. Ali ste besedi rasti, ki je intranzitivnega .in obenem inlic.ativnega pomena, ter narava med seboj sorodni? Razmerje med rasti in roditi je prav takšno kakor v italijanščini in la-tinšČini med rre-sce-re in cre-a-re. Rastem, ki se dandanes pri nas že brusi v rasem, je iz davnine v sedanjost rešen slovanski inlioativ in poleg niega mi je znan še en sam tak inhoativ-ni glagol: pasem, ki se je pa nekoč glasil drugače, namreč pastem, kakor še dandanes izpričujeta past-ir in ruski past-uh. ("re-sco, pn-sco = ra-stem, paktom. Potemtakem pa v besedi rasti ne more biti osnova rast-, kakor bi človek moral soditi po slovnicah in slovarjih in si s tem zapreti pot do vsega na daljnega spoznanja, ampak neka prvot-nejša osnova, ki jo zaenkrat imenujemo ra-. Čisto nahajamo to osnovo tudi v besedi na-ra-va. Naj nas ne moti preveč latinska obnova cre- besede ereseo, s katero bi želeli spraviti v sklad našo slovansko osnovo. Tudi latinščina izpreminja svoj vokali-izem na pr. castus = čist, toda in-cestus = nečistost, krvosram-nost. Ali je imela slovanska ra-kdaj pred seboj tudi goltnik kakor latinska in bi se bila osnova glasila gra- ali si moramo latinski goltnik razlagati drugače, ne bom razmotri val. Stara indijska osnova za rod je ardli = ge-deihen. Namesto tega vam želim poved&ti, da smatram po tem svojem novem pojmovanju naravo za ono počelo v živih bitjih, vsled katerega ta bitja rastejo in rodijo bitja, v katerih se mora zopet razodevati ista narava, narava torej potuje iz bitja v bitje, bitja nastajajo in izginjajo, njih narava pa ostaja. Šele v tem novem spoznanju, ki je odkriva jezikoslovje, vidimo čisto in nazorno tudi bistvo in pomen naroda. Med narodom in naravo ne obstaja Ie neka slučajna analogija, ampak najtesnejše jezikovno sorodstvo in bistvena podobnost. Tudi narod ima svojo naravo, toda ta nara-
va je narodnost sama ali če ho* čete, je narod »am ali narava sama; njegovi (lani rodijo in rastejo ter izginjajo, rodivši potomce, ki tudi izginjajo, kar pa ostaja iz roda v rod in iz veka v vek, to je narod s svojimi sv^j-stvi, naj ga časovno še tako delimo po rodovih ali generacijah in krajevno po razrodih ali plemenih. Te bistvene podobnosti med narodom in naravo ne moremo nikdar dovolj poudariti in potrjuje jo tudi italijanščina: nazione, natura. Preostaja mi še jezikoslovno vprašanje, kako o-brazuje slovanščina besede rod, narod in roditi iz osnove ra- v besedi narava. Z obrazilom -d in stopnjevanjem korenskega vokala, torej rod iz ra-d = ro-d. Toda vokal -a je v glasoslovju najjaČji, kako je pri njem mogoče stopnjevanje v še jačji glas in da je ta glas ravno -O ? Odgovarjam, da je ta -o prvotno najbrž diftong, da je pa v jeziku realiteta, nam kažejo drugi, pa ne ravno mnogoštevilni vzgledi. Glagol kaniti se je glasil prej kapniti in š.i poprej krapniti v drugi glagolski vrsti in z intran-zitivnim pomenom, s tranzitiv-nim pomenom v četrti vrsti pa
se glasi kropiti Kaplja in krop sla torej glasovno v ravno taksnem razmerju kakor narava in narod ali rasti in roditi, besedi se torej nahajate na različnih vokalnih stopnjah in po znakih teh stopinj spoznavamo njuno medsebojno sorodstvo, da je pa končni -d res obrazilo, bom tudi še prav lepo dokazal tekom razprave.
Mislimo si, da narodnega pojma ne bi še imeli m bi si ga morali šele danes ustvariti. Kako bi se glasil dandanes ta pojm? Narod ne več, kes je krepko obrazovanje samostavnikav v zgodovini jezika dokončan proces. Ozrimo se pa na velika moderna gibanja, fašizem, komunizem, športno gibanje, kjer je treba tudi izročiti idejo potomstvu. Kdo je tu nosilec ideje, katero je tele, ki ponese idejo naprej? Naraščaji Po vsem tem, kar sem dozdaj povedal, je dovolj rarvtdne, da sta narod in naraT ščaj jezikovni identiteti, prva tvor j ena na stari, krepki, druga pa na moderni, šibki način, toda obe na isti idejni osnovi. En dokaz več, kako močna je ta ideja.
(Nadaljevanje sledi).
Iz tržaškega življenja
DNEVNE VESTI
Vojne pokojnine
Iz novih pokrajin prihajajao po-gostoma v Rim prošnje za vojno pokojnino po več letih, odkar je prosilcem prenehala začasna podpora. Taki prosilci tudi zamenjujejo začasno podporo s pravo pokojnino. Radi tega se morajo prošnje te vrste zavrniti, ker prihajajo prepozno.
Opozarjamo na to vse one, ki imajo pravico do vojne pokojnine in glede katerih bo potekel v kratkem petletni rok, ki se računa od dneva, ko so predložili nekatere upravne ali zdravniške listine za dosego začasne podpore, ne da bi se bili dalje brigali, da bi dosegli končno priznanje pokojnine.
Cl. kr. odloka od 12. julija 1923., št. 1491 pravi namreč:
«Pravica prositi za likvidacijo pokojnine, odškodnine ali naiiii-zila preneha po petih letih od dneva, ko so bile upravnim ali zdravniškim potom ugotovljene rane, poškodbe in pohabljenja, ki so povzročile invalidnost v smislu čl. 54. in 55.»
Ob tej priliki opozarjamo zopet prizadete, da določa čl. 59. še sledeče:
«Kdoi* v enem letu od dneva ugotovitve ran ne vloži prošnje z vsemi dokazilnimi listinami, ima pravico do uživanja pokojnine samo od prvega dneva onega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila vložena prošnja z dokumenti.«	_
Korporacijsko ^ravo
Na tukajšnji trgovinski univerzi se bo predavalo letos tudi o kor-poracijskem pravu. Cilj predavanja je, da osvetli lašistovsko zakonodajo o sinidkatih in delovnih odnošajih.
Predaval bo prof. Alberto Asqui--hi, redni profesor trgovinskega prava na padovanski univerzi in na trgovinski univerzi v Trstu, član vodstva nove revije «11 dirit-to del lavoro», ki bo uradno glasilo ministrstva za korporacije, predsednik kr. komisije za odvetniško zbornico v Trstu itd.
Tečaj se začne v četrtek 17. t m. z javnim predavanjem o predmetu: «Zakon in skupna delovna pogodba«, ki se bo vršilo v dvorani princa Humberta na tukajšnji univerzi. Začetek ob 19. uri.
Tečaja za korporacijsko pravo se laliko udeležujejo vsi, ki se zanimajo za. sindikalno zakonodajo.
Manjšinski vestnik
Sovjetska Rasi j a a) Judovsko kolonizacijsko gibanje
Zadnje čase so se pričeli ruski Judje v večji meri zanimati za poljedelstvo. Na podlagi svojih 800 zadružnih organizacij razvijajo živahno agitacijo za kolonizacijo predvsem v severnem Krimu-. Samo v zadnjih dveh letih se je naselilo na površini od 180.000 hektarjev zemlje 10.570 družin. Tudi ob Azovskem: morju se že raztegajo obširne judovske naselbine. V bližnji bodočnosti se bo pripravilo prostora še za 350 tisoč Judov. Ustanovila se je že banka, ki bo dovoljevala kredite v te namene. Moskovska centralna vlada je prijazno naklonjena temu gibanju, Ukrajinci pa s svojo vedno rastočo narodno zavestjo so temu nasprotni in to tem bolj, ker se od Judov kolonizirana ozemlja nahajajo v ukrajinskem ozemlju. Bati se je pogromov ko za časa carizma.
b) Položaj Sirjanov
Sirjani so malo finsko-mongol-sko pleme visoko gori na severu Rusije. Štejejo okoli 320 tisoč duš. Rusija jim je priznala kot vsem drugim manjšinam samostojnost o priliki revolucije. Sedaj so obhajali petletnico svoje samostojnosti. Imenujejo sami sebe: Komi. Vojaška, finančna in poštna uprava je skupna z osrednjo rusko v Moskvi. Namesto parlamenta imajo zastopstvo, sestoječe iz 100 čla-
nov, ki razpravlja v materinem jeziku glede zakonodajnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj dežele. Glavno mesto dežele Ustj-Sisoljsk ima okoli 8000 prebivalcev. Stroške uprave krijejo le polovico z daviti, ostalo polovico pa z dohodki iz gozdov. Uradni jezik je sirjanski, katerega se poshižu-jeo tudi ruski uradniki. Število ljudskih šol znaša 400, kjer se poučuje v materinščini. Ruščina se uči šele v 4. razredu dalje ko* tuj jezik. Med mladino ni več analfa-betov. Med odraslimi je pa seveda še vedno dosti anaJfabctorv, za katere skrbe posebni poučni tečaji. Srednjih šol imajo Sirjani pet. Pa tudi okoli 340 sirjanskih vrsofco-šolcev študira na ruskih univerzah. Ta razvoj sirjaši*ikega naroda v zadnjih letih zopet jasno dokazuje, da kljub potujčevanju šole, sodnij, službe božje in vsega javnega življenja skozi dolga stoletja pod prejšnjim režimom, narodne duše in zavesti ni bilo skozi prav nobeno državno odredbo mogoče ubiti. Naroda sploh nd mogoče nikdar in na noben način ubiti.
•GOSPODARSKI VESTNIK*
IzšFa je tretja številka s sledečo vsebino: Migljaji (Janko Furlan). — Zadružništvo: Zadruge in trgovske varščine (Zadružna zveza v Trstu). — Živinoreja: Bikorejci -pozor! Prenašalei prašičje rdečice in puščanje krvi (živinozdr. Josip Gerbic); Naše zavarovalnice za govejo živino (F. G.); Katere prašičke obdrži za pleme? — Mle-kartsvo: Določanje mlečne tolščob-nosti z Gerberjevim kislinskim tolščomerom (s štirimi slikami) (inž. Ant. Sedej). — Čebelarstvo: Odgovor starejšega čebelarja (Janko Vodopivec); Vesti. — Sadjarstvo: Kako pomagamo zanikrnemu drevju? — Vinogradništvo: Ripa-ria (Just Ušaj). — Svilogojstvo: Murvova ščitasta uš (F. G.) — Poljedelstvo: Gnojite žitu! (I. V.); Delavnica na kmetiji (s sliko). — Vrtnarstvo in cvetličarstvo: Čebula in česen (J. U.). — Gospodarski koledar: April. — Vprašanja in odgovori: 12) Kako zatrem bramor-je? 13) Kaj povzroča grižo goveje živine; 14) Ali ne bodo zadruge prodajale več jestvin? 15) Kako zatrem murvovo ščilasto uS? 10) Kako odpravi težko molžnjo? 17) Kako izboljšam z resjem zaraščen travnik? 18) Ali je groblja dobra za sadno drevje? 19) Kako naj redim kunce? — Praktične drobtinice: Kako dolgo ohranijo vrtna semena kaljivost? Kako zavarujemo prvi grah pred vrabci? Odpravi dupline v drevesnih deblih! Kaka lečimo kožne izpuščaje? Kako se prepričaš o kaljivosti semena? Kdaj je gnojiti s kalijevna-timi semeni? — Gospodarski drobiž. tč. g. Anton Čok.
Kakor vse dosedanje, tako odlikujejo tudi marčno številko bogata in pestra vsebina. Pozna se koj, kako se trudi uredništvo, da nudi svojim čitateljem izmed dobrega najboljše, zato si pa «Vestnik» bolj in bolj osvaja srca naših kmetov. Kdor enkrat pogleda v ta mesečnik, ga gotovo naroči, saj se takoj prepriča, da si lahko z dobrimi in koristnimi nauki in nasveti mnogo pomaga. In končno stane posamezna številka samo eno liro, naročnina za celo leto pa 10 lir.
Oruitvene vesti
—	Konsumno driitro •Jadran* pri Sv. Jakoba vljudno vabi člane, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora, kateri se bo vršil v nedeljo dne 20. t. m. ob 16. uri v društvenih prostorih. — Odbor.
—	Tržaško pogrebno ifilto pri Sv. Jakoba naznanja svojim članom, da se vrši v nedeljo dne 27. t. m. redni občni zbor ob 16. ari ▼ prostorih stare policije pri Sv. Jakobu. — Dnevni red: poročila predsednika tajnika, blagajnika; volitev odbora; slučajnosti.
i i _ - - * -1 »» Odbor.
Grozen samomor stare a
Ko je tovorni vlak št. 6262, ki je odrinil okoli 24. ure iz Vidma proti Trstu, včeraj zjutraj ob 5.30 vozil na progi med Barkovljami in našim mestom, je strojevodja z grozo zapazil, kako je postaren, borno oblečen mož, ki je do tedaj stal ob progi, zdajci skočil na tir pred lokomotivo, brez dvoma s samomorilnim namenom. Čeprav je radi premajhne razdalje dvomil, da bi mogel pravočasno ustaviti vlak, ki je vozil z navadno naglico, je strojevodja takoj spustil protiparo in obenem naglo stisnil zavore. Toda njegov poskus je bil zaman; vlak se je stresel, se začel ustavljati, a obstal je šele čez kakih 50 metrov, ko je nesrečnika ie povozil. Strojevodja in drugi železničarji, ki so spreaJjali vlak, so naglo izstopili in hiteli pogledat, al"i bi morda še utegnili pomagati nesrečniku. Toda prišedši na mesto nesreče, so na prvi pogled uvideli, da je vsaka pomoč zaman; neznanec je bil popolnoma razmesarjen in zmečkan; posamezni udje, odtrgani od života, so ležali do več metrov vstran.
Ko je vlak kmalu potem dospel na glavno postajo, je strojevodja obvestil o žalostnem dogodku policijske organe na tamošnjem ko-misarijatu. Ti so se podali na lice mesta in izvršili predpisani izvid. Pri nesrečnežu niso našli nikakih listin, ki bi omogočile ugotovitev njegove istovetnosti. Kraj proge so pa našli vrečo z živalskimi kostmi, cunjami in papirnatimi odpadki, iz česar se da 6klepati, da je samomorilec kak cunjar ali berač. Sicer se da to soditi tudi po njegovi borni, razcapani obleki. Nesrečniku je približno 60 let.
Po izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Nenavaden način zdravljenja
Kako čudne pojme o zdravilstvu imajo še dandanes nekateri ljudje, priča sledeča zanimiva, pa tudi žalostna zgodbica: Pred kakimi 5. dnevi se je 8-letni Viktor Passian, stanujoč v ul. Ghirlandaio št. 32, nekoliko prehladil in je začel močno kašljati. Namesto, da bi ga ponesla k zdravniku, ali pa — če že tega ni hotela storiti — da bi ga pustila ležati v topli postelji, je mati hotela ozdraviti otroka na čisto originalen način. Ravnajoč se po navodilih, ki jih je dobila od kake bedaste babnice, je skuhala iz moke nekako polento, jo namazala na debelo na prt ter jo nato Še vrelo ovila otroku okoli prsi, ki mu jih je prej namazala surovim maslom. Lahko si mislimo, kakšne bolečine je pretrpel ubogi otrok radi takšnega «zdravljenja»! Njegovo stanje se je naglo poslabšalo in sinoči je mati naposled izgubila vero v svoj «recept». Prenesla je otroka v bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da je ubožec nevarno opečen po prsih, ki so bila do trebuha ena sama velika rana. Nesrečni otrok je bil sprejet v zelo nevarnem stanju v dermato-logiJčni oddelek.
Posledice otroške poredno«ti.
6-letni Borneo Sulcich, stanujoč v ulici P. P. Vergerio št. 232, se je včeraj popoldne med igranjem na ulici obesil zadaj za neki tovorni voz, da bi se nekoliko popeljal. Kakor se pač pogostoma dogodi v sličnih slučajih, se je kratkohlač-mku poredna namera ponesrečila; padel je tako nesrečno, da je za-dobil precej hude poškodbe po glavi. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan j z nekim javnim avtomobilom. Nato je bil sprejet v kirurgični oddelek. Ozdravil bo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 12 do 14 dneh.
Kakor so izjavili očividci, nima voznik, 51-letni Alojzij Stibilj, stanujoč v ul. Petronio št. 18, pri nesreči nobene krivde, ker se je deček docela nepričakovano obesil na voz, ne da bi mož vedel za to.
V znamenja noža
V nedeljo popoldne je prišla v mestno bolnišnico 36-letna Marija Modez, stanujoča v ulici Pozzao-chera št 2, ter si dala obvezati nenevarno rano pod pazduho. Ženska je povedala, da jo je ranil neki neznanec, ki jo je brez vsakega povoda napadel, ko se je vračala domov, ter jo zabodel z žepnim nožem.
O dogodku, ki je kljub pojasnilu, ki ga je podala Modezova, če precej nejasen, je bila obveščena policija.
2enska je bila prepuščena domači oskrbi; ozdravila bo v 14. dneh.
Tatinski drobli.
Predpreteklo noč so se neznani zlikovci vtihotapili v urad tvrdke Gerussi in Co. v uMci Milano St. 16, kjer so izvrSili natančno preiskavo. Ker niso našli drugega, so naposled odnesli par električnih svedrov, vrednih okoli 1000 lir.
—	V Isti noči so neznani prijatelji kurjega mesa obiskali kurnik Ivana Purin ant, stanujočega na Vrdali št. 1814, ter ukradli 4 ko-kott, vredne 100 lir.
—	Najbrž isti zlikovci so ob-iskali hlev Andreja Urfttta* starajočega na Vrdeli flt, 1811. Odnesli so 4 kokoši, 3 purane tor nekaj perila v skupni vrednosti 600 lir.
Tržaška porota
Obravnava proti morilcema finančnega stražnika Franca Stan-ganeUlJa Državni pravdnik zahteva dosmrtno ječo.
Včeraj s© je — kakor že naznanjeno — začela obravnava proti Karlu Brus in Petani Bizjaku, ki sta obtožena umora finančnega stražnika Franca Stanganellija in nameravanega umora finančnega apuntata Santeja Scoziona.
Kako se je odigral dogodek?
Kot edino, mogoče nekoliko o-mahljivo podlago za rekonstrukcijo zločina bi zamogli vzeti izpoved obtoženca Bizjaka iz Postojne, ki se v glavnih okolnostih ujema z izpovedjo finančnega apuntata Scorzio.
On pravi:
«3rečal sem se v Jugoslaviji z Brusom, ki me je pripravil do tega, da sem skušal z njim vtihotapiti v Italijo večjo količino tobaka. Proti jutru 11. avgusta 1921. sva se nahajala na cesti, ki pelje iz Landola v Bukovje. Tam sta naju ustavila finančna stražnika o katerih govori obtožnica. Ker nisem hotel imeti sitnosti, sem ju prosil, da naju pustita naprej, in izjavil, da sem pripravljen jima pustiti vtihotapi j eni tobak. Ona dva sta to zavrnila in apuntato naju je hotel vkleniti. Prosil sem ga, naj tega ne stori, ker mu bova itak sledila, *toda on je odvrnil na mojo prošnjo z udarccm s puškinim kopitom. Ker sem se bal, da me ponovno udari, sem pograbil za njegovo puško in se pričel boriti. On je izvlekel bodalo in me precej močno ranil na laktu. Ko se je spotaknil in padel, sem padel nanj. Borba se je nadaljevala na tleh. Mislim da sem ga precej močno udaril, kajti kmalu sem spoznal, da se ne giblje. Bil je v nezavesti. Jaz sem vstal in tedaj sem za#ledal finančnega stražnika Scorzrna na tleh z veliko rano na vratu. Kri je tekla iz rane curkoma. Ustrašil sem se in zbežal. Brus je prišel za mano. Vlekel je za seboj vreči tobaka in obe puški, ki ju je tam blizu zavrnil. Pred tem dojro-dkom smo,srečali na cesti žensko, katero sem prosil, da mi tolmači želje finančnih stražnikov. Odgovorila mi je, da ne pozna italijanskega jezika.
Kaj pravi Bras?
Brus je bil sojen radi tega zločina v Ljubljani. Trdi, da je nedolžen in da ga tiste dni sploh ni bilo v Italiji.
Tri priče.
Prvi je zaslišan fin. stražnik kapetan Kari Carbone, ki izpove le, da je koj po aretaciji Bizjaka dobil od tega popolno in jasno izpoved, katero je moral smatrati za resnično, ker se je v vsem vje-mala z izjavami apuntata Scor-ziiH>.
Druga priča v obravnavi bi morala hiti Marija Kodelja iz Postojne, ki je pa ni na obravnavi. Zato se prečitajo njene izjave na postojnski preturi. Iz teli se vidi, da je ženska videla, kako je eden izmed stražnikov udaril s puškinim kopitom enega tihotapca. Bila je nekoliko prestrašena in hitela naprej. Kmalu potem je iz daljave zaslišala bolesten vzklik: «Mamma mia!»
Glavna priča v obravnavi je apuntato Scorzino. edini očividec. Ta ponovi tudi v podrobnostih iz-jive Bizjaka. Pravi le, da je Stan-ganelli hotel' vkleniti tihotapca in da je Stanganelli izvlekel bodalo. Izključuje možnost, da bi .mogel Bizjak umoriti Stanganellija, kaj-
Na vseh obrazih tistih, ki so žaro. Sčali gledališče, je bil zadovoljiš smeh, ki so ga vzbudile vesele tržaške popevke v interpretacija!* Catalan — Gigi Lipizer. Zadane** sta dva strela. Pri prvem se je mi*-da, lepa ženska naslonila na zrciv lo in prebledela, pri drugom se je1 starejša gospa, ki je hotela kriti s svojim telesom hčer, zgrudila bolestnim krikom. Po poti v bolnišnico je mlada lepotica — Ine*1 Bonivento — Bril izdihnila... Morilec je njen mož David Brili, ki je živel ločen od žene. Ljubil jo je blazno. Sledil ji je povsod, četudi ga je ona odbijala. Zvedelo se je, da je bil on z njo v dneh skupnega Življenja skrajno brutalen in sicer iz ljubosumja. Večkrat mu je tudi ušla. Toda on je ni nehal zasledovati. Zlobni jeziki so in u pravili, da ga ona vara, da se zabava z drugimi. Informativni zavod P. T. mu je tudi dajal taka obvestila. On jo trpel. Tistega večera ni hotel iti v gledališče Rossetti. Šel je slučajno s prijateljem de Grandis. Tam jo je zagledal v loži z raznimi mladeniči. Skušal je imeti z njo pomenek. Poslal je slugo gledališča k njej. Odbila ga je in se v naprej smejala v loži. Predst ava je končala in Ines je prišla z materjo v vežo. Stopil je k njej, da jo nagovori, a ona se je obrnila vstran... da ne vidi orodja svoje smrti. Dva strela, dve žrtvi.
«Danes noče nihče potrditi svojih besed in mnenj o njej. Vsi so se umaknili. Bil sem blazen. Samokres sem nosil, odkar sem bil pri milici Prosil sem tudi za orožni list, a mi ga niso izstavili.
Tako pravi obtoženec. Koj po zločinu je bil sicer moralno pretresen, a precej mire«. Začel ie celo študirati v zaporni— je namreč študent filozofije. Toda sedaj se bliža kriza in njegova duševna-moč je izčrpana.
«I\oliko mirneje bi Šel pred po rotuike, ako bi vedel, da je bila moja Ine<s nedolžna!«
To so dane.s njegove misli...
Brajiil ga lx> odvetnik dr. Maitn sel - Loriani Bruno. Predlagal je, da se izstavi spričevalo psi hi jat rov o duševnem stanju morilca.. Sodišče je odbilo ta predlog. Toda zdi se, da bo po potrebi branitelj vztrajal na tej svoji zahtevi. Prijavljenih je bilo 60 prič za to obravnavo.
Deieiuor v Kazljah pri štorj.&lu Maii otreka, ljubimec in uiaii po~ ro&ii&fc prod s«i4iščem. D orodji se je " ta zločin dne 29. januarja 1920 v Kazljali pri Štorjah. Obto-ženka, mati umorjenega otroka, pripoveduje: Imela sem ljubavno razmerje s Sante Faionom v dobi od aprila do decembra 1925. Ko senc spoznala, da sean v drugem stanju, sem to priobčila Faionu, ki mi je nasvetoval splavljenje. Nisem hotela storiti tega. Prišla je u>odna noč. Bila seni doma sama in se zvijala v porodnih bolečinah, ko jo vstopil v sobo čisto slučajno Faiov). Vedel je zakaj gre, in ini stregel. Bodila sem moško dele. Faion gai je koj vzel v roke, del čez kolena in ga z močnimi rokami zadavil. Nato je izginil v noč s telescem.
Faion pravi, da je nedolžen, da ni niti vedel, da je Vranova v drugem stanu. Občeval je ba|V z njo kot z javno žensko in jo celo plačal. Tisto noč ga ni bilo v Kazljah. Odklanja vsako obtožbo.
Slučaj je hotel, da je druga nezakonska hčerka Vranove, ki ji je bilo sedem let, tisto noč tako trdno spala, da ni slišala ničesar.
Mati obtoženke pn,..*, da je bila usodno noč v Vipavi, oziroma na Opčinah. Ne ve o zločinu ničesar, ni vedela niti, da je hči noseča.
Vranove brani odv. dr. Oiannini, Faona odvetnik dr. Pompej iluhba. Emilija Saccin s'.rclja na svoje-
ti on se je boril' z njim in ko je j ga moža iu ga smrtno rani. V dru-
žini Sancinovih, ki ji je načeloval Humbert, je vladal pravi pekol.
vstal, je bil Stanganelli že ranjen. Dva brata obtožena tega zločina.
Že v letu 1922. se je vršila v Tr^tu porotna obravnava proti
Žena Emilija je bila skrajno ljubosumna na moža. V njene možgane se je vsilila misel, da jo on va-bratoma Mateju in Ivanu Debevc, | ra z neko 1'dovicb. Ta misel ji ni ki sta pa bila oproščena, ker sta dala miru. Že v maju 1925, jo je dokazala svojo nedolžnost. Šele i pripravila do tega, da je streljala po dolgih raziskavanjih se je fi- ; v bližini Zavelj na svojega moža, nančnemu kapetanu Carbona po- , ne (|a bi ga zadela. V7 noči 2i. fe-srečilo aretirati Bizjaka. Toda ' hruarja 1926. so naSli Humberta Bizjak, izredno močan človek, je sancina na cesti težko ranjenega.
kmalu zdrobil železno omrežje na oknu svoje celice in zbežal.
Govor državnega prav dni k a cav. Tasso
V začetku svojega govora se spomni državni pravdnik žrtev poklica finančnih stražnikov, posebno pa 20-Ietnega Stanganellija, ki je moral izdihniti svoje mlado življenje zaklan, kot jagnje v spomin na najdražjo osebo na svetu, na svojo mater, ki ni mogla niti slutiti, da ji daleč umira sin, morda edinec....
Koj zatem je skušal zopet predočiti sodnemu dvoru zločin v svoji naravi in dokazati krivdo obeh obtožencev. V svojih zaključkih prihaja do zahteve dosmrtne ječe za oba obtoženca z bivanjem v samotni celici.
Zagovorniki
Odvetnik Freschi je govoril prvi. Oba odvetnika se oprijemata nade, da Vzbudita negotovost, kdo je pravzaprav umoril Stanganellija.	_
POROTNE OBRAVNAVE V SEDANJEM ZASEDANJU.
Poleg obravnave, ki se je začela včeraj in o kateri poročamo na dragem mesta, so na vrsti v sedanjem zasedanju porote še sledeči procesi:
Immm Bontonto pate po »Mih nii|iH lfmfwmnsfl«i mota. Vem
Trat je takrat zafiepetal v pomilovanja žrtve in morilca. Bilo je 12. i&miaria 1926 v gledališču Rossetti.
Pri izpraševanju je koj dejal: Streljala je moja žena. Kregala sva se zvečer in me ni pustila iz liise. Mislila je, da grem k UdovichevL Aretirana je Sancinova tajila dejanje in ga še danes taji. T isto noč je l)aje koj po odhodu moža legla spar. O zločinu noče vedeti ničesar.
Mož je podlegel rani. Bil je ra njen v glavo.
Sancinovo brani odvetnik Fom-pej Robba.
Viktor Repich in Anton Ullev slch. Obtožena sta. da sta umorila nekega miličnika. Brani ju odv dr. Guido Zennaro.
TELESNA VZGOJA
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE Uradno peročile Prosi se vse članice, da še tekom današnjega dne dvignejo v društvenih prostorih vsa nanje naslovljena pisma
Odobritev tekme: Adrija-Obzor se preda T. V. N. skupno s poročilom komisarja SU., ker spada v kompetenco istega.
Prvenstvene tekme bazene: Iz tekem je izćla kot zmagovalka družina M. D. Rocola, kateri se, glasom prejšnjih sklepov, izroča pridobljena plošča.
Tommasoo . Obzor • Tekma je bila prenesena radi slabega vremena. — M. 1.
V Trstu, dne 15. marca 1927.
•EDINOST.
IJX
Vesti zjtariškega
Goriške mestne vesti
Odboi za pospeševanje tujskega prometa
Prav nobenega izhoda iz sedanje težke gospodarske krize ni skoraj videti. Inu-novajii odbor skuša na ta način vsaj v poletnin mesecih prinesti nekoliko olajšave splošni mizeriji. D? ai bi propagande z reklamo. To pa stane. — Obrača se na obrtnike in gostilničarje. da bi prispevali. Ti se pa od rav.nih prostovoljnih in š® b.lj neprrs ovoljnLh nabiranj čisio »i/irpeni.
Nesreča v mestni klavnici
Ko je v pondeljek zjutraj eden izmed delavcev ubijal neko govedo, se je žival splašila in je mesa zadel nekega preblizu stoječega dečka ter ga z orodjem nevarno oplazil po glavi. Fanta so takoj pripeljali v bolnico
RENČE
V nedeljo dne 27. marca t 1. priredi naša delavna mladina pri nas še skoro neznano Rozmanovo m ii i.Sejanko «Testament». Toliko v ebvestilo oosedn..iin društvom, da bi na isti aan ne prirejala.
VOGERSKO Krvavi tepež
Kljub sabemu vremenu se je podal v nedeljo Laznik L. iz šem-ppsa po svojih opravkih na Voger-sko. Ko se je vračal zvečer domov pa je nekdo v temi napadel, precej «; rezal in ranil po rokah.
ŠETdPETBR Dvojno postopanje
Čudno sc zdi nenavadna strogost v zadnjih časih naprem nekaterim obrtnikom, posebno pa ene-aiu. ter na nasprotni strani zatiska nje očesa napram drugemu v ia-levah umika in drugih stvari. Ve dvomimo, da bi višja oblast „ega ne odobravala, ako bi za to vedela.
SV. LUCIJA.
— Zadnja jesenska povodenj j.e jic nekaterih krajih naše občine f;i čutno poškodovala cesto. Posebno je trpela cesta od Bače do Pod-melca, oziroma do tam, kjer je meja med Sv. Lucijo in Podmelcem. Na devetih mestih jo je voda j>o-jiolnoma spodkopala, tako da je bil prehod zelo nevaren. Par korakov iz Bače proti Podmelcu je vola cp.sto več metrov na dolgem po-] olnoma odnesla. Čeprav je bil na tem mestu prehod mogoč samo pešcem, se vendar ni nihče brigal za to. da bi se cesta popravila, šele te dni se je cesta načela popravl jati tam, kjer jc najbolj potrebno; delo pa le počasi napreduje, ker je premalo delavcev. Pa tudi drugače je ta cesta v zeio slabem stanju, odkar nima več cestarja, ki jo je poj »rej dan za dnevom popravljal, t esta postaja vedno slabša in ako jo m o bo nihče popravljal, bo sča-eoma postala popolnoma nerabna.
Tu se namerava od preti nekak večerni tečaj. Fouk se bo vršil ob delavnikih zvečer. Poučevali se ko.'io predmeti: italijanščina, zgodovina. zemljepis je. računstvo i. t. d. Učni pripomočki se razdele brezplačno. Tudi tečaj bo brezplačen.
SSEAST PRI KOBARIDU
Ne bomo tu pisali o kakih posebnih. znamenitih dogodkih, kajti naša vas je premajhna, tla bi se kaj posebno znamenitega dogodilo v njej. Eilino, kar bi na? zanimalo, je to. da se ozremo r.a mirno in potrpežljivo življenje nas vaščanov samih, pa bodisi v kulturnem ali po-p barskem področju.
Slaba lrtina in druge neprilike •«o nas zelo pritisnile k tlom. Pridelka ni bilo veliko, živina ima
elabo tržno ceno in tako nam torej ostane edini dohodek oni, ki nam ga prinese naša mlekarna. Dnevno donašajo vaščani v mlekarno 7—8 stotov mleka, a iz vsega tega se nato izdeluje maslo, katerega cena pa je v zadnjem času nekoliko padla. Namreč je kg masla sedaj po 16.75 L, medtem ko je bil poprej kg po 17 do 17.50 L. Cena je seveda v primeri z vrednostjo našega masla zelo nizka. Potrebovali bi trgovsko in strokovno naobraženih 3|udi, da bi nam pokazali in znali pripraviti druge boljše trge. A tega m. Mi sami se za to ne zanimamo, nismo sposobni, a da bi se k temu usposobili, smo preleni. Gospodarskih in drugih časopisov, ki bi jih lahko imeli na razpolago, ne čitamo, so nam deveta briga; a od kod naj dobimo ono potrebno, ki nam tako zelo nedostaje, če ne iz teh naših «evartgelijev» v gospodarstvu.
Tudi v kulturnem področju je naša vas precej zaostala. Najbližja sosedna vas Ladra ima že dolgo dobro razvito kulturno ognjišče. Mi si tega po vojni nismo mogli omisliti. Zaostali smo popolnoma v tem. Pripomniti moramo pa, da vasi in trgi, ki imajo društva, ki imajo svoja kulturna ognjišča, take vasi danes napredujejo, imajo svojo začrtano bodočnost, bodisi v kulturi kot v gospodarstvu. Resnica je, da kdor ima visoko kulturno stopnjo, si bo s pomočjo te znal poiskati tudi poti, ki bi ga vodila do čim večjega blagostanja v gospodarjem področju, do čini večje izpopolnitve. Zatorej fantje, dekleta, delajte v tem smislu, da pridete za eno stopnjo naprej, da se izpopolnite.	Vaščan.
TGLKIN.
Zopet se jezijo in odgovarjajo nekateri v « Edinosti* na članek «0 nevidnem olepševalnem društvu« o Tolminu. Očita se mi, da naj se ozrem tudi nekoliko okrog in naj ne bodem slep za vse ono «veli-kansko delo. ki ga je storilo po vojni olepševalno društvo v olepšavo Tolmina.»
Nadalje pravi dopisnik, da lepšega kraja, lepše lege, tako lepega ozadja nima vsak trg v deželi. — Priznam pač vse to; priznam, da tako lepih gora kot so tolminske, ni veliko; krasne so tolminske gore s svojim kraljem na sredi, ki kraljuje nad njimi, t. j. Itmomv sivim očakom. Res krasne so tolminske gore, toda škoda, da jih pretežna večina Tolmincev pozna le iz doline in ne pozna še njihovih pravih krasot.
Toda pustimo naše gore in lego Tolmina, o tej ne bomo razpravljali; ozrimo se le na Tolmin sam in njegove naprave v olepševalnem pogledu.
Dopisnik se obreguje glede kostanjev, ki so se v zadnjih dneh zasadili ob cesti. Na Vratu, na Ko-zarščah itd. Toda takrat, ko je bil objavljen moj dopis, teh kostanjev še ni bilo: bili so pač na njihovih mestih zasajeni neki ničvredni «ga.jži>onki», kot so ta drevesca Tolminci imenovali. Upoštevati pa moramo pri tem, da se je iLLkaj po nepotrebnem trosilo. Kaj bi ne lahko /le lansko leto vsadiH kostanje in ne teh ničvrednih drevesc? Tako pa so bili na ta način dvojni stroški.
Nadalje se rezga, da nisem opazil številnih klopi ob drevoredu na Petelincu. Toda povem vam, da se bo oni, ki se bo sprehajal po tem drevoredu, pošteno utrudil, preden prispe do zadnjih dveh klopi, edinih, ki sta ob tem drevoredu.
Poglejmo nadalje vrtove Pri Pošti in pri cerkvi. Kako žalostna karikatura je vse to onega, kar je bilo pred vojno! Prava ničla v primeri z onimi predvojnimi vrtovi.
Da pa ne bo morda kdo užaljen, moram pripomniti, da so prav včeraj, t. j. 13. t. m. nekoliko očistili vrt nesnage in listja, ki je bilo vse leto v njem.
Da ponovim zadnje poročilo: Pojdite po tolminskih glavnih ulicah in tu in tam vam bo smrad udaril v nos, da boste nehote hitro zbežali mimo. O stranskih ulicah, gasah itd. o tem niti ne govorim, ker tam se človek lahko ob deževnih dneh do kolen pogrezne v blato
Opažujmo dalje: Poglejmo oni lepi izprehod na Grad, ki je bil pred vojno po lepi čisti stezi, kak je danes? Ba se komaj prerivaš skozi gorovje. A ko si dospel do vrha, si si lahko ogledal krasno soško dolino od Tolmina do Kobarida z visokega stolpa ki je bil tam postavljen. Kje je danes vse to?
Dragi Tolminci, ne zamerite l%i; vendar resnica mora na dan taka, kot je, pa naj bo še bolj žalostna.
Letos se je ustanovilo drinstvo za tujski promet; obetajo se krasne naprave, velika dela v olepšavi Tolmina samega, naprave stvari kot jih Tolmin še nd videl.
Tolminci, zlati vek se obeta vašemu trgu, poudarjam, da se «o-beta»! Videli pa bomo, koliko in kaj se bo storilo, in potem bomo zopet poročali. Želim, da bi bila veselejša za Tolmin, a predvsem za naše tolminsko ljudstvo
Opazovalec.
DRAGOTIN BAJEG:
Valvazor o naših Kraševcih
Zaroka - Nevesta pride na dom Ženin in nevssta jesta brez žlic Nevesta pri vaškem vodafaku
V zadnjem članku o kraških šegah in navadah, kot jih popisuje Valvasor, sem poročal o splošnih ženi to vanjskih običajih na Krasu; danes pa hočem spregovoriti nekoliko o posebnostih ženito.vanjskih ceremonij v posebnem kraškem okraju — to je — kot pravi Valvasor «bey Gra-fenbrunn und Dorneck». Zaroko so praznovali na zelo čuden in svečan način. Zaročenec in zaročenka sta povabila družbo, svojih prijateljev in znancev na gotov kraj in tedaj je zaročenec raizgrail po tleh suknjo ali pa kos odeje, na. katero sta morala zaročenca drug zraven drugega leči, nakar so ju okoli stoječi s preostalo odeja pogrnili. Čez nekoliko časa sta zopet nazaj vstala in tedaj je zaročenec, ki je še vedno- stal na odeji, prijel s svojo, desno roko zaročenko in jo trikrat zavrtel okrog sebe! Xo je bilo to končano, ji je še trikrat napil, na k£r mu je ona napitnico ravno tolikokrat vrnila. Ceremonija še ni bila končana. Slavljenca sta morala še skleniti svoje desne roke skupaj, kamor so jima navzočni nalili vina, nevesti sami pa so zmetali v naročaj nekoliko drobiža. S tem je bila zaroka končana.
Nato je sledila svatba kot drugod.
Po svatbi sta se vračala no-voporočenca v spremstvu na svoj skupni dom... in sicer skozi cjia vrata, skozi katera se je zganjala živina iz hleva. Pri hišnih vratih pa je" že čakala ženi to vanjska mati ali pa kaka bližnja sorodnica z bučo vina, iz katere je novo došli nevesti
trikrat napila. Ta ji je napitnico na enak način vrnila... in še povrhu vrgla v vino en groš... ali pa tri enakoveljavne novči-če... Po tej cerimoniji je vrgla mati novo poroč ene ema okrog vratu robec, jima voščila srečo jn zdravje ter ju peljala v kuhinjo in ju povabila na štruklje. Ko so dospeli v kuhinjo, je raz-tresla nevesta po loncih in kožicah nekoliko drobiža... in obr-nivši hrbet proti peči (ali ognjišču), vzela v naročaj majhnega otrok-a, razdrobila v roki štrukelj... in dajala razdrobljene koščke nazaj čez rame zadaj stoječim. Ti so željno grabili po njih, misleč, da se jim bo radi tega lan na polju dobro obne-sel!
Nekaj posebnega... za ženina in nevesto takrat nekoliko sitno pač... je bilo to, da sta morala jesti pri mizi brez žlice... To pa namreč radi tega, ker sta se ba-Ia, da ne bi potem, Če bi onadva rabila žlice, ne dobil njihov težko pričakovani prvorojenček velikih, visečih in šobastih ustnic ter do ušes odprtega gobčka, (biss an die Ohren aufgesperr-tes Maul... pravi Vaivsieor).
Tudi pri pojedini so se vršile stare ceremonije. Ko so prinesli na mizo jed iz stročjega, dobro opraženega graha, tedaj so svatje dvignili velikanski trušč, kričeč «Nevesta spat! Nevesta spat!» Kakor hitro je ona to slišala, je vstala, pripognila trikrat od ženina čez mizo ji ponujen meč... in izginila v spalnico! Tu je ženin njej in ona ženinu izzula čevlje... ter ga narahlo potrepljala z roko po rami. Nato je ponižno nagnila glavo in tedaj ji je ženin z mečem prerez«! poročni venec.
Drugo jutro ji je poklonil ženin ali pa njegov brat vola, kravo ali pa ovco. To žival je nevesta prijela za roge in jo" po tem prepustila kakemu svojemu sorodniku. Ta jo je trikrat peljal v krogu okrog neveste... in s tem mesto nje sprejel žival v svojo posest!
Končno so peljali nevesto šc k vaškemu vodnjaku, ki se je nahajal navadno sredi vdsi. Ko je prišla nova žena tja, je morala najprej pokusiti nekoliko požir-kov vode, nato pa je vrgla v škaf, s katerim so nosili vodo v hišo, nekoliko drobiža. Nato se je povrnila zopet na ženinov dom.
Gotovo so imele vže te ceremonije gotov pomen... predstavljale so simbolične-dolžnosti, ki jih ima prevzeti nova žena in nova gospodinja.. V podrobno razlago teh se ne bom sp-uščal, pač pa končujem s s-kromno željo, s katero tudi Valvasor zaključuje popisovanje kraških ženitovanjskih običajev, namreč to, da naj izvoli marljivi bravec sam izluščiti pravi pomen teh šeg in tako pisanih navad iz tako lepe oblike. Nazadnje, če pomislimo, so bila včasih res ženitovanja in podobni ljudski prazniki zelo zanimive in kraikočasne stvari, bogato in bujno okičene, polne poezije, dočim so se danes originalne šege popolnoma izgub H e in se je vse tako poenostavilo in postalo puščobno, kot je pusto in enostavno ter enolično to naše
moderno življenje; ...večni in neizprosni boj... za vsakdanji kruh! In nič več... samo za vsakdanji kruh...!
Še enkrat se bom povrnil h kraškim starožitnostim,.. in sicer vam bom povedal, da so se našle včasih na Krasu ženske, ki so mesto otrok rodile... kače... Seveda, če tega ne verujete meni... ne smete verjeti niti Valvasorju... Zanimivo pa je! Torej drugič!
BERLITZ-SCHOOL
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-333
DflNIVf harmoniji, avtomatični kla-rlAllinlt virji. novi. zajamčeni, iz prvovrstnih tovarn. Plaćanje na obroke. — Riosa, Trst, Valdirivo 24.	286
TffiTflBNfi N- B*rsatti & Fig lio, Trst, ^LHIARIIA Cerso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, sre~ bro po poštenih cenah. Govori se slovenski.	*	334
MLIN na štiri pare kamnov, v dobrem stanju, se proda. Pojasnila daje lastnik Jakob Bevk, mlinar in posestnik v Cerknem 43.	347
MOTOCIKLISTI! V novoodprti prodajalni Cremascoli, Via S. I.azzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobite vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera, Har-ley-Davidson in Harlette (motor Puchj.
316
PEPINA LAVRENČIČ iz Dutovelj, ako ste brez shižbe, zglasite se v Via S. Francesco 31.	351
SLUŽKINJA, mlada, velča v kuhanj«.
se sprejme. Via Fabio Severo 16, II., desno.	330
14—15.LETNO dekle, z dežele, sprem« mala družina. Via Lsunarmora, Rocol,
trgovina jesivin, Rodella,	348
MLAD uradnik z večletno prakso, veič slovenskega, italijanskega, srbohrvaikega in nemškega jezika, knjigovodstva in korespondence išče mesta. Naslov pri tržaškem upravništvu.	335
RADI SELITVE se proda trgovinska o-prema in lovska puška (drilling). Več se izve v črničah hšt. 94. «	345
BRIVSKI pomočnik, mlad in priden, se sprejme. Brivnica Žgavec, Vipava 54.
327
MIZARSKA DELAVNICA s strojnim o-bratom, moderna naprava z električnim in parnim pogonom za 40 delavcev s« proda, kakor stoji in leži s poslopjem in zemljiščem v bližini Gorice. Cena nizka, prilika ugodna. Pojasnila daje Giuscppe Ziani, Gorica, Corso Vittorio Emar.uele 11L. št. 44,1.__341
GLYK0L je edino energično zdravila proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemogiosti. Izdelek lekarne Ca«tel!a-novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42.
3<tf>
BABICA diplomirana sprejema noseče. Beatrice Hladiš, via Madonnina 10 II.
344
BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 2°
265
BABICA, izkušena, sprejema noseče, Via Chiozza 50.	349
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša predraga mati, sestra
Jesipina Sonce roj. Sfepanžlc
po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirj-joče, mirno v Gospodu preminula.
Zemski ostanki blage pokojnice se preneso v torek, dne 15. t. m., ob 15. uri iz mrtvašnice mestne bolnice na Prošek, kjer se bo vršil pogreb ob 16.30 na domače pokopališče. TRST, 14. marca 1927.
Albina, Marila, Dfago, Všcia, otroci. Marija, mati. &nteni|a por. Košuta, sestra. Josip Stapancis, brat, ter družine Stoka in Ksšuta«
Odlik. pogr. poijetj« Huova Irrpreja Corso V. E. II!, 47
Velika manufakturna trgovina
© ^
ffiCiršBCti 3 gorica m Med 3
Največja izbera moškega in ženskega sukna za obleke, hiačevine, žafneta, zefirja, perkala, prtenine, perila, brisač, zaves, posteljnih pregrinjal, odej volnenih in bomtražastih, volne in žime za žimnice 4er vsakovrstno perje
Vtl&« izberi izistivljenili oSlek za msštte [n fieclis.
Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejme vsako naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah.
Velika izbera kožuhoviti.
Na drobno! 1053 Na debelo !

PODLISTEK
(49*
V. I. KRIŽ A NO VSK A:
ROMAN
Ruta je vstala, skuhala prijeti moža za roko, -uprla vanj svoj proseči pogled ter zacepetala:
—	Ah. Samuel! usmili se me, ne sili me, da »loram obujati spomine na preteklost. Reci mi besedo odpuščanja!
Mladi mož je prezirno odstopil.
Prosim brez komedije; prišel sem govoriti o stvari, a ne gledati gledališke prizore; priznaj, bezčastna ženska, vse podrobnosti tvoje nesramne zveze.
Ko je uboga Ruta videla njegove izrabite kretnje in slišala njegove hladne, krute besede, je za hip zardela. Človek, ki. je stal pred njo in ki je 11 i nikoli ljubil ter jo tako neusmiljeno obsodil, jo je za hip zmedel.
—	Dobro! — je rekla čez nekaj časa z bliska jočim pogledom, — povem ti vso resnico, toda najprej moram govoriti o tebi, ki si kriv mojega ponižanja. Zakaj si se oženil z menoj, če si ljubil drugo? Ko sem teden dni po poroki zvedela, da si me ponižal na stopnjo živali v svoji hiši, sem te prosila, da me odpusti in mi daj prostost; ti nisi hotel tega napraviti, ti si me prikoval k sebi ter mi vračal brezumno ljubezen, ki sem jo čutila do tebe vkljub vsemu, s hladnostjo in preziram, ter se me uporno izogibal in me sirovo odbil vsaki krat, ko sem se ti hotela približati.
Ruta je povedala možu vse, kar se je zgodilo od tistega trenotka, ko je vdrla v njegovo sobo, gnana tja od ljubosumja,
—	Po prvem slučajnem snidenju s knezom, — je nadaljevala, — sem se vrnila v tvojo hišo s čisto vestjo; knez, kot pošten človek, se je zado-veliil z obljubo, da ga pozovem, če se bom čutila nesrečna. Prilegla sem si, da nikoli ne napravim
tega, ker sem hotela ostati poštena, in ko si mi povedal, da odpotuješ v Pariz, sem te prosila, da me vzemi s seboj, ker sem se bala dolgotrajne samote in zapeljivih misli. Ti si me tako jezno odbil, kakor da sem te s svojo prošnjo užalila; žena ti je bila vedno odveč v tvojem življenju; nikoli ti ni prišlo na um, da si je utegnilo to bitje želeti nekaj več, kakor je gospodinjska vlogra, da ima srce, čuvstva, katera si ti v njej zlmdil, nikoli pa ne zadovoljil; da imaš dolžnosti tudi napram njej, in če si ji odrekel ljubezen, bi moral zame-niti to čuvstvo vsaj s prijateljstvom. Razdražena in z užaljenim ponosom sem se začela sestajati s knezom; njegova ljubezen mi je laskala in me opajala; vanj sem vlivala vsa čuvstva, s katerimi nisem vedela kaj početi do tedaj. Da, onečaščena sem, propadla sem, toda ali bi bila padla tako nizko, če bi me človek, ki je pred Bogom prisegel, da me bo ljubil in skrbel zame, vodil in me podpiral, namesto da me je odbijal in preziral. Nimam iič drugega povedali, no tvoja lastna vest ti bo velela., če imaš pravico biti moj strogi sodnik.
Vsa zasopla Qd razburjenja je Ruta umolknila in se spustila v naslanjač. Postopno z njenim pripovedovanjem je postajalo Samuelovo obličje vedno bledejše; vsaka njena obdolžitev ga je udarila po glavi kakor kladivo; nepodkupljivi notranji glas mu je pravil: «Vse to je resnicam. Toda zakaj se je predrznila maščevati se nad njim tako, da si je izbrala človeka, ki ga on smrtno sovraži? Bes, ki je kipel v njem, ga je zaslepil in zamoril v njem čuvstvo pravičnosti in usmiljenja; z jedkim, prezirnim usmevom je rekel:
— Čudim se spretnosti ženske taktike, ki zna obrniti orožje in se izpremeniti iz toženke v toži-teljico. Jasno je, da če hočeš veljati za nedolžno, moram biti jaz krivec, — jaz sem kriv, da si padla tako nizko, jaz sem ti vdahnil misel, da si izberi ljubimca in me osreči z nezakonskim otrokom. Na nesrečo pa se jaz ne morem primati za krivega; jtz sem ti dal vse razen svoje ljubezni in mnogo je žen, ki ne najdejo ljubezni v življenju.
Nešteto je žen, ki iščejo in najdejo v materinskih in "gospodinjskih dolžnostih smoter svojega življenja! Imela si otroka, utegnil je priti še drugi; njih vzgajanje v mirni in bogati hiši ni nič manj vredno, kakor so romantične sanje. Toda bodi dovolj o preteklosti, zdaj je treba govoriti o bodo čnoett. Zalotili smo te v prešestvu s kristjanom, nosna si in Levi je priča o tem, da sem te našel na mestu zločina. Mogel bi se ločiti od tebe in te poslali nazaj očetu, toda zate kakor zame bi bila sramota strašna in jaz sem trdno sklenil, da ne postanem predmet zasmehovanja. Sramota se ne sme razširiti preko teh sten in dam ti najlepši izhod, ki se ga boš rade volje poslužila, če ni v tebi čut lastnega dostojanstva in sramu popolnoma zamrl.
Šel je v buduar, prinesel od tam Ust papirja, črnilo in pero; nato je nalil vina v kozarec in vsul vanj beli prašek, ki ga je vzel iz žepa.
Z grozo in mučnim nemirom je mlada ženska zasledovala moževe kretnje.
—	Zdaj vzemi pero in napiši, kar ti bom narekoval.	r
—	Ne morem, ne razumem, — je zašepetala Ruta in se odmaknila.
—	Ukazujem til — je izpregporroril Samuel z drhtečimi ustni ter zgrabil Ruto za roko tako močno, kakor da jo hoče zlomiti.
Mehanično, kakor bi bila uročena, je mlada žena napisala sledeče narekovane besede: «Iz rasnih vzrokov nočem več živeti. Bog in moji sorodniki mi bodo oprostili mojo odločitev ter ne bodo nobenega obdolžili zaradi moje smrti, ker grem v smrt iz proete volje. Ruta Meierjeva».
Bankir je prebral list, ga vtaknil v žep, vsel v roke kozarec in hladno dejal;
—	A zdaj pijte z isto smelostjo* • katero ste me varali in onečastili moje ime.
S pridušenim vzklikom je Rut« puekutikt s naslanjača in se z obema rakoma prijeta, sa gtevo.
—	Umoriti me hočeš, toda to nI mogo%! Ne, ti me samo plašiš. Če sem še tako kriva, nlm&8 pravice mi vzeti življenja!...
Padla je na kolena in se oprijela moževe obleke.
—	Samuel! Samuel! imej človeško srce. Loči. se od mene, zapodi me, jaz pojdem iz mesta., nikoli: več ti ne pridem pred oči, nič ne bom zahtevala od tebe, samo pusti mi življenje!
—	Seveda, ti bi šla od mene in bi zahtevala pomoči in podporo od kneza, — je izpregovorii težko sopeč Samuel ter prijel za roko Ruto, ki je še vedno klečala, ter jo povlekel k mizi.
—	Pij, podla, strahopetna, razvratna ženska! Pomni, da ne pirdeš živa iz te sobe in da mora-nezakonski otrok umreti s teboj.
—	Ne, ne, nečem umreti, bojim se smrti, — je stokala mlada žena in se umikala, iztegnjen' roke pred seboj.
—	Vzor junaštva in vzor čednosti si, — je pripomnil ujedljivo Samuel; — toda takrat bo« morala biti hrabra tudi proti svoji volji. Dam ti pol ure za premišljanje, da se spraviš z Bogom in pripraviš na smrt.
Sedel je, vzel uro iz žepa in jo položil na mizo. Ruta ni nič odgovorila; v planu*oečem moževem pogledu je čitala kruto obsodbo. Izmučena in vsa iz sebe od groze je uprla svoje izbuljene oči na* kozarec, v katerem je bila surirt; takega konca se je bala: vse v tem mladem organizmu, ki je bil poln življenja, se je upirajo uničenju in kaplje mrzlega potu so ji stopile na Čelo.
Hudo vznemirjen je Žilber Netoeu sledil razvoju strašnega prizora. Odločnost, ki je bila za^-črtana na bledem, brezčutnem bankir j evemi obličju, ga je uverila o končnem poteku tega pri-jora in zbal se je za svoj plodonosni načrt.
—	Ah, prekleti, židovski razbojnik, — je mrmral jezno, — če si kaj ne izmislim, bo umoril teničtno in potem zbogom njeni briljanti! Toda ka4 je početi? Minute so štete I
Nekaj trenotkov se je poglobil v razmišljanje^ nafto Je zlezel z drevesa in se plazil dalje ob hiši, skrivajoč se v mraku.
Spomini na pokojnega dr. flleksilo Rojca
(Konec; gl. tudi «E.» od 13. t. m.)
Kakor vselej sta se oba psa pozdravila z besnim, hripavim lajanjem; le s težavo smo krotili oba in marsikatero sta dobila po koti. Stefe se je bil medtem neprevidno približal s košaro, psa sta zavohala vsebino, začela sta naskok na divjačino; da nista bila zvezana, bi bilo ob dečka, zajca in še ob košaro. — Tam daleč za vasjo sem vedel za veliko senožet, kjer je že poganjala zelena otava. V senci pustim veselo družbo s psoma, zaj ca pa vzamem iz košare in ga vodim na vrvici po rosni travi dve sto korakov v hrib, ga skrijem in privežem pod gostim grmom. Ko se vrnem, privedeva z dr. R. besna psa na sled ... Tulila sta oba, oči so jima plamtele, težko sva ju držala, ko sta divjala in uaju na napetih vrvicah vlekla po sledu. Zaman je bil bič, zaman prijazni klici: «Išči po-ča-iii, Argo! Lang-ssm, Lord priden pesek !»> — Toda pravi cirkus je začel šele prod grmom, kjer je v smrtnem strahu čepel ubog. zajček. Ni pomagalo klicanje, ni izdal bič, vsi trije smo kričali: «Pfui IlasN, psa pa sta hropela in na vse priteče hripavo tulila in grozila arrrr, rrravs!» Zajček jo je hotel odkuriti, natezal je verižico rn visoko poskakoval v zrak, ko da se je ujel na zanjko... Čitatelji-lovci »o gotovo že videli tak rmičen prizor, ko se zajec z divjimi skoki hoče rešiti zanjke, ki mu pri tem vedno bolj in bolj stiska vrat. V naalici privežem svojega psa ob debelo vejo, ulovrm iz-mučenega zajca in pokličem dečka s košaro. Lorc! in Argo sta nehala lajati in sta molela iz širokih gobcev dolga slinasta jezika. V bližnjem kalu sta se napila in ohladila. Zamislfl sem drug način dresure.« Ne sineva voditi na fermo obeh psov naenkrat, ampak vsakega posebej, da ne bosta drug drugetnu nevoščljiva!« .sem priporočal. Zop»t. sem nesel zajca daleč na drugi hrib in dr. R. je začel s svojim Lordom. Uspeh je bil isti ko prej...
—	«Dosti imava za danes!» je dejal doktor in odpenjal srajco ker je bilo vroče od dela in solnca. Dečka z zajcem sem poslal na dom, psa pa sta bila tako utrujena, da se jima ni ljubilo klati se, dasi sva ju bila razvezala.
Sredi avgusta je začel lov na jerebice. Lord in Argo se nista ni tu izkazala. Ako sta izsledila kito, nista nikoli obstala pred njo kot bi morala, tomveč sta jo razpo-dila m divjala za ptiči do vrha strme KobiTce. Včasih sva opazila, kam so sedle in sva šla hkrati. Doktor je zasmodil dvakrat jaz sem oddal le en strel, ker sem dobro videl, da sem zadel eno. «Ha-haha» se razveseli g. R., «že dolgo se mi ni posrečilo z dvojnim strelom ubiti dveh jerobic...»
Od<ihdob sem jaz lovil proti Pu-štalam, on pa v nasprotni smeri mid vasjo, tako da v veliki razdalji ni slišal drug drugega streljati. Moj pes ie postal za spoznanje boljši, kedar je lovil sam. Ko se je u-trudiJ, je iskal še dosti tndrno in počasi, pa jo bilo zabave in plena tudi. Nekega dne pride dr. R. na moj dom in mi potoži, da jo*Lord — bolan.
—	cKa.j ]>a mu je, ko je bil vedno zdrav,živ pa še preveč?«
—	«ObstreJil sem ga..... Mrli a je
postajala vedno bolj divja m nou-£iiana, pa sem z drobnimi šibrami zasmodil za njim, da se odvadi onenui nediscipliniranemu dirjanju po vsakem strelu. Pridite, da vidite še Vi, kako uboga žival trpi. Lord ie ležal v hlevu na slami. Rop in noge je imel stegnjeno, da ie bil videti daljši. Mrzlica ga ie tresla, shujšal je bil, imel je kalne oči in suh nos.
—	fcKaj bi Vi napravili v tem slučaju ?» me praša doktor.
—	«Ustrelil bi psa, da ga ne bi vidri trpeti, ali pa bi mu deval mrzle obklade, kakor ste mi jih bili Vi lanisko zimo predpisali, ko sem imel pljučnico in mrzlico. Dajte mu vrh utega malo — kinina!»...
V dobrih 14 dnevih je Lord ozdravel, a ni hotel z gospodarjem na lov. Ako je videl puško, je stisnil rep med noge, povesil glavo do tal in žalostno cvilil; še mesece pozneje se mu ni ljubilo dirjati, pa tudi loviti ne: hodil je tih za gospodarjem, češ. nazaj ne bo streljal, pred puško pa me še sam hu-dir ne spravi več....
Gospod svetnik se je od srca smejal in je mojemu pripovedovanju tudi — verjel, kar z vso gotovostjo upam in pričakujem baš tako od svojih prijaznih Čitateljev. Uživam namreč nekoliko slovesa ko pisatelj lovskih humoresk, a nikoli ne — lažem. Edinole pri zadnjem pogonu, ko se lovsko srce ogreje in domišljija razklamti, povem še jaz kakšno za smeh in zabavo toda le zato, da dokažem, da no znam samo streljati, temveč še lx>lj debelo lagati kot drugi ljudje, ako je ba.š potrebno. — V potrdilo istinitosti te črtice je dejal gospod L-an, da šele sedaj razume obnašanje lovskega psa, s katerim se je ponašal njegov oče. ki je bil na glasu kot lovec in strelec. Ta pee, ki je slišal in tudi slaial na ime Milano, je bil izrednih lastnosti: lovil je vztrajno in mirno, obsreljenega zajca je dohitel in lepo prinesel gospodarju, rad je plaval za racami v Vipavi itd., toda z drugimi lovci ni nikoli maral iti. «lmel sem morda 17 let, pa sem v počitnicah še jaz vzel očetovo puško ter na prvi ln zadnji krat poskušal lovsko srečo. Toda pes ni hotel z
menoj. Nato pa oblečem očetove škornje in drugo obleko. Pes me prevoha in se je dal izvabiti. Za vasjo proti Batu jam skoči lep zajec, jaz ustrelim, a doi#oufcu de dlake ne zasmodim.... Pes me zanič 1 j ivo pogleda in povoha, pa jo v velikih skokih odkurt pod domače ognjišča. Morda je i on nekoč dobil od nerodnega lovca nekoliko šiber pod koto, pa ni zaupal nikomur kot mojemu očetu.»
— «Prav je imel, pri njega du£H» mu odgovorim in grem svojo pot.
Gospodarstvo
SEMENA, KMET. POTREBŠČINE
TršaSka kmetijska dražba v Trsta ima v zalegi: Semena, vrtna in poljeka, dospela iz Nemčije.
Trave in detelje zajamčene zadnjega pridelka, detelje brez prede-nice.
Rasne kmetijsko ere4|e ročno in vprežno; pocinkano žico za vinograde, šape okolic arake in kraške, železne vile, grabl-je, cepilne no*e, dreveene škarje, ter razno drugo orodje.
Drevesa! karfeooilej ali teadrin, preizkušeno sredstvo zoper škodljivce in zajedavce sadnega drevja.
Umetna gmejlla. Mešanica za krompir, superfosfat, kalijeva sol, amonijev sulfat, čilski soliter.
Čebelarske potrebftčlae nam dospejo v kratkem.
SEMENSKI OVES IZ 6EŠKE sprejemamo naročila le do zadnjega t. m.
ŽVEPLO IN MODRA GALICA SIJ&a se čas preskrbe. Ne zamudite določiti vaižo potrebo. Cene modri ga&ci, neznSki v sodih, smo Močili za vagoaska naredila zad-aj«oa t. m. po lir šteriin 22.10 cif Trot, B*oc*rte)3no.
SEMENSKA AJDA Sprejemamo naročila »a semensko ajdo, ter opozarjamo, naj se ne odlaša na zadnji trenutek. KOSE ZNAMKE «IBKXKUa» Zadruge in psepredajalea, kateri petrebnjejo večje itevSo kes «Mer> kar>, vabime, da prijavijo množino, ki jo bodo potrebevaH. Semenski krompir iz Jugoslavije.
Letošnji uvoz jugoslovenskega krompirja se bo kmalu zaključil. Požurite se z naročili.
3EBELAKSKE POTREBŠČINE,
ki jih je prejela Triafta kmetijska dražba: vse kovinske predmete za A. - TfiMirtttm panje,
in sicer: matične rešetke navadne in novejše iz pocinkastih palic, raastojigča, kvačice, zacbtjače in šablone, pocinkaste palice 8 mm za d ali satnike, koviri&ke zapahe v* žrelo, ključice za vrata in brade, ključavnice za vrafta, tečaje za vrata in brade, mreža pocinkana za okence, zapiral ni k o za zaklop-nice in vse druge kovinske predmete.
Razen tega ima še raznovrstne pločeviiaa-ste pitaknike, klešče za A. - Ž. panj, nože in vilice za odkrivanje satja, svetilke in cevke >:a zalivanje voska, šila in luknjače za vrtanje luknjic, kolesca za vtirauje žice, iino počrnjeno žico, .-»četke za ometanjo čebel, strgulje, *trgulje z lopatico, počinjena sita za či&čenje medu, čebelarske maske za obraA, kadilnike in samo-ka-dilnike (avtomatične), ki ©tke za matice.
PoJeg tega še trčalnice za med, originalne najboljšega nemškega dela, in satnice iz čistega voska, katere se dajo tudi v zameno za vosek.
Tržaška kmetijska družba nabavi tudi vse druge čebelarske predmete, ki jih ne bi imela v zalogi, in so na razpolago najrazličnejši ceniki najboljših tu- in inozemskih tvrdk,. tako da ji je mogoče preskrbeti katerisibodi čebelarski predmet. Tržnika kmetijska dražba v Trstu ul. Torre bianca 19, tel. 44-39.
8IZMi ZANIMIVOSTI
Kako živi bivša cesarica Žita
V	zadnjem času so listi, ki poročajo o naklepih monarhistov na Madžarskem in v Avstriji, večkrat pisali o bivši avstrijski cesarici in madžarski kraljici Žiti Habsburški, ki sedaj biva na Španskem v mestecu Le-quitto.
V	Budimpešti se je mnogo govorilo in se tudi sedaj še govori, da se Žita na vse kriplje trudi, da bi obnovila staro podonavsko monarhijo, da je vedno v stikih z monarhisti bivše stare države, da vzgojuje svoje otroke v cesarskem duhu, da. vzdržuje še vodno sijajni »visoki dvor» itd.
Te govorice so zelo neljube madžarskim legitimistom, ker po njihovem mnenju škodujejo ugledu 4>odočega madžarskega kralja. Zato so jih legitimisti začeli z vso vnemo tajiti. V svojih glasilih objavljajo od čaasa do časa. da bodoči nosilec krone sv. Štefana živi zelo skromno, da nima nikakili dohodkov, da Žita z največjo težavo vzdržuje svoje otroke itd. Opetovatvo so se pojavile v raznih listih vesti, da živi kraljevska družina v hudih stiskah, in pričeli so cek> že zbirati darove zanjo. Pred kratkim pa je dospela iz Španske vest, da je Žito na potovanju v
Lurd doletela huda nezgodo. Med vožnjo se je avtomobil, v katerem je potovala bivša cesarica s svojo številno družino, prevrnil in pri tem se je njena 8-letna hčerka nekoliko opraskana, dočim sta bila častnika, dodeljena spremstvu, težko ranjena.
Ta vest najbolje dokazuje, da bivša cesarica ne živi tako, kar kor trde madžarski'monarhisti. Če je Žita mogla potovati V Lurd s celo svojo številno družino, je morala pač imeti nat ra^ poU^o več avtomobilov. Tudi dejstva, da je imehi na potova^ nju posebno spremstvo, je v kričečem nasprotju b njeno veliko bedo.
Zeaimira fed&o.
Iz Pariza poročajo, da je priznani kritik in publicist Jacques Bou-lenger, napisal članek o umrli pisateljici George Sand, v katerem je trdil, da je bivša francoska pisateljica zelo čudno živela, da je imela veliko ljubezetiskih afer in razmerij in da jc sploh bi*a čudnih rnauir in obnašanja. Ker pa ima imenovana pisateljica med svojimi sorodniki že živo ne>ko vnukinjo, se je zgodilo, da »e je ta, razžaljena radi oskruinbe spomina svoje babico... užalila in napravila tožbo. V obtožbi zahteva nečakinja, da gd. Jacques Boulenger na ta način opere madež, ki ga je vrgel na francosko pisateljico, da plača 10.000 frankov. De«ettisoč frankov za stvar, ki je splošno znana in bi jo vsak podpisal.
Kritik je moral vzeti odvetnika. Pa nekateri .menijo, da bi se lahko sam branil! KaKo bo stvar izpadla, se še ne ve, vendar pa se je škandal ček takoj raznesel in veliko imajo o njem govoriti po pari&kih salonih in uredništvih!......
Premeten, f&raoa.
Pred par meseci je odkril amerikanski egiptolog dr G. Reisner, kakor je svoje dni tudi poročala Edinost, v bližini glavnih treh piramid pri Gizeh nedaleč od Kaire globoko pod zemljo novo grobnico. Bila je to grobnica matere faraona Keopea, Hetapleres po imenu. Keops jo bil oni faraon, ki si je dal prvi med faraoni postaviti največjo piramido-. Iz napisov v tej novi grobnici in sicer v prvi sobi je razbral amerikanski učanjak, da se nahaja za steno prava grobnica matere faraona Keopsa z vsemi dragocen ostmi, kronami, zapestnicami, zlatimi haljami itd. Ta napoved je razburila v veliki meri vse učenjake, ki so komaj pričakovali senzacijonelnih odkritij, saj je trii Keops iz četrte dinastije in je vladal štiri tisoč let pred Kristovom, torej je bil grob Keopsove matere skoraj dva tisoč pet sto let starejši od groba Tutankaonena, zadnjega faraona iz osemnajste dinastije. Vsega znanstvenega sveta se je polastila radovednost, kake znamenite umetnine hrani ta najstarejši izmed vseh faraonskih grobov. Reisner se je pripravljal dobro na trenutek, ko odstranijo delavci steno, ki je ločila predsobo grobnice od prave krste. Previdno so se odstranjevali kamni, luknja v steni je postajala, vedno večja in kmalu je vstopil Reisner v grobnico. Vidol je krasno krsto iz samega alabastra, toda krsta je bila prazna tudi o vsem bogastvu, o katerem so govorili napisi v prednji sobi, ni bilo ne duha ne sluha. Kaj se je bilo zadalo? Dr. Reisner jo je kmalu pogodil. Faraon Keops se je bal tatov, ki niso imeli prav nobenih ozirov do mrličev in so radi zakladov in nakopičenega zlata oskrunjali grobove, zato je napisal na stene, da se nahajajo zakladi v sosednji sobi, medtem ko je skril truplo svoje matere z vsem lepotlč-njem in vsemi zakladi v posebni grobnici. Dr. Reisner meni, da se nahaja prava grobnica pod sedanjo, zato bo nadaljeval s svojim kopanjem* Faraon Keops je pa s svojim kažipotom spravil tatove in učenjake na nepravo pot.
Ruski tisk v Ameriki
Te dni je ruski tisk v Ameriki praznoval 60-letmco svojega obstoja. Prvi ruski list je izšel v Ameriki leta 1867. v San Franciscu (Združene države). Bil je to «Vjestnik Aljažki», ki ga je izdajal svečenik A. Goji-čarenko. Pozneje je list preme-njal svoj naslov v «Svobodo«. Sčasoma, ko je število ruskih naseljencev v Ameriki narastlo, je narastlo tudi »tevik> časopisov in sedaj jih izhaja preko sto. Skoro v vsakem večjem mestu Združenih držav izhaja, ra^eri tednikov m mesečnikov, kak velik ruski dnevnik, v nekaterih mestih, kakor n. pr. v New-Yorku, celo dva. V presto-lici Združonih držav izhajata «Ruskij Golos» in «Novoje Rusko je Slovo«; prvi je v preteklem februarju pra.znoval deseto obletnico svojega obstoja, drugi pa izhaja že celih 14 let. V Chicagu izhaja veliki ruski dnevnik «Razsvjet».
A. Gončarenko, izdajatelj «Vjestnika Aljai>kega» in «Svo-bode» je začel svoj novinarski poklic čis^to po ameriškem, načinu; bil je izdajatelj, urednik in r a«; prodajalec obenem. Rusko časopisje se je začelo razvijati, kakor smo že omenili, ko se je začelo množiti Število ruskih naseljencev, in sicer proti
koncu preteklega stoletja. Začetkom 20. stoletja je pričelo izhajati mnogo revolucionarnih časopisov, med katerimi so bili najbolj rasftirjeni «Hljeb i Volja*, glasilo udruženja ruskih delavcev, «Naše Z nam j a*, organ industrijskih delavcev, in komunistično glasilo «Vo4na». Razen informativnih listov so tu pa tam začele izhajati literarne revije, ki so pa radi pomanjkanja literarnih sil kmalu prenehale. Temu neuspehu so od pomogli ruski dnevniki s tem, da so poleg informativnih člankov zarčeli priobčevati tudi literarne in znanstvene spise. Ruski listi v Ameriki stoje, kar se tiče finančnega položaja, na. trdnih nogah, ker imajo mno#o čitatelje v in zadostne dohodke.
Odmev kitajskih dogešItiTv v Jnžni A*m
Po vesteh iz Bomba j a se zna pripetiti, cLa po zadnjih dogodkih na Kitajskem izbruhnejo v Indiji novi hudi nemiri. Prvi znaki teh nemirov so spopadi, ki se dogajajo skoro dnevno v večjih mestih med llindujci in muslimani. V Kaikuii je policija odkrila tajno tovarno za bombe, katerih je bilo mnogo zaplenjenih. Organ indijskih nacijona-listov, ki se borijo za neodvisnost Indije, oziroma hočejo doseči najširšo avtonomijo, je poročal, da je policija odkrila v zadnjih dneh tudi mnogo tajnih tiskarn, ki so tiskale razne prevratne letake in brošure. Ob otvoritvi indijskega kongresa je njega predsednik izjavil, da veliki prevrati na Daljnjem Vzhodu ne morejo odtat-i brez vpliva v Indiji. Napočil je čas, ko je treba začeti misliti na federacijo azijskih narodov. Kal-kutska občina, kjer >40 nacijona-listi v večini, je odbila pradlog, da bi njeni zastopniki prisostvovali spre j emu indij ske^ra podkralja, komunističnemu poslancu Saklatvali, ki je, kakor znano, edini Indijec v angleški spodnji zbornici, je pa poslala prisrčno brzojavko, v kateri mu izraža svojo solidarnost z njegovim delom na političnem polju.
Nova katakevuba.
Leta 1915. je odkril varšavski stannoslovec profesor Stiegler v bližini apijske ceste, ki je vezala stari Rim s Capuo, novo katakombo, katero je lansko leto grof WurmbranJ natančno preiskal in jo popisa* v umetniškem časopisu «Belvedere». Katakomba se nahaja nasproti trapistovskaciii sasuo*ta-nu na omenjeni cesii in sicer sedem metrov pod zemljo. V njej jc ohranjenih več stenskih grobov z okostnjaki in mnogo slik in znakov iz prve krščanske dobe. Slike, katerimi so okrašene stene, so povečini vzete iz lovskega, življenja, kar je prineslo katakon:bi priinw?k «!ovska». Na eni je naslikan ptičji lovec z vso tozadevno lovsko opremo, na levi mu lovi pes zajca, na desni prihaja mrjasec iz gozda. Druga slika predstavlja lov na jelena. Vse slike so dobro ohranjene, in živali na slikah so se vse dobro pogodile, da jih lahko vsak na prvi pogled spozna. Sklopa se iz teh slik, da so se Rimljani tudi v tretjem m četrtem stoletju t j. v dobi «lovske katakombe» še bavili z lovom. Bati se je pa, da se vdre sama vase ta katahomba, to pa. radi množečega se prometa na apijski cest i in radi tega, ker se nahaja na peščenem svetu.
Zavarovanje zoper deževno vreme
Kadar bi se človek najbolj veselil lepega vremena, posebno ob času poletnega dopusta, pa pride dež, ki mu pokvari večkrat ves dopust. Na Angleškemu in v Ze-dinjenih državah poslujejo že par let sem posebne zavarovalnice zoper dež. Kdor se zavaruje, pove, kam jo misli mahniti in kdaj in koliko Časa bo zunaj. Na podlagi tega se mu določijo premije, ki jih mora plačevati. Če je dež, mu izplača zavarovalnica zavarovalnino, s katero si labko človek pozneje privošči isti izlet, če je pa lepo vreme, je pa zavarovalnica na dobrem. Sedaj so uvedli tako zavarovanje tudi na Nemškem. Za kraje, kjer vedno dežuje, se mora plačati višje svote kakor za krajo, ki so znani radi su£e. Tako zavarovanje je zelo dobro došlo uradnikom. Tudi hoteli in gostilne se lahko zavarujejo, ker jim deževno vreme napravi mnogo škode v obratu.
Ve—čtiiMe na morju
Proti koncu tekočega meseca pride v hamburško luko parnik «Rijudam» s 491 amerikanskim! dijaki in dijakinjami, ki potujejo s 70 profesorji okrog sveta. Parnik je plavajoče vseučilišče, ker se vrše med potovanjem predavanja in se bo štelo to potovanje v učno dobo. V Hamburgu in Berlinu bodo potujoči študentje gostje tamošnjih vseučilišč. Iz Hamburga odpluje parnik v Kopenhagen (Dan«ko), Oslo (Norveško), London in od tu se vrne v New York.
Kemec dolge pravde
Sodnijski odbor anglečk. kronskega sveta, najvišji sodni dvor britake države, jc odločil v dvajsetletni pravdi med Kanado in Novofundlandijo. Slo je za nič
manj ko 120.000 Stirijaških milj na Labradorju. Na tem spornem svetu so krasni gozdovi, ki predstavljajo kot surovina za papirno industrijo velikansko preonoženje kakih 50 milijonov funtov (nad pet milijard in pol lir). Nespora-zumljenje gre sto let nazaj, ko se je sklepala pogodba med pokrajino Quebec in Novofundlandijo. Meja med obema na labradorskem poluotoku ni bila jasno začrtana. Najvišji sodni dvor je te dneve prisodil sporno ozemljo Novifund-landiji. Pravdni stroški so narast-li v dvajsetih letih na skoraj tri milijarde lir.
Na Hiontblanc v dveh urali.
Montblanc je najvišja gora v Evropi. V kratkem času bo lahko prišel turist na vrh v dveh urah in sicer brez vodnika in nosača. To bo omogočeno, ko se otvori nova proga z vzpenjačo od Chamo-nix-a do vrha Aignille du Midi. Železnica, ki spominja na kako veliko hotelsko vzpenjačo, sprejme lahko petdeset do sedemdeset potnikov. Z delom za to žično železnico se je pričeio že pred sedemnajstimi leti, toda prekiniti se je moralo radi vojne. Vožnja do Ai-guille du Midi bo trajala eno uro, od tu do vrha Montblanca bo vodila lagodna pot po kateri se pride v eni uri do cilja.
Srark znamenitega kritika in pisatelja.
«La Fiera Letieraria)> poroča, da je osemindvajsetega februarja tega leta umrl znani kritik in pisatelj Geo-rg Mauriz Cohen Brandes, v starosti 85 let. V času, ko sta Danska in Norveška, politično sicer razdeljeni, toda enotni po jeziku in literarni tradiciji... postali moderni državi, predmet zanimanja vseh evropskih iiteralov, je on z Ibsenom in Bjornsonom tvoril znamenito trojico kulturnih delarvcev, ki je iz mrzlega severa sipala luč svoje kulture na celo Evropo.... Ib-sen s svojo dramo, Bjomson s svojim strogim moralizmom. Brande« je spisal od svojega dela «Duali-mn v sodobni filozofiji)) (L; l<S(h^ več kot sedemdeset knjig... Delo ki mu je prinesio svetovni sloves in fcriumf po celi Evropi, pa je bilo «Veliki tokovi v literaturi osemnajstega stoletja «Njegova zadnja knjiga je bila: «Legenda o Kristusu*, s katero je skušal dokazati ne-eksrstenco (nobitnost) Kristusa, v zbudi vsi tako okrog sebe nov vihar debat in razpravljanja. Med vojno je zavzoi enako stališče kot Barbusse (katerega roman poznamo pač vsi, saj je izšel pri nas v dveh prevodih. To je «Ogenj») in Romam Rolland. In sicer tako trdno, da si je napravil za sovražnike vse francoske intelektualce, čeprav je bil na njihovi strani....
Največ se je udejstvoval na polju kiriLiko. Njegove kritike so bile sicer zelo originalne in rezke.... slabi pa jih ena stran ker je pravzaprav poniževal one vrednosti, ki so bile splošno priznane, povzdigoval pa one, ki so bile splošno manj priznane in drugovrstne. Seveda je delal to pač lahko tak mislec, ki je lahko zgostil vse svoje teorije v stavek: «Vse jo laž».. _D. B.
DAROVI
Namesto venca na grob pokojni Viktoriji Grgič iz PadriČ je darovalo omizje pevskega društva «Slovan» v nedeljo dne G. t. m. L 47.50 za Šolsko društvo.
Gosp. Josip Čotar daruje L 5 Šoisk. društvu.
Vsem cenj. darovalcem prav srčna hvala!
Pfftđiio pr o slete ZUT9 In Sttui&Kd
obM&U zlatarno	3 ! 1
STSf5f^S4 Via Mraml Ji. 4S
kjer dobite najvišje cene. - Kupujem listke mestne zastavljalnice.
I M— j« -----

;
▼ Trat«. 4m_
Tvrtka H. petrič v P stolar
priporoča rvofo bogato salotfo ur, tlmtik in srebraifc predmetov in raznovrstnih daril.
Zaloga originalnih iWalnih strofer «Sn« gcr». Prodaja tudi aa obrok«. Ponk v ▼•zanju brezo lačno.	193
san:
is
Zobozdravnik
lasa
Dr. SARDOC D.
ordinira v TRSTU
Vil M. R. imbtiioi it. 16. III. im Vil S. ItiniRftt)
od 9-12 ln od 3-7 110 -
m
Odhodi viakov
Pomen kratic: o — osebni, ob — ubrzani, b — brzi vlak, m — mešani vlak
TRST — TRŽIČ
5 (o), 5.25 (o), 6.10 (o), 6.45 (b), 7 (b), 8.25 (o), 8.50 (b), 10.35 (i), 12.30 (o), 15 (b) 15.15 (b), 15.25 (o), 17 (b), 17.25 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 19.20 (o), 20 (bi. 23.45 (o) TRŽIČ — TRST 4.31 (o). 6.57 (o), 7.10 (o). 8.C3 (o) 9.23 (b), 10.07 (ob). 10.42 (b). 10.55 (o). U.46(b)
13.49	(o, se ustavi na Bivrji, v Grijanu in Miramaru), 13.35 (b). 14 (o), 16.11 (o).
17.14	(o), 17.43 (b), 18.— (o|, 19.24 (b), 22.01 (o). 22.32 (o) 23.12 (b).
TRST — BENETKE
5	(o). 7 (b), 8.05 (b). 8.50 (b). 10.35 (b|.
15.15	(b). 15.25 (o), 17 (b), 18.10 (L), 13.2C (o), 20 (b), 23.45 (o).
BENETKE — TRST
0.40	(o). 5. 25 (o), 6.32 (1-2), 8.10 (b). 8.57 (b), 10.55 (b), 12.15 (o) 15 (b), 17.25 (b), 18.35 (oj, 20.20 (b).
TRST — GORICA — VIDEM
a)	i z T r s t a : 5.25 (o), 6.45 (b), 8.25 (o) 12.30 (o), 15 (b), 17.25 (b). 19.20 (o).
b)	iz Gorice: 6.6 (o). 7.22 (o), 8.15 (b), 10.25 (o), 14.28 lo), 16.27 (bj, 19.10 (b), 21.20 (o).
VIDEM — GORICA — TRST
a)	iz Vidma: 5.05 (o), 6.50 (b). 9.06 (o), 12.10 (b), 15.20 (o) 17.20 (o, rlo Gorice), 18 (b), 20.10 (o).'
b)	iz Gorice: 6.08 (o), 7.27 (M,
10.07	(o), 13.02 (b). 16.23 (o), 18.42 (b). 21.13 (o).
TRST — GORICA — PODBtfDO
a)	iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o). 12 to), 17.35 (b). 13.35 (o, doGorice)).
b)	iz Gorice: 7.55 (b). 8.53 (o),
14.08	(o). 17.10 (o), 19 22 (b). PODBRDO — GORICA — TRST
a)	iz Podbrda: 5.05 (o. do GorircJ. 8.45 (b), 11.45 (o). 17.00 (o), 19.40 (Wj
b)	iz Gorice: 5.17 (o), 6.45 (na juin » post.), 10X9 (b), 13.30 (ob), 19.21 (o), 21.03 (b).
TRST — POSTOJNA
1.CO	(b), 5.12 (ob), 7.10 (b), 9.20 (o, do Nabrežine, tu ".veza z vlakom, k» cdhi;* ob 10.13), sr * iz St. Petra 11.52 (el, 11.30 (b), 13.^ (ob. do Št. Petra in v Reko), samo Št. PeAra 16 42 (o). 15.50 (o), 18.35 (o, na Rdko), samo iz št. Petra
21.16	(o), 19.45 (b). 20.20 (b), 24.05 (b|.
POSTOJNA — TRST
2 (b), 4.55 (o), 6 (b), 6.40 (b). 7.25 (bf, 9.30 (ob), 14 (tu), 14.59 (b), 17 (o, do St. Petra), iz Št. Petra 17.40 (b). !8 05 (o).
19.50	(b), 20i>5 (o, do Št. Petra), iz Š«. Petra 21 23 (o).
REKA _ ŠT. PETER
5.25 (o), 8.40 (o). 12 (m), 15 45 (o), 19.i5 (o).
ŠT. PETER _ REKA
5.27 (o), 8.01 (o). 9.24 (o). 11.49 (o), 16.35 (o), 21.49 (o).
TRST — BUJE — POREČ 5X0 (o), 10.00 (o, Buje), 13.55 (o), 18.25 (o), Buje).
POREČ — BUJE — TRST 5.15 (o), 14.14 (o), 16.25 (o, do Buj).
GORICA — AJDOVŠČINA 7.57 (o), 13 05 (o), 19.35 (o).
AJDOVSčiNA — GORICA 4.25 (o). 11 (o), 17 (o).
ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Barbetta, o), 13.03 (o), 17.50 (o).
KOBARID — ČEDAD
6	(o), 10.50 (o), 16 (o).
TRST — HERPELJE — PULA 5.20 (o). 11.55 (o, do Herrelj, tu zveza s prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b), sar.io iz Kanfanara ob 6.08 (o), in 19.50 (o), 19.05 (o).
PULA — HERPELJE — TRST
(Iz Herpelj) 6.39 (o), 4.55 (o), 7.55 (o, do Kanfanara in v Rovinj), 1! 50 (b). 16.35 (o), 17.40 (o, samo do Kanfanara).
m Trstu
uj a
■ST bi
^ 1		
m		Sij
>«niinimtinniiii»»w«mnM «nmi'M«»n»»»«»»«««««««»»w tw«>n«*»»'
Izvršuje vsa tiskarska dela _v najmodernejem stilu kakor j fudf v večbarvnem t sku. Razpolaga z najmodopneii.ni stroji, ; črkam!, • Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim strojam. ; Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah, j
Ul. S. Francesco cTAssisi 20
MOC PRETEKLOST!
Roman v treh delih
Spisala V. J. KrfSamrrska. I* ruščine prevedel IVAN VOUK.
Cena L 6'—, po poŠti priporočeno L 7-40. V inozemstvi L 8*60 pro4i v naprej poslanemu znesku. - Roman je izdala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost r Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. Stoka, Via Milano 57 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - KatoliSka knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher )osip, Postojna.
Vezane r origteftlae platnice (cena L 10) se dotri ▼ knjigami STOKA.