nngnni ion II198337 / ■flinos PODJETJE ZA OSKRBOVANJE GOSPODARSTVA Z ODPADNIMI SUROVINAMI LJUBLJANA "GLASILO” podjetja za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami »DINOS”, Ljub^ana Leto IV 29,maj 1965 Štev. VSEBINA Venceslav Vetrovec; 2o let podjetja Stran Anton Pleč ecNad 15 let v podjetju » Stane Komam Uspeh ekonomske enote Koper v I. tromesečju » Stane Mancini: »Le letos smo v I. tromesečju dosegli četrtino letnega plana" » Stane Koman; Prvih 12 nosilcev značke podjetja » Anton Pie šec: Izvolili smo polovico novih članov v - delavski svet podjetja in delavske svete, ekonomskih enot " Venceslav Vetroveo; Novi člani organov upravljanja ” Anton Plešec; Z delom je treba začeti čimprej » Stane Koman; V Francijo po pobude za boljšo organizacijo » Janez Ramovš; Predlog o pogojih tekmovanja med posameznimi ekonomskimi enotami » Karel Pavletič; Zopet dve nesreči zaradi nepazljivosti » ZAKAJ TAKO? Ali se sramujemo svojega podjetja Anton Plešec;. Stane Mancini izvoljen v občinsko skupščino L -jtiblj ana-Bež igrad Stane Koman; Nepravilni kriteriji za dodelitev značk podjetja Kaj- mi v "Glasilu" ni. všeč in kaj mi je! Martin Tesovnik; Škarje CGL super 4oo Francka Prosenc; Pa še res je bilo! Tomo. Sokol o vič: Dopusti v sezoni 1965 Anton Golja; Pot okoli sveta - prvi mornariški krst NAGRADNA KRIŽANKA ti ti ii i! ti it !? ti 18 1 5 7 9 11 12 13 15 16 17 20 21 24 25 26 29 35 36 39 43 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - glavni in odgovorni urednik Janez Jamšek, tehnični' urednik Karel Pavletič, korektorja Danilo Jančič in Danica Polanc, člani uredništva; Anton Golja, Bojan Inkret in Stane Mancini !! 198337 A X : s-.^2 Letos proslavljamo 2o-letnico ustanovitve podjetja, to je obletnico, ko je zvezna vlada v letu 1945 s svojo uredbo ustanovila državno podjetje za promet z odpadki. _Že prvi začetki delovanja podjetja, ki se je odvijalo pod administrativnim vodstvom zveznih organov, so bili povezani z nešteti mi težavami. Vzpostaviti je bilo treba odkupno mrežo, organizirati skladiščno službo in transport. Pomanjkanje tehničnih sredstev je nadomeščalo ročno delo. Vzlic težkim pogojem dela, pa je podjetje v razmeroma kratkem času uspelo, da je v Sloveniji zasnovalo odkupne posta'j e, ki- še danes predstavljajo osnovo organizacije, preko katere, izvaja podjetje svojo dejavnost. Decentralizacijska politika je v letu 1946 zvezno podjetje za promet z odpadki proglasila za podjetje republiškega pomena. Podjetje se je oddvojilo od ostalih tovrstnih podjetij izven Sloveni je, skrb za njegov razvoj pa je prešla na organe republiških organov. Piazvo j no pot v času administrativnega vodenja najbolj oka-rakterizira j o naslednji podatki o zajetju odpadnih surovin;, leta 1945 7.6lo ton le-ta 1948 25.751 ton leta 1946 21.873 ton leta 1949 26.o!9 ton leta 1947 19.008 ton leta 195o 26,196 bon Delavci so prevzeli vodenje podjetja v svo je roke Važnejši dogodek v življenju podjetja predstavlja dan, ko je kolektiv prevzel upravljanje podjetja. Dne 24. novembra 195o je prvič izvolil iz svoje srede svoj delavski svet in ostale organe upravljanja ter s tem dnem prevzel usodo podjetja v svoje roke. S tem je prešla na organe upravljanja poleg ,materialnega poslovanja tudi odgovornost 'za “'c ePotnO poslovanje podjetja, Gospodarski uspehi" podjetja so se od tega dne dalje iz leta v leto vidno stopnjevali. Za ilustracijo navajam nekaj Številk o realizaciji količinskega prometa od leta 1951" dalje. V letu 1951- je bilo oauremljeno potrošnikom odoadnih suro— Jo,goo ton —, Ao 3o.000 ton ■ 25.000 ton 1(7.000 ; 1962 vin že 26.695 ton, v naslednjih letih pa; 1952 3o.76l ton 1953 in 1954 je odprema stagnirala 1955 34.C73 ton 1956 38.636 ton 1957 41,214 ton 1958 41.926 ton 1959 46.512 ton l§6o 54.9o7 ton 1961 je ponovno prišlo do stagnacije 1962 55.527 ton 1963 65.344 ton in 1964 75.6o5 ton V 2o letih obstoja je podjetje oskrbelo industrijo s 746.869 tonami surovin. Od te količine odpade pretežni dol9 to je cca 60kg na že le so, 15% na papir, lo% na ko- ~ vine? ie% na tekstil in 5% ostalo. Pri zajemanju in odpremi odpadnih surovin je bilo 'vključenih v-času, ko so bili izvoljeni prvi organi delavskega upravljanja 382 delavcev, To število se je v skladu z narašča3000 letno količinsko realizacijo postopoma večalo tako, da je. doseglo v letu 196 3 'kulmunacijo s 526 de-■lavci. količinska realizacija se je od leta 1955 do leta 1964 podvojila in kaže ta podatek, da so se vzporedno s povečanjem delovne storilnosti povečevala tudi delovna sredstva, ki so omogočila kolektivu prehod na deloma mehanizirano delo. Uvajanje sodobnih transportnih sredstev, raznih strojnih naprav za predelavo, dvigal itd. je omogočilo rentabilnejše poslovanje vzlic zaostreni konkurenci na tržišču. gradili smo nova skladišča Da bi še zboljšali delovne pogoje delavcev ter zadostili tudi urbanističnim težnjam pri urejevanju posameznih področij, na katerih se nahajajo poslovne enote, smo izgradili ,.dogradili ali kupili nova skladišča odkupnih postaj 'kot n.pr. v Novi Gorici, Kopru, Kočevju, Izoli, Mariboru, Trbovljah, Velenju, Murski Soboti, Brežicah in Radgoni. Tem objektom bodo morali slediti v bližnji bodočnosti šc skladišča v Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Dravogradu, kjer urbanistični posegi terjajo novogradnje odkupnih postaj. Pestra poslovna problematika ter potreba po poglobljenem demokratičnem upravljanju podjetja je dovedla do večkratnih reorganizacij podjetja. .Od-prvotnega administrativnega vodenja podjetja pa do leta 195o, ko je prevzel upravljanje kolektiv preko svojega izvoljenega centralnega delavskega sveta, se je podjetje predvsem utrjevalo. 'Vzlic temu, da je v upravljanju podjetja- prevladoval še centralistični sistem vse do leta 1962, je podjetje ob upoštevanju ekonomskih zakonitosti vse bolj opuščalo zgolj zajemanje in odpremo odpadnih surovin, vse bolj pa je svojo dejavnost prilagajalo ekonomiki, ki mu je zagotavljala trdnejšo materialno osnovo za nadaljnji razvo j. Ustanovili smo delavske svete ekonomskih enot Uspešno delo organov upravljanja ter sposobnost delavcev 9 da lahko rešujejo in odločajo o reševanju svoje problematike ter nagla rast podjetja so omogočili, da se je dotedanji sistem upravljanja decentraliziral tako, da so se poleg centralnega delavskega sveta izvolili tudi delavski sveti ekonomskih enot. S takim oblikovanjem organov delavskega upravljanja ter njegovih komisij je bilo vključenih v te organe 42% članov celotnega kolektiva. Ta podatek potrjuje demokratičnost vodenja podjetja v najširši obliki ter je zadostno 'jamstvo za učinkovit mehanizem pri premagovanju vsakovrstnih težav povezanim z dnevnimi operativnimi nalogami. V tako preizkušenem delavskem samoupravljanju njegovi organi odkrivajo notranje rezerve, ki poc en ju je jo poslovanje podjetja, iščejo nove metode dela, intenzivneje uvajajo osnove in merila za nagrajevanje delavcev, povečujejo skrb za strokovno izobraževanje, za dvig življenjskega standarda in podobno. Rezultati teh naporov so dovedli do dviga povprečnih osebnih dohodkov delavcev podjetja v nadpovprečno raven delavcev ostalih gospodar--skih organizacij in da je kolektiv že v letu 1964 prešel na skrajšani 42-urni delovni čas„ Nerešenih vprašanj je še vedno precej Vzlic lepim dosežkom, ki jih je podjetje beležilo v svojem 2o—letnem delovanju,- kaže opozoriti tudi na nekatere nerešene osnovne probleme, ki zavirajo že vrsto let še večji polet podjetja. Pomanjkanje visokokvalificiranega strokovnega kadra in sorazmerna visoka fluktuacija delovne sile, onemogočata hitrejšo modernizacijo delovnih^ procesov, smelejše programiranje ter osvajanje novih možnosti za ojačanje materialne osnove podjetja. Z rešitvijo teh problemov bi se hitreje ustvarjala sredstva za še. boljši življenjski nivo delavcev, za reševanje njihovih stanovanjskih problemov, hitreje bi se dokopali do sredstev za uvedbo sodobne mehanizacije, ki bi odpravilo težko in delavcu za življenje škodljivo delo, bobrih delavcev se bomo vedno spominjali Ko proslavljamo 2o-letnico ustanovitve podjetja, je prav, da damo priznanje vsem delavcem, ki so s svojim delom nesebično in požrtvovalno prispevali k razvoju in moči podjetja v kakršnem se nahaja danes. Prav je, da se spomnimo tudi tistih delavcev, ki že uživajo zasluženo po- ko jnino ter delavcev, ki jih je smrt iztrgala iz naše srede, Z žalostnim srcem se spominjamo pokojnega Tavčarja 'Pranoa, pomočnika direktorja podjetja, ter z njim vsen umrlih delavcev našega podjetja« V našem kolektivu se nahaja tudi nekaj delavcev, ki so se tekom svoje zaposlitve v podjetju s svojim delom posebno odlikovali. Delavski sveti ekonomskih enot so predlagali delavskemu svetu podjetja, da jih odlikuje z značko podjetja in da se jim z značko podeli listino, ki opravičuje nošnjo te značke. Delavski svet je z značko odlikoval tudi dolgoletnega direktorja podjetja tovariša dr. Aleksandra Lunačka. S tesnim sodelovanjem bomo premagali vse težave Ko smo tako v nekaj vrsticah osvežili spomin na začetek in razvoj podjetja v 2o letih njegovega obstoja, želimo izraziti svoje zadovoljstvo tudi nad doseženimi uspehi podjetja, Ti uspehi nam lahko jamčijo, da bomo ob sodelovanju slehernega člana kolektiva tudi v bodoče premagovali vsakovrstne težave, ki spremljajo vsako podjetje na njegovi poti k še več.jemu razmahu, Z nenehnim dviganjem storilnosti, z vztrajnim delom in z zavestjo, da si sami ustvarjamo pogoje za višji življenjski standard, lahko upravičeno pričakujemo, da bo naš kolektiv tudi v naprej spadal k vzornim kolektivom naše socialistične družbe. Tone Plešeo MD 15 LET V PODJETJU Se nekaj dni nas loči, ko bomo v Polhovem Gradcu proslavljali 2o-letnico obstoja podjetja. Ob tem pa bo 72 članov kolektiva proslavljalo svoj življenjski jubilej 15 in več let zaposlitve pri podjetju. Njihovo delo je torej brez dvoma prispevalo dokajšen delež k doseženim uspehom v razvoju podjetja. Po poslovnih enotah bodo slavili tile tovariši; \ UPPAVA PODJETJA Jančič Danilo, Gravnar Pranja, Jankovič Sava, Jenko Mira, Lobenwein Ana,vRojšek Ana, Vidmar Jože, Vojska Ana, Prosenc Francka, Štern Viktorija, Habič Prane, Bos tič Tončka, Jančič Ljuba, Kunilo Marija, Podberšček Drago in Trinkaus Milena, SORTIRNICA LJUBLJANA Bartol j Alojz, Kamnikar Ana, Magister Vinko, Pavlic Antonija, Rozman Cilka, Šemerl Jožefa, Štemberger Anka, Mezek Ivanka, POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA Brunček Janez, Bučar Janez, Piloni Anica, Grm Iva, Kamnikar Peter, Lenček Helena, Simono Marica in Popovič Dušan, POSLOVNA ENOTA RAKEK Ivančič Francka, POSLOVNA ENOTA MAKE BOR Mikolič Marija, Cesar Marija, Borovič Anton, Kivač Drago, Tomasek Alojzija, Vadija Andrej, Bengez Ivan, Habuš Aleks, Merc Jože, Dvoršak Erika, Gejzer Hilda, Kramar Štefan in Žuran Prane, DELAVNICA ČISTILNE BOMBAŽEVINE - BOHOVA Polanec Anton, Krasnig Hilda, Mešiček Prane, Ciringer Zofija in Ekart Angela. POSLOVNA ENOTA LENDAVA Borovič Ivan in Sabol Štefan. POSLOVNA ENOTA CELJE Kolar Venčeslav, Kolar Vinko, Lesjak Branka, Kramper-šek Mija in Lorenček Karlo. POSLOVNA ENOTA TRBOVLJE Eberlinc Silva, POSLOVNA ENOTA KRANJ Jančič Milan in Jerala Jože. POSLOVNA ENOTA BREŽICE Mejak Jože in Radanovič Prane, POSLOVNA ENOTA MOST NA SOČI Uršič Prane in Florjančič Ada. POSLOVITA ENOTA NOVA GORICA Mišigo j Severin POSLOVNA ENOTA PIVKA Cucek -Jože, PO S LO VNA' EN O TA KO P ER Gregorič Anton, Maraspin Justina, Gregorič Anton II. in Ro jo Jože ter Dodič Ivan. Vsem slavljencem čestitamo z željo, da 'bi čili in zdravi doživeli še mnoge obletnice v podjetju. .Stane Koman USPEH EKONOMSKE' ENOTE KOPER V I. TROMESEČJU Lani je bilo delavskemu svetu podjetja večkrat predloženo, da naj razpravlja o situaciji v koprski ekonomski enoti. Čeprav so se delavci te enote trudili, so imeli že dalj časa zelo nizke osebne dohodke. Analiza je pokazala, da je za tako stanje največji vzrok okrog 3o km oddaljena železniška postaja, preko katere gre v prodajo veš material iz Kopra. Stroški v zvezi s to oddaljenostjo, z dvakratnim nakladanjem in razkladanjem in stroški z dodatno stalno delovno silo, ki jo sicer ne bi bilo treba, so nastajali brez krivde ekonomske enote. Zato je delavski svet podjetja sklenil, da si ekonomska enota Koper lahko razdeli več čistega dohodka za osebne dohodke kot ostale ekonomske enote vse dotlej, dokler ne bo izgrajena železniška proga v Koper, Ko smo letos sprejemali nov pravilnik o delitvi čistega dohodka, smo sprejeli tudi določilo, da tiste ekonomske enote, ki imajo pravico, da si drugače kot ostale delijo čisti dohodek, ne morejo, v zvezi s to ugodnostjo, imeti večje osebne dohodke kot so povprečni osebni dohodki v podjetju. Ekonomski enoti Koper ni bilo prijetno, ker imajo izjemen položaj v podjetju, zato so se vsi še bolj potrudili, Direktor dkonomske enote je bil v pisarni samo toliko, da je razporedil delo, ves ostali delovni čas pa je porabil, da je obiskal čimveč podjetij, zboljšal stike z ljudmi v tovarnah ter na ta oačin dosegel, da je odkupoval vse več materiala kljub konkurenci« Takšno angažiranje direktorja ekonomske enote se je pozitivno odrazilo tudi pri poslovodjih poslovnih enot in pri boljšem izkoriščanju strojev. Tako je n.pr. i:Zetor”, nakladalni stroj, ki je drugje zapostavljen, v Kopru zelo dobro izkoriščen in vedno v redu. Rezultat vsega tega se jze pokazal v letošnjem prvem tromesečju. Cisti dohodek:, ki ga je ustvarila ekonomska enota je bil tolikšen, da je 9o%, kolikor šibi lahko razdelili za osebne dohodke, dalo večje osebne dohodke kot so bili povprečni osebni dohodki v podjetju. Vse, kar je bilo več, je na osnovi pravilnika moralo iti v poslovni sklad. Namesto lo% so torej dali v sklad 15% čistega dohodka, čeprav še vedno vozijo material v Kozino na skladišče oziroma železniško postajo. Celoten kolektiv zasluži za ta uspeh priznanje in delavski svet podjetja je priporočil ekonomski enoti, da med delavce razdeli loo.ooo,- din kot nagrado, sam pa je k temu znesku primaknil še loo.ooo,- Upamo in želimo, da bi koprska ekonomska enota še naprej dosegala takšne rezultate in prišla, prej 'kot železnica v Koper, do takšne delitve čistega dohodka kot ga ima večina ekonomskih enot v podjetju. IZ NAŠEGA STATUTA 28. člen DS podjetja je zlasti pristojen: - da sprejema spremembe in dopolnitve statuta, pravilnike in druge splošne akte, programe za delo in napredek podjetja - da določa o odcepitvi dela podjetja, o pripojitvi ali združitvi podjetja z drugim podjetjem -da odloča o ustanovitvi novih in ukinitvi obstoječih ekonomskih in poslovnih enot - da daje pritrditev k pravilnikom o organizaciji in delitvi osebnih dohodkov ekonomske enote - da odloča o razporeditvi in potrošnji sredstev podjetja - da odloča o najetju posojil - da sklepa o periodičnih in zaključnem računu podjetja - da odloča o poslovni politiki podjetja - da voli, razrešuje in menja upravni odbor podjetja ali njegove posamezne člane - da imenuje in razrešuje direktorja in pomočnika direktorja podjetja - da razpravlja in odloča o priporočilih in smernicah organov politično teritorialnih enot in dru-beno političnih organizacij - da razpravlja c delu in odločitvah ostalih samoupravnih organov v podjetju - da odloča o zadevah, ki 'so skupne za vse organizacijske enote podjetja in v interesu podjetja kot celote - da obravnava in rešuje pritožbe delavcev in uslužbencev, ki so na vodilnih delovnih mestih proti odločbam UO - da odloča o drugih zadevah, za katere je pristojen po določilih drugih predpisov. Stane Mancini »LE LETOS SMO V I.TROMESEČJU DoSEdU četrtino letnega plana* Čeprav ta ugotovitev ne velja za vse ekonomske enote, smo z rezultati vseeno lahko zadovoljni^ Eno četrtino planirane letne realizacije smo prekoračili celo za pol odstotka ki juh zimskim mesecem, pri tem pa smo napravi-x. li za 2o 1 prometa več, kot lani v I„ tromesečju. letos sc vse ekonomske enote opravile večji promet kot lansko I. tromesečje. Tako so v ES Koper celo za 5o $ povečali promet„ Skoraj prav toliko v Trbovljah in Sortirnici , Kajmanj je bil prekoračen promet v SE Celje, toda se tu je bil za 5 ap večji od lani. Ti rezultati niso zgolj slučajni. Oprti so na sklepe samoupravnih organov meseca oktobra lani, ki so priporočali kolektivom še v letu 19 6 4 pripravo vrednejšega materiala za kritične zimske mesece 1965. Tako smo v mesecu januarju uspeli poslati železarnam večje količine železa kot običajno, kljub težkim zimskim pogojem. S tem smo reševali njihovo kritično situa-cijo preskrbe s starim železom, ker je bil prav v tem času močno zmanjšan uvoz starega železa. Upravni odobor je pozitivno ocenil oktobrske sklepe in njihovo izpolnitev„ Priporočil je podobne ukrepe tudi v letošnjem letu. V celem podjetju je plan po vrednosti izpolnjen, toda od lo ekonomskih enot le v petih. Dosegle in presegle so ga? EE Trbovlje (138,7 ), ES Sortirnica (l3o,5 1°) , ES Koper (llo, 7 f°), EE Kova Gorica (lo9» 1 i°). Plana niso dosegle naslednje EE: EE Ljubljana (95,7 7&), EE Maribor (93,8 %)", EE Celje (92,1 JŽ), EE Bohova (89,9 7°) in EE Kranj (88,9 7&) . Poslovni stroški so se v podjetju,v primerjavi s preteklim letom, povečali za 27 'f°. Toda glede na plan stroškov, v katerem so bile upoštevane podražitve, pa so celo za 5 nižji . Pri tem lahko ugotovimo,_ da naši kolektivi vedno bolj pazijo, da bi bili stroški poslovanja čim manjši. Plan stroškov je bil le v 2 ekonomskih enotah prekoračen pa še to le tam, kjer je bil plan re- alizacije najvišje presežen. Želeti "bi bilo, da se ta prizadevanja nadaljujejo in da bi bil čisti dohodek, do- EE LJUBLJANA EE . TRBOVLJE 20SEGANJA PLANA EKSTERNE ZA X. TROMESEČJE 1965 PO EKONOMSKIH ENOTAH EE KRANJ EE MARIBOR EE CELJE EE NOVA GORICA EE KOPER EE SORTIRNICA EE NOSOVA EE UPRAVA PODJETJA plan v I.tromesečju'1965 realizacija plana se žen na tak način, čim večji. Prvo tromesečje letošnjega leta je bilo značilno po tem, da so ekonomske enote mnogo bolj pazljivo akontirale o-sebne dohodke kot prejšnja leta tako, da je le v enem samem, primeru prišlo do preplačila po obračunu pa še to le za nekaj tisoč dinarjev, kar je komaj omembe vredno„ Povprečni osebni dohodek vseh zaposlenih je znašal po obračunu 57.276,- din, kar je za 12 $ več kot lani „ lahko zaključimo, da je bilo -poslovanje podjetja v I. tromesečju letos dobro. Težka gospodarska situacija v državi, ki je nastala zaradi nekaterih nasprotij v tržnem mehanizmu, zaenkrat v I, tromesečju še ni vplivala na poslovanje podjetja,. Računajmo pa, da bomo, ' zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala iz industrije, dobili tudi manj odpadkov in da bo s tem tudi naše podjetje prišlo v težjo situacijo kot je danes„ Zavedajmo se tega in skušajmo povečati vse izvore odpadkov, ker jih bo naša predelovalna industrija, v tem kri-.tičnem času,še veliko več potrebovala„ 1. VIII 12 NOSILCEV ZNAČKE PODJETJA Dne 2li, junija 1965 , k c se je delavski svet podjetja konstituiral s tem, da je potrdil mandat novih članov, je poleg drugih sklepov sprejel tudi sklep o podelitvi značke podjetja naslednjim elanom našega kolektiva; . 1. čeperli Ciril, Nova Gorica 2, Gregorič Anton, Koper "3« Gregorčič Simo, Domžale 4, Horvat Jože, Murska Sobota 5, Jančič Danilo, Ljubljana 6, Jerala Jože, Kranj 7, Kamnikar Peter, Ljubljana S, Lunaček dr, Aleksander 9» Piki Jože , Trbovlje loč Piško 'Marjan, Sežana 11, Urek Jože, Bohova Vsem tein in tovarišu Vadija Andreju iz Maribora, katere— mu je delavski svet podjetja podelil'že prej, iskreno čestiramo« Značke in diplome bodo prejeli na proslavi 2o—letnice .podjetja v Polhovem Gradcu, V Polhovem Gradcu bo po .sklepu delavskega sveta polje— t.ja prejelo 43 članov našega kolektiva tudi knjigi Staneta ravclca !i0 delavskem upravljanju" v znak priznanja za njihovo delo v samoupravnih organih podjetja. ČESTITAMO Tone Plešec IZVOLILI SMO POLOVICO NOVIH ČLANOV V DELAVSKI SVET PODJETJA IN DELAVSKE SVETE EE 17. maja 1965 so bile opravljene v podjetju volitve. Volili smo polovico članov delavskega sveta podjetja in polovico članov delavskih svetov ekonomskih enot, to je namesto tistih, ki jim je mandat trajal eno leto. Sindikalne organizacije so že pri kandidiranju upoštevale načelo, da kandidiramo take, ki do sedaj niso bili člani delavskega sveta. Tako je po vseh lo volilnih enotah bilo postavljenih 25 kandidatov za člane delavskega sveta podjetja, izvoljenih pa je bilo 12 članov. Za' delavske svete ekonomskih enot pa je bilo postavljenih 29 kandidatov, izvoljenih pa je bilo 2o članov. UDELEŽBA NA VOLITVAH. JE POKAZALA VISOKO "ZAVEST Tudi na teh volitvah se je pokazalo, da imajo člani kolektiva interes, da izberejo v samoupravne organe res najboljše člane kolektiva. Tako se je v celotnem podjetju udeležilo volitev 87% volilnih upravičencev. Neopravičeno ni nihče izostal od volitev. Po volilnih enotah pa je bila udeležba naslednja; uprava podjetja 88,9% Sortirnica 80,4% Ljubljana 9o% Koper 92% Trbovlje loo% Nova Gorica 86% Celje 87,6% Kranj 74,4% Maribor 86% Bohova 91,7% Že sami podatki o volilni udeležbi povedo, da člani kolektiva pričakujejo od izvoljenih članov vsestransko aktivno delo v organu, v katerega so bili izvoljeni. Venčeslav Vetrovec NOVI ČLANI ORGANOV UPRAVLJANJA PODJETJA Po ustavnih določilih in določilih statuta podjetja traja mandat članov delavskega sveta podjetja 2 leti, mandati članov upravnega odbora podjetja pa eno leto. Vsako leto pa se mora po teh določilih izvoliti na novo polovico članov delavskega sveta, s čimer se zagotavlja kontinuirano delo in funkcionalnost delavskega sveta podje-t ja. V skladu s temi določili je po preteku enega leta delavski svet podjetja razpisal nadomestne volitve v delavski svet podjetja in delavske svete ekonomskih enot v tistih volilnih enotah, katerim je po določilih statuta prenehal mandat člana delavskega sveta podjetja oziroma ekonomske enote, Te volitve -so bile opravljene dne 17. maja 1965. Za nove člane delavskega sveta podjetja so bili izvoljeni: Gregorič Anton, Gregorič Olga, Javornik Prane, Novino Karel, Polanič Marija, Prosenc Francka, šmelcer Jože, Vojin Djuro, Vadija Andrej, Vele Alojz, Žagar Mimi in Žoher Franc. .Od prejšnjih članov delavskega sveta podjetja, ki jim je potekel mandat, so bili ponovno izvoljeni tov. Novinc, Prosenceva in Vadija, prenehal pa je mandat Badjari Antonu, Čavlek Josipu, Kalan Janezu, Magistru Vinku, Mezek Ivaniči, Nemac Anici, Piklu Jožetu, Podlinšku Francu in Rapoldu Janezu, Hkrati s volitvami v delavski svet podjetja so se navedenega dne opravile volitve polovico članov delavskih svet ov ekonomskih enot, Iz podatkov volilne komisije je ugotovljeno, da so bili izvoljeni v ? DELAVSKI SVET UPRAVE? Inkret Bojan, Plešec Tone in Ramovš Janez, 'DELAVSKI SVET EKONOMSKE ENOTE LJUBLJANA? Heljezovič Ramid, Kurbegovič Ahmet in Osmanagič Ragib DELAVSKI SVET EKONOMSKE ENOTE CELJE? Tušek Martin, Strmšek Franc in Guček Alojz DELAVSKI SVET EKONOMSKE ENOTE MARIBOR" Grašič Emil, Jelen Karel, Kardoš Marija in "Vadija Andrej, DELAVSKI SVET' EKONOMSKE ENOTE SORTIRNICE; Žekš Kristina, Kocen Erančiška in Kamnikar Ana. DELAVSKI SVET DELAVNICE ČISTILNE BOMBAŽEVI NE; Barbre Martina, Klemenčič Barbara, Hadner Olga in NarancTa Jože„ Ostale ekonomske enote niso volile članov delavskih svetov, ker upravlja z ekonomsko enoto celoten kolektiv. Z izvolitvijo novih članov delavskih svetov ekonomskih enot je prenehal mandat naslednjim članom; EKONOMSKA ENOTA UPRAVA; Kambič Nadi in Pavletič Karlu, EKONOMSKA ENOTA LJUBLJANA; Cerar Antonu, Vojin Djuru in Kramar Josipu. EKONOMSKA ENOTA CELJE; Kolarju Venčeslavu in Gaber Cvetki. EKONOMSKA ENOTA MARIBOR; Kuliču Prancu, Rapoldu Janezu in Štihu Viktorju. EKONOMSKA ENOTA SORTIRNICA; Polanič Mariji. EKONOMSKA ENOTA DELAVNICA.ČISTILNE BOMBAŽEVINE; Krasnik Hildi, Tručl Frideriku in Ekart Betki /zaradi ostavke/. Vsem, ki jim je prenehal mandat izrekamo zahvalo za njihovo sodelovanje v organih upravljanja. Novo izvoljenim članom pa obilo uspeha pri opravljanju novih dolžnosti. Tone Plešec Z DELOM JE TREBA ČIMPREJ ZAČETI Spremenjen način volitev v organe upravljanja ima za cilj stalno povezanost v delu 'kot tudi večanje števila članov ’kolektiva5 ki naj v teh organih delajo* Z. letošnjimi volitvami prvič uresničujemo postavljeno načelo, da se polovica članov delavskega 'sveta'izvoli eno leto3 druga polovica drugo leto«, Zakonita določila postavljajo rok-? da se mora delavski svet sestati na prvo sejo najpozneje 15 dni po opravljenih volitvah; torej najpozneje do 3. junija 1965. Tekoča .problematika narekuje, da je potrebno čimprej mobilizirati organe upravljanje za izvrševanje in reševanje tekoče problematike, ki jo prav sedaj ni malo. Novi gospodarski ukrepi več ali manj prizadenejo tudi . naše podjetje in je zato treba nameniti največ skrbi izboljšanju organizacije dela, izkoristiti .še. neizkoriščene notranje rezerve. To smo dolžni že' na podlagi sprejetih obveznosti. POPESTRITI'JE TUDI DELO ZBOROV KOLEKTIVOV Zbor kolektiva je najbolj neposredna oblika, kjer člani kolektiva lahko neposredno vplivajo na gospodarjenje, Analiza vsebine dela- zborov kolektivov pa je pokazala, da je delovanje le-teh še vedno preveč togo. Zbor kolektiva, ki ima do 15 ali pa 3o članov kolektiva, se lahko hitro zbere in na kratko razpravlja o tekoči problematiki. Rezultati v nekaterih poslovnih enotah nam to potrjujejo. Praktično gre tu dejansko lahko za delovni dogovor. Nikakor pa taki dogovori ne bi smeli biti predolgi. Normalno naj bi zbor kolektiva ne bil daljši od ene ure. Torej to ne sme biti formalnost, pač pa mora imeti vsak sestanek določen cilj, kajti le tako lahko računamo na uspeh. S takim načinom dela bi dejansko pritegnili k upravljanju širok krog članov kolektiva, kar pa je tudi osnovni namen upravljanja. Vsem. izvoljenim članom v delavski svet podjetja in delavske svete ekonomskih enot, želimo v njihovi mandatni dobi kar največ uspehov. Razumljivo, da ima pri tem. vsak1 član kolektiva enako odgovornost. V FRANCIJO PO POB¥DE ZA BOLJŠO ORGANIZACIJO Ze nekaj let govorimo o novem skladišču v Ljubljani, pokojni tovariš Tavčar pa je mnogokrat dejal, da sploh ne vemo kakšno skladišče hočemo. Bil je prepričan, da bi oilo zelo koristno, če bi si ogledali in proučili kakšno skladišče v razvitejši državi, Tako je še za časa njegovega življenja prišlo do stikov s podjetjem naše vrste v Franciji. V to podjetje bi moral iti tovariš Tavčar že leta 1962, m sicer s skupino, ki jo je organiziralo Združenje jugoslovanskih^ žele zarn in v kateri je bila tudi tovarišica Nada Vasic, takratna sekretarka Koordinacijskega odbora za odpadne materiale pri Zvezni gospodarski zbornici, Ko je Nada Vasič prišla v službo k nam in ker je imela dobre;stike z omenjenim podjetjem v Franciji, smo ji naročili, naj vpraša, če bi hoteli sprejeti na prakso ne— kaj ljudi iz.našega podjetja, Francozi so takoj pozitivno^ odgovorili , To je bilo pred enim letom in mi, ne vedoč kaj bi, smo odgovorili, da bomo prišli k njim jeseni le^a 1964. Francozi so takoj odpisali, da nas z veseljem pričakujejo. Ko je prišla jesen, mi zopet nismo bili pri pravi jeni, Francozi pa so nas vprašali, kaj se je zgodilo. Mi smo se zopet nekako izgovorili in obljubili, da bomo prišli drugo leto, torej letos. Letos je delavski svet našega podjetja odobril 3 milijone za načrt novega skladišča v Ljubljani, mi pa še vedno ne vemo točno, kakšno naj bo to skladišče. Ker smo računali, da lahko v Franciji vidimo marsikaj, smo pre-čj-l^gali delavskemu svetu podjetja, da odobri ogled skladišč v-Franci ji. V zvezi s tem je upravni odbor in delavski svet podjetja odobril odhod 4—članske študijske skupine ^ za en teden in odhod 3 skladiščnikov za 24 dni. V Francijo pa bo namesto 4-članske študijske skupine odšla damo 3-članska. Na upravi so se potem pojavili glasovi, da so delavci proti temu potovanju, kar seveda ni moglo biti res. Prvič, mnogi delavci še vedeli niso, drugič pa si je težko predstavljati, da bi bili delavci proti nečemu, kar koristi podjetju. Naj navedem nekaj primerov, katere bi bilo dobro proučiti. Znano je, da so velika skladišča v razvitejših državah prepredena z železniškimi tiri in da pravzaprav železniški vagoni predstavljajo skladiščni pro— scor za odpadke. Med dvema vagonoma je dvigalna naprava in preša ali škarje. Dvigalna naprava prazni vagon pred stroj in istočasno od stroja sprešani ali rezani material naklada v drug: vagon. Drug primer; v nekem francoskem podjetju, ki si ga bomo ogledali, rabijo za 80.000 ton materiala /to je toliko, kolikor ga bomo mi letos odkupili/ 4 kamione, mi pa jih uporabljamo 4o, Kakšni so ti francoski kamioni? Vemo samo to, da ima raak po 2o in več velikih posod, ki si jih sam naloži in odloži« le posode razporedijo po podjetjih in ko so polne, jih zamenjajo s praznimi, namesto 3 voženj v'8 urah, jih napravijo 6 do 8, Če bi se njihovi kamioni dali vpeljati pri nas, bi v Ljubljani in Mariboru 'za od kip rabili pc en kamion z 2o posodami. To sta samo dve vprašanji, ki morajo zanimati nas vse in ker je takšnih vprašanj mnogo več, sem prepričan, da bi vsak delavec v resni razpravi takšno potovanje odobraval , In ker so Francozi pripravljeni nositi okrog 2/3 stroškov za to potovanje, ne bomo imeli nikoli več takšne prilike za srrokovni ogled in usposabljanje v inozemstvu. -Janez Hamovš PREDLOG- O' POGOJIH TEKMOVANJA MED POSAMEZNIMI EE Tekmovanje med posameznimi poslovnimi in ekonomskimi enotami ima namen stimulirati večji fizični in vzporedno s ten tudi vrednostni obseg prometa z odpadnimi surovinami zlašti v razdobju od marca do julija, ko so za nas najbolj ugodni pogoji glede na vremenske razmere, razpoložljivo delovno silo, odpadne surovine in podobno, Poleg tega naj tekmovanje vzbudi večji poslovni interws in še zlasti delovni polet, da bi čim laže prebrodili določene težave, s: katerimi se letos srečuje celotno naše gospodarstvo, še posebej pa trgovinska dejavnost. Da bi se to tekmovanje odvijalo čimbolj uspešno, smo postavili določene kriterije, ki bodo merilo razvrstitve posameznih ekonomskih enot. Namen tekmovanja je v večji meri pokriti rastoče potrebe železarn po odpadnem materialu, "zmanjšati potrebna obratna sredstva in čim več materiala pripraviti zahtevam naših porabnikov. Posebej smo prikazali promet artiklov; nesortirano železo in železo od 1, - IV, vrste, pločevina, ostružki in železo VHP, posebej pa ves ostali fizični in vrednostni obseg poslovanja. Kot glavna merila bi upoštevali sledeče; a/ obseg -poslovanja po količini, tako nakupa kot prodaje s tem, da mora biti nakup vsaj takšen kot je postavljen v planu b/ obseg poslovanja po vrednosti, v primerjavi z istim razdelilnikom preteklega leta,tako nakupa kot prodaje, s čimer stimuliramo v večji meri realizacijo materiala, ker bo ob isti količini vrednostni obseg večji, če bo v njem nastopala prodaja bolj od odkupa, ker so pač prodajne cene večje od nabavnih. S tem želimo deloma zmanjšati zaloge materiala, povečati koeficient obračanja in umanjšati težave z obratnimi sredstvi„ c/ ustvarjena razlika v ceni za artikle ne sortirano železo in železo od I. - IV. vrste, pločevina, ostruz-ki in železo VFP. na 1 efektivno delovno uro. S tem želimo stimulirati zlasti osnovni pogoj naše dejavnosti, da smo namreč trgovina, ki živi od ustvarjene razlike v ceni. Lahko bi rekli tudi drugače, da se uspešnost našega dela kaže prav v ustvarjeni razliki v ceni, ki smo jo ob pogojih na trgu uspeli ustvariti in z vloženim delom /efektivnimi delovnimi urami/, ki smo ga potrošili pri nadaljnji predelavi nabavljenih odpadnih surovin. Me smemo pozabiti, da je tudi naša prodajna vrednost odraz tržnih razmer in predpisov oziroma zakonov in zato ni odvisna samo od našega vloženega dela. d/ zato naj se upoštevajo tudi odvisni stroški na 1 kg realiziranih surovin. Nastanek teh stroškov je nujen in brez njih sploh ne bi bilo mogoče ustvariti dolo-• čenega obsega poslovanja. Istočasno pa je zmanjševanje stroškov, na katere lahko vplivamo, velikega pomena za povečevanje dohodka. Dohodek pa je osnovni pokazatelj tako tržnih razmer /ustvarjene razlike v ceni/ kot racionalne organizacije, ki temelji na čim manjših stroških. e/ ustvarjena razlika v ceni v ekonomski enoti za vse • artikle in njena primerjava z istim razdobjem preteklega leta. S tem želimo vzbuditi v ekonomskih enotah težnjo, da bi vložile določen komercialni napor, da se razlika v ceni ne bi zniževala v primerjavi z lanskim letom. Vse pokazatelje bi izrazili v indeksu tako, da bi izglodala formula določitve vrstnega reda posameznih ekonomskih enot sledeče; / A+B+C+E/ - 2 D = efektivno poslovanje v tekmovalnem razdobju. Ekonomska enota, ki bi bila prva, naj bi prejela 30$ enomesečnih povprečnih osebnih dohodkov podjetja na zaposlenega5 ekonomska enota, ki bi bila druga, naj bi prejela 2o%.; ekonomska enota, ki bi bila tretja pa lo% osebnih dohodkov podjetja v tem razdobju. G-lede priprave materiala bi prišlo v poštev predvsem stiskanje paketov in rezanje materiala na Škarjah. Kriteriji ti "bili naslednji s a/ količina pripravljenega materiala na stiskalnici oziroma Škarjah., b/ število porabljenih efektivnih ur. Pri tem se količina pripravljenega materiala na litostroj-ski paketirki v primerjavi s Schillerjevo korigira s faktorjem 1,2, ker je kapaciteta zadnje večja. Kapaciteta razrezanega materiala na Škarjah je pri vseh vrstah skoraj enaka, zato korekcija ni potrebna. Tako bi bilo skupno merilo za ugotavljanje vrstnega reda ekip formula e —x faktor = količina materiala na porabljeno efektivno delovno uro Nagrade bi se podeljevale posameznim ekipam, ker to zahteva značaj dela. Posamezni član ekipe bi bil v nagradi udeležen po času, ki ga je v tem razdobju prebil na delovnem mestu v ekipi in s tem prispeval k njeni uvrstitvi. Višina posameznih nagrad je naslednja 2 višina prve nagrade za ekipo din 7o.000,- višina druge nagrade za ekipo 11 5o „ 000.- višina tretje nagrade za ekipo ........ ” 3o.000.- Glede na to, da posamezne ekonomske enote delajo še vedno v precej različnih pogojih, bi bilo neupravičeno postaviti samo en kriterij oziroma merilo za določanje njihove razvrstitve, ker bi v tem primeru nehote že v naprej uvrstili določeno ekonomsko enoto, na prvo mesto. Prav zato je več meril objaktivnejših, ker se posamezne boljše oziroma slabše pogoje, v katerih delajo ekonomske enote, v določeni meri medsebojno kompenzirajo, Zasledovati je treba delo ekip na stiskalnicah za prešali je pločevine in Škarjah /količino izprešanega materiala in porabljenih efektivnih ur/ in pošiljati podatke mesečno računovodstvu. Vse ostale podatke pa ima računovodstvo na razpolago na osnovi obstoječe dokumentacije . VSEM ČLANOM KOLEKTIVA ISKRENO ČESTITAMO OB 20—LETNIC I PODJETJA! ZOPET DVE NESREČI ZARADI NEPAZLJIVOSTI V ponedeljek, dne 17. maja 1965 se je na poslovni enoti Ljubljana težko ponesrečil delavec Kvrgič Mehmed, rojen 7=10.1938 pri Banja Luki, poročen, oče treh otrok, zaposlen pri našem podjetju od 1.8.1963= Nesreča se je zgodila pri nakladanju železa z viličarjem. Šofer viličarja je dvignil večji kos železa do najvišje možne točke. Nato je splezal po nosilcih viličarja Kvrgič in poskušal z rokami odriniti železo z vilic. Stal je na premičnem delu nakladalne naprave. Ko je šofer premaknil nagib vilic, sv je premaknil tudi pomični del nakladalne naprave, kjer je stal Kvrgič in mu pritisnil prste na nogi ob dva vijaka. Ponesrečenca so takoj odpeljali v bolnico, kjer so mu odrezali na desni nogi tri , na levi nogi pa dva prsta. Druga nesreča je bi-la tudi v ponedeljek, dne 10.5=1965= Na svojem domu se je ponesrečil Fink Ivan, roj. 30.8.1924 pri Litiji, poročen, oče enega otroka, zaposlen v našem podjetju kot mehanik od 9.12.1958. Fink je ležal v ležalniku prod hišo in se sončil. Ko se je hotel premakniti sede v ležalniku, jo prijel z rokama spodnji premični del ležalnega stola. Pri tem se je izmaknila premična opora tako, da je Fink s stolom vred padel. Pri tem je držal prstanec desne roke tako nesrečno, da mu ga je odščipnilo. Dragi bralec, ali si lahko zamišljaš bolečine obeh ponesrečencev? Ali se ne bi mogli izogniti nesreči z večjo previdnostjo? Pomisli ti moramo, da bosta delovna invalida. Kvrgič je že pri 25 letih invalid in ne vemo, ali bo sposoben za delo, ki ga je opravljal doslej, ima pa pred seboj najmanj še 30 let delovne dobe. Stalno povečujemo pozornost higiensko tehnični zaščiti, da bi odpravili nesreče pri delu, potrebna je pa še stalna previdnost pri delu, četudi že poznamo mehanizme strojnih naprav. Karel Pavletič Napisati hočem nekaj, vrstic zaradi prostih sobot. Govorimo, da se bližajo hudi časi, da bo manj odpadkov, da bodo osebni'dohodki manjši itd., večina članov našega koloKtmva pa je ob sobotah doma. Kaj se tedaj dogaja? Otroci in starejši poedinci odpeljejo ali odnesejo odpadke k sosednemu podjetju, ker je pri nas vse zaprto, ali ker dobijo denar šele v ponedeljek. Mnogo poedincev ima čas ravno ob sobotah in ker v trgovinah ni vsega dobiti, bi radi to,kar rabijo, poiskali pri nas; toda pri nas je zaprto. V nekem podjetju so želeli, da pridemo po odpadke takoj, toda ker je bila sobota, ni bilo nikogar, da bi šel ponje. Poklicali so sosednje podjetje in se z njimi dogovorili za prevzem materiala skozi vse leto, V nekaterih naših Ek imajo bolj slabe dohodke, toda ob sobotah so delavci doma, njihovi kamioni v garažah, sosedovi pa v tovarnah. V nekaterih L., si lahko razdelijo več čistega dohodka za osebna dohodke kot v drugih, toda ob sobotah so doma eni kot dru i. Ali ne bi bilo prav, da bi v teh kritičnih časih 42-urni tednik uresničili s 7~urnim delovnim dnevom. In še nekaj. Strankam, ki prinašajo material k nam na skladišče, gremo sploh premalo na roko. Popoldne, Ko imajo one več časa, imamo mi sKladišča zaprta. Mislim, da vse premalo Cenimo material, ki nam ga prinašajo poedinci. Ko bodo resno nastopili slabši časi in to se lahko zgodi kaj kmalu, bomo takšne poedince še iSkali. Z. M. Na pesmico, ki jo. je napisal tov. Žoher Franc o knjigi obiskov, nam je tov. direktor podjetja dal tale odgovor Knjiga obiskov bi morala biti beležnica, v katero obiskovalec na kratko zapiše s čim v poslovni enoti ni bil zadovoljen in kaj je naročil, da bi se nepravilnosti odpravile, dosegli boljše rezultate itd. Mislimo, da uslužbenci, referenti in vodjo služb uprave podjetja ob obiskih ugotavljajo takšne stvari'in da dajejo poslovodjem navodila. .^Vedt/ii smo, da se navodila in naročila nikjer ne regi-' strirdjo, zato se lahko marsikaj pozabi, bilo bi pa dobro, da bi vsak ob prihodnjem obisku ugotovil, če je poslovodja realiziral naročila in odpravil nepravilnosti-. Izgleda, da nekaterim knjiga obiskov ni všeč. Niso razumeli, da je namenjena kontroli, kako so poslovodje izvršili morebitna naročila. Prizadeti bi lahko torej bili poslovodje, toda resnici na ljubo vemo, da oni želijo, da se v to knjigo vpisuje, da knjigo ponujajo in spravljajo v zadrego obiskovalce, ker ne vedo kaj bi v nj o zapisali. Knjiga obiskov je lahko dragocena pomoč poslovodjem. Noben poslovodja, niti obiskovalec ni tak fenomen, da čez čas ne bi nečesa pozabil, če si ni zapisal. Zato bi se je morali posluževati vsi, ki ugotavljajo in naročajo pa o tem ne pišejo posebnih zapisnikov. Tudi direktorji E..j . Kadar pa kdo pride naPE reči samo "dober dan" (ker gre slučajno mimo), pa mu Seveda ni treba ničesar vpisati.v knjigo obiskov. ALI SE SRAMUJEMO SVOJEGA PODJETJA? To je vprašanje, ki bi ga danes postavili tov. Maksu Ceršaku, šoferju tovornega avtomobila TAM 4500 Lj 370-09, zaposlenemu pri E.j Bohova. Zakaj gre? Pri prevzemu novega avtomobila smo ,kot je to navada ,dali montirati podaljške stranic in naslikati na vrata emblem podjetja.-. Pri pregledu vozila se je ugotovilo, da je oznaka podjetja prebarvana z drugo barvo tako, da je vozilo postalo dvobarvno. Na vprašanje, zakaj je to napravil in po čigavem nalogu, je odgo-voril: "MENE JE SRAM, DA BI LJUDJE V.jDjLI, KJE SEM ZAPOSLEN IN NE ŽELIM, DA BI OTROCI ZA MENOJ VPILI ’ODPAD". Vprašujemo te, ali se sramuješ svojega poklica ali podjetja? Anton Golja Zanima me, kaj se zgodi tistemu članu 23 'DE, ki krši statut podjetja, ker nima vsake 3 mesece zbor kolektiva v svoji PE, kakor določa 56 - člen našega statuta? Ta člen tudi določa, da zbor kolektiva vodi tisti član 23 El«, ki ga je ta kolektiv izvolil v DS „ Prosim, kdo pa vodi zbor kolektiva poslovne enote, če L . nima 23, oziroma, če so vsi delavci člani 23 kot je to primer v kranjski, goriški in koprski ekonomski enoti. Zdi so mi, da je naš statut pomanjkljiv in da bi ga morali dopolniti in popraviti. IZ NAŠEGA STATUTA^ 110. člen Ugotavljanje uspehov dela in delitev čistega dohodka Podjetje ugotavlja uspeh svojega dela s troiaesečnimi periodičnimi obračuni in z letnim zaključnim računom, na način in v rokih, ki jih določajo zadevni predpisi. Db podjetja lahko odloči, da se pripravijo enaki obračuni, ki so določeni za periodični tudi za druga obdobja. Zaključni račun mora, poleg izkazane aktive in pa sive podjetja, delitve dohodka ter drugih obveznih pokazateljev, zajeti tudi druge podatke, ki so značilno posegali v poslovanje gospodarskega leta, ter nakazati razvoj podjetja za naslednje lete, ki lahko sledi iz poslovanja preteklega leta. Zaključni račun in delitev čistega dohodka sprejme DS podjetja na predlog upravnega odbora. 111. člen Hkrati z ugotavljanjem uspeha dela podjetja se mora ugotavljati tudi uspeh ekonomske enote, lahko pa tudi uspeh posamezne poslovne enote. 130 . člen Podatki o tehnološkem postopku o predelavi, strojnem parku in strukturi delovne sile se smatrajo kot poslovna tajnost. Preglednice 3 podatki iz prednjega odstavka tega člena se morajo čuvati in se z njimi lahko seznanijo le tisti organi izven podjetja, ki imajo pravico vpogleda v te podatke. 1'31. člen Domače in tuje obiske vodi po poslovnih enotah direktor podjetja oziroma oseba, ki jo ta pooblasti. 0 tujih obiskih se vodi pri vodstvu podjetja posebne evidenčna knjiga. : ačin poslovanja z inozeiaskistrankami ureja poslovnik, ki ga predpiše UO podjetja. Tone Plešec MANCINI STANE IZVOLJEN V OBČINSKO SKUPŠČINO LJUBLJANA - BEŽ IG RAL Vse enote našega pod jetja na območju občinske skupščine Ljubijana-Bežigrad so v sestavu 18. volilne enote„ V tej enoti so poleg nas še "Lesnina”, "Astra" in "Elektrotehna" .^V zbor delovne skupnosti skupščine občine Ljubljana - Bežigrad voli ta enota enega člana. Kandidati so bili tri je j in sicer en kandidat iz podjetja "Astra" , drugi "Elektrotehne" in tretji iz našega podjetja. Na volitvah v vseh teh enotah je bil z veliko večino izvoljen tovariš Mancini Stane, direktor finančnega sektorja podjetja. Mancini Stane je rojen 9. maja 1931. Končal je ekonomsko srednjo šolo. Družbeno se je začel udejstvovati že kot član.mladinske organizacije. Že leta 1945 je bil na delovni akciji na Krškem polju in Bohinju. Kot brigadir na avtocesti "bratstva ih enotnosti" pa je bil v letu 1949. V njegovi štiriletni mandatni dobi, kjer ga čaka dokaj odgovorno in naporno delo, mu želimo vsi člani kolektiva vsestranski uspeh. Njegovo sodelovanje pa bo vsekakor moralo koristiti širši družbeni skupnosti, kajti prav skupščina, kot temeljni organ oblasti, ima prav sedaj na področju družbenih služb glavno nalogo. S skupnimi napori vseh članov skupščine bo v štiriletni mandatni dobi napravljen ponovno korak naprej v smeri izboljšanja življenjskega standarda. Volilci, ki smo oddali zanj svoj glas, smo mu dolžni tudi v bodoče nuditi vsestransko pomoč in oporo. OB GREGORIČ MATIJE IZ KOPRA SMO SE POSLOVILI ZA VEDNO Gregorič Matija je bil med starejšimi delavci zaposlenimi na poslevni enoti Koper. Žal ga ne bo ned nami, ko bomo junija letos proslavljali Zo obletnico obstoja podjetja. Rojen je bil 3aprila 1908. Vse življenje je moral trdo delati, da je lahko preživljal sebe in družino. V našem podjetju se je zaposlil 1. avgusta 1948, 1 Pogreba se je udeležilo večina njegovih sodelavcev iz Kopra, prav tako pa tudi zastopniki uprave podjetja. Svojcem izrekamo naše sožalje - njemu pa zahvalo za vse delo v podjetju. E .PRAVILNI KRIT-RIJI ZA DCDALITLV ZNAČK PODJETJA Na programu proslave 20-letnice podjetja jo tudi podelitev značk podjetja nekaterim najboljšim članom našega kolektiva. Tudi nov pravilnik za podelitev te značke določa, kakšna obrazložitev je potrebna, kot n.pr. odnos do dela, delovni uspehi, odnos do sodelavcev, skrb za strokovno izobraževanje, delo v družbeno političnih organizacijah in druge posebnosti , Predlogi, ki so jih poslale P.E pa so zelo na kratko in enostransko obrazloženi. Iz njih je razvidno, da so vzeli za kriterij v glavnem leta službovanja v podjetju. Vendar za leta, po pravilniku, ne moremo nobenega odlikovati z značko. Kdor je veliko let v podjetju, je po drugem pravilniku v čkrat nagrajen v obliki in višini povprečnih enomesečnih osebnih dohodkov, ne glede na to ali je bolj ali manj dober delavec. Za značko pa je potrebno več in jo zato lahko nekdo dobi, ki je n.pr. 6 let pri nas, drugi, ki pa jo pri nas n,pr, 10 let in več pa ne. Za značko ni dovolj, da je zelo priden pri delu, 'kajti če ima pri tem slab odnos do sodelavcev, do značko že ni več upravičen:. Mogoče ima nekdo oba pogoja, ne dela pa niti v "sindikatu, niti v SZDL, niti v kakšnem društvu, pa zopet ni upravičen do značke. Vsekakor je DS podjetja v težki situaciji pri odločanju zaradi nepopolnih obrazložitev. Najbolj prav bi bilo, da se za enkrat odloči samo za tiste, za katere mu je na mah jasno, da so zaslužii značko in da za vse druge zahteva dodatno obrazložitev v smislu pravilnika o podeljevanu značk. VARČEVANJE! Tolikokrat obravnavana tema, bo marsikdo mislil, ali celo rekel. Vendar nam razmere na tržišču narekujejo, da ponovimo našo skrb za racionalno trošenju avtomobiskih gum. To skrb nam mora nalagati že sama misel za dobro gospodarjenje in zmanjšanje stroškov. Pomanjkanje gum pa nam muru, to skrb še podvojili. ... Da potrebujemo velika sredstva za nabavo gum, nam povodo naslednji podatki, lConcem lota 1964 je imelo naše podjetje v sklopu voznega parka preko 40 motornih vozil, na katerih je bilo montiranih - brez rezervnih gum - preko 300 avtoplasčev in prav toliko zračnic. Vrednost teh in vsKladiščenih gum je znašala na dan 31, 12. 1964 - l? milijonov dinarjev. Kupili pa smo v preteklem letu za 12,428,000.- dinarjev avtomobilskih gum. Da so to precejšna sredstva, na kar mogoče malokdo pomisli, je -treba poudariti. Poleg splošnih potreb in teženj, da bi stroški ne naraščali, ker bi s tem pridobili na skladih, ki jih podjetje tako potrebuje, pa nam splošno pomanjkanje avtomobiskih gum ...e toliko bolj narekuje skrajno varčevanje. Pomanjkanje surovin oz, sredstev zanje pa je prizadelo industrijo za predelavo gume, Ki je zmanjšala proizvodnjo na minimum, v nekaterih obdobjih pa je s proizvodnjo celo prenehala. Ker ta pojav ni enkraten, bo v letošnjem letu možnosti za redno preskrbo gum še manj kot v preteklem letu. Zato je umestna misel o varčevanju tudi na tem mestu. Francka Prosenc KAJ MI V GLASILU III VŠ_Č lil KAJ MI J ! Všeč mi je, ker smo toliko napredovali, da objavljamo tudi slike. 3 slikami bo naš časopis veliko bolj zanimiv in bolj čitan. In zdaj moram■žal začeti s kritiko, ki pa jo, verjemite mi, dobronamerna . Naslovi so tako slabo zrisani, da bi bilo bolje, če bi vse naslove pisali s pisalnim strojem. Kar se naslovov tiče, smo sploh nazadovali, vendar je naslov toliko kot n.pr. roka pri človeku, kolo pri avtomobilu, žlica pri kosilu itd, Članek, ki je brez naslova ali s slabim naslovom, je pomanjkljiv. Takega članka ponavadi nihče ne bere, kajti dober naslov, predvsem vsebinsko dober, je prva stvar, ki čitalca pritegne in mu vzbudi dovolj volje, da se loti čitanja. V 16-17 številki je s tem v zvezi polno napak. N.pr. stran 7» Na sredini je napis '2C lot našega podjvt ja". Čital-ec dobi vtis, da odstavek nad napisom spada k imenovanemu naslovu, kar pa ni res. Zadnji odstavek na isti strani spada pod naslov na 8. strani, tam, kjer je, je brez pomena in se zguhi, Kot so temu pravi, Oba članKa na 19. strani bi nujno morala imeti naslov n.pr. pri članku "Prvi nosilec zlate značke v podjetju", drugi članek pa n.pr. "Vrnil so je v nase podjetje". Pod naslovom bi morali napisati; tovariša Ramovša, tehničnega direktorja nagega podjetja, smo oh priliko,, ko s e je vrnil v naše podjetje, zaprosili za kratko izjavo. Brez tega se je članek, ki je zelo zanimiv, "zgubil" in mnogi ga ne bodo prečitali, kdor pa ga bo, ne bo vedel za koga gre. Na strani 21 bi uredništvo moralo na rob n.pr. napisati "tovariš Plešoč Tone nam je poslal več kratkih sestavkov. Ker njogovi sestavki obravnavajo aktualne dogodke v podjetju in v našem družbenem gibanju, smo se odločili, da vse objavimo. Ob tej priliki se mu za njegovo prizadevanje iskreno zahvaljujemo". 3 tem bi odpadlo ponavljanje njegovega imena nad vsakim člankom, kar ni prav nič simpatično. Dalje: popolnoma je nerazumljivo, zakaj je članek tov. Antona Golje brez naslova. Ker je članek dober, je to velika napaka. V zvezi s tem člankom bi dal se pripombo na račun korektorjev članov uredniškega odbora. Besedica "vršiti" ni slovenska, ta članek pa kar vrši od "vršiti". Za Pavletičeve članke velja isto kot za Pluščeve. Pripombo imam tudi na Pavletičev članek o hokeju. Po mojem mišljenju tak članek ne spada v naše glasilo. Urednik bi moral članek skrajšati na kratko informacijo, če je že menil, da se o hokeju nekaj objavi. Mislim, da ni prav tudi to, ker niso objavljeni rezultati iskanja besedice " prehitevanje" v 15. številki nagega glasila. Predlagal pa bi še, da se odpre stalna rubrika "Ali poznaš določila našega statuta" in "Človek in stroj". Na določila statuta pozabljamo, kar seveda ni prav, culo škoduje, kako čuvamo in izkoriščamo stroje, pa je najvažnejše vprašanje pri ustvarjanju dohodka. Upam, da boste tole objavili, pa brez zamere. Stanc Koman 'Tovarišu Komanu se zahvaljujemo .za tehtne pripombe k članku, ki jih bomo v bodoče upoštevali in prosimo še ostale bravce, da nam sporočijo svoje kritične ocehe in mnenja, ker bo na ta način kvaliteta od številke do številke boljša. Člani uredniškega odbora so "amaterji" v tem delu in urejujejo "Glasilo" najvuč v proštom času in so prav lahuo dogaja, da zlasti zaradi kratkih rokov spregledajo pomanjkljivosti. Zato nam ho vsaka dobronamerna kritika dobrodošla = Uredništvo IZ NAGEGA STATUTA 65. člen član organa delavskega upravljanja se je dolžan udeleževati zasedanj oziroma sej ter poročati o delu organa tisti organizacijski enoti, v kateri je bil izvoljen. 66. člen član organa delavskega upravljanja je dolžan, da pojasnjuje kolektivu, ki ga je izvolil, tekočo problematiko podjetja in EE ter da prenaša težnje kolektiva pred organe, v katerih deluje, da o njih razpravljajo in sklepajo. član organa delavskega upravljanja je upravičen odločati o konkretnih zadevah samo na sejah svojega organa, ne more pa v njegovem imenu odločati samostojno. 6?. člen Vsak član delavskega upravljanja mora prib svojem delu zasledovati gospodarski napredek, enotnost podjetja ter vsestransko uveljavitev socialističnih načel o poslovnih razmerjih, delitvi osebnih dohodkov in demokratičnost upravljanja. če člani organov delavskega upravljanja zanemarjajo svoje predstavniške dolžnosti, če delujejo proti interesu podjetja, ali če s svojim ponašanjem v podjetju ali izven njega očitno škoduje ugledu podjetja, jih lahko kolektiv odpokliče na predlog, kateregakoli predstavniškega organa v podjetju, ali po lastni iniciativi. 90. člen Nobena poslovna enota ne sme brez soglasja druge poslovne enote posegati v odkupno področje druge poslovne enote. Poslovno območje ekonomske enote določi DS podjetja. Odkupno in poslovno območje poslovne enote določi DS EE. 91. člen Medskladiščni promet med poslovnimi enotami v okviru podjetja je izjemoma dovoljen. V primerih, ko se mu ni mogoče izogniti, mora ta promet zagotoviti enake koristi obema poslovnima enotama. U.O. lahko določi, kateri odpadni material se izloči iz medskladiščnega prometa. Martin Tesovnik ŠKARJE C /' / f ti pet LUJO Kaše podjetje se vse bolj mehanizira, kar seveda zahtevajo potrebe, saj je izLleta v leto vse več odpadnih surovin. Tako smo tudi na ekonomski enoti Ljubljana med drugim dobili nove škarje COL super 4oo* V letu 1963 je kolektiv naše ekonomske enote sklenil, naj se del sredstev, namenjenih osebnim dohodkom, dodeli za nabavo novih Škarij. Težko pričakovane škarje so bile nabavljene v mesecu oktobru 1964 leta. Že takoj v začetku samem, v poskusnem obratovanju, so se pokazali odlični rezultati, Velike količine železft, ki so bile namenjene rezanju, so se pričele manjšati«, Odlike novih Škarij so v tem, da so lahke, zaradi tega je omogočen hiter premik po skladišču, storilnost sama pa je zelo velika, saj znaša kar 35 udarcev na minuto« Z novimi škarjami bomo delno rešili problem premajhnega skladišča na ta način, da bomo vse količine železa sproti rezali in sortirali po vrstah, bomo nedvomno dosegli boljše rezultate dela, tako količinsko kot finančno in bodo s tem v zvezi tudi porasli osebni dohddki naše ekonomske enote. Delavci, ki delajo na Škarjah, imajo skupinski akord in sicer o,82 din od kilograma narezanega železa. Ta akord je poskusni in se bo po novem tarifnem pravilniku povečal na din c,95 od kilograma. Predvideva se, da bi naj ena izmena v 8 urah dela narezela cca 6-7 ton železa. Seveda je ta količina lahko znatno manjša, kar zavisi od vrste materiala, V prvi vrsti moramo pozdraviti težnjo naše uprave podjetja, ki stremi za tem, da se naše pod je je čimprej in čimbolj mehaniziran, saj bomo le tako kos nalogam, ki smo jih dolžni izpolnjevati napram naši skupnosti. IZ v.AŠEGA STATUTA 55. člen DS EE je za svoje delo odgovoren DS podjetja in ..kolektivu svoje enote. Zapisnik o zasedanju DS EE se nora dostaviti v 5 dneh po zasedanju predsedniku DS podjetja in poslovnim enotam v okviru ekonomske enote. Ha seji UO dne 15„4-1965 ja direktor podjetja podal poročilo, ki ga zaradi zanimivosti objavljam^. DLL( V ZV ;SHI GOSPODARSKI ZBORHICI V BLOGRADU Dnu 23/10-1964 sum bil izvoljen za predsednika koordinacijskega odbora za odpadne materiale pri Zvezni gospodarski zbornici. V zvezi s to funkcijo som vodil sejo komisije za staro železo potrebno železarnam in drugič sejo iste komisije, ki pa je to pot imela na dnevnem redu pruoleme v zv.vzi z litino in starim železom za livarne, Obe seji sta bili v Beogradu. Dne I0/3-I965. sem prvič vodil zasedanje koordinacijskega odbora za odpadne materiale. 'Koordinacijski odbor ni sprejel predlogov komisije za staro železo in letino, niti predlogov komisj e za kosti, sprejel pa je predloge komisije za papir in tekstil, gumo 'in steklo. Sprejel je tudi poročilo o opravljene delu in predlog za delo v letu 1965= Dne 2/2-1965 ju bilo razširjeno zasedanje predsedništva Zvezne gospodarske zbornice, na katerem se je analizirala situacija v zvezi s trgovino, gostinstvom, obrtjo, komunalo in turizmom v Jugoslaviji„ Navzoči so bili vsi predsedniki okrajnih in republiških. gospodarskih zbornic Jugoslavije. Na tem zasedanju sem poročal o ekonomski situaciji jugoslovanskih podjetij za promet z odpadki in se zavzel za oprostitev prispevka iz'dohodka, da bi se lahko modernizirali. Za moje poročilo so je zelo zanimal Radio Beograd in me prosil za intervju. Oddaja je bila dne 9/3» ' DOGOVARJANJ; Z UDRUŽjNJLM JUGOSLOVANSKIH ŽSLDZARN Kakor je znano, ima 15 večjih podjetij 7~letno pogodbo o sodelovanju z Združenjem jugoslovanskih želuzarn. Po enem letu smo ugotovili, da od pogodbe nimamo nič, zato smo se dne 11/2 letos zbrali v Beogradu in napisali zahtevek, da se pogodba popravi tako, da bomo podpisniki imeli določene bonitete pred onimi, ki nišo podpisniki. Po sklepu teh 15 podjetij sem naslednji dan na sestanku s prud-stavniKi UJL ta zahtevek prebral in zagovarjal. Ker UJL na to ni bilo pripravljeno, je prosilo za preložitev skupnega sestanka. Naslednji sestanek z UJL je bil v Splitu 19/3-1965= Ker smo predhodno dobili odgovor na naš zahtevek, smo se sami ponovno sestali en dan prej v Splitu in se dogovorili za enotno stu-lisče. $Fqj važne jši sklep na skupnem sestanku naslednji dan je bil, da bodo železarn'« plačevale fakture' v- 8 dneh, ali pa bodo plačale 12 -/o zamudnih obresti in da bo UJŽ dala v pr.mijski fond tolikokrat po din 8,- za kg? kolikor kg bodo vsa podjetja za premet z odpadki skupaj dala letos več kot lani in da se bo ta premijski fond razdelil ob koncu leta podpisnikom pogodbe in drugim podjetjem, ki so poslala več kot 4-OOC ton starega železa. Sprejeto je bilo sicer še več sklepov kot n.pr. postopek za sprejemanje novih podpisnikov 7-letne pogodbe itd. Sprejeta sta bila tudi dva nova podpisnika^in sicer Sircvina B...ograd in Sirovina 3isak, tako,•da je sedaj 17 podpisnikov dolgoročnega sodelovanja z železarnami. 3. .STAFSK ZARADI PROBLTJM C V 8 3TARI1' F -.PIRJ ,K Že v Splitu je bilo do ;ovorj~no, da se bo 17 podjetij za promet z odpadki ponovno sestalo in proučilo situacijo zaradi težav s starim papirjem. Za organizacijo toga sestanka je bilo predlagano naše podjejtje. Ta sostanok je bil '2. aprila v Ljubljani, udeležilo pa se ga je 14 predstavnikov podjetij za promet z odpadki. Sprejeti so bili zaključki in predlogi, ki se bodo poslali vsem tovarnam papirja, Udruženju industrije papirja, Beograd in Zvezni gospodarski zbornici. Bistvo teh zaključkov je nezadovoljstvo, k^r podjetja naše vrste nimajo direktnih možnosti sodelovanja z industrijo papirja glede določanja kvalitet in količin starega papirja, prodajnih cen, propagande za zbiranje papirja, uvajanja mehanizacije itd. Papirnice so namreč ustanovile svoje poslovno združenje za nakup starega papirja. 7 tem združenju se dogovarjajo o poslovni politiki do nas - brez nas. Kakšen bo rezultat, kolikor pride do skupnega sestanka ni mogoče predvideti, ker so podjetja za promet z odpadki premalo enotna. .Skl Pp' or pi a nov upravlja/p/A Zasedanje delavskega sveta podjetja z dne 15« aprila in 15. maja tega leta ter poslednji seji upravnega odbora so potekale v iskanju rešitev investicijskih problemov podjetja, dalje kreditiranje stanovanjske izgradnje delavcem oziroma nakupu stanovanj, v obravnavi periodičnega obračuna za I. četrtletje ter v skrbi za pravočasno izvedbo nadomestnih volitev v organe upravljanja podjetja v tistih volilnih enotah, na katerih je potekel mandat članom delavskega sveta podjetja in delavskih svetov ekonomskih enot. Sklepi, ki jih je delavski svet podjetja v tej zvezi sprejel so bili naslednjiž iz 9. zasedanja delavskega sveta podjetja dne 15/4—65? a/ delavski svet razpiše nadomestne volitve v organe upravljanja podjetja na dan 17. maja tega leta ter za izvedbo teh volitev imenuje po zakonu predvidene komisi je b/ za kreditiranje gradenj oziroma za nakup stanovanj delavcev je delavski svet podjetja razdelil kreditov v višini lo,ooo,ooo,-, lo,000,000,- pa je namenil za nakup oziroma kreditiranje garsonjer delavcem v Ljubljani, V tej zvezi je delavski svet podjetja še priporočil, da se za kreditiranje gradenj oziroma za nakup stanovanja delavcem preskrbe dodatna sredstva v višini 6,2oo,ooo,- o njihovi razdelitvi pa bo delavski svet podjetja sklepal naknadno c/ za omet fasad na upravnem objektu v Kopru je namenil nadaljnjih 600 do 7oo.000.- d/ nagradil je poslovodje; Horvata Jožeta, Grašiča Emila, Borovic Antona, Javornika Franca in Švelca Ivana z denarnimi nagradami z zneski od 3o do 5o.ooo.-, tovarišu Nemetu pa podelil enkratno pomoč v višini 15o,000.- Iz lo. zasedanja delavskega sveta podjetja dne 15/5-65; a/ glede na iznešene kritike na predloge komisije delavskega sveta podjetja za standard delavcev za dodeljevanje kreditov delavcem za gradnjo oziroma za nakup stanovanj je zadolžil komisijo, da mora pred obravnavo prošenj delavcev dobiti od komisije, ki jo je imenoval KOSP za prevero stanovanjskih prilik delavcev, tehnične podatke o gradnji, podatke o socialnih stanovanjskih in zdravstvenih prilikah r k c /Le:,:1 v kakšni mori so pripravljeni prispevati lastna sredstva ra svoje stanovanje o/ pri c o ravnava n j u periodičnega obračuna sa I, četrtletje je ugotovil, da je bilo poslovanje podjetja v tem obdobju uspešno, v tej zvezi je nato sklenil,da se izplača delavcem takozvano 3. delitev v povprečnem znesku 12.ooo.- na enega zaposlenega, dočim naj' bi so so neizplačani osebni dohodki izplačali delavcem iv tor . lanske dobe čimprej po navodilih gospodarsko računskega sektorja, ¥ zvezi z obravnavanjem periodičnega obračuna je še sklenil; - da je treba 5impre j napraviti točen obračun za bivšo ekonomsko enoto Kočevje za leto 1964, - da nora ekonomska enota Bohova preplačilo osebnih dohodkov poravnati v drugem tromesečju, - da naj uprava podjetja ukrepa za zmanjšanje odsotnosti z dela - da naj ekonomska enota Koper izplača svojim delavcem nagrade v višini 3oo.oooneto za prizadevnost, ker so ji omogočili zmanjšati razmerje med skladi in osebnimi*dohodki v korist sle la do v c/ sklenil je, da preneha s poslovanjem poslovna enota Idrija, namesto nje pa ustanovi zbiralnica, ko bodo za to dani pogoji 1 d/ sklenil je, da se proslavi 2o-letnica obstoja podjetja 5« junija v Polhovem Gradcu ter za to proslavo odobril tudi potrebna sredstva e/ razporedil je nerazporejena sredstva na dodatno investicijo v Kopru, ki je nastala zaradi podražitve v višini 2,5oo.ooo.-, za refundacijo 'strojem v. obratu za izdelavo polirnih kolutov v višini 1,572,ooo.-, za investicije v Bohovi v višini 1,ooo,ooo.-, za ojačitev električnega voda v Škofji Loki v višini 24o.ooo.-5 za nove naprave za pripravljanje črepinj v Celju 2,5oo.ooo,- in za postavitev obrata za izpraševanje vreč v Anhovem 1,ooo.ooo.-f/ sprejel je spremembe in dopolnitve k pravilniku o uvajanju in podelitvi zlatih in srebrnih značk zaslužnim delavcem, podjetja. Obe seji upravnega odbora sta v glavnem obravnavale isto problematiko, ki jih je obravnaval delavski svet podjetja. Poslednja seja upravnega odbora, ki je bila 13. maja tega leta, je obravnavala periodični obračun v Trbovljah na sedežu poslovne enote. Tej seji sta prisostvovala predsednik skupščine občine Trbovlje in predsednik občinskega odbora sindikata Trbovlje. DELAVSKI SVET PC UL TJA JE IZ /ULIL NCV UPRAVNI ODBOR H 3VCJE KOMISIJE Dne 28» t.m. so člani Delavskega sveta podjetja na svoji seji izvolili nov upravni odbor in komisije delavskega sveta„ Izvoljeni so bili: Novi upravni odbor: Marta Bitežnik, namestnik Vinko Magister Golja Anton, namestnik Karel Pavletič Milan Jančič, namestnik Anton Dečman. Jože Mernik, namestnik Jože Mojak Jože Piki, namestnik Silva Bberlinc Rafael Trtnik, namestnik Josip Čaviek Bojan Zorec, namestnik Gregorič Anton Franc Žoher, namestnik Vadija Andrej KOMISIJE DELAVSKEGA 3V.TA PODJETJA Komisija za organizacijo: Anton Plešec, predsednik Danilo Jančič, član Boris Mlinar, član Venčeslav Vetrovec, član Janez Ramovš, član Komisija za plan in delitev dohodka:, •Franc 'Zoher, predsednik Martin Tesovnik, član Stane Mancini, član Marta Bitežnik, član Jože Piki, plan Komisija za zdravstveno in tehnično varnost pri delu: Venčeslav Kolar, predsednik Janez Lotrič, član Karel Pavletič, član Andrej Vadija, član Komisija za izobračevanje in delovna razmerja; Janja Pokove c, predsednik Bojan Inkret, član Marija Kuralt, član Stanislav Domiter, član Vele Alojz, član Komisi,ja za živi,jensko raven delavcev; Jože Urok, predsednik Anton Borovi o,, član > ■ Ludvik 'Jbrdan-, .'članL. "• Anica Nemac, član Tomo Sokolovič, član Komisija zu. prošnje in pritožbo; Anton Gregorič, predsednik Josip Čavlek, član Marija Polani5, član disciplinska komisijam Anton PLešoc, predsednik ZdravKo Zorko, član 'Gregorič Olga, namestnik predsednika Aloja Guček, namestnik elana PA IZ E j 5 J . BILO! Bilo je v prvih letih obstoja podjetja. Kot je še danes v navadi dobavitelju odpadkov dostavljamo 1 izvod obračuna. V expeditu je v počitnicah nadomeščal rednega uslužbenca mlad fant, da je pomagal pri odpremijanju pošto. Tako dobi nekoga dno v roke obračun z naslovom."VTbBK", Postojna. Kor temu obračunu ni bila priložena kuverta,- obračun je bil samo internega značaja - napi še kuverto in obračun odpošlje. Čez nekaj dni vrne pošta pismo z oznako;"Podjetje nepoznano"! * * K P. P. ^ t * Spor t - Tomo Sokolovic DOPUSTI V SEZONI 1965 V “Glasilu” št. 16/17 dne 19» aprila tega leta smo objavili, kje bomo lahko koristili oddih v seooni 1965. Danes nadaljujemo s pojasnili glede letošnjega letovanja. Prijave za dopust smo prejeli in smo skušali upoštevati želje, kolikor je bilo le mogoče. Seveda pa bodo morali nekateri prilagoditi svoj dopust dejanskim možnostim za koriščenje sob v letovišču. V kratkem bodo koristniki prejeli razpored oziroma dispozicijo z navedbo časa oddiha, stanovanja in prometnih zvez. Kakšen bo letošnji regres oziroma koliko bodo člani kolektiva plačali za dopust v posameznih počitniških domovih? Koordinacijski odbor počitniških domov podjetja je pred kratkim na svoji seji razpravljal kakšen naj bo prispevek posameznega člana za koriščenje dopusta v sezoni 1965. Ker so se cene zakupnini privatnih sob in hrani v tem letu precej zvišale, je bil KOPD žal primoran malenkostno zvišati tabele prispevkov za posamezne člane v tej sezoni. Zvišanje prispevkov je malenkostno v primerjavi s povečanjem cene za ležišča in hrano. Za boljše razumevanje navajamo samo nekaj primerov podražitve hrane, kakor na primer:v Mal inski je bila hrana v sezoni 1964 95o,- in v tej sezoni 1.4oo„- Na Pohorcu je bila hrana din l.ooo,- v tej sezoni pa je 1.4oo.~ Če pa k temu prištejemo še podražitev ležišč za din loo,~, vidimo, da so prispevki malenkostno zvišani in da bo podjetje moralo prede j dotirati za kritje razlike med prispevkom in dejansko ceno, ki v tej sezoni znaša cca din 1.85o,- Pri določanju prispevkov je KOPD upošteval višino povprečnega mesečnega zaslužka v letu 1964 in število članov rodbine, ki jih mora vzdrževati naš delavec. Torej glavna osnova je višina dohodka, ki pride na posameznega člana rodbine. Tabela prispevkov za koriščenje oddiha v sezoni 19 6 5 Povpreč,meseč,zasluž„na osebo Koristnik dop.prispeva dnevno v letu 1964 za odrasle za otroke zaslužek na osebo do lo. 000 4oo,- 2oo,- od lo„ool do 15. 000 55o,- 275.- od 15.ool do 2o. 000 68o. - 34o,- od 2o.ool do 3o„ 000 Slo»- 4o5.” od 3o„ool do 4o. 000 94o,- 47 o.- od 4o.ool do 5o, 000 1. o7o,- 535.” na d 5o.ooo 1. 2oo. - 6oo, - Da bi vsak član našega kolektiva lahko sam izračunal višino prispevka, ki ga mora plačati za koriščenje oddiha, bomo podali en primer izračuna; delavec N.IT. je imel povprečni mesečni zaslužek leta 1964 din 38.520.-:; žena delavca je zaposlena in je imela leta 1964 din 32.ooo.-delavec ima dva otroka, in sicer 8 let in 14 let. Skupni povprečni mesečni zaslužek je 7o„72o.- Sedaj skupni zaslužek delimo s številom članov rodbine, in sicer 7o.72o ; 4 = din 17.63o„- osnova za prispevek Torej delavec M.N. bo moral prispevati za lo-dnevno bivanje na oddihu; za 3 odrasle člane rodbine 68o x 3 x lo dni = 2o.4oo,-za 1 otroka do lo let starosti 34o x lo dni = 3.4oo.~ Skupaj din 23.8oo,- Dazliko do polnega penziona-, ki znaša cca 1.85o,- bo regresiralo podjetje. Pripominjamo, da v primerih, če je žena delavca zaposlena, ali obratno,, in želi koristiti oddih v našem domu, si mora priskrbeti pri 'svojem podjetju potrdilo, ki naj vsebuje naslednje; a/ da ne bo-koristila regresa pri svojem podjetju v sezoni 1965, ih"'" b/ višino povprečnega mesečnega zaslužka v letu 1964. Ti podatki so potrebni, ker brez njih ne moremo opravičiti pri družbenih organih izplačanih regresov. Nekateri člani našega kolektiva so se prijavili za koriščenje oddiha v domovih Počitniške zveze občinske skupščine Ljubljana-Center in jih bo gotovo interesiralo, koliko bodo morali prispevati za oddih. Objavljamo izvleček cen penziona za tiste domove, v katerih bodo prebili dopust člani našega kolektiva. Počitniški dom cene penziona v predsezoni seznni turist. odrasi i otroci odrasli otroci taksa Kranjska gora 1.3oo 1.000 1.5oo 1.2oo 4o Novi 1.4oo 1.000 1. Goo 1.2oo 8o Šali /Dugi otok/ 1.3oo 1.000 1.5oo 1.2oo 6o Selce 1.3oo 1.000 1.5oo 1.2oo 8o Počitniška skupnost postavlja pogoj, da se pri rezervaciji dopusta plača din 5oo„- kot akontacija ali garancija, da bo koristnik zanesljivo koristil oddih. V primeru nekorišče-nega oddiha rezervacija zapade, razen v primeru smrti ali bolezni. Za koriščenje oddiha v omenjenih domovih dobi vsak koristnik in ostali člani rodbine, ki so upravičeni do regresa /za zaposlene je treba predložiti potrdilo,, da ne bo 'koristil regresa v svojem podjetju/ regres - prispevek - podjetja v znesku din 7oo,- za odrasle in din 35o,- za otroke do lo let starosti.Eegres nakaže na tekoči račun Počitniške skupnosti občinske skupščine Ljubljana-Center KOPD našega podjetja. Vsak član mora najmanj lo dni pred nastopom oddiha nakazati svoj prispevek na naslov; Koordinacijski odbor počitniških domov ”Dinos,? Ljubljana, Parmova 33. Pri nakazilu prispevka se odšteje poslana rezervacija din 5oo,- dnevno na osebo. Zaradi lažjega izračuna višine nakazila bomo podali en primer koriščenja oddiha za delavca B. v počitniškem domu Kranjska gora. Delavec B. je prijavil dopust za sebe, zaposleno ženo in otroka starega 9 let v času od 2o/6 do 3o/6-65. Delavec B, je nakazal rezervacijo za 3 osebe v znesku 15«ooo.- Sedaj pa izračunajmo prispevek; l,3oo x 2 odrasli osebi x lo dni = din 26.ooo.-l.ooo x lo dni za otroka do lo dni= din lo._oog.- Skupaj 36.000.- regres za 2 odrasli osebi in otroka 17.5oo,- ostanek 18.5oo,- nakazana rezervacija za 3 osebe 15.ooo„- Delavec B, mora nakazati še ostanek din 3.5oo.- na KOPD Ljubljana, Parmova 33. Upamo, da bo s tem člankom omogočeno vsakemu članu, da si lahko sam izračuna višino prispevka, ki ga mora plačati za foriščenje oddiha. Tone Golja »POT OKOLI SVET" - prvi mornariški krst Paš strojni tehnik,, tovariš Tone Golja, je z našo trgovsko mornarico prekrižaril domala ves svet, Doživel je marsikaj zanimivega na plovbah po vseh morjih. Zaprosili smo ga naj opiše za bralce "Glasila" posamezne doživljaje. Ker je teh veliko, jih bomo objavljali v nadaljevanjih. V razgovoru z uredništvom »Glasila" sem obljubil, da bom opisal nekatere zanimivosti iz življenja naših pomorščakov, saj sen med njimi prebil nekaj let kot član posadke na raznih prekooceanskih ladjah. Doživel sem marsikaj veselega in burnega, dogodke,ki jih morda pero ne bo nikoli zabeležilo, Uvodoma moram napisati nekaj o pomenu in značaju pomorstva v Sloveniji. Naš košček jadranske obale res ni velik, a je lep. In na tej krpici obale žive ljudje, ki ljubijo morje. Po osvoboditvi je ostalo zgolj nekaj ribiških ladij, toda ljudje so začeli novo življenje, zakaj ostal je pomorski duh, ostale so trddicije, ostali so pomorščaki, katerih predniki so živeli od morja, -ostala je pomorska srednja šola, kjer še danes vzgajajo mlade pomorščake, ki vsako leto zapuščajo šole in odplujejo v široki svet. Prdd nekaj leti je slovela šola le na ožjem območju, danes pa slovi po vsej naši domovini in v njej najdete Prekmurce, Štajerce , Dolenjce, Gorenjce, ki si nabirajo znanja za težak poklic pomorščaka. Ladje »Splošne plovbe" - danes jih je preko 2o - potujejo po vseh svetovnih .morjih. Takrat največ ja ladja "Rog" je plula med Japonsko, Ameriko in Evropo, danes pa je največ ja motorna ladja "Piran". S to ladjo sem se tudi jaz odpeljal na pot okoli sveta, v kraje Severne Evrope, Afrike, Indije, Kitajske, Japonske, Havajev, Združene države Amerike, preko Paname, Azorov v Jugo s lavi jo.' Na tej vožnji smo zašli v enega najhujših ciklonov zadnjih 5 let, o čemer bom napisal podrobne jše pozneje. r- Pred sprejemom v pomorsko Solo mora kandidat opraviti poseben izpit, biti mora pa popolnoma zdrav. Toda končno si sprejet v krog pomorščakov, ko doživiš pravi pomorski krst kot bruc-novinec šole, In ravno ta prvi krst pomorščakov bi opisal v tem poglavju. V šoli nas je bilo okrog loo dijakov, 'toda za krst so izbrani samo novinci prvega letnika, a sodniki so izkušeni dijaki višjih letnikov. Priprave na krst se pričnejo že takoj na začetku šolskega leta. Dijaki višjih letnikov z veseljem opazujejo novince, presojajo kakšni so, kako se obnašajo, kaj govorijo.. Toda mi novinci jih spoštljivo gledamo in z odprtimi usti poslušamo njihova pripovedovanja o doživetjih na morjih ali gorje, če jim. ne verjameš, vse je res. Čeprav sem pozneje ugotovil, da le ni bilo tako kot so pripovedovali, smo pred krstom previdno molčali,vkajti vse naše napake so si zapisali v črno knjigo. Če se jim prilizuješ, kmalu dobiš črno piko, če jih ne spoštuješ, je po tebi, kaj moreš, boli, smo pač novinci v pomorstvu. Prvi mornariški krst, ki simbolično prikazuje prvo srečanje novinca z morjem in hkrati -pomeni sprejem v vrste pomorščakov, sem doživel neke nedelje; “novinci stojimo v veži dijaškega doma, oblečeni v vreče, zvezani med seboj z vrvmi, le tu in tam pokuka na nas strogo oko gusarja, da se ne bi kdo slučajno izognil ceremonijam, Spremstvu je bogato oblečeno, čakamo samo še prihoda boga “Neptuna" in njegovega ožjega spremstva. Trobente naznanijo prihod boga Neptuna, ki nam bo sodnik in oče v nadaljnjem delu. Z njim hodi enonogi veteran. Ponosno sedi bog Neptun, vladar morja na svojem tronu in ostro opazuje nas novince, ki čakamo na sprejem v njihove vrste. Sprevod se pomika po obali proti pomolu. Trema nas ne zapušča, vsak se bori s svojimi mislimi, nekateri celo živčno premišljajo, 'kako bi ušli še v zadnjem trenutku, toda nima smisla, naše spremstvo ne pozna milosti. Že smo na pomoču in čakamo glavni del svečanosti. Bog Neptun spregovori zbrani množici in nam novincem, v verzih in nas poučuje o težavah in neprijetnostih mornariškega poklica,, hkrati pa nam obeta zaščito, če mu bomo zvesto služili in živo oriše lepe in grde strani tega življenja, seveda ne pozabi med govorom uporabljati dobro zabeljene mornariške fraze. Govor je končan, čuje se samo listanje po črni knjigi. Kdo bo prvi, spremstvo v vodi je željno in pričakuje prvo žrtev. Vsak se boji biti prvi. Prvo ime, drago itd., naenkrat sem na vrsti tudi sam, o jo j. Osvobodijo mi vezi, me okitijo z lovorjevim vencem in takšen stojim ter čakam, usode, trema narašča, Neptun me gleda, spregovori ter me imenuje z mornariškim imenom, katerega mi je izbral, toda zaenkrat ga raje zamolčim, morda ga bom omenil kdaj pozneje, Nato me je prepustil spremstvu,, a da bi se privadil morju, me poškropijo s staro metlo. Medtem mi pa že drugi ponuja poln polliterski lonček morske vode, zajeto iz najbolj nečistega dela luke. Popiti moraš prav vse, ne da poliješ kapljico, kajti kazen za polito kapljico je huda, lonček ponovno napolnijo z vodo in pričeti moraš znova, 'kar pa seveda ni prav prijetno. Se bolj nestrpni pa so fantje okoli tebe, ki komaj čakajo in stegujejo roke, da te zavihtijo iz pomola«, H o ruk in v elegantnem loku zletim s pomola ter padem prav v sredino plavalcev, ki težko pričakujejo v vodi in bodo poskrbeli, da ne bom prehitro zlezel iz vode. Temeljito me namočijo, da bom' še dolgo pomnil, kdaj sem se prvikrat resno srečal z morjem. In tega res ni moč pozabiti. Še enkrat pa še enkrat zgine glava pod vodo. Če sem uspel pravočasno zajeti sapo, je nekako šlo, toda če ne, se je količina iz lončka hitro povečala. Končno je krst končan, novokrščenci smo kislega obraza zlezli iz morja ter se sramežljivo ozirali okoli sebe. Treba jih je razumeti, saj komaj zapuščajo morje, ni se še otresel vsega strahu, morda je celo pozabil svoje pravo ime, kdo ve, kaj mu sedaj roji po njegovi zmočeni glavi. Ko pa se bo zvečer zavrtel ob zvokih glasbe in proslavljal sprejem med ostale člane svoje vrste ter zavrtel in trdil dekletom, da je bilo tudi zanj ta krst zelo zabaven ter, da se ni ničesar bal, se bo prvič zlagal kot mornar. DVA ČRKOVNA. REBUSA A A A A A A C A . A A A A A Glasilo številka 13 Rešitev nagradnega razpisa s beseda "prehitevanje" j- bila natisnjena na strani 17; tretji odstavek, To.pot je bilo izžrebanih naslednjih 10 bralcev Glasila, ki so že prejeli po din 2000.~ Mikolič Marija, Maribor Kurent Francka, Ljubljana Rutar Sonja, Ljubljana Brunček Janez, Ljubljana Orgolič Angela, Ljubljana Prelovec Marija, Idrija Rozina Slavka, Ljubljana Žagar Mimi, Trbovlje Krassnig Serafina, Ljubljana Sokolovič Tomo, Ljubljana Glasilo številka 16/11 Rešitev nagradne križanke Vodoravno; 1. kovina, 7« vino, 11. Arabija, 13« mejak, 14« Rab, 15° natron, 16. otirati, 18. Dante, 20. ilo, 21. Ikar, 23» JA, 24. oko, 26.hvala, 27.a APZ, 29. as, 30. GK, 31« kovinar, 34- Kala, 36. zapiram, 37• poraz, 38. Iza, 39 . Ani, 40. ozari, 41• Lama, 42. Al. Navpično; 1. karo, 2. orati, 3 = vabilo, 4- Ib, 5• Nina, 6. ajati, 7. vera, 8. ij, 9° nafta, 10. ek, 12. Atika, 13. modras, 17. rokavi, 19. Niagara, 22. Avar, 25. opiram, 27- ukaz, 28. znana, 30.a Klara, 32. Opel, 33. Arni, 34• koza, 35» azil, 36. ZIS, 37- po. Zaprosili smo tovariša Gregoriča iz Kamnika, da je izžrebal 3 reševalce. Tokrat ju bil žreb naklonjen Ljubljančanom in sicer; I. nagrada din 1.000,- Arko Milka, Ljubljana II. nagrada din 600.- Krassnig Serafina, Ljubljana III. nagrada din 400.- Peternelj Ivan, Ljubljana Izžrebanim reševalcem iskreno čestitamo! NAGRADNA KR S ZAIMKA i1 L T 2 3 ! ”1 4 5 j 6 i F ' 8 ; i 9 i 1 1 10 i -—-v 11 12 z! 13 ■ 1 '4' Z 14 /Z Z/ 77 15 — ^ Z 16 | .IZ z 25 ! 26 1 Z 27 28 z1 /V - - 29 29a L /Z ZZ /zi Z/l 1 /z''30 zz .// zz Z 32 33 j z; Z zz z z 34 35 36 Zv / z 37 Z 38 ; 39 z 40 .//z / / /z / / z 41 ■ i Z Z 42 43 Z 1 44 ; : ZV u 45 Zz • / k/46 /Z 47 48 49 i 50 ■ >3> 51 i : 52 53 /V/ Z 54 ‘ I ^ yZ' / ' z \'//\'Z Z 55 1 Z 56 57 64 58 [ L 59 h 50 61 | ;• 62 • 'ZZ •Zi63 / Z 1 1 Z/ iV 65 Z 66 1 74 67 68 l/z v O o- cn LZ— 71: i z/l 7! Zi 73 |Z s v'!74 e L, :Zi751 Z 76 : J . 1 /s \>y L Z" // Z' x/. VODORAVNO: t . : 1. ob jubileju podjetja,•12„ kombinat gumijevih izdelkov, 13. nikalnica, 14. nemški predlog, 15. trop, 16. geometrijski pojem, '17. zmikavt, 2o. osebni zaimek, 21. oče, 22, tovarna aparatov in instrumentov v Ljubljani, 23. osebni zaimek, 25. poškodba, 2?. čil, 28. avtomobilska, oznaka Sarajeva, 29. mati, 3o„ reka v Italiji, 31. geometrijski lik, 33. veznik, 34. medicinska potrebščina, 36. neznanka v matematiki , 37. začetnici imena in priimka slovenske pisatelja /Visoška kronika/, 38, dolgoletni direktor našega podjetja, 4o. arabski žrebec, 41. nakit, 42. medmet, 44. trije godbeniki, 46. prvina, 5o. tuje žensko ime, 51. železarna na Koroškem, 54. sama, 55. Ober, 56. določene barve, 57. glavno mesto Slovenije, 63. mijavkanje, 64. vstopnica, 65. grška črkar 66, vzklik, 67. avtomobilska oznaka Karlovca, 68. predujem, 69. vrsta vetra, 72. namen, nakana, 74. osebni zaimek, 75. skrajšano moško ime, 76. otroški naziv za mater NAVPIČNOs 1. komunalni, 2. iglavec, 3. rastlina, 4. reke, 5« ime filmske igralke Gardner, 6, skrajšan osebni zaimek, 7. edini-ca, 8. tovarna v Kamniku, 9. neki, lo. predlog, 11. italijanski nogometni klub, 16. enota za merjenje zlata in dragih kamnov, 18. turški ve likaš, 19. pionir našega podjetja, 22. žene umrlih mož, 24. jadikovati, 24a. mesto na Štajerskem, sedež naše DE, 26. južno aadje, 27. okrajšava za Zveza pionirjev, 29. moto društvo, 29a. šahovski izraz, 32, vrtna cvetlica, 33. fino- perje, 35. dišeče drevo, 38, soglasnik in samoglasnik, 39. ljubkovalno žensko ime, 43. neodkritosrčna ženska, 45. televizija, 47. prislov, 48. rudnik živega srebra v Sloveniji, 49. partizanska postojanka, 5o, domače žensko ime, 52. gora na Notranjskem, 53. žensko ime, 58. jezno, 59. radioaktivna ruda, 60. avtomobilska oznaka Bitolja, 61, vrsta ovac v Juž. Ameriki, 62. reka v Italiji, teče skozi Pirenze, 63. važno živilo, 66. osebni Zaimek, 7o. predlog, 71. pamet, 73. simbol za natri j Za rešitev leri žanke bodo izžrebani trije reševalci, ki -bodo nagrajeni z nagrad«?ml 1 I. nagrada fin 3.000,-II. nagrada din 2.000.-III, nagrada din l.ooo,- Prosimo, da pošljete rešitve najkasneje do 1. junija 1965. Razmnožila tehnika Dopisne šole \ / ■ ' '< ■