PRIMORSKI DNEVNIK j« začel Izhajali v Tra tu 13. maja 1946, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je ti-»kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*1. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tlakami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1946 pa v osvobojenem Tratti, kjer je kila zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
rnZ“?;r": Cena 500 lir - Leto XL št. 31 (11.754)
Trst, torek, 7. februarja 1
a>
i
N
3
03
VI
VI
j»

X>
0"-
O
Italijanski zunanji minister na obisku v Jugoslaviji
Andreottijev obisk v Beogradu korak h krepitvi sodelovanja
i
v s 8
DRŽAYljan;>kE
VOJNE
Spodbudne izjave šefa italijanske diplomacije o razvoju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in zakonskih pobudah za njeno zaščito
BOJAN BREZIGAR
BEOGRAD — Podroben pregled aktualnih mednarodnih vprašanj in Pa ocena italijansko - jugoslovanske-ga sodelovanja bosta osrednji dve r°čki pogovorov, ki jih bo imel italijanski zunanji minister Giulio An-r^otti danes v Beogradu. Andreottijev glavni sogovornik bo seveda zve-zni sekretar za zunanje zadeve Lazar Hojsov, italijanskega zunanjega nunistra pa bosta sprejela tudi pred-®**jnica Z IS Milka Planinc in pred-***kuk predsedstva Jugoslavije Mika sPdjak. Jutri bo Andreotti v Saraje-ya. kjer ga bodo sprejeli najvišji Predstavniki SR Bosne in Hercegovi-ne ter bo prisostvoval otvoritvi zimskih olimpijskih iger.
Pred odhodom v Beograd je Andreotti v intervjuju za vse jugoslovanske dopisnike v Rimu orisal o-srednja stališča, ki jih bo zastopal na tem obisku. Začnimo pri proble-mdtiki slovenske manjšine v Italiji, j kateri je Andreotti uvodoma dejal, da meni, da je sedanja zgodovinska aza zelo ugodna za razvoj manjšim akih etničnih skupin. Danes niso več "*ko kot v preteklosti razlog za nape-j .ti in sumničenja, temveč pospeši» prijateljske odnose in bolj so
odnosi med sosednjimi državami na sploh dobri in odprti, boljše so okoliščine, v katerih lahko manjšine kre pijo svojo kulturno in narodnostno samobitnost, je menil Andreotti._
Seveda pa je ustavni, politični in družbeni ustroj držav temeljnega pomena in to ne samo, kadar gre za čisto določena zakonska določila o manjšinah. Ustava naše republike na primer jasno opredeljuje načelo, da je treba varovati tudi manjšine, je rekel italijanski zunanji minister. Pa tudi na splošno bi lahko rekel, da so načela demokracije in svobode, na katerih temeljijo naše ustanove, v prid razvoju manjšinskih narodnostnih skupin. Tudi zaradi tega je slovenska narodna skupnost v Italiji zdaj v zgodovinskem obdobju dinamičnega razvoja ne samo zaradi obstoječega šolskega sistema, zaradi kulturne dejavnosti, ki brez dvoma nujno potrebujejo ustrezno javno pomoč, ampak tudi zaradi tega, ker je slovenska skupnost danes dobro vključena v gospodarsko dejavnost, v družbeno in politično tkivo dežele.
Zakonske pobude potrjujejo to po: zitivno obdobje. Te pobude bo zdaj obravnaval parlament in mislim, da jih bo obravnaval in rešil brez odlašanja ob upoštevanju usmeritev,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
POSKUSNE VOŽNJE NA BJELAŠNICI
Med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami za smuk na Bjelašnici je Švicar Zurbriggen ponovno dosegel izredno dober rezultat. Poleg takih mojstrov hitrosti pa so nastopili tudi mnogi »skromnejši« tekmovalci kot npr. David La Joux (na sliki)
BEJRUT — Po predsinočnjem televizijskem pozivu predsednika Amina Džema jela libanonskim verskim in političnim silam za sestavo vlade narodne enotnosti in za nadaljevanje konference o narodni spravi so se tri dni trajajoči spopadi sprevrgli v pravo državljansko vojno. Bejrut se je znašel v križnem ognju vsega razpoložljivega orožja od lahkega pa do težkega. Tankovskim salvam libanonske armade so odgovorile havbice druzov s planin nad Bejrutom in raketni izstrelki Berijevih šiitov iz južnega Bejruta. V tem križnem o-gnju se je znašel tudi italijanski kontingent, da je bilo osem vojakov ranjenih, na srečo nihče huje.
Libanonska tragedija se je znašla pred svojim epilogom. Podobna kot pred devetimi leti je tudi tokrat sodu izbil dno poziv nekega muslimanskega voditelja, naj ne bodo muslimani pokami vladi krščanske manjšine. Tokrat je bil to šiitski voditelj Beri, ki je hotel s tem zaustaviti prodiranje libanonske armade v šiitske mestne četrti.
Džemajel je skušal preprečiti potezo z odstopom Vazanove vlade, a ukrep je bil prepozen. Muslimani vseh ločin in ideološkega prepričanja so ponovno zagrabili za orožje in po vsem sodeč včeraj že vzpostavili popolno nadzorstvo nad svojim, zahodnim delom libanonskega glavnega mesta. Berijevim šiitom so se pridružili naserski »morabitunovci« in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slovenski
kandidati
Ljubljana — Pred dnevi
poročali o predlogu republiške konference SZDL o možnih kandidatih za tri najvišje dolgosti v Sloveniji in federaciji, predsedstvo CK ZK Slovenije je *eraj predlagalo predsedstvu vjpSZDL, da sprejme naslednji l-Du,og: za člana predsedstva n i. iz Slovenije predlaga Sta-eta Dolanca, doslej zveznega kretarja za notranje zadeve, a Predsednika predsedstva Slo-Z™* Franceta Popita, za člana Predsedstva Slovenije pa Janeza Stanovnika,
Bo dogovorjenem vrstnem redu j y naslednjem mandatu dol-
Predsednika predsedstva Jule ni ■l'*e Pripadla Črni gori. » * ,e znano, je črna gora predicala za svojega člana pred-V7 ,y;t v naslednjem obdobju
DJuranoviča, dolgoleten, predsednika zveznega izvr-Snc8a sveta, (jp)
»Hej, da bi že prišel do pristana«
Gospodarske pogodbe ob robu Spiljkovega obiska v ZDA
udaril h- ,~7. »Posebej bi rad p rišk; LičL80 "ili jugoslovansko - am da JX,g'“vt?ri Prijateljski in odkri sPoštni,JrUni11 v duhu medsebojne) kar je tudi značilne sednji. lh odnosov,« je poudaril pre ljak knPreds.edstva SFRJ Mika Š| radiiega	Je vrnil v Beograd z
Povedal	0Vnega obiska v ZDA-
mnogih^ Je’ da so spregovorili ’rtedsehn^0 Porabljenih možnost na podrn^ga ^delovanja, še zla: finančn»,r Ju- “lagovne menjave, t Vanja.	ln industrijskega sode:
Sednik>eRX!ab Mike Špiljaka je pre odločnost -agan. tudi to pot pono vlade da * Pripravljenost ameriš Proti U,r^;lSf..naprci odločno ukrei s°vražne«= s^cnim in drugim oblika skiii skim;a delovanja protijugoslova pm m Posameznikov na an
riškem ozemlju.
V Los Angelesu pa so v soboto podpisali okvirno pogodbo o dolgoletnem sodelovanju med znano ameriško firmo Occidental Petroleum Corporation in jugoslovanskima podjetjema Cenex iz Beograda in INA iz Zagreba. Pogodba naj bi veljala 10 let, vključuje pa kompenzacijske posle za milijardo dolarjev v obe smeri v enem letu, se pravi po pol milijarde dolarjev za vsako stran. Ameriška firma bi v Jugoslavijo izvažala nafto in premog za koksiranje, v zameno pa bi v jugoslavi ji kupovala opremo, kot so vagoni in nekateri drugi industrijski izdelki.
Novico o podpisu pogodbe sta v Los Angelesu objavila predsednik predsedstva SFRJ Mika špiljak in predsednik ameriške družbe Armad Haner. (dd)
Odloženo na danes zasedanje enotnega sindikalnega vodstva
V nedeljo je bila v tržaškem Kulturnem domu slavnostna proslava dneva slovenske kulture, ki jo je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev. Proslava z naslovom »Hej, da bi že prišel do pristana« je bila posvečena naši gledališki ustvarjalnosti. Gledališki songi, glasba in petje so privabili v Kulturni dom številno občinstvo, ki je pozorno sledilo predstavi in pa slavnostnemu govoru Jožeta Pirjevca.
Osrednja Prešernova proslava — Zveze slovenskih kulturnih društev na Tržaškem — je torej vsestransko uspela, hkrati pa je pomenila nekakšno »uverturo« številnim priredit vam, ki se bodo zvrstile po naših kulturnih društvih po razporedu, ki smo ga že objavili v nedeljski številki.
Naj tu dodamo, da bo v nedeljo osrednja proslava ZSKD na Goriškem v Kulturnem domu z govorom Matja ža Kmecla in nastopom zbora APZ Tone Tomšič iz Ljubljane.
NA 4. STRANI
RIM — "Včeraj bi moral biti odločilni dan za opredelitev (po želji vseh enotnega) pristopa sindikalne zveze k posvetovanju na delovnih mèstih in nato k zaključnemu delu pogajanj z vlado in delodajalci o protiinflacijskih ukrepih. Že napovedano sejo enotnega vsedržavnega vodstva zveze CGIL - CISL - UIL pa so odložili na danes, ker so se nenadejano spet zapletli odnosi med komunistično (večinsko) in socialistično komponento v največjem sindikatu CGIL.
Zato se je moralo zjutraj spet sestati tajništvo, ki je bilo sicer pretekli teden enotno sklenilo izvesti široko posvetovanje na bazi in ta čas prekiniti trikotna pogajanja. Po dolgi razpravi so pa ostala stališča ko-
munistov in socialistov še vedno narazen, tako da se je popoldansko zasedanje vsedržavnega vodstva CGIL začelo brez enotnega izhodišča za nadaljnja srečanja v okviru sindikalne zveze in z vlado.
Živahna razprava, ki se ob zaključku redakcije še nadaljuje, beleži več podpore stališču komunistične komponente, ki ocenjuje vladne predloge za nezadostne in zato predlaga nujni posvet z bazo in odločne sindikalne akcije, ki naj okrepijo položaj sindikatov na pogajanjih, kot skrbi socialistov, da je predvsem treba doseči sporazum s CISL in UIL, da se predstavi zveza enotno pred vlado in delodajalci. Ob takem položaju je v dvomu tudi današnje srečanje z De Michelisom o »kriznih bazenih«.
• Andreotti
NADALJEVANJE S 1. STRANI
potrjenih tako v parlamentu kot v političnem življenju, je dejal še Andreotti.
Te opombe o pomenu ustavnega sistema veljajo seveda tudi za italijansko narodnostno skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem, ki se opira na u-stanove socialističnega samoupravljanja. To pa ne pomeni, da stanje italijanske skupnosti (v Jugoslaviji) ne bi bilo potrebno trajne pozornosti, posebej še, če upoštevamo, da kaže vztrajno in jasno težnjo k številčnemu usihanju. Nikakor ne bi hotel dokončno ocenjevati podatkov posameznih štetij, vendar bo treba temu dejstvu posvetiti nove in poglobljene napore za spodbudo kulturne in narodnostne identitete Italijanov v Jugoslaviji.
Ko je govoril o drugih vprašanjih sodelovanja med državama, je Andreotti poudaril, da se je kljub gospodarski krizi na nekaterih področjih povečala italijanska dejavnost — na primer na finančnem in zunanjetrgovinskem področju — kar bolj ustreza italijanskim interesom. Delna odprava omejitev jugoslovanskih potovanj v tujino je, po Andreottijevem mnenju, potrdilo, da trenutne težko-če ne bodo škodovale sodelovanju med obema državama, sodelovanje, za katero predstavljajo neposredni stiki obmejnega prebivalstva dejavnik medsebojnega razumevanja in prijateljstva med obema državama.
Večji del intervjuja je bil seveda namenjen velikim mednarodnim vprašanjem, predvsem vprašanju miru, kjer je Andreotti poudaril nujnost, da pride do obnovitve pogajanj, kajti le s pogajanji bo mogoče doseči konkretne rezultate. V zvezi z bližnje-vzhodno krizo pa je Andreotti med drugim poudaril pravico palestinskega naroda do samoopredelitve in če želi, do lastne države.
BOJAN BREZIGAR
Patrizia Bauer izpuščena sinoči
SIENA — Kriminalci, ki so 2. novembra lani ugrabili v Bologni 28-letno Patrizio Bauer, hčer izvoznikov glasbenih instrumentov, so jo sinoči po 21. uri izpustili pri bencinski črpalki v Sentinu pri vhodu na avtocesto Siena - Bettole.
• Libanon v vrtincu državljanske vojne
NADALJEVANJE S 1. STRANI
razne sunitske oborožene skupine od desnice do levice. Sedaj ne zahtevajo samo preklica sporazuma z Izraelom in odstopa Vazanove vlade, temveč Džemajelovo glavo in konec nadvlade krščanske manjšine.
Libanonski predsednik se je torej znašel v precepu, ki mu ne vidi izhoda. Z Vazanovim odstopom je ostal brez zakonite vlade, lojalnost libanonske redne vojske postaja vprašljiva, saj jo sestavlja kar 60 odstotkov muslimanskih vojakov, med kristjani pa lahko računa le na svojo desničarsko falango.
V libanonskem labirintu pa so se znašle tudi zahodne večnacionalne sile, ki sedaj le čakajo na razvoj dogodkov. Američani pa za čudo niso posegli v spopade, da bi podprli majav Džemajelov režim.
□ BONN — Zvezno obrambno ministrstvo je opozorilo na nevarnost gonje proti vojaški protiobveščevalni službi (MAD), ki je prišla na slab glas zaradi svoje dejavnosti v aferi Kiess-ling.
Demonstracije in spopadi v Čilu
SANTIAGO DE CHELE — V južnoameriški republiki, ki zadnjih deset let hira pod fašistično strahovlado generala Pinocheta ogenj ljudskega odpora ti pod pepelom. Demokratične sile se reorganizirajo in so še ločene med zagovorniki trdega upora v »Demokratskem ljudskem gibanju«, ki ga sestavljajo komunisti, del socialistov okrog bivšega Allendejevega ministra Almeyde, Gibanje revolucionarne levice (MIR) in več manjših skupin, ter večjo skupino, ki združuje demokristjane, Allamiranove socialiste, radikalce in socialdemokrate, ki so spričo stotin žrtev lanskih demonstracij glede opozicijskih metod bolj previdni.
Vezni člen odpora je pa sindikalno gibanje, ki je napovedalo nove množične manifestacije marca. V nedeljo pa je prišlo v Santiago do ostrih spopadov med policijo in povorko kakih 5.000 demonstrantov, ki so zapuščali shod »Demokratskega ljudskega gibanja«, pri čemer so zabeležili več ranjenih in aretiranih.
Še ta teden srečanje tajnikov večinskih strank
RIM — Tajniki strank vladne večine nestrpno čakajo, da predsednik vlade Craxi skliče napovedani vrh petih strank, ki bi vsekakor moral biti še ta teden, najbrž v sredo ali v četrtek. Tajniki petih strank so sprejeli Craxi-jevo pobudo dokaj pozitivno, saj se vsi strinjajo, da je potrebno marsikaj razčistiti v sedanji zapleteni politični situaciji. Tu sta predvsem vprašanji cene delovne sile in odpusta za črne gradnje, vendar bo osrednja tema razgovor prav gotovo mnogo bolj obširna
V tem okviru bo vsaka posamezna stranka zahtevala poglobitev razprave o tem ali onem vprašanju. Liberalci bodo na primer, tako je že napovedal namestnik tajnika Patuelli, zahtevali poglobljeno razpravo o pogojanjih glede stroškov za delovno silo. Po njegovem mnenju breme morebitne pogodbe ne bi smelo prizadeti niti države, niti tistih kategorij, ki niso prisotne pri pogajalski mizi. Prav tako ne bi smeli prezreti zahteve po diferenciaciji enotne točke draginjske doklade. In, končno, srečanje na vrhu bi lahko bila priložnost za nekatera pojasnila glede nekaterih javnih imenovanj.
Oglasila se je tudi levica socialdemokratske stranke, katere predstavnik Ciocia, član političnega urada PSDI, je zahteval, naj se na »vrhu« govori tudi o davčnih aspektih pogajanj o stroških za delovno silo. Če Craxi hoče, da njegova ladja pluje še naprej, mora v najkrajšem času doseči sporazum z družbenimi silami, da bi zavrli inflacijo in dali novega zagona gospodarstvu. Samo tako bo vlada pod socialističnim vodstvom lahko dokazala, da ni gluha za zahteve po večji družbeni pravici, ki prihajajo iz sindikalnih vrst.
V Londonu umorili indijskega diplomata
NEW DELHI — Umor indijskega diplomata v Veliki Britaniji 48-letne-ga Ravindrama Mhatreja je povzročila v indijskih krogih hude reakcije. Predsednica vlade Indirà Gandhi je izjavila, da je umor pretreseil Indijo. Ob tem umoru so vsa indijska predstavništva v inozemstvu v budnem stanju.
Kakor se je izvedelo, je diplomata ob belem dnevu v prometni središčni ulici v Londonu ugrabila skupina, ki se sama sebe imenujfe »vojska za m svoboditev Kašmira«, o kateri doslej še ni bilo slišati. Njeni pripadniki so diplomata povlekli v avto. Najprej so zahtevah milijon funtov odkupnine, potem pa so ga umorih.
Umor indijskega diplomata bi pp oceni tukajšnjih političnih opazovalcev utegnil poslabšati že itak hladne indijsko - pakistanske odnose.
Atentat na JAT v Bruslju
Challenger j e va nesrečna zvezda
BRUSELJ — V nedeljo pozno zvečer so pri vhodu v predstavništvo JAT v središču Bruslja neznanci podtaknili ogenj. Kot so sporočili, so neznane osebe vrgle med zaščitne rešetke in vhodna vrata steklenico z bencinom in jo zažgali, zaradi česar je izbruhnil požar. Mimoidoči so takoj poklicali gasilce, tako da je bil ogenj hitro omejen. Kljub temu je vhod v predstavništvo JAT dokaj poškodovan, zato so prostori v pritličju poslopja, ki so obrnjeni proti uhci, trenutno onesposobljeni za normalno delo.
To je tretji napad na predstavništvo JAT v Bruslju v nekaj zadnjih letih. Albanski iredentisti so namreč v noči z 29. na 30. marec 1981 vrgli bombo na iste prostore, v začetku prejšnjega leta pa so neznanci nasilno oropali prostore JAT v tretjem nadstropju tega poslopja.
Belgijski preiskovalni organi za zdaj ne izjavljajo ničesar o morebitnih povzročiteljih nedeljskega terorističnega napada na jugoslovansko predstavništvo. Vendar pa več znamenj kaže, da je za tem dejanjem albanska skrajna emigracija, (dd)
U RIM — Sile javnega reda so aretirale 42-letnega Alessandra Catalani ja, pri katerem so odkrili kar pet kilogramov čistega heroina, ki bi na italijanskem trgu veljal svojih šest milijard lir. Catalani je sin znanega trgovca, ki ima v svojih rokah ves izvoz italijanskih arašidov. Do Catala-nija so preiskovalci prišli potem ko so konec prejšnjega leta aretirali vrsto razpečevalcev mamil. Catalani naj bi v zadnjem letu prodal najmanj 20 kilogramov heroina.
HOUSTON (ZDA) — Ameriški vesoljski trajekt Chal’enger je po vseto sodeč rojen pod nesrečno zvezdo. Najprej so »izgubih« komunikacijski satelit Westar 6, v nedeljo pa jim je eksplodiral plastični balon, ki bi moral služiti za urjenje v pričakovanju nadaljnjih misij ameriških vesoljski» trajektov, ko bodo poskušah »ujeti* pokvarjene satelite. Plastični balo» je eksplodiral v trenutku, ko so f?a spravili iz skladišča. Ta nesreča » lahko postavila v dvom tudi Pr?°^ den prvi sprehod brez »popkovine«, ki je do sedaj vezala vesoljce na matično ladjo.
Neuspeh Chahengerjeve misije J® le delno omilila včerajšnja ^\Te^a tev indonezijskega komunikacijskeg
satelita Palapa 82.
Na sliki (telefoto AP): televizijsk* posnetek zemeljskega površja s Cha lengerja.
BONN — »Nemški socialdemokrati se bodo z vsemi silami zavzemali za to, da sadov večje produktivnosti ne bodo uživah samo delodajalci.« Te besede je izrekel konec prejšnjega tedna v Bonnu predsednik SPD Willy Brandt pred dvesto funkcionarji socialdemokratske stranke in jih pozval, naj z informacijsko dejavnostjo po vsej državi podprejo prizadevanja sindikatov po uvedbi 35-umega delovnega tedna.
Skrajšanje delovnega časa, je dejal Brandt, je pravični delež delavcev pri povečani produktivnosti. Kdor žeh odpravljati brezposelnost samo z gospodarsko rastjo, bi potreboval 6 do 8-odstotno letno gospodarsko rast tja v devetdeseta leta. Za sedanjo o-bhko skrajšanega delovnega časa — množično brezposelnost — je poudaril Brandt, je bilo treba samo leta 1983 izdati 55 milijard mark. Ti izdatki so zavrli nujne ukrepe države na številnih področjih: v strukturni in tehnološki politiki in pri varstvu okolja. Ko je govoril o tretji industrijski revoluciji, je Brandt dejal: »Tehnološkega razvoja ne smemo opazovati vsi otrpli od strahu, ampak ga moramo oblikovati. Nismo zagovornika slepe modernizacije, ampak se zavzemamo za socialno usmerjene inovacije.«
Najbolj pereč politični spor v ZR Nemčiji
Zahteva po krajšem delovnem času za boj proti visoki brezposelnosti
Brandt je pozval delodajalce, naj opustijo svojo togo blokadno politiko: kdor nenehno zahteva od delavcev prožnost, ne more v spremenjenem položaju vztrajati pri desetletja starih tabujskih katalogih. Razumni delovni odnosi v ZRN so velika dobrina. Če jo zdaj ogrožajo celo vladne vodine osebnosti z izjavami, češ da so delavske zahteve »nore in neumne«, potem je treba glasno in jasno povedati, da socialdemokrati ve bodo dovolili, da bodo delodajalci sami uživali sadove večje produktivnosti.
Najnovejši govor Willyja Brandta je zelo pomemben, ker je v njem nedvoumno obljubil podporo SPD sindikatom in zaostril polemiko o skrajšanem delovnem času, ki postaja naj-
pomembnejše notranjepolitično vprašanje.
Predsednik zveze nemških sindikatov Ernest Breit je izjavil, da sindikati obžalujejo, če se bodo nasprotja zaradi polemike o skrajšanem delovnem času povečala, toda ne bodo se jim izognili. V doglednem času ni videti nobenega drugega sredstva, s katerim bi se lahko učinkovito bojevali proti brezposelnosti, če se bodo delodajalci še naprej upirali skrajšanju delovnega časa in krepitvi soodločanja, »bodo zapravili možnosti, da bi pravičneje delili razpoložljivo delo in socialno znosneje uvajali nove tehnologije. Kar pa zadeva financiranje 35-umega delovnega tedna, je dejal Breit, se je v zadnjih dveh letih zasebni neto dohodek od podjetniške
dejavnosti in premoženja realno povečal za devet odstotkov, medtem * ko se je neto dohodek deiavcev hkrati realno za tri odstotke — zmanjšal. Že z izravnavo te porazdelitve dohodka v zadnjih letih bi bilo mogoče v veliki meri kriti 35-umi delovni teden. Predsednik zveze sindikatov je zavrnil predloge delodajalcev, naj bi delovni čas prožneje oblikovali, kot navidezne predloge.
Zvezni finančni minister Stolten-berg (CDU) je pozval delodajalce in delojemalce, naj se v okviru skrajšanja delovnega časa sporazumejo o predčasni upokojitvi. Minister pričakuje občuten gospodarski vzpon v letošnjem letu, a je opozoril, da bi u-vedba 35-umega delovnega tedna ob nespremenjeni plači odpravila štdvil-
la delovna mesta. To bi bil »strup* za gospodarsko okrevanje.	-,
Predsedstvo liberalne stranke j OP) je opozorilo javnost pred ne v* lostjo boja med delodajalci in dei :i. Predstavnik predsedstva jejji». vil, da so v nevarnosti vse Pnd° >0-ve zboljšanega gospodarskega P^e laja, na katere javnost računa,
ai prišlo do uvedbe 35-umega de .
aega tedna ob enaki plači. ktofLgd-pozdravljajo pripravljenost Pre"Ljd-aika zveze sindikatov #B reita in P sednika združenja delodajalcev.^ ser ja, da se na povabilo predstavi FDP Genscherja udeležita P°‘l in gospodarske izmenjave mnenj-
Po lanskem sporu med vlado j»-pozicijo glede nameščanja amen
x)zicijo glede nameščanja a,I -iav-•aket v ZRN očitno postaja letos g' . io notranjepolitično sporno vpra -,p : ah te va sindikatov ob pod pon
ite va sindikatov od Puu^nolg°' K» 35-urnem delovnem tednu. ,L^ire-•očneje pa se ob tem vprašanju -n, iejo mnenja in spopadajo razh«“ ^ eresi na pragu tretje industnjss
/olucije, ki bo z računalniškimi
/arijami in uporabo robotov __ja ninjala nekdanja delovna rar „a-n na novo oblikovala nekdanj sprotja med delom in kapita10 •
BOŽIDAR PAHOR
Zaradi težkega gospodarskega položaja
Stavka avtoprevoznikov zavrta blagovni promet v naši deželi
TRST — Včeraj je podobno kot v vsej Italiji tudi v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini skoraj v celoti zamrl ves cestni tovorni promet zaradi vsedržavne stavke avtoprevoznikov, ki bo trajala do sobote. V naši deželi je približno 2.500 avtoprevozniških podjetij, ki zaposlujejo kakih 10.000 delavcev. V večini primerov so to majhni individualna podjetja, ki so zlahka plen špekulacij raznih agencij in špediterskih družb, zaradi svoje finančne šibko-stl Pa ne morejo uspešno kljubovati gospodarski krizi in izredno visokim režijskim stroškom.
Avtoprevozniki zato zahtevajo zakonska dopolnila tako glede enotnih . 'f kot tudi glede davčnih odbitkov *n enostavnejših carinskih postopkov Pri prehodu državne meje. V sedanji s~vki sodelujejo tudi avtoprevozniki, včlanjeni v Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki bodo danes ob , • uri skupaj s svojimi stanovskimi kolegi iz organizacij AGA in CNA priredili v tržaškem časnikarskem krožku tiskovno konferenco o vzrokih sedanje stavke in o predlogih za premostitev izredno težkega položaja.
Povsem razumljivo bo cena sedanje ®“\vke za italijansko gospodarstvo iz--edno visoka, saj v Italiji odpadejo kar tri četrtine blagovnega prometa ua cestne prevoze. Včeraj je bil po-uzaj v naši deželi precej podoben razmeram drugod po Italiji. Poleg stav-,e so namreč avtoprevozniki organizsali tudi cestne zapore na nekate-rm vpadnicah v glavno avtocestno mrež je. Tako je bilo pri Palmanovi °t pri Pordenonu, na Goriškem pa
so tovornjaki preplavili parkirišča obeh mejnih prehodov.
Poleg splošnih vseitalijanskih težav pestijo naše avtoprevoznike tudi težave s carinskimi pregledi. Teh težav pa ne občutijo samo tisti italijanski avtoprevozniki, ki poslujejo preko meja temveč tudi tuji avtoprevozniki. Nič čudnega torej, da so italijanski avtoprevozniki prejeli solidarnostne izjave tudi nizozemskih, zahodnonem-ških in avstrijskih avtoprevoznikov, ki se zgražajo nad italijanskim carinskim sistemom.
Tržaški avtoprevozniki pa imajo poleg drugega še težave s pristaniškimi agencijami in špediterskimi družbami. Včeraj ni stavka še ohromila iz-krcevanja in vkrcevanja v pristanišču,
to pa se bo lahko zgodilo že v prihodnjih urah. Tržaški avtoprevozniki bodo priredili večjo manifestacijo jutri, ko bo ob 8. uri šla dolga kolona tovornjakov z mejnega prehoda pri Fernetičih do Trga Unità, kjer bodo avtoprevozniki zahtevali, naj jih sprejmeta tržaški prefekt in župan.
□ VIDEM — Samoproizvodnja električne energije, priložnost za podjetja je tema srečanja, ki ga jutri popoldne organizira v Vidmu krajevno združenje industrijcev. Na srečanju bodo nastopili s svojimi referati novi predsednik videmskih industri jcev Pit-tini, zastopnik Confindustria Maurilio Leboffe, predstavnik UN APAČE Aldo Buscagliene in predstavnik IMI Marino Radizza.
Zvoniku v Hrvojih je... odzvonilo
KOPER — Zvonik v Hrvojih, vasi v zaledju koprske občine, iz katerega se je razprostiral slikovit razgled po obsežnem delu Istre, si je kot kaže »sodil sam«. Že 25. januarja se je odprla južna stena in zvonik se je sesul kot hiša iz kart. Na nekdanjo zanimivo razgledno točko sedaj spominja le stoječa severna stena, v kateri tudi zijajo razpoke in je pričakovati, da se bo tudi v kratkem porušila.
Hrvojskemu zvoniku usoda nikoli ni bila preveč naklonjena. Ker je bil postavljen na eni najvišjih točk, je bil ob neurjih čestokrat tarča udarom strele. Da ne bo mogel več dolgo kljubovati zobu časa in naravnim nepri-likam, so opozarjali že pred leti. Skupščina koprske občine, ki je tudi upravljalnik Zgonika, je zato lani naročila načrt prenove. Po predračunih projektantov pa bi prenova stala okoli 6 mi-
Spodbujati poznavanje manjšinske problematike
RIM — Na svojem zasedanju 19. januarja je vsedržavni šolski svet na predlog prof. Sama Pahorja priporočil ministrstvu za šolstvo naj s primernimi u-krepi spodbuja na tržaških šolah poznavanje manjšinske problematike.
Ob oceni, da je mržnja pogostokrat posledica napačne informacije oli neinformiranosti dijakov, je bil šolski svet mnenja (proti priporočilu je glasoval en sam član), naj bi minister za šolstvo dal navodila šolskemu skrbniku in drugim šolskim oblastem na Tržaškem, da učno osebje v tržaški pokrajini seznanijo z vsem kar je potrebno za učinkovitejšo vzgojo v duhu demokratičnega sožitja s posebnim poudarkom na narodnostne manjšine', šolski svet je prav tako priporočal, naj se zagotovi celovito spoštovanje določil o pro-
gramih višjih srednjih šol in naj pride do srečanj med ravnatelji višjih srednjih šol z namenom, da se razvijajo izmenjave izkušenj med italijanskimi šolami in šolami s slovenskim učnim jezikom.
Na to važno priporočilo vsedržavnega šolskega sveta je v prejšnjih dneh opozorila ministra za šolstvo sen. Franco Falcucci tudi slovenska senatorka Jelka Gerbec, ki je zahtevala, naj minister poskrbi, da bi vsebina pomembnega priporočila prišla do primernega izraza.
To bi nedvomno prispevalo k vzajemnemu poznavanju, je naglasila senatorka Gerbčeva, in bi pripomoglo k boju zoper narodnostno mržnjo, ki je vselej negativno vplivala na sožitje v obmnejnem pasu, v katerem se nahaja Trst.
lijonov dinarjev, sedaj bi pa za prenovo ptrebovali več kot staro milijardo. Ker tolikšne količine denarja ni bilo mogoče zbrati, je načrt prenove obležal v predalu. Zvonovi hrvojskega zvonika pa so se zadnjič oglasili 25. januarja. Nadaljnja usoda zvonika je več ah manj jasna. Sedaj bo še težje zbrati denar za sanacijo, oziroma ponovno postavitev. Ker pa stoječi ostanki predstavljajo veliko nevarnost za mimoidoče, jih bodo verjetno porušili ali se bodo celo sami sesedli.
Po vsej verjetnosti bodo Hrvoji o-stali brez zvonika, objekta, ki je dajal svojevrsten pečat pokrajini.
I. UMEK
D OGLEJ — Oglejski župan Nevio Puntin je v prejšnjih dneh predložil deželni upravi načrt za turistični, kulturni in urbanistični razvoj mesta. Po načrtu oglejskih upraviteljev bi za ovrednotenje mesta morali potrošiti 4 milijarde lir v treh letih. S temi sredstvi bi zgradili parkirišča, bi uredili pešpoti, ki bi povezovale vse arheološke parke, bi zgradili sedež turistične ustanove in kongresno palačo.
□ PORDENON — Združenje porde-nonskih naturalistov je protestiralo pri županu »zaradi novega neodgovornega posega v rečni park Noncello«. Zaradi nekega vsedržavnega tekmovanja s kanuji so posekali na desetine dreves. Na območju bi namreč morali ustanoviti naravni park, vendar kljub prizadevanjem naturalistov se stvar ni premaknila z mrtve točke. Zato so ljubitelji narave zahtevali odstop pristojnega odbornika.
Nemški sindikalist n°vi sekretar južnotirolske CISL-SGB
I^PCEN — Pokrajinska sindikalna konfederacija CISL - SGB na Južnem °Iškem je minulo soboto izvolila novega pokrajinskega sekretarja ausa Reidera. Reider bo prevzel niia . dosedanjega sekretarja Apolli-Spd , Je v°dil južnotirolsko CISL -skoraj deset let.
nuzv, tev Reidera presega po pome-timiSfm° zamenjavo na vrhu južno-ie r X Pokrajinske konfederacije, saj rorin i - r prvi sindikalist nemškega no ’ kl bo vodil pokrajinsko sindikal-ra 7°ri’anizacijo. Z izvolitvijo Reide-stvo pokrajinskega sekretarja je vodjo «n smdikalne organizacije izpolni-nC(n, o oci obvez, ki jih je sprejelo na tudi , m kongresu in sicer, da se Poi, _ .. zamenjavami na samem vrhu narnriJms^e?a sindikata poudari več-oanost sindikalne organizacije.
krebiK Je izvoljen za novega seco med organizacijsko konferen-
Protislovenski napisi v Žabnicah
, ■ , ■ : ■
ŽABNICE — V Kanalski dolini se stopnjuje protislovenska napisna akcija. Že pred dnevi smo v dnevniku poročali o protislovenskih napisih v Ukvah, kjer je neznana roka zapisala na oporni zid državne ceste z rdečo barvo »Scana razza slava« (na sliki), v nedeljo ponoči pa so mazači stopili v akcijo v Žabnicah in premazali s protislovenskimi gesli zid hiše, v kateri stanuje kultumo-prosvetni delavec Salvatore Venosi.
»Bilo je okoli 22.30 — pripoveduje Venosi — ko mi je teta telefonirala in me poklicala na ulico. Njen sin se je tedaj pravkar vrnil domov in opazil, da so mi pomazali zid.« »Maledetti slavi« je na eni strani mejnega zidu dal neznanec duška protislovenski ihti, na zadnji strani pa še pripis »SLAV,T PO PCI«. Najbrž je hotel napisati »PORCI«, pa se je v naglici zmotil, ali pa ga je vrnitev kakega soseda prisilila, da je izginil v noč in pustil svojo psovko nedorečeno.
Narodnostna mržnja v Kanalski do-
lini se je po dolgoletnem premirju začela stopnjevati lansko pomlad, ko so neznanci za Veliko noč potresli pod žabniškim pokopališčem letake v nemškem jeziku, s katerimi so klicali iz groba nekega pevovodjo, da bi Italijani, Nemci in Vindišarji s skupno pesmijo izpod njegove taktirke utišali in pokopali Slovence. Po tistem izpadu je za nekaj časa spet zavladalo premirje, sedaj pa se vse pogosteje o-glašajo mazači s protislovenskimi napisi.
»Ne verjamem, da bi bili napisi delo preprostih ljudi,« meni Venosi in dodaja, da »v naših dolinah je vse zlo prišlo od zunaj. Prepričan sem, da gre za izzivanje, ki ni delo krajevnih ljudi.« Vprašanje, ki si ga postavljajo Slovenci v Kanalski dolini, je ali gre za osamljeno akcijo ali pa se za napisi skriva organizirana skupina prenapetežev, ki si prizadeva, da bi skalila vzdušje sožitja v času, ko se na krajevni ravni gleda, da bi vse potekalo čimbolj v miru brez nestrpnosti in napetosti.
Novi Inexovi letali
•rimreč na 6X ^dria Avioproi čan0 SDmiJarajevskem letališ
P^rsknifir X sv°i° floto d
Kanadske de Havilland I ?er bosto wfiaVe' _,Zakai v Sai za sarai^i sedai opravlja 1’edni Promef^Ske olimPijskc Pa se bo^ “ vomi red Ine vosta S v ^ČiU s L mare raievom in X^evati proge r ‘Pesti ozirnm	jugOSloVi
Prosto^ a w .hl'znjlmi drža’ Aipe-Jadran. V Ine
namreč pričakujejo, da se bosta Italija in Avstrija pozitivno odzvali na možne regionalne povezave s temi letali.
Zaenkrat bosta novi letali leteli v rednem domačem in mednarodnem prometu med tednom, ob koncu tedna pa se bosta vključili v čarterski promet. Osnovna poslovna odločitev načrtuje delitev na mednarodni in domači promet v korist mednarodnega.
Letali Dash 7 lahko sprejemata po 50 potnikov, letita pa na višini 6.100 metrov s hitrostjo 426 km na uro.
(bbr)
Živahen kulturni utrip
Na Primorskem kopica prireditev
KOPER — Po vsej Primorski je že nekaj dni čutiti močnejši kulturni utrip. Povsod se kaj dogaja od vrste razstav, ki so jih pripravile galerije in knjižnice do proslav in gostovanj v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Utrip je čutiti povsod, v občinskih središčih, v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Letošnji program prireditev je po vseh občinah tako bogat, da bi ga težko strnili v pričujoči zapis in so proslave v počastitev kulturnega praznika le uvodni akord v vrsto prireditev, ki si jih bo mogoče ogledati v februarju.
Značilna je bogata razstavna dejavnost: v Pilonovi galeriji v Ajdovščini je odprta razstava Kako nastaja grafični list, v Braniku so pripravili razstavo o Simonu Gregorčiču, v idrijski galeriji si boste lahko o-gledali razstavo kmečkih fresk iz Kanomlje in Polic, razstavljali pa bodo tudi domači likovniki, in sicer Fanči Gostiša na osnovni šoli v Spodnji Idriji, Rafko Trpin v idrijskem domu upokojencev, Rudi Skočir pa v Gostolu. V izolski Algi je odprta razstava karikatur Hinka Smrekarja, v kobariški knjižnici so pripravili knjižno in likovno razstavo otroških ilustracij Marjana Mančka, v koprski Loži je odprta razstava italijanskega umetnika Emilia Vedove, v Meduzi pa bodo jutro odprli razstavo novogoriškega slikarja Klavdija Tutte, v osrednji knjižnici Srečka Vilharja je odprta razstava Slovenska literarna žetev v letu 1983, v Mestni galeriji v Piranu bo danes otvoritev razstave ljubljanskega slikarja Borisa Zaplatila, v Postojni je knjižnica Bena Zupančiča pripravila razstavo strokovne literature, v Pivki bo razstava Kraško podzemlje pri nas in v svetu, v Prestranku pa razstava Ena knjiga več za našo šolo, v sežanski Mali galeriji bodo v četrtek odprli razstavo grafik Franca Vecchieta, v knjižnici pa je odprta razstava Minattijevih in Jem-čevih del. Poleg tega pa bodo organizirali tudi vrsto gostovanj profesionalnih gledaliških skupin.
Gotovo pa daje barvo temu kulturnemu utripu na-sopanje in predstavitev domačih amaterskih skupin. Predstavile se bodo na proslavah, samostojno, v krajevnih skupnostih, v delovnih organizacijah, množično in domiselno. Primorci smo pevci in pesem bo tista, ki jo bo te dni slišati povsod. Tako bodo v Ajdovščini na krajevnih proslavah zapeli domačini, v Ilirski Bistrici je na literarnem večeru, kjer so se na premskem gradu zbrali domači literati, prepeval moški zbor. Dragotin Kette, v Kopru bo zapel mešani pevski zbor Obala, v Postojni oktet Javor, v Novi Gorici je na osrednji proslavi nastopil Komorni zbor, pesem bo odmevala tudi na vseh proslavah v vseh krajevnih skupnostih nogovoriške občine, v Idriji pa so se pevske skupine zelo domiselno odločile prepevati na kulturni praznik ljudem podoknice. Običaj, ki smo ga že skoraj pozabili, je prijetno presenečenje. Na ta dan bodo povsod zaigrale tudi domače godbe na pihala.
V	teh kulturniških dneh pa se bodo predstavile tudi številne dramske in literarne skupine. F Postojni se bo predstavila jutri dopoldne pivška skupina Gledališče poezije s Paranojnimi otroki, sežanska kulturna skupina bo 11. februarja gostovala ir Skednju, v Komnu bo gostovala amaterska gledališka skupina iz Branika s Primorskimi zdrahami, v Tolminu pa bo predvidoma danes premiera Malega princa, ki so jo pripravili dijaki tolminskega šolskega centra. Nastopile pa bodo tudi posamezne plesne in instrumentalne skupine, pa tudi posamezniki. Zanimiva glasbena prireditev bo v Ajdovščini jutri in sicer Improvizacija na glasbenih inštrumentih, ki so jo pripravili v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije.
V	teh dneh so izbrali tudi filmske predstave. Posebej gre omeniti nocojšnjo večerno predstavo Rdečega boogija ali Kaj ti je deklica, filma Karpa Godine, kj si jo bodo Izolčani lahko brezplačno ogledali.
MAJDA SUŠA
V nedeljo v tržaškem Kulturnem domu
Dolga pot Slovencev do svojega pristana...
V nedeljo je bila v tržaškem Kulturnem domu osrednja proslava dneva slovenske kulture, ki jo je priredila Zveza 3 ovenskih kulturnih društev. Bil je to večer gledališkiii songov z naslovom »Hej, da bi že prišel do pristana«, kj je privabil v Kulturni dom res veliko število ljudi.
Proslava je bila na dobri ravni, če lahko mimo simbflične vrednosti, o-cenimo tudi vrednost tega, kar smo gledali in poslušali. Vsebina, ki je vela iz samih songov glasbe Aleksandra Vodopivca, petja zbora in scene, je bila v sporočilu nemirnega iskanja varne obale, v liriki melanholije in »domotožja«.
Režiserju Marku Sosiču je uspelo na tej osnovi lepo zliti posamezne songe, ki so jih napisali Filibert Bene-detič, Miroslav Košuta in Bertold Brecht, prisotnost in petje Mladinskega zbora Glasbene matice in scensko realizacijo Andreja Pisani ja. O samih songih naj dodamo, da so bili napisani za predstave »Ne vedno kakor lastovke« (Benedetič), »Rižarna« (Košuta Benedetič), »Dva bregova« (Anton Leskovec) in »Mati Korajža« (Brecht). Uglasbil jih je Aleksander Vodopivec, ki je tudi v nedeljo spremljal ra klavirjem izvajanje songov. Učinkovito so jih podali igralci SSG Miranda Cahàrija, Mira Sardoč, Stojan Colja in Stane Starešinič. Ob songih so igralci recitirali še nekaj pesmi.
Ob tem je treba poudariti tudi nastop M adinskega zbora Glasbene matice, ki ga je vodil Stojan Kuret. Zbor je s svojo prisotnostjo na sceni popestril živost dogajanja, svojo osrednjo nalogo pa je seveda opravil s petjem. Pesmi, kot so »Sonce ljubo, kaj greš že za goro?«, »Nočna arabeska«, «Breza«, »Ko smo spali«, »Nana nana« in druge so že kar bistveno pripomogle k osnovni atmosferi celotne prireditve. Mladi pevci so pesmi izvajali z veliko
občutljivostjo in natančnostjo, kar ponovno potrjuje kvaliteto zbora.
Slavnostni govornik na letošnji proslavi je bil zgodovinar in publicist Jože Pirjevec. Dotaknil se je vrste vprašanj, ki zadevajo naše narodnostno življenje in problematiko.
V uvodu je Pirjevec povedal, kako so za časa Prešerna nekateri vidni ljudje doma in na tujem menili, da slovenski narod ni zmožen preporoda.
Prav Prešeren pa se je v okolju, kjer je v marsičem in marsikje prevladovala nemščina, še prav posebno v uradnih krogih .odločil, da v »kranjskem« jeziku piše pesmi, ki so po vsebinski, oblikovni in jezikovni plati bile in so evropske vrednosti. Pirjevec je tu poudaril, da se je Prešeren odločil za slovenski jezik iz ljubezni do materine besede, iz ponosa in vere: »Tretje gibalo, ki je Prešerna navdihovalo in ga spodbujalo pri pesniškem delu, pa je bila končno vera. Vera in upanje v še neizrabljene sile samega sebe in našega naroda, prepričanje, da ge je mogoče povzdigniti na raven tistih, ki so pred njim stopili v krog evropske misli in kulture. Vera, ki se kakca- nam dokazuje zgodovina, ni izkazala za neoshovano, saj če se ozremo nazaj po vseh desetletjih, ki nas ločijo od pesnikove smrti, lahko brez pretiranja ugotovimo, da smo v marsičem izpolnili njegovo pričakovanje in se izoblikovali v polnokrven in zrel narodnostni osebek«.
Nato je govornik povezal Prešernov čas s stvarnostjo Slovencev, ki so o-stali izven meja matične domovine. Ob tem pa je ugotovil: »Če natančno premislimo, slovenski narod v svoji tisočletni zgodovini ni bil nikdar teritorialno in upravno združen v celoti. In vendar nam ta razbitost ni bila nikdar v oviro, da bi ne znali občutiti svoje kulturne celovitosti in da ne bi znali uveljaviti svoje povezanosti in
narodne enotnosti.« Pri tem pa je bil Pirjevec kritičen do odnosa, ki ga imajo nekateri v matični domovini do nas: »Včasih imaš vtis, da so nas nekateri ljudje v matični domovini odpisali, izgubili iz svojega zornega kroga, da jim nič ne pomenimo. Kako sicer interpretirati drugače ugotovitev Tita Vidmarja v sobotni prilogi Dela v članku, posvečenem, ironija vseh ironij, prav Prešernu in njegovi o-bletnici? -Tit Vidmar toži v tem članku, da so Slovenci po letu 1918 izgubili Trst kot kulturno žarišče, skupaj z Gorico in Celovcem. Proti takemu pisanju protestiram kot slovenski tržaški kulturni delavec in še enkrat s poudarkom ugotavljam, da na relaciji Trst - Ljubljana nekaj ni v redu, da bi bilo treba marsikaj razčistiti in prediskutirati.«
Svoj govor je Pirjevec zaključil z razmišljanjem o odnosih med Slovenci in Italijani v Trstu in bil polemičen do tistih Italijanov, ki nam Slovencem pripisujejo nacionalizem in pravijo, da se v Trstu srečujeta slovenski in italijanski nacionalizem. (am )
POSNETEK PROSLAVE PO RADIU KOPER
Radio Koper - slovenski program bo danes ob 17. uri oddajal posnetek z nedeljske Prešernove proslave v Kulturnem domu. Posnetek je posredoval radio Trst A.
Izvajalci songov na nedeljski Prešernovi proslavi se poslavljajo od občinstva
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Natrpan teden prireditev
Naše bralce smo okvirno že seznanili s potekom priprav na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku po naših društvih. Sedaj, ko je uspela osrednja prireditev Zveze slovenskih kulturnih društev za nami, si lahko natančneje ogledamo prireditve, ki bodo stekle v tem tednu.
Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev sta sinoči prire dila Prešernovo proslavo, na kateri so podelili nagrade Mladega odra in razglasili izid■ literarnega natečaja revije Mladika. V slovenskem klubu bo drevi srečanje na zanimivo temo, ki gotovo sodi na področje našega najmanj razčiščenega kulturnega razpoznavanja: z nekaterimi predstavniki slo venskih katolikov v Trstu bo stekla razprava o mejah in možnostih uresničevanja osebnih svetovnonazorskih izbir.
V	sredo, 8. februarja, bodo v SKD Tabor na Opčinah ob 20. uri odprli razstavo domačega naivca Gianija Kralja, pol ure kasneje pa bodo v KD Rdeča zvezda v Saležu v sodelovanju ŠK Kras s kulturnim sporedom povezali odprtje fotografske razstave Maria Magajne »Naši kraji pred 30 leti.«
V	četrtek, 9. februarja, bodo ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani imeli svojo proslavo člani Društva slovenskih upokojencev, ob 18. uri bo v TK Galeriji srečanje s slikarjem Klavdijem Palčičem, ob 20.30 pa bo proslava dneva slovenske kulture v KD Ivan Grbec v Skednju, na kateri bodo sodelovali gostje iz sežanske občine.
V	soboto, 11. februarja, bosta prireditvi v Križu in v Miljah. KD Vesna bo v domu Alberta Sirka gostila člane mešanega pevskega zbora pobratenega PDP Svoboda II iz Trbovelj, ob 20. uri, pol ure pred pričetkom proslave torej, pa bodo odprli likovno razstavo Borisa Zuljana, ki ga bo predstavil Franko Vecchiet. V dvorani Verdi v Miljah bodo imeli proslavo ob 20.30, nastopili pa bodo domači pevski zbor Jadran, otroci iz vrtca in miljske slovenske osnovne šole, mladina od Domja in iz Milj, govoril pa bo Boris Pangerc.
V	nedeljo, 12. februarja, bodo kar štiri pomembne slovesnosti: KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata ob 16.30 »Kulturni popoldan z Benečani«, zvečer bosta v SKD Tabor na Opčinah oba domača pevska zbora izvajala koncert Vrabčevih izvirnih in prirejenih skladb, v KD Rovte Kolonkovec bo nastopil Mladinski pevski zbor Glasbene matice in šolarji s Ratinare, v KD Barkovlje pa bo ob 20. uri Prešernov praznik, na katerem bodo sodelovali nekateri naši vrhunski ustvarjalci.
Naj za konec opozorimo, da se bodo v tem tednu tudi po naših šolah zvrstile številne Prešernove proslave, ki nam jih prostor ne dopušča posebej navajati. Velja pa poudariti, da pomenijo dragoceno obogatitev v njihovem vsakdanjem učno - vzgojnem delu.
Pismo uredništvu	I
I	*	I
SESLJANSKI ZALIV
Kolikokrat ste poleti prišli v Ses-ljan k morju in niste dobili parkirnega mesta. Gotovo ste tudi že par ur sedeli v avtomobilu in čakali, da je promet na prenatrpani cesti lahko sploh stekel. Tipičen je tudi dren na plaži, kjer si je treba z brisačo zagotoviti prostor na soncu, ali pa po planinsko od skale do skale skakati v vodo. Gotovo vas je tudi motilo razpadanje že obstoječih infrastruktur, kot so restavracija Caravella, hotel Delfino in stari hotel, ki je bil zgrajen pod Avstrijo. Opazili ste tudi ograjeno zemljišče, kjer je bil nekoč edini kamping na Tržaškem ob morju. Tudi ribiči in gojitelji školjk morajo vso svojo šaro in orodje odlagati kar na pomolu, manjkajo kioski, sanitarije, restavracije in trgovine. Tudi Čupa po desetih letih nima še lastnega sedeža.
Problem Sesljanskega zaliva je torej problem nas vseh. In vseh teh problemov bi nas rade rešile nepremičninske družbe, ki so kupile vsa zemljišča v Sesljanskem zalivu. Začele so z reševanjem turističnih problemov v Sesljanu na ta način, da so spodile turiste iz kampinga, odvzele upravitelju restavracijo Caravella, da so jo pobalini popolno-iha opustošili, in niso nikoli hotele obnoviti hotelov v Sesljanu, čeprav so za to imele občinsko dovoljenje.
Ustvarile so tudi splošno mnenje, da je treba nekaj narediti in da je za vse to kriva občina, ki jo zdaj izsiljujejo in ji vsiljujejo svoje načrte. Predlagajo, da se zaprejo vsi dohodi do morja, kopalci, ki sicer niso preveč zaželeni, bi morali svoja vozila puščati na planoti ob obalni cesti in se spuščati do morja z gondolami, ki naj bi bile zgrajene z družbenim denarjem. In kot se to že dogaja na Piancavallu in Nevej-skem sedlu, bi bile te gondole pasivne in bi jih morala nato finansirati dežela.
Nujno morajo te družbe iz zaliva izgnati še šeststo lastnikov čolnov in društva, porušiti njihove sedeže in pomole in po možnosti absorbirati še edino restavracijo Castel-reggio. Tedaj se bo začelo. Zgradili bi radi nekaj kasarn s 1.200 stanovanji in prav tolikimi privezi in začeli prodajati vsako mini stanovanje za 100 milijonov in privez za 30 milijonov. V Miljah jim je to že uspelo. Radi ekonomske stiske pa jim manjka samo kupcev, ki bi morali vse to deloma naprej plačati.
Naravno je, da tako pustošenje najlepšega zaliva na severnem Jadranu ne more ustrezati nobenemu pametnemu človeku. Nujno je, da se zaščiti ves zeleni pas Sesljanskega zaliva, da se poveča parkirna površina in to v kamnolomu Afrika, kjer je 200 tisoč kvadratnih metrov ravne površine družbena last.
Kopalcem je treba dovoliti, da lahko koristijo nekaj kilometrov proste plaže, ki je zdaj nedostopna. Marine naj se delajo ob morju in ne na edinem ravnem prostoru, ki je družbena last. Dovoliti je treba vsem produktivnim dejavnikov v Sesljanu in občini, da si zagotovijo svoj prostor kjer bodo lahko delali in od tega živeli. Tu mislimo na ribiče, gojitelje školjk, hotelirje, lastnike restavracij, trgovce, obrtnike, ki delajo na področju navtike, turistične delavce in jadralna društva. Stvar je zdaj samo na občinski upravi. Bodo naše bodoče generacije jokale nad Sesljanom, kot jočemo mi nad obalo Grljana, Križa, Brojnice in Nabrežine? Bo Sistiana golfo desetkrat povečana, popačena slika Gi-randol? Za koga potrebuje nabre-žinska občina 1.200 novih stanovanj? In kaj bi se zgodilo Zamejkotu s Krasa, ki bi zahteval lotizacijo svojega zemljišča, postavil 1.200 brunaric v turistične namene na vsakih par sto kvadratnih metrov, pobral 50 milijard in nato šel v drugo občino reševat njene ekonomske probleme? Bi politične stranke tedaj sploh zavzele kako stališče, ali bi Zamejka že mnogo prej peljal» na zdravljenje v umobolnico?
Niko Kosmina, predsednik jadralnega kluba Čupa
• Rajonski svet za Skedenj in Čari bolo se bo sestal v petek, 10. februarja, ob 20. uri.
Poziv z občnega zbora SKD Igo Gruden in ŠD Sokol
Novi društveni prostori so neobhodno potrebni
V petek zvečer je bil v Nabrežini redni občni zbor SKD Igo Gruden in ŠD Sokol, ki je osvetlil marsikatero sončno in tudi senčno stran kulturnega ter športnega življenja v devinsko -nabrežinski občini. Zasedanje, ki ga je vodil Zvonko Markovič, je od'pirl predsednik Antek Terčon, ki je na prvo mesto svojega poročila postavil pereč problem pomanjkanja ustreznih društvenih prostorov v Nabrežini ter naglasil, da je treba čimprej začeti uresničevati obljube ter obveze v zvezi z gradnjo nabrežinskega kulturnega doma. Po tem nekoliko kritičnem uvodu je Terčon obširno spregovoril o uspehih in neuspehih društvenega delovanja, posebno pozornost , pa je posvetil združevanju moči na športnem področju. Tudi na kulturnem prizorišču je društvo v prejšnjem letu doseglo marsikateri pomembni uspeh, čeprav je prišlo, po njegovem mnenju, v zadnjih časih tudi do zapletov, zlasti kar zadeva publicizacije nekaterih pobud s strani javnih občil. Pri tem se je Terčon obregnil ob naš dnevnik, ki da je »spregledal nastop nabrežinskega zbora na reviji italijanskih zborov v dvorani Cristallo.«
Tajnik Nevenko Gruden je v svojem poročilu govoril o sodelovanju s sorod-
nimi organizacijami v zamejstvu in z onstran meje, hkrati pa je tudi opozoril na zelo pomanjkljive stike s prebivalci sosednjih vasi devinsko - nata režinske občine. Ob koncu pa je Gruden pozval vse narodno zavedne vaščane, da se po svojih močeh vključijo v društveno delovanje. Po poročilu blagajnika Hadrijana Caharije je spregovoril Zvonko Legiša, prizadevni kulturni referent, ki je seznanil- navzoče z rezultati zanimive ankete, ki jo je SKD Igo Gruden pripravilo z namenom, da ugotovi, zakaj vaščani večkrat tako pasivno sledijo kulturnemu dogajanju v Nabrežini. Legiša je nato poročal o zelo uspelem nizu proslav ter prireditev ob 90-letnici rojstva Iga Grudna, omenil pa je tudi dedovanje skupine mlajših fantov in deklet, ki se tedensko sestaja na društvenem sedežu ter skrbi za družabnost, izlete in za podobne pobude. »Novoizvoljeni društveni odbor«, je poudaril Legiša, »bo moral na cedi črti podpirati pobude te mlade in delovne skupine ljudi, saj prav njihovo delovanje daje upati na še plodnejšo in bolj pestro kulturno sezono«.
Referent za šport Savo Ušaj je poročal o delovanju in problemih združene odbojkarske ekipe Meblo, med
razvejano športno udejstvovanje pa je uvrstil tudi drugo združeno odbojkarsko ekipo, ki nastopa pod imenom Friulexport. Ušaj je nato povedal, da bo društvo prvič v svoji zgodovini dalo pobudo za ustanovitev članske košarkarske ekipe, medtem ko bo ekipa »propaganda« nastopila pod imenom Jadran. Športni referent je sklenil svoje poročilo z ugotovitvijo, da bi moralo društvo v prihodnosti priteg-
niti v svoje vrste še več mladincev, oziroma tudi ljudi, ki bodo skrbeli za vse ostalo.
Poročilom je sledila razrešnica staremu odboru, po razpravi, ki je bila glede na probleme društev zelo malo razvejana, so bile na sporedu volitve novega odbora, (db)
Na sliki: udeleženci občnega zbora med poročilom tajnika Nevenka Grudna.
Jamarji gostje trebenskega društva
V petek zvečer so bili gostje K D Primorec iz Trebč člani tržaške Jj»; marske skupine »Carlo Debeljak«, kl že vrsto let uspešno raziskujejo kra-ško podzemlje. Trebencem, ki so s® v velikem številu odzvali vabilu d v mačega društva, so tržaški jamarj1 * pomočjo slikovitih diapozitivov prika zali lepote znane trebenske jame »L® badnice« ter še nekaterih drugih &. beli vzhodnega Krasa. Na veliko zan» man je pa so naleteli tudi dia poza1 ^ o jami, ki so jo nedavno odkrili bližini Križa. Dan kasneje so jamarj skupine »Debeljak« predavali osno nošolcem iz Bazovice, Padrič, G rop de in Trebč.
Občinski odbor pripravil proračun
Tržaški občinski svet je na sve£ radnji seji dokončno izdelal osmi finančnega proračuna za leto •'gj-ga je okvirno pripravil pristojni bornik Caandruccio. Kot jasno glaša ustrezni državni zakon, m biti dokument finančno popolnoma. ravnovesen, zato je morala UP^ pri izdelavi tega osnutka črtati st*1 _ ne izdatke za javne storitve in P®® .n, no. Proračunska razprava v o ^ skm svetu se bo pričela v toreK, februarja.
Tudi v rajonskem svetu za Sv. Jakob
Protislovenska ofenziva listar jev
Protislovensko ozračje, ki ga ob podpori neofašistov napihuje LpT, da bi postrgala zadnje ostanke nekdanje pojedine, je zajelo tudi rajonski svet za Sv. Jakob — ustanovo, ki se je še nedolgo tega soglasno in jasno o-predelila v prid slovenske manjšine. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Pred petnajstimi dnevi, ko je končno prišla na dnevni red resolucija KPI, v kateri so komunisti obsojali mazalo akcijo na zidovih osnovne šole »Ribičič« in srednje šole »Cankar« pri Sv. Jakobu, so listarji predložili drugo resolucijo, v kateri istovetijo žaljivke na račun Slovencev z izbrisa-njem italijanskih imen na cestnih tablah po kraških vaseh. V razpravi so ob tisti priložnosti tudi izjavili, da ne priznavajo več dokumenta, ki ga Je rajonski svet soglasno odobril leta 1930.
V njem je svet zavzel zelo široko stališče do pravic slovenske manjšine, priznal njeno zgodovinsko prisotnost tako v mestu kot v četrti, odklonil preštevanje Slovencev kot faktor za priznavanje pravic, obenem pa sprejel tri temeljne sklepe, po katerih je bila obvezna prisotnost prevajalca v vseh primerih, ko je to bilo potrebno (tako v dopisovanju kot na sejah rajonskega sveta) ; nadalje je rajonski svet sklenil, da skupščina po svoji presoji lahko uporablja pri vabilih, letakih itd. tudi slovenščino in da si tudi sam prizadeva pospeševati pobude za spoznavanje in kulturno izmenjavo med Slovenci in I-talijani, ki živijo v četrti.
Pri listarjih je torej šlo za stališče, o katerem je dandanes, ko je v teku huda ofenziva proti demokratičnemu sožitju, premilo reči »korak
nazaj«. Toliko bolj, ker imata v tem svetu LpT in MSI ob podpori predsednika (PSDI) precejšnjo težo, kajti svetovalci PSI in KD so zadnje čase »držali« skupaj, republikanec o-bičajno ne prihaja na seje, komunisti pa so v opoziciji. Po domembi med načelniki strank je vsekakor ob tem spornem in pomembnem vprašanju prišlo do sklepa, da se 15. februarja skliče posebna seja rajonskega sveta, kjer naj se ti problemi poglobijo tudi ob sodelovanju prebivalstva.
Da ne bi bil nihče »zanemarjen«, je predsednik odločil, da povabi na bodoče srečanje, poleg tajništev vseh strank in predstavnikov raznih kulturnih, družbenih ter sindikalnih sil, tudi predstavnike nacionalistične Lege nazionale in Združenja beguncev,
0	katerih vemo, kako konstruktivno mislijo o sožitju.
1	Prav da bi preprečili uveljavljanje tako reakcionarnih stališč še posebno pri Sv. Jakobu, kjer so od nekdaj imeli pomembno vlogo prav Slovenci in napredne, delavske sile, so se včeraj zbrali na povabilo šentjakobske sekcije KPI vse komponente šentjakobskih Slovencev. V dolgi razpravi je bilo sklenjeno, da KPI ponovno predstavi (nekoliko dopolnjen) dokument iz leta 1980 in da v prihodnjih dneh senzibilizira tudi druge politične in družbene sile, tako da ne bo doživel Sv. Jakob temnega trenutka, kot si ga nasledniki za nas usodle ga režima želijo.
360 milijonov lir za repentabrsko cerkev
Problem repentabrske cerkve, ki je eden izmed pravih spomenikov slovenstva na Tržaškem, se vleče že sedem let, pravih rešitev pa dosedaj še bilo. Cerkev in bližnje župnišče namreč razpadata, župnik Tone Bedeo-cič pa se je zavzel na vse načine, da bi dobili finančne podpore, s katerimi bi se lahko začelo kaj radikalno popravljati. V tem času je tudi sprožil vrsto nabiralnih akcij, s katerimi se je nabral denar in s katerim so vsaj za silo opravili določena nujna popravila.
Spomeniško varstvo naše dežele je te dni končno odredilo izdatek 395 milijonov 765.000 lir za popravilo, in sicer samo cerkve, ne pa še župnišča, vsekakor pa je to pomemben korak pri akciji reševanja tega objekta, dela Pa se bodo začela čimprej.
Anzellotti še predsednik raziskovalnega centra: zadoščenje v krogih industrijcev
Tržaško združenje industrijcev je izrazilo zadovoljstvo in zadoščenje, ker je bil prof. Fulvio Anzellotti potrjen na predsedniško mesto Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Na sobotnem glasovanju je Anzellotti kot kandidat industrijcev iz naše in drugih treh pokrajin Furlanije - Julijske krajine prejel vseh razpoložljivih devet glasov, le en član upravnega sveta se je vzdržal in to je bil on sam.
Zanimivo je, da ima sedaj Anzellotti ob strani kar dva podpredsednika, ki sta inž. Luigi D’Agostini (podpredsednik holdinga Finmeccanica) v zastopstvu skupščine članov konzorcija in dr. Luigi Gualaccini kot predstavnik ministrstva za znanstvene raziskave. Združenje industrijcev izrecno poudarja, da raziskovalnemu središču na Krasu predseduje pravi človek, ki je bil na to mesto poklican zaradi svoje strokovnosti in ne zaradi strankarske pripadnosti.
Nova seja odbora za kulturo sožitja
Odbor za pobude v prid kulture sožitja, ki je bil ustanovljen pred nedavnim na sedežu Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, obvešča, da se bo ponovno sestal jutri ob 18. uri v Ul. Valdi-rivo 30, II. nadstropje. Na seji bodo razpravljali o programskem dokumentu in sklepali o nadaljnjih pobudah ter sestavi delovnih skupin. Odbor obenem obvešča, da je osnutek programskega dokumenta na ogled v njegovem tajništvu od 17. do 19. ure.
Clarici in župani bodo proučili, kako pomagati trgovini, industriji in obrti
Predsednik pokrajine Clarici bo povabil župane vseh občin na Tržaškem k skupnemu pretresu možnosti, kako pomagati krajevnim industrijskim obrtniškim in trgovskim podjetjem iz stiske, ki jo povzroča gospodarska kriza. Točneje naj bi na sestanku (ali sestankih?) med Claricijem in župani govorili o posebnih zakonskih predpisih, ki dovoljujejo tržaškim podjetjem gotovo udeležbo pri licitacijah, s katerimi javne uprave in javne ustanove oddajajo v zakup razna dela, oziroma sklepajo sporazume za raznovrstne nabave blaga.
Zamisel o gornjem se je porodila na zadnjem srečanju med Claricijem in delegacijo nedavno ustanovljenega medstanovskega odbora za zagon tržaškega gospodarstva CIRET, v katerem so predstavniki trgovskega, obrtniškega ter industrijskega sveta.
Prvo srečanje oktetov Primorske v Ricmanjih praznično otvorilo jubilejno leto KD Slavec
Na odru kulturnega duina se je zvrstilo devet oktetov od Nove Gorice do Trsta - Odlična organizacija
F nedeljo je bilo v kulturnem do-v Ricmanjih Prvo srečanje oktetov Primorske, ki ga je priredilo slo-vensko kulturno društvo Slavec iz Rimanj in Loga.
Hladni in lapidami zven uvodnega stavka naj ne — premoti. V nedeljo sm° v Ricmanjih doživeli nekaj iz-,ernno lepega in plemenitega, pred-pa nekaj novega in svežega, obuda, ki je v odboru KD Slavec °rela dobro leto dni, ni zorela za-kajti v nedeljo je obrodila ču-auit sad, katerega sočnost se je "tenia predvsem v toplem, prijateljujem in enkratno doživetem vzdušju acanja posebne vrste pevcev. Sre-“nje primorskih oktetov je nepri-Jert° pokazalo na umestnost obstoji m delovanja številčno omejenih ^mornih. ansamblov, čeprav imamo ouenci globoko zakoreninjeno tra-a e’l° zborovskega petja. V majhnih lič ^blih pa se kalijo pevci z raz v niTn: konceptom študija, usmerjenim večplastno razvijanje pevskega iz-anja osebno in v skupini, medtem zbrSevec v b°lj ali manj številnem morU soustvaria z dirigentom in se a njegova izrazna moč pokazati *“Bočnih vrlinah.
«-p* so bile v nedeljo že v Tnyy^.ì - Popoldanskih urah praznično svrJ-Zene' Prihajajoče oktete so iemali posamezni vodiči, ki so
pevcem pokazali zanimivosti vasi, v galeriji Babna hiša pa sta jim zaželela dobrodošlico predsednik društva Sergij Vatovec in župan občine Dolina Edvin Švab. Medtem ko je naraščalo število oktetov, so se desetine in desetine rok prekrižale v prijateljskih stiskih v potrditev starih ali odkrivanje novih poznanstev.
Točno ob napovedani uri pa sta Viviana in Majda toplo in prisrčno pozdravili občinstvo, kj je prišlo od blizu in daleč in je do zadnjega možnega kotička napolnilo dvorano kulturnega doma. Veliko je bilo tudi gostov, med katerimi župan Švab, podžupan Marino Pečenik, ugledna sinova Ricmanj Ernest in Vlado Švara z nečakom Igorjem, umetniškim vodjo Ljubljanskega okteta, skladatelj Ignacij Ota, dirigent zbora Obala Mirko Slosar, dirigent in skladatelj Cveto Marc, predsednik ZKO Koper Berto Primožič, predstavniki kulturnih dru štev iz dolinske občine in številni pevci sosednjih zborov. Prvo sreča nje oktetov Primorske je otvoril oktet Janko Premrl Vojko iz Spodnje Idrije z večno lepo in živo koroško pesmijo Ana sama rieč me griva. Nato so si v prvem delu sledili še oktet Vrtnice iz Nove Gorice, Briški oktet, oktet Simon Gregorčič iz Kobarida in oktet France Bevk iz Otaleža. V drugem delu pa so nastopili še Lov-
ski oktet iz Postojne, oktet Javor iz Pivke, oktet Škofije in kot domačin Tržaški oktet, ki je revijo zaključil z Vrabčevo pesmijo Tolmin, na Gradnikovo besedilo, ki v zadnjih akordih izzveni z besedami: Kdor za svobodo in svoj rod umira, gradove vse in ječe vse podira. Besede niso izzvenele v prazno — majhna breška vasica je s svojo simpatično pobudo razrušila marsikatero pregrado in po svobodnih poteh, za mir svojega rodu in vseh rodov na svetu, se bodo primorski okteti ponovno srečali v Ricmanjih prihodnje leto.
Pobudnikom srečanja, ki so udeležence nagradili s cvetjem in spominsko kolajno, gre vse priznanje in pohvala za odlično organizacijo. Veliki praznik primorskih oktetov se je po uradnem nastopu nadaljeval v galeriji Babna hiša, kjer je iz navdušenih grl vrela pesem za pesmijo v razigranem vzdušju, (ris)
Slovenski dijaki v Ljubljani
Včeraj so se ob priliki Prešernovih dnevov podali v Ljubljano vsi dijaki slovenskega liceja »F. Prešeren« iz Trsta, kjer so si v spremstvu svojih profesorjev in ravnatelji-
ce prof. Abramijeve ogledali v Mestnem gledališču Shakespearjevega Hamleta v režiji Mileta Koruna. Dijaki so bili nad igro, pa tudi nad prisrčnim sprejemom v Ljubljani navdušeni, po igri pa so si ogledali Cankarjev dom oz. planetarij. Gostovanje so organizirali s posredovanjem Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta oz. ljubljanskim zavodom za šolstvo.
PROTEST KPI
Delegacija krajevnih uprav pri podtajniku Amatu
Podtajnik v predsedstvu vlade A-mato bo danes sprejel deegacijo tržaške pokrajinske in občinske uprave. Tukajšnja federacija KPI je v tiskovnem sporočilu izrazila hudo zaskrbljenost nad takšnim ravnanjem obeh manjšinskih uprav, ki ruši dosedanjo enotnost družbenopolitičnih sil Tržaškega in Goriškega v boju za gospodarski preporod Julijske krajine. KPI meni, da gre delegacija v Rim po paket praznih obljub, ki lahko koristi edinole političnim igram med KD, •aiko - socialisti in LpT za porazdelitev oblasti na krajevni ravni.
Med lanskim in letošnjim januarjem
Osebni promet čez mejo se je skoro podvojil
Januarja letos se je osebni promet na mejnih prehodih v tržaški pokrajini skoraj podvojil v primerjavi z ustreznim prometom januarja lani. O-čitno gre za učinek decembrskega sklepa beograjskih oblasti, po katerem so bili jugoslovanski diiavljani, ki potujejo čez mejo s prepustnico, o-proščeni obveznega pologa.
Pretekli mesec je prekoračilo mejo na Tržaškem 121.522 oseb z jugoslovanskega obmejnega območja, to je 65,71 odst. več kakor v lanskem januarju, ko jih je bito komaj 73.330. Skupno pa je mejo prestopilo 1,000.830 ljudi proti 699.788 v januarju lani (42,92 odst. več), od tega jih je bilo 503.310 s prepustnico (lani 322 tisoč 24 ali 51,58 odst. manj) in 469.830 s potnim listom (lani 367.764 ali 35,09 odst. manj).
• V četrtek, 9. 2., ob 19. uri se bo sestal rajonski svet za Kjadin in Ro-col.
ZAHVALA
Ker tega ne moremo storiti osebno, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter vsem, ki so počastili spomin naše drage
Giustine Bertolino
Stanje dveh mladih Treh enee v je še vedno izredno resno
činih ede,^° Popoldan se
katpin *Bodi.,a Prometna
da «I Sta *,i*a hudo ran je
tre« ,°Venska fanta iz T
živU;. "0 nahajata v odt ^vijanje v tržaškj splo-n
kovif*‘*j..StT20,letni “dar
dent nL «Trebč 169 in štev «r,an Kra'j, tudi Pravu vozila z vespo, niceV,JRa' Milkovič, se v h zavedi»J161- na Prešlo sarni t’ ua- iz stranske Opravi	opel kadet
nujoč i*1^1 Ca|ogen neizhtvs ^ ' fiordalisi 7. nekai ln'.°ba mladeniča žala	stran’ kje
so ju t5vb"a na asfaltu, nišnico^i ^PeUali v je	J® bilo vsei
sPreieli	stanie resno, h
delio okoli dBlek Za °živ možeann. », “re asars uri y,lr. Kralja pa vč Košu^ hudih udarce'
k- še ve«tobU,Šni y°tlini- 1 <*n° izredno resti
ni konici* te ob opoldai C1 v strogem me:
šču dogodila prometna nesreča, ki je terju'a eno ranjeno osebo, ki je sedaj v nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice s pridržano prognozo. Gre za 41-letno Fulvio Bonetto, stanujočo v Ul. Fabio Fì'zi 27.
»Orion« zopet ribaril v jugoslovanskih ozemeljskih vodah
Jugoslovanska obalna straža je v soboto zvečer med Umagom in Savudrijo znotraj jugoslovanskih teritorialnih voda ustavila italijansko ribiško ladjo »Orion«, ki ji je poveljeval 38-letni Luigi Menti iz štivana. Ribiško ladjo je pospremila v Umag, kjer je bil Menti obsojen na plačilo globe v višini pribižno treh milijonov lir. S podobnim dejanjem se je Mlervijeva »Orion« že »proslavila« pred približno 20 dnevi.
• Krajevna zdravstvena enota sporoča, da je od danes njena telefonska številka 7761.
Tragična smrt Fabia Mejaka
Smrt 53-letnega trgovskega potnika Fabia Mejaka, ki se je ponesrečil v petek na karnijski državni cesti, ko se je vračal domov po napornem delovnem dnevu, je globoko odjeknila tudi v slovenski javnosti, posebno pa še v Križu, ki je bil njegov »drugi dom«. Nesreča se je zgodila v večernih urah pri odcepu pri Cane vi, ko se je Mejak, ki je vozil svoj fiat 127, zavedel, da je zgrešil cestni odsek, ter silovito zavrl, tako da ga je na pesku obrnilo ter vrglo na drugo stran cestišča, kjer je prav v tistem trenutku prihajal drugi avtomobil. Trčenje je bilo silovito, nesrečni Me: jak pa je izdihnil med prevozom v
bolnišnico. V nesreči so bile ranjene še druge tri osebe, ki se bodo zdravile, 40, 30 oz. 15 dni v tofmeški bolnišnici.
Čeprav je pokojni Mejak stanoval v Trstu, v Ul. Molino a Vento 152, se je vedno rad vračal v Križ, kjer je bil že celo vrsto let aktiven športni delavec. V prvih povojnih letih je bil športnik v zvezi športnih organizacij UCEF, nogomet pa je igral pri kriški Vesni, kjer je bil zg,'eden športnik, ko pa je opustil aktivni šport, je bil aktiven športni delavec. Fabio Mejak, ki je bil poznan kot zelo dober, duhovit in družaben človek, zapušča ženo in dve hčeri.
90 dni prognoze za 4-letnega otroka
Včeraj so sprejeli v ortopedski oddelek tržaške otroške bolnišnice »Burlo Garofolo« komaj štiri leta in pol starega Marca Sandrija, stanujočega v Drevoredu XX. septembra 39. O-trok se je igral v stanovanju, ko je iz nepojasnjenih razlogov padel na dvorišče z višine šestih metrov. Mladi Marco si je zlomil levo stegnenico, se potolkel po glavi in zadobil pretres možganov, tako da se bo moral zdraviti 90 dni.
Družine Bertolino, Persi in Biondini.
Nabrežina, 7. februarja 1984
Ob prvi obletnici smrti naše drage
Lucije Magagna vd. Štoka
se je spominjajo
sestra Angela, sin Luciano in drugo sorodstvo.
Prosek, 7. februarja 1984
Ob tragični izgubi bivšega nogometaša in dolgoletnega člana Fabija Mejaka izreka ŠD Vesna družini i-skreno sožalje.
Praznik kulture v Borštu
Kot smo že poročali, sta KD »Slovenec« iz Boršta in »Slavec« iz Ricmanj v soboto priredili Prešernovo proslavo, ki je bila nekakšen uvod v letošnja praznovanja dneva slovenske kulture v zamejstvu. Na sliki: številna publika v borštanski Srenjski hiši med govorom Marija Čuka
SLOVENSKO
) GLEDAUŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM IVAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
DANES, 7. t.m., ob 11. uri. JUTRI, 8. t.m., ob 11. uri.
* * *
JAKOP in WILHELM GRIMM
RDEČA KAPICA
JUTRI, 6. t.m., ob 10. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/II danes, 7. februarja, ob 20.30
SLOVENSKI
KATOLIČANI V TRSTU
(meje in možnosti osebne izbire)
SODELUJEJO: Tone Bedenčič, Marija Brecelj, Igor Tuta, Ivo Jevnikar in Ravel Kodrič.
Vabljeni!
Gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE
SSG gostuje danes, 7. februarja, ob 19.30 v Novem mestu s predstavo Radovan Tretji Dušana Kovačeviča ter jutri, 8. februarja, v Postojni.
ROSSETTI
Danes, 7. februarja, ob 20.30 gostuje v gledališču Rossetti Deželno toskansko gledališče z Brusatijevim delom v 2 dejanjih »La donna sul letto«. V abonmaju odrezek št. 5. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri počitek.
VERDI
Danes, 7. februarja, ob 20. uri premiera Brittenove opere »II giro di vite« — red A/H. Dirigent B. Gracis, režija V. Puecher.
Jutri, 8. februarja, ob 20. uri osma predstava Wagnerjeve opere »Siegfried« (red F/A). Dirigent M. Kuntsch, režija P. Werhahn.
Gledališče Verdi prireja do 15. februarja ob 11. uri v Avditoriju ciklus baletov za dijake tržaških šol posvečenih Ostržku. Vstopnice po 500 lir je mogoče naročiti pri blagajni gledališča in sicer od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
V četrtek, 9. t.m.. ob 20. uri: Senca angelov, režija Daniel Schmid (1976).
Velika dvorana
Danes, 7. februarja, ob 20. uri: Proslava ob svečani podelitvi Prešernovih nagrad.
Srednja dvorana
Jutri, 8. februarja, ob 20. uri: Sila spomina, literarni večer pesnikov in pisateljev.
Sprejemna dvorana
Do 3. marca razstava : 16. stoletje, burno obdobje slovenske prebuje.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 8. t.m., ob 10. uri: S. I. Wit-kiewicz: »Čevljarji«. Predstava za Tehnični srednji šolski center v gledališki dvorani v Solkanu.
Prispevajte za
Dijaško matico
Kino
Ariston 15.00, 18.15, 21.30 »Fanny e A-lexander». Režija I. Bergman.
Eden 17.00 — 22.00 »Vacanze di Natale«.
Christian De Sica in Jerry Calà. Fenice 17.30 — 22.00 »Mystere«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Inquietudine morbosa di una moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Innocenza impudica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Coraggio... fatti ammazzare«. C. Eastwood. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Ai confini
fjpllo r«po lf òz»
Mignon 17.00	22.00 »Frances«. J.
Lange.
Capitol 17.00 — 21.45 »II tassinaro«. Alberto Sordi.
Aurora 16.30 — 22.00 »II libro della giungla«. W. Disney.
Moderno 17.20 — 22.00 »007: Mai dire mai«. Sean Connery.
Vittorio Veneto 15.30 — 21.30 »Gandhi«. B. Kingsley.
Lumiere 17.00, 19.30, 22.00 »La luna«. Režija Bernardo Bertolucci. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »I desideri di Angela«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 17.00 — 22.00 »Sanjuro«. Režija A. Kurosawa.
Razna obvestila
Celodnevna osnovna šola Mara Samsa, I. Trinko Zamejski in otroška vrtca iz Ricmanj in od Dom ja vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo jutri, 8. t.m., ob 14. uri v Babni hiši v Ricmanjih.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 7. februarja KSENIJA
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.18 — Dolžina dneva 9.58 — Luna vzide ob 9.55 in zatone ob 22.47.
Jutri, SREDA, 8. februarja
JANEZ
Vreme včeraj: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, veter 12 km severovzhodnik, vlaga 58-odstotna, nebo rahlo podblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Francesca Mari.
Francesca Stefani, Angela Rotolo, Stefano Sturm, Ilario Ratta, Beatrice De Vita, Elisa Bussani, Giulia Marangoni, Elisa Marchesan, Paola Acerboni, Manuel Kaucic.
UMRLI SO: 69-letna Irena Afenduli vd. Gunalaschi, 86-letni Orfeo Baxaly, 77-letna Maria Coranica vd. Trani, 78-letna Lidia De Rosa, 76-letna Luigia De Tuoni por. Bosio, 91-letna Maria Moro vd. Arzon, 81-letna Paolina Siviz vd. Gustincich, 92-letna Valeria Kofler Fio-rem ino vd. Ferri, 82-letna Anna Paule-tich vd. Durighello, 53-letni Sergio Sain,
77-	letna Negrina Degasperi, 90-letna Lucia Scopaz vd. Scopaz, 85-letna Santina Lak vd. Grezar, 86-letni Luciano Serri,
78-	letna Alma Spessot vd. Antonini, 70-letni Giovanni Alessio, 71-lctna Ottavia Vatta por. Predonzani, 85-letni Mario Zorzin,- 77-letni Francesco Pagliaro, 92-letni Massimiliano Petronio.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 209-197
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA.......................... 75.500	lir
POLLETNA.......................... 54.500	lir
MESEČNA........................... 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir +	500 lir kol-
ka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, UL Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — TeL 83382
Urnik od 9. do 12. ure
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun
štev. 1718
Kmečka banka • Gorica: Tekoči račun štev. 8333
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata ob dnevu slovenske kulture jutri, 8. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu otvoritev fotografske razstave »Naši kraji pred tridesetimi leti«. Sodelujejo: fotograf Mario Magajna, amaterski pesnik Jože Jazbec in harmo-nikaš Lojze Furlan, ter v nedeljo, 12. t.m., ob 16.30 v osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku »Kulturni popoldan z Benečani«. Nastopata beneška folklorna in dramska skupina.
Foto Trst 80 sklicuje občni zbor v petek, 10. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
SKD Barkovlje vabi na »Prešernov praznik«, ki bo 12. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Nastopajo: pisatelj Boris Pahor, igralec Anton Petje, mezzosopranistka Nora Jankovič, pri klavirju Neva Merlak.
KD I. Grbec - Skedenj prirtdi 9. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih »Proslavo dneva slovenske kulture«. Na sporedu so: nastop moškega in mešanega pevskega zbora iz Divače pod vodstvom Edija Raceta, duo violina, harmonika, ritmična skupina srednje šole iz Sežane ter recitacijska skupina. Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi »Prešernovo proslavo«, ki bo v četrtek, 9. t.m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Na sporedu so: pozdrav, uvodna beseda, nagelj s pesnikovega groba - branje Savina Remec, recitacije Aleksij Pregare in pevska skupina Stu ledi.
KD Vesna prireja v soboto, 11. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu »Praznik slovenske kulture«. Sodelujejo mešani pevski zbor pobratenega DPD Svoboda II iz Trbovelj. Slavnostna beseda Marij Čuk. Ob 20. uri bo v foyerju odprta razstava Borisa Zuljana.
Danes, 7. februarja, ob 20. uri bo v Partizanskem domu v Bazovici seja glavnega odbora Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič«.
Izleti
KD V. Vodnik organizira smučarski izlet 19. t.m. v Forni di Sopra, cena
10.000	lir. Odhod avtobusa iz Doline izpred društvene gostilne ob 6. uri. Vpisovanja sprejema Davorin Ota, ob delavnikih od 17. do 20. ure v gostilni pri Studencu ali doma, tel. 040/228-303
Razstave
V	koprski galeriji Loža razstavlja svoje slike in grafike znameniti italijanski umetnik Emilio Vedova iz Benetk.
V	galeriji Torbandena razstavlja slikar Livio Schiozzi. Razstava bo odprta do 22. februarja.
V	občinski galeriji - Trg Unità bodo v petek, 10. t.m., ob 18. uri otvorili razstavo slikarke Isabelle Deganis iz Vidma. Razstava bo odprta do 17. t.m.
V	soboto, 11. t.m., ob 18. uri bodo v galeriji »CarteSius« odprli razstavo slikarja Lucia Prelaza. Razstava bo odprta do 23. februarja.
V	galeriji »Rossoni« - Korzo Italija 9 bo od 11. do 20. t.m. razstavljal svoja dela slikar Fulvio Hirst.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Dan slovenske kulture, jutri, 8. t.m., ob 20.30 odprtje razstave domačega naivca Gianni ja Kralja. Uvodna beseda Milko Bambič, nastopil bo moški pevski zbor Tabor. Vabljeni !
Mali oglasi
tel. (040) 775275 od 8. do 13. ure
OSMICO je odprl Ladi Rebula, Bajta št. 69.
PRI KUKUKEVIH v Doberdobu so odprli osmico, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje in nudijo prigrizek lastne proizvodnje.
AGENCIJA RIVIERA prodaja v Ulici Venier v 5. nadstropju sončno stanovanje, 2 sobi, kuhinja, box. Tel. 040/ 224-426.
UGODNO prodam licenco za restavracijo, bar in za točenje alkoholnih pijač v občini Devin - Nabrežina. Tel. 040/224-426.
IŠČEMO družinsko pomočnico enkrat -dvakrat tedensko. Tel. 040/575-436.
PRODAM nova pisalna stroja znamke Olivetti studio 46 in Olympia traveder de luxe po izredno ugodni ceni: pr-' vega za 350.000 lir, drugega za 150.000 lir. Tel. ob večernih urah na št. 040/ 30-890.
PRODAM smučarski komplet za 8-10 let staro deklico, odlično ohranjen po polovični ceni. Tel. 040/816-502.
PRODAM BMV 318, november 1978, v dobrem stanju, z avtoradiom in priključkom za prikolico. Tel. v večernih urah 040/212-571.
OSMICO ima v Zagradcu št. 1 Zvonko Ostrouška.
PRODAM 25 stotov sena v Briščikih. Tel. 040/227-339.
PRODAM 5-sobno stanovanje, primerno tudi za pisarno v Ul. Filzi, 1. nadstr. Tel. 040/224-426.
MLADA ŠIVILJA išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati na 040/64-813 od 18. do 20. ure.
PRODAM licenco za krošnjarstvo in prostor za prodajo cvetic in rastlin v Rojanu. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 225-816.
PRAŠIČE, velike in majhne prodaja po djetje Gradina, Gorica, Ul. Brigata Sassari 49, tel. (0481) 391-063.
f Čestitke
Danes bo ugasila 3. svečko ALENKA ŠTOKA. Da bi bila vedno pridna, zdrava in vesela ji želijo mamica, očka ter vsi, ki jo imajo radi.
Draga ALENKA. Ob tvojem tretjem rojstnem dnevu ti želiva vse najboljše in kar si sama želiš, nona Albina in nono Pepi. Strici, tete in bišnona ti pošiljajo zvrhan koš poljubčkov.
Danes ugasne 4. svečko MILENA KOŠUTA iz Križa. Da bi bila vedno tako pridna in ubogljiva punčka ji iz srca voščijo mama, tata, nona Vera, nono Luciano ter teta Sonja, ki ji pošilja koš poljubčkov.
MENJALNICA
vseh tujih valut
6. 2. 84
Ameriški dolar		1.680.-
Kanadski dolar		1.350,—
Švicarski frank		760.—
Danska krona		167.-
Norveška krona 		214.-
švedska krona		207.—
Holandski florint		542.-
Francoski frank		198.-
Belgijski frank		26.—
Funt šterling		2.390.-
Irski šterling		1.880.—
Nemška marka		611-
Avstrijski šiling		86.-
Portugalski eskudo		11,-
španska pezeta 		10.-
Japonski jen		S.-"0
Avstralski dolar		1.425,-
Grška drahma		11.-7
Debeh dinar		11.50
Mali dinar		11,-
iMŠS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI 10 - CS 61-«3z3G
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Ivana Guština darujejo družina Škabar (Repen 45)
10.000	lir, družina Škabar (Col 40) 10.000 lir, družina Škabar (Repen 4) 10.000 lir, družina Bertolino (Repen 29) 10.000 lir, družina Hrovatič (Col 40) 10.000 lir, družina Škabar (Repen 44) 10.000 lir, družina Škabar (Repen 104) 10.000 lir, družina Forza (Repen 136) 10.000 lir, družina Škabar (Repen 30) 10.000 lir ter Marica in Robert Budin 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Danila Žagarja, Ivana Guština in Ivane Purič daruje družina Škabar (Repen 79) 40.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto- cvetja na grob Ivane Purič daruje družina Škabar (Repen 106)
10.000	lir, družina Škabar (Repen 104)
10.000	lir ter Silvestra Žagar 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Ivana Guština in Ivanč Purič daruje družina Rau-bar (Col 23) 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Danila žagarja, Ivana Guština in Ivane Purič daruje družina Raubar (Repen 2) 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Ivana Guština daruje Lojzka Guštin (Kontovel)
5.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Marijo Križmančič iz Trebč darujeta Marija in Karlo Kalc (Gropada 105) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Ivana Guština daruje družina Škrk (V. Repen 126)
10.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Alojzo Stubclj in na Carmelo daruje Rudi z družino Kralj (Trebče 177) 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Josipa Obada in Berta Blažina darujeta Pepka in Ivan 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Josipa Obada darujeta Gracijela in Mario 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Marije Kralj in Viktorja Ca rii ja daruje Pellegrini (št. 156) 20.000 lir za godbo V. Parma -Trebče.
V	spomin na Viktorja Carlija darujejo družina Šivitz 20.000 lir ter Zoran in Karmela 20.000 lir za godbo V. Parma iz Trebč.
Namesto cvetja na grob Angele Orel por. žužek darujeta Stanko in Milka Kralj (Vižovlje) 20.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na starše, brate in moža Josipa Cibica daruje žena Tončka 15.000 lir za moški pevski zbor Vesna.
Namesto cvetja na grob Gigija šemca daruje veseli Križa 20.000 lir za moški pevski zbor Vesna.
Namesto cvetja na grob Marjete Le-giše vd. Gruden družina Furlan - Cotič daruje 20.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Marijo Krečič vd. Per-tot daruje Olga Pangerc 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Vankota štublja darujejo Miranda in Atilij Kralj 10.000 lir za SKD Tabor ter Sonja Šajn 50.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na dr. Antona Kacina darujejo ravnateljstvo, učno in neučno o-sebje liceja »F. Prešeren« 166.000 lir za Slovensko učiteljišče A. M. Slomšek.
Ob plačilu članarine so darovali za Društvo slovenskih upokojencev : Amalija Pertot 7.000 lir, Floriano Verginella
10.000	lir ter Milan Bolčič 7.000 lir.
Namesto cvetja na grob prijatelja Gema - Gigija šemca daruje Dušan Košuta z družino 25.000 lir za moški pevski zbor Vesna iz Križa.
Ob obletnici smrti nepozabne mame daruje Anica Malalan z družino 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na dr. A. Kacina darujeta Draga in Branko Lupine 10.000 lir za opensko župno cerkev.
V	spomin na Avgusta Rukina darujeta Draga in Branko Lupine 30.000 lir za mladinski pevski zbor Vesela pomlad.
Ob obletnici smrti Pavla Sedmaka in Edija Briščika daruje njuna učiteljica
10.000	lir za mladinski pevski zbor Vesela pomlad.
Odv. Bitežnik daruje 50.000 lir za ŠD Polet.
Vesela družba pri Fabčiču daruj6
70.000	lir za ŠD Polet.
V spomin na Edota Zupačiča daruj6" ta Barbara in Sergio 50.000 lir za SkuP" nost družina Opčine.
Ob prvi obletnici smrti Zofije Kante daruje sestra Danica 10.000 lir za SkuP" nost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. ravna telja dr. Antona Kacina daruje državn učiteljišče A. M. Slomšek 136.500 Ur v dobrodelne namene.
Ob 17. obletnici smrti očeta Karla C* bica daruje hči Erika 20.000 lir za n» dinski pevski zbor Glasbene matice.
Ob 6. obletnici smrti ljubljenega m6® Milčeta Škrapa daruje žena Nada 1°- v lir za Društvo slovenskih upokojen6 in 10.000 lir za Dijaško matico. . .
V	spomin na Alojzija šemca daruj? Marčela in otroci 30.000 lir za v£dLu. vanje spomenika padlim v NOB v 1»°»
Namesto cvetja na grob Gizele Bu darujeta Stano Gruden 20.000 Ur , Drago Daneu 10.000 lir za ŠD K°nt0^.
V	počastitev spomina tov. Jo^eta^g
lir za Združenje aktivistov osvo Ob obletnici smrti moža Vinka darU,L
helja daruje Jolanda Guštinčič 1 ■ e. lir za Združenje aktivistov osvobod ga gibanja na Tržaškem ozemlju.
Ob obletnici smrti moža Vinka w) Marija Vodopivec 30.000 lir za bazo cerkev.	, rUje
Ob obletnici smrti moža Vinka 0 oSt Marija Vodopivec 20.000 Ur za SkuP družina Opčine.	čkaba*
Namesto cvetja na grob Ivane »s vd. Purič daruje Albina Škabar 2 gSt žino (Repen 84) 15.000 lir za SkuP' družina Opčine.	nušti"
Namesto cvetja na grob Ivana je na in Ivane Škabar vd. Purič „kup-Ivan Purič (Repen 1) 20.000 Ur za nost družina Opčine.	tabor-
iva Gorkič daruje 5.000 Ur SKD
V	počastitev spomina Mare j* c j;r čeve daruje Silvana Malalan 10- ^gaza Združenje aktivistov NOB na
V	počastitev spomina Milke Sk6r*V0n-ruje Elva Danev 10.000 Ur za S tovel.
Sarajevo '84
Prva ocena: »Odlično!«
Bil sem že na nekaterih evropskih in svetovnih prvenstvih bil sem že tudi nekajkrat v Sarajevu. Olimpijske igre pa so nekaj posebnega, edinstvenega, za vsakega športnika, športnega časnikarja, za vsakega ljubitelja športa. Olimpiada i-ma pač svoj čar. Športniki, časnikarji, turisti iz vsega sveta se za kratko obdobje zberejo v svoji »prestolnici«, kjer lahko ne samo sledijo dosežkom vrhunskih športnikov, temveč tudi kujejo nova prijateljstva, si Izmenjajo izkušnje.
In taka prestolnica bo te dni za dva tedna Sarajevo. Da je bila izbira Sarajeva kot sedeža teh 14. zimskih olimpijskih iger Pravilna, sem se kaj kmalu prepričal že ob prvem stiku s tem mestom. Prya ocena za organizatorja te največje športne pri-reditve, ki je bila kdajkoli v Jugoslaviji, je namreč — odlično !
Če so namreč Bosanci povsod znani zaradi svoje velike gostoljubnosti, pa so verjetno sedaj presegli same sebe. Ob Vsakem koraku dobiš potrebno Pomoč, prijazen nasvet.
Moram sicer priznati, da sem ostal malce razočaran, ko sem z letalom pristal v Sarajevu. V mestu samem namreč ni sne-Pa. Za nameček pa tudi hladno ni. Prizorišče zimskih olimpijcih iger sem si zamislil, da bo Pod snežno odejo... zagotovili pa so, da je na prizoriščih tekmovanj vse v najlepšem redu in da se ni ničesar bati Za regularen potek sporeda.
In še to: pri družini, kjer bo-v° z našim dopisnikom Marja-n°m Šušteršičem prenočevala, s° nama dejali, da niso dobili nlti ene vstopnice za razna tekmovanja. Pristavili pa so: »Ni dam žal, da vi časnikarji in ,risti niste za nič prikrajšani. . 1 Pomo že izredno zadovoljni, Ce Se boste vi dobro počutili, daše igre pa si bomo ogledali dar po televiziji.«
°Ho je nama zares nerodno...
BRANKO LAKOVIČ
JUTRI OTVORITEV 14. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER
ŠPORTHI BOJI TUDI HA NEKDAHJI BOJHI POLJANI
V sarajevski okolici so med drugo svetovno vojno potekali hudi boji med okupatorji in njihovimi pomagači na eni ter med partizani na drugi strani. Eno izmed legendarnih dejanj osvobodilnega boja je bil tudi »igmanski marš«, med katerim so izčrpani borci omagovali v globokem snegu in strupenem mrazu, obenem pa so morali voditi zagrizen boj proti nasprotniku. Prav na Velikem polju na Igmanu, ker spominjajo na to epopejo mnogi spomeniki, se bo mladina z vsega sveta pomerila v teh dneh
v plemenitem boju na olimpijskih stezah

hiest0 'n Hercegovina sta sodili še pred nekaj desetletji med najbolj zaostala jugoslovanska področja. Danes pa imajo v tej republiki številne tovarne, sodobna daini1’ oc*lične ceste, kar vse kaže na velik napredek te dežele. Zimske olimpijske igre ta napredek le potrjujejo. Kljub temu pa lahko še vedno naletite ne-dant? glavnega mesta tudi na take prizore iz arhaičnega podeželskega življenja, ki ga niti olimpijski vrvež ne zmoti v njegovih zakonitostih vaškega vsak-v ju' Morda večina udeležencev iger ne bo videla te stvarnosti, toda prav ona je še en dokaz, da zimske igre v Sarajevu tej republiki niso zgolj cilj, ampak no9očem bolj sredstvo v prizadevanjih za hitrejši napredek kakovosti življenja in rasti življenjske ravni vsega prebivalstva, tudi tistega, ki morda dogajanja v Zetri, na Bjelašnici, Jahorini, in drugod danes še ne dojema povsem in ne razume. Igre so bosanski pogled v bodočnost
stran 8
olimpijski primorski dnevnik 7. februarja
Tone Vogrinec na včerajšnji tiskovni konferenci
Veleslalom - paradna disciplina »plavili«


Bojan Križaj, glavni adut jugoslovanske reprezentance
SARAJEVO - Včeraj je bila v press centru Skenderije tiskovna konferenca z vodjo jugoslovanske alpske smučarske vrste Tonetom Vogrincem.
Vogrinec je dejal, da je vsekakor veleslalom jugoslovanska paradna disciplina, saj imajo le Jugoslovani ob S Vičarjih štiri tekmovalce na startu. Dodal je tudi, da bodo le na predvečer starta veleslaloma (15.2.) odločili, kdo bo razen Križaja, Strela in Franka startal. Ali bolje izbrali bodo med Benedikom in Kuraltom.
Jugoslovanska reprezentanca je sinoči odpotovala v Slovenijo, kjer bo do 13.2. in se bo med drugim udeležila tudi treh tekmovanj (Ravne, Slovenj Gradec in Mežica).
»Zadovoljen sem s formo naših smu-
čarjev. Forma Strela je v vzponu, zadovoljen pa sem tudi z devetim mestom Bojana Križaja, ki ga je dosegel v Borovcu, kjer mehka proga Križaju ni ustrezala,« je med drugim dejal Vogrinec in dodal, da upa, da bo za slalomski tek proga ledena in težka, saj bi tako prišle do izraza kvalitete Bojana Križaja. (B. Lakovič)
Pozivi za mir z ZOI
Sarajevski dnevnik »Oslobodjenje«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Bosne in Hercegovine je na pobudo študentov rudarskega mesta Vareš zbralo ob letošnjih zimskih o-limpijskih igrah že številne pozive za mir znanih političnih in kulturnih o-sebnosti.
V prejšnjih dneh je objavilo izjavi italijanskega znanstvenika Alberta Zi-chichija in pisatelja Alberta Moravie.
Ob današnjem začetku tekmovanj (že danes se bodo namreč pomerile v prvih srečanjih hokejske reprezentance, medtem ko bo uradno odprtje 14. zimskih olimpijskih iger jutri) bo sarajevski dnevnik objavil poziv italijanskega predsednika Sandra Perti-nija, ki uživa tudi v Jugoslaviji velik ugled. »Zelo rad se pridružujem mladim iz Vareša, ki so pozvali vse narode naj v času iger zavlada mir na svetu,« je zapisal Pertini. »Želel bi, da bi potekala velika mednarodna športna manifestacija v znaku prijateljstva in poštenega športnega tekmovanja ter da bi utrdila v vladajočih zavest o potrebi po miru.«
VREMENSKA
NAPOVED
V Press centru imamo na voljo kompjuter, ki daje različne informacije o nastopajočih tekmovalcih, objektih, sporedih itd. kompjuter pa nam je posredoval tudi vremensko napoved.
Tako smo izvedeli, da bo danes spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami. V teku dneva pa bodo mogoče razjasnitve. Na Bjelašnici bo pihal veter (severnozahodni, 5-10 na sekundo). Minimalne temperature: v mestu in Zetri 2, Trebevič -2, Igman in Babin do od -2 do -4, Jahorina -5, Bjelašnica -7. Najvišje dnevne temperature: v mestu in Zetri 4, Trebevič 0, Igman in Babin do od -2 do 0, Jahorina -2.
Od 8. do 11. februarja je pričakovati hladnejše vreme. Predvidena so sneženja na vsem olimpijskem prizorišču in v samem mestu.
NA TREBEVIČU
Prvi padci sankačev
.
m

Na Trebeviču so se začele poskusne vožnje tudi v sankanju, toda vsi tekmovalci niso prišli do cilja, saj so zabeležili tudi več padcev. Za enega od teh je poskrbel tudi Britanec Christopher Prentice (na sliki).
Sicer pa se je v moški konkurenci najbolj izkazal član italijanske reprezentance Paul Hildgertner, ki je dosegel najboljši čas, po zaslugi Hu-berja in Haspingerja pa so imeli »azzurri« kar tri svoje tekmovalce v prvi peterici.
Med dekleti je bila najuspešnejša Vzhodna Nemka Steffi Martin, ki se je uvrstila pred svojo rojakinjo Schmidt, medtem ko sta italijanski reprezentantki Oberhuber in Auer dosegli četrti in peti najboljši čas.
Danes priobčujemo našo drugo vugi bolnico« o rezultatih nz sarajevskih olimpijskih igrah. Ob prvem reševanju se je oglasilo kar lepo število na ših bralcev in nobene posebne skrivnosti ne razkrijemo če povemo, da so vsi napovedali zmage istim ekipam, z izjemo enega samega rezultata. To pa obenem pomeni, da zmagovalca ni bilo težko uganiti. Kajpak, nekoliko težje je šlo s številom golov: tam mnenja nikakor niso bila tako enotna.
Za današnji TOTOVUČKO pa smo izbrali četrtkov ženski tek na 10 km, kar bo prva klasična smučarska disciplina na sarajevskih igrah. Znano je, da imajo v tej disciplini severnjakinje, l.j. Skandinavke ir. Sovjeti-nje že vrsto let skoraj monopolni položaj, v zadnjih letih pa se je tu in tam prerinila do prvih mest tudi ta ali ona posameznica iz kake druge države.
Naši bralci pa bodo morali uganiti naslednje: katere države bodo osvojile v ženskem teku na 10 km prvo, drugo, tretje, četrto in peto mesto.
Kot smo že napovedali, bomo sklad nagrad objavili v naši jutrišnji številki.
Rešitve na današnja vprašanja nam lahko sporočite danes na telefonsko št. 794-672 med 17. in 18. uro.
Jutri pa bodo na vrsti nove zanke.
Borovec »prodaja« cocacolo na ZOI
Pravimo, da je svet majhen in res je tako. že prvi dan sem v Sarajevu srečal starega prijatelja, bivšega Borovega košarkarja Boruta Deška. Borut je znan v naših krogih, saj je kar osem let branil Borove barve, nato pa še Boletove. Sedaj pa je postal pravi »manager«.
Že tri leta dela pri svetovno znanem podjetju Coca-cola Co. Tako smo izgubili dobrega športnika, Coca-cola pa je pridobila izrednega poslovneža.
V	Sarajevu je vodja brezplačnega oskrbovanja te osvežujoče pijače, ki je na voljo vsem novinarjem, gostom in športnikom v Sarajevu.
V	prijateljskem pogovoru, smo izvedeli, da je prišlo preko 30 uslužbencev Coca-cole, tu pa je še kakih 35 do 40 študentov, ki pomagajo pri razdeljevanju. Več kot 5000 napitkov bodo razdelili dnevno, zato pa so že decembra pripeljali iz Avstrije kar milijon pločevink. Borut pravi, da je bila ta svetovno znana pijača znana tudi v Jugoslaviji. Vendar je Coca-cola u-vedla novost za Jugoslavijo: prvič so tu pločevinke z uradnim olimpijskim znakom, prav zaradi tega je zanimanje tudi večje, saj-bodo prišli na svoj račun tudi zbiratelji.
Uradni polnilec Coca-cole v Jugo-
slaviji je podjetje Sloviniz Ljubljane. Coca-cola ima tak dogovor: Slovin propagira to pijačo v Jugoslaviji, oni pa slovenska vina v ZDA.
M. ŠUŠTERŠIČ
TURIZEM IN ŠPORT
Italijanska ustanova za turizem bo med igrami v Sarajevu postavila posebno »italijansko hišo*, v kateri bo propagirala razne pomembne velike kulturne prireditve v Italiji v letošnjem letu. Dva večera pa bodo posvetili tudi turizmu v Italiji.
V	smuku še nekaj »prostih mest«
Švicar Zurbriggen je na včerajšnjih poskusnih vožnjah za smuk povišal poprečno hitrost na 103,3 km na uro. Te vožnje so bile izredno pomembne za uvrstitve v nekatere reprezentance. Tako je po včerajšnjih rezultatih že gotovo, da bodo za Švicarje vozili Zurbriggen, Raber in Miiller, za četrti državni dres pa se bosta še danes potegovala Heinzer in Cathomen.
V	avstrijskem moštvu se je Regchu in Klammerju pridružil še Hòflehner, za četrto mesto pa se še borita Steiner in Wainather, v ozadju pa se bije hud boj tudi med tovarnami smuči, ki jih uporabljata ta tekmovalca (in ki bi rade spravile na olimpijsko progo svoje proizvode tudi z netekmovalnimi sredstvi). Baje je bila včerajšnja noč v avstrijskem taboru zelo vroča, za kar so poskrbeli prav tovarnarji smuči.
Italijani v glavnem še vedno preizkušajo smuči in kot kaže ne posebno uspešno, saj je bil najboljši med njimi Mair šele 17.
Omeniti moramo tudi ameriškega marinca Johnsona, ki je dosegel drugi najboljši čas.
Med dekleti so se najbolj odrezale Švicarke, zlasti Walliserjeva, zelo dobro pa je \ ozila tudi njena rojakinja Figinijeva.
Elza Pašalič Flego
Meja pri Fernetičih je v marsičem odrezala Trst od njegovega naravnega zaledja. Toda vezi, ki se pletejo med mladimi srci celo meja težko pretrga. In prav je tako. Nič ni narobe, če imamo danes v Trstu tudi
3A sport
C.so del Popolo 45 — T R Ž I Č —Tel. 0481/40195
ŠPORT — REKREACIJA — RIBOLOV
posebna ponudba smuči z vezmi od
95.000 lir dalje
vrsto ženinov ali nevest, ki so prišli v naše mesto čez mejo.
Ena med njimi je naša današnja sogovornica. Prišla je izza zahodnih pobočij Bjelašnice, gore, ki bo tudi eno izmed olimpijskih prizorišč.
»Srce vas je privedlo v naše mesto, kjer ste pognali nove korenine v novem okolju. Kaj vam je bilo ob prihodu najtežje, najhuje?«
»Jezik, oba nova jezika. In samota. Zelo sem bila osamljena. Bilo mi je zelo hudo.«
»Vam je zdaj lažje, bolje?*
»Privadila sem se jeziku. Dobila sem prijatelje, družbo. Zdaj je dobro.«
»V čem st% videli največjo razliko med okoljem v malem bosanskem kraju pri Duvnu in Trstom.«
»Predvsem v običajih, navadah. K sreči sem nekaj let bivala tudi v Zagrebu, tako da mi je bil ta prehod
lažji.«
»Boste sledili igram v svoji ožji domovini:?*
»Oh, od prve do zadnje minute. Vse bom gledala.«
»Kateri šport boste največ gledali.*
»Smučanje. Kaj hočem, polagoma pač postajam tudi jaz Slovenka.«
vin za koga boste predvsem navijali?«
»Za Križaja, Križaja...«
vTorej ne za bob, v katerem sami Bosanci?«
»No, menim da ne.«	.
»Boste občutili kaj domotožja Vrea televizorjem?*	?
»Zelo, zelo mnogo. Obenem pa s bom ves čas želela, da bi vse P°|®j klo dobro, uspešno, saj je to dosi J največ ji športni dogodek v Jugosia viji.«
H0M0L0GIRANE REGISTER - BLAGAJNE
<*>
mala - hitra
racionalna
ekonomična
■
Z


fi
/L
muce.
SORA Succ. sne
LIVIO CHIRIACO & C.
Pasaža Fratti 1 — TRST Tel. (040)60201, 60211
Olimpijski objekti pripravljeni za tekmovanja
ZASNEŽENI BJELAŠNICA, IGMAN IN JAHORINA ČAKAJO NA SMUČARJE
Smučarske panoge se bodo razvijale v okolici Sarajeva. Od olimpijskega naselja bodo proge oddaljene od 25 do 28 km. Promet bo urejen s posebno prednostjo javnim prevozom in uradnim vozilom.
Značilnosti posameznih prizorišč:
BJELAŠNICA
moške alpske
SMUČARSKE PANOGE
Proge je zarisal inž. Peter Lakota z Bleda. Po ocenah naj bi bile zmerno težke, vendar široke in varne (predvsem za smuk).
Računajo, da je ob progah prostora za 25-000 gledalcev.
start
dolžina
sr. naklon
JAHORINA
ženske alpske
SMUČARSKE PANOGE
Tudi te proge je zarisal inž. Peter Lakota.
Ob progah je prostora za približno

ZNAČILNOSTI		
smuk	SL	VSL
2076 m	1572 m	1745 m
2994 m	553 m	1122 m
803 m	209 m	382 m
28 %	40 %	36 %
VELIKO POLJE
Teki, biatlon, kombinacija.
TEHNIČNE ZNAČU,NOSTI PROG
A — seštevek višinskih razlik vseh vzponov
B — višinska razlika najdaljšega vzpona
A B
:ev.		5 km ženske	220 m	24 m
! ZNAČILNOSTI:		10 km ženske	397 m	31 m
smuk	SL	VSL	20 km ženske	539 m	24 m
1872 m 1840 m	1665 m	4x5 km ženske	157 m	38 m (x4)
2041 m 551 m	1332 m	15 km moški	538 m	36 m
546 m 211 m	337 m	30 km moški	910 m	36 m
29 %	35 %	28 %	50 km moški	1692 m	36 m
		4 x 10 km moški	362 m	36 m (x4)
		biatlon 10 km	300 m	23 m
nadmorsko višino okoli		biatlon 20 km	614 m	38 m
Proge so delno speljane		biatlon 4 x 7,5 km	227 m	23 m (x4)
start dolžina viš- razlika sr- naklon
IGMAN
Planota z 1180 metrov
Po travnikih,___	JV.
?a skupno 54 km. Poleti je na razpo-ago tudi asfaltna steza dolga 2500 m za trening z rolkami. Tekli bodo na velikem polju, skakali pa na Malem J10'JO- Tekači in skakalci bodo imeli udl samostojno olimpijsko naselje.
kombinacija 15 km 455 m 36 m
Strelišče za biatlonce bo lahko hkrati sprejelo 36 strelcev. Tarče so v razdalji 50 m.
MALO POLJE
Skoki na 70 m in 90 m, kombinacija.
L
GLAVNE ZNAČILNOSTI SKAKALNIC
70 m	90	m
start/iztek	131 m	191	m
naklon pri pristanku 36,6 - 37,3 % hitr. pri odskoku 90 km/h 100,8 km/h kritična točka	90 m	110	m
Obe skakalnici je projektiral inž. Janez Gorišek.
Openci in ZOI
SKD Tabor z Opčin je pred kratkim osvojilo predlog, da nekje a-prila ali maja priredi na Opčinah orientacijski pohod, ki bo terjal poleg tehnične znanosti tudi določeno poznavanje olimpijskih iger. Obrobna vprašanja, ki bo treba po poti reševati, bodo zajela olimpijske igre iz Sarajeva in tudi splošno znanje o tistih, ki bodo kasneje v Los Angelesu.
Pohod bo imel dve stopnji težavnostiza višje razrede osnovnih šol in za srednje šole.
Vabilo za nastop bodo prejele tudi italijanske šole.
Tako kolajne v Lake Placido
Sovjetska zveza 10 NDR ZDA Avstrija Švedska Liechtenstein Finska Norveška Nizozemska Švica
Velika Britanija Za*>. Nemčija Italija Kanada Madžarska Japonska B°lgarija Češkoslovaška Francija
Olimpijski prvaki iz Lake Placida
ALPSKO SMUČANJE
Smuk moški L. Stock (Avstrija) Slalom moški I. Stenmark (Švedska) Veleslalom moški I. Stenmark (Šve.) Smuk ženske A. M. Moser (Avstrija) Slalom ženske H. Wenzel (Liech.) Veleslalom ženske H. Wenzel (Liech.)
NORDIJSKE PANOGE
15 km moški T. Wassberg (Švedska) 30 km moški N. Zimjatov <Sov. zveza) 50 km moški	N. Zimjatov (SZ)
4X10 km moški	Sovjetska zveza
5 km ženske	R.	Smetanina (SZ)
10 km ženske B. Petzold (NDR) 4X5 km ženske	NDR
Skoki 70 m T. Innauer (Avstrija) Skoki 90 m J. Tòrmanen (Finska) Kombinacija	U.	Wehling (NDR)
BIATLON
10 km	F.	Ullrich (NDR)
20 km A. Aljabjev (Sov. zveza) 4X7,5 km	Sovjetska zveza
UMETNOSTNO DRSANJE
Posamezniki	R. Cousins (VB)
Posameznice A. Potsch (NDR) Pari I. Rodnina - A. Zajcev (SZ) Plesni pari N. Liničuk -G. Karponosov (Sovjetska zveza)
HITROSTNO DRSANJE
500 m moški 1000 m moški 1500 m moški 5000 m moški 10000 m moški 500 m ženske 1000 m ženske 1500 m ženske 3000 m ženske E.
E. Heiden (ZDA) E. Heiden (ZDA) E. Heiden (ZDA) E. Heiden (ZDA) E. Heiden (ZDA) K. Enke (NDR) N. Petruseva (SZ) A. Bortkink (Niz.) Jensen (Norveška)
BOB
Dvosed	Švica
Četverosed	NDR
SANKANJE
Posamezniki	B. Glass (NDR)
Posameznice V. Zozulja (Sov. zveza) Moški dvojice H. Rinn -
N. Hahn (NDR)
HOKEJ NA LEDU
ZDA
Zanimivosti z zimskih iger od Chamonixa do Sarajeva
Kot sestavni del vsakdanjega življe-nja so Norvežani leta 1952 priredili igre v Oslu brez zunanjega blišča, čeprav brezhibno in ob veliki prostovoljni pomoči prebivalstva. Delno zaradi poenostavljenja organizacije so že uveljavljeni olimpijski ogenj prižgali kar na domačih tleh, v mestecu Mordegal, kjer naj bi se bila pred približno tisoč leti razvila uporaba smuči. Morda so s tem hoteli poudariti, da je neke vrsta zimskih o-limpijskih iger obstajala na Norveškem že v davnih časih.
Običajno premoč so domačini podkrepili s sedmimi zlatimi kolajnami od 22 možnih.
Italija je prišla do prve zmage. Zeno Colò je bil prvi v smuku. As z Abetona je bil pred štirimi leti gost naših olimpijskih rubrik in je napredek mednarodnega smučanja pripisal v prvi vrsti čevljem.
V	Oslu so lahko nastopali tudi Nemci. Norvežani, čeprav žrtve nacizma, so jih sprejeli z olimpijskim gostoljubjem.
Jugoslovan Janko Štefe je bil odličen 13. v smuku.
Po zaslugi televizijskih prenosov so imeli v Gortini d’Ampezzo nenavadno dimenzijo in iz njih je izšel prvi smučarski superman Toni Sailer, ki je zmagal v vseh treh alpskih panogah. Sailer je še dve leti u-spešno smučal, nato pa začel skrbeti za materialne dobrine. . . Leta 1976 se je zglasil v smučarski šoli v Kitzbiihlu. Kot učenec! Ni imel uradne diplome smučarskega učitelja.
V	Gortino so prvič prišli tudi Sovjeti in odnesli največ kolajn. Posebno so se odlikovali v hitrostnem drsanju. Zmagali pa so tudi v hokeju. Na tekmi s Kanado so zlomili skupno 17 palic.
Zabeležili so tudi nezgodo ob otvoritvi. Zadnji nosilec bakle je na ledeni ploskvi narodno padel.
Ko so določili Squaw Valley za sedež iger 1960 tega kraja še ni bilo. Skupina ameriških magnatov si je zadevo izmislila, da bi preko- olimpijske reklame razvila dolino Indijanke v športno - turistični center. Organizacija je bila površna in bob so celo odpovedali, ker se jim je zdela graditev proge nekoristna investicija.
Kljub eni sami zlati so pomenile igre v Kaliforniji začetek zlate dobe francoskega alpskega smučanja. V tekih se je okrepil mit Šveda Six-tena Jemberga, ki je zmagal tokrat na 30 km. štiri leta kasneje je osvojil še drugi maraton.
Brez konkurenčnih tekmovalcev se Jugoslavija ni podala na dolgo pot, Italija pa je odnesla eno bronasto kolajno. Domačini so v hokeju premagali Kanadčane, medtem ko Sovjeti še niso bili prava velesila.
Avstrijci so dobro pripravili 9. zimske igre, v Innsbrucku, nagajala pa jim je močna odjuga in boriti so se morali za vsako krpo snega.
Italijani so od tekača De Doriga že dolgo mesecev pričakovali največ. Redno je namreč premagoval Skandinavce. Med treningom na Švedskem pa se je v snežnem metežu izgubil v gozdu. Našli so ga naslednji dan skoraj zmrznjenega. Zlato je osvojil v borbi za življenje, tekmoval pa ni več.
Sestri Goitschel iz Francije sta bili junakinji alpskega smučanja, Lidija Skoblikova (SZ) pa je osvojila 4 zlate na hitrostni ploskvi. Z dvema s prejšnjih iger je doslej najbolj »zlata«.
Slovenija je doživela pionirsko dobo jeseniškega hokeja. Jugoslavija je bila na turnirju 14. v Innsbrucku je nastopal tudi Peter Lakota, načrtovalec prog v Sarajevu.
Kdo je bil boljši, Killy ali Schranz? Francoz je imel v Grcnoblu leta 1968 že dve zlati, Avstrijec pa ničesar. Po prvi vožnji slaloma je spet kazalo slabo za Schranza, ki se je drugič zakadil v dolino vratolomno in se kmalu. . . ustavil. Megla je morila vidljivost in Schranz je izjavil, da mu je nekdo prekrižal pot. Dosegel je ponovitev, pričevanja sodnikov pa sta ga diskvalificirala. Killy je bil novi Sailer.
Največja senzacija iz Grenobla je bila zmaga Italijana Nonesa v teku na 30 km. Jugoslovani so dosegli vrhunec z zmago v hojekski B-sku-pini.
Schranz je bil glavni junak tudi v Sapporu leta 1972. Ker se je zaradi svojih zaslužkov preveč bahal, so ga kot poklicnega smučarja izločili. Ob predčasnem povratku v domovino ga je na Dunaju pričakalo kakih 20 tisoč navijačev, »zlato« pa je vendarle šlo staremu predsedniku MOK Brundageju. Avstrijcem je sploh šlo slabo in so ositali brez zmage. U-spešna je bila Švica. Do prve olimpijske zlate kolajne sploh je v slalomu prišla Španija, Gustav Thòni pa je osvojil veleslalom.
Danilo Pudgar, danes trener splavih«, je z 8. mestom v skokih popravil jugoslovanski rekord uvrstitev na zimskih igrah.
V	ljubezenski zapletljaj v taboru sovjetskih umetnostnih drsalk in drsalcev je moral poseči sam B režnjev. S telefonskim pozivom je svetoval začasno premirje v korist rezultata in tudi uspel.
Leta 1976 iger ni bilo v Denverju, ker se je prebivalstvo uprlo novim davkom in se izreklo proti organizaciji. Na hitro, vendar dobro so jih priredili ponovno v Innsbrucku.
Zgodovina je tu že skoraj aktualnost, saj bomo marsikaterega tedanjega udeleženca srečali še v Sarajevu. Franz Klammer je po prvi alpski panogi spravil Avstrijce skoraj ob pamet, v nadaljevanju pa je prišlo za Avstrijo samo še eno srebro. Thoeni in Gros sta zaključila z dvojko v slalomu zlato dobo »modrega plazu«.
V	Lake Placidu (1. 1980) je šlo po ameriško. Neki vidni olimpijski funkcionar je izjavil: »Vsi, ki tu nastopajo, so profesionalci, organizatorji pa čisti amaterji.«
BRUNO KRIŽMAN
TATOVI ZASTAV
Olimpijske zastave so na vseh olimpijskih igrah cilj zbiralcev spominkov. Tudi v Sarajevu ni nič drugače. V zadnjih dneh jih je izginilo z drogov že več kot sto. Policija je zasačila tudi dva ameriška drsalca, ko sta ponoči »spuščala« zastavo. Zasačenca sta se organizatorjem za svoj podvig oprostila, ti pa so jima zastavi podarili. Obenem pa so sklenili, da jih bodo odslej tudi prodajali.
Vsekakor so pokazali trgovsko podjetnost.
izredna promocijska prodaja v Trstu
najboljša kvaliteta P0 najugodnejših cenah v deželi !
zakaj? zato, ker ti samo
ŽE NEKAJ GENERACIJ Nudi, NAJBOLJŠE USLUGE

NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN:
V ULICI CARDUCCI 20
V ULICI VIDALI 9
Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22" z daljinskim upravljanjem Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY Hladilniki z ločenim zmrzovalnikom Bell štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA
štedilniki Iz nerjavečega jekla
Servis Iz porcelana »Eschenbach« 41 kosov za 12 oseb, dekoracije pod glazuro Servis "za kavo, 15 kosov za 12 oseb Servis za čaj, 15 kosov za 12 oseb Servis za kavo iz porcelana, 7 kosov 21 kosov Iz porcelana za 6 oseb 6 kozarcev Iz kristala »Boemla« z rumenim robom za vodo all vino ali »flute«
6 belih skodelic za kavo iz porcelana 6 skodelic za kavo, dekoracije pod glazuro SERVIS 41 KOSOV, ROČNA DEKORACIJA, ZA 12 OSEB
Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I
Originalna kozica LAGOSTINA 3,75 I
od	149.900	lir dalje	
od	61.800	lir	»
od	72.800	lir	»
od	15.000	lir	»
od	47.000	lir	»
od	18.000	lir	»
od	13.800	lir	»
od	17.400	lir	»
od	199.000	lir	»
od	54.000	lir	»
od	44.700	lir	»
V ULICI MADONNINA 5
Kristalna ogledala za kopalnice Kompletna oprema za kopalnico Iz čistega kristala
Armature za kopalne kadi Armature za umivalnike Plinske peči
Boiler «Rheem Radi» 12 I Bojler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo Omarice za kopalnice Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerjaveče jeklo 18/10, komplet z omarico Iz formlke
stran 10
olimpijski primorski dnevnik 7. februarja
Danes prve tekme 14. olimpijskih iger
Sovjeti favoriti v hokeju
Hokejisti ne bodo čakali na otvoritev in bodo že danes začeli z boji. Igrala bodo vsa moštva, srečanja pa bodo po predvidevanjih vsa »enosmerna«, z izjemo dvoboja med ZDA in Kanado.
Organizatorji so ta dvoboj uvrstili v spored že ob 13.30 in za večer rezervirali Zetro Sovjetski zvezi in Polj ski, računajoč na čisto posebno vzdušje, ki bi utegnilo napolniti tribune.
Za Američane, ki so prišli v Sarajevo s polno mero optimizma, bo srečanje že odločilno, saj spada Kanada skupno s ČSSR v ožji krog favoritov za prvo dvojico, ki bo napredovala. Optimizem Američanom so vlile tri zmage proti drugi postavi SZ na turneji po Ameriki. Zanimivo je, da se »yankeeji« za dva poraza na isti turneji ne brigajo. Istočasno pa mori Kanado serija porazov proti prvi postavi SZ. Kljub precejšnji tehnični razliki med obema serijama tekem,
so igralci ZDA v boljšem psihološkem izhodišču in morda celo favoriti v tej tekmi.
Jugoslavija bo igrala proti Zahodni Nemčiji tekmo, ki bi jo lahko z veliko mero srčnosti in športne sreče le zmagala. Žal pa je znano, kako so elementarne težave pogojevale priprave »plavih«, ki bodo na led stopili z občutkom nekakšnega zapostav-
Italija brez »
Komisija Mednarodnega olimpijskega odbora je zadala hud udarec italijanski hokejski reprezentanci: izključila je namreč »italijanska Kanadčana« vratarja Jima Corsija in napadalca Ricka Bragnala, ker sta že nastopila v kanadski profesionalni hokejski ligi. Corsi z ekipo iz Montreala, Bargnalo pa pri Thunder Bayu.
Marco se je prijel za glavo...
Rezervni vratar italijanske hokejske reprezentance, 24-letni Marco Capone, se je prijel kar za glavo, ko je zvedel, da je komisija Mednarodnega olimpijskega odbora izključila z iger »italijanska Kanadčana« prvega vratarja Jima Corsija in napadalca Ricka Bragnalo
ljanja.
Tekme Avstrija - Finska (skupina B), Italija - švedska (A), ČSSR - Norveška (B) in Poljska - SZ (A) bodo izpolnile prvo kolo. Finska, Švedska, ČSSR in SZ so jasni favoriti.
Te tekme bodo v glavnem pokazale učinkovitost raznih napadov, trenerjem pa služile za preverjanje uigranosti.
Kanadčanov«
»V petih minutah je bilo porušeno delo, ki smo ga opravili v zadnjih dveh letih«, je komentiral grenko vest Alberto Darin, 44-letni pomočnik italijanskega trenerja. Po mnenju italijanskih izvedencev je bila Italija z izključitvijo obeh »Kanadčanov« prikrajšana za 60 odstotkov svojega hokejskega potenciala.
Corsija bo v reprezentanci zamenjal vratar ekipe Alleghe Tancon, za nadomestitev Bragnala pa se bo vodstvo reprezentance odločilo šele zadnji trenutek pred današnjo tekmo s Švedsko.
DANES NASTOPAJO
Hokej na ledu
ITALIJA: Belilo, Capone, Giareia, Depietro, Fanelli, Gassar, Goegan, Inaam, Kasslatter, Kostner, Mair, Mastrullo, Migliore, Milani, Pasqua-lotti, Pavlu, Priondolo, Tomassoni, Tancon.
Hokej na ledu
JUGOSLAVIJA:	Beribak, Besič,
Burnik, Gorenc, Hafner, Hiti, Horvat, K'emenc, Kovač, Lajovec, Lepša, Lomovšek, Blaž in Dominik, Mlinarec, Pajič, Pretnar, Prašnik, Ras-pet, Saliji, Ščaj, Šekelj, Šuvak in Vidmar.
TAKO PO TV
Dober sprejem
vam želi
Danes, 7. februarja
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Drugi kanal
23.25 Zetra : hokej Italija - Švedska (posnetek)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
17.00	Prižiganje olimpijskega ognja v Sarajevu
Oddajniki II. mreže
13.30	Zetra: hokej ZDA - Kanada
18.30	Olimpijski pregled
20.00	Skenderija: hokej SFRJ - ZRN 22.15 Zetra: hokej Poljska - SZ
(3. tretjina)
Koper
20.00 Sarajevo: prihod olimpijskega ognja
2Ò.30 Zetra : hokej ZDA - Kanada (posnetek)
Jutri, 8. februarja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
14.25 Koševo: slovesna otvoritev XIV. otimpijskih iger
Oddajniki H. mreže
20.00 Koševo: slovesna otvoritev XIV. olimpijskih iger (posnetek)
Koper
14.25 Koševo: otvoritev ZOI 20.30 Otvoritev ZOI (posnetek)
NASTOPI
Danes
Hokej (Skenderija) ob 13.00 Avstrija - Finska (B skupina) Hokej (Zetra) ob 13.30 ZDA - Kanada (B skupina) Hokej (Skenderija) ob 16.30 Italija - Švedska (A skupina) Hokej (Zetra) ob 17.00 ČSSR - Norveška (B skupina) Hokej (Skenderija) ob 20.00 ZRN - Jugoslavija (A skupina) Hokej (Zetra) ob 20.30 Poljska - SZ (A skupina)
Jutri
Otvoritev iger (Koševo) ob 14.30
/	Specializirana
I * f lil športna trgovina
sKt - šiitu - te ms
Ulica Dragotin Kette 2 - Tel. (040) 226515 - Bazovica - Trst
DESETLETNICA
1974 -1984
BON-PAS
POPUSTI od 40 do 80 od sto
Pernice, zavese, presite odeje, posteljnina, odeje, tkanine, žamet
TRST - Ulica Battisti 14 (nasproti veleblagovnice »STANDA«)
Novi model K 100
Ekskluzivni zastopnik BMW in Moto Morim
za Trst in pokrajino
PRODAJA RABLJENIH MOTOCIKLOV V GARANCIJI
Trst - Ulica Caccia 13/a - Telef. (040) 771-649
BOXER
Beograjski »Fest«
Tematika prikazanih filmov v prvem dnevu beograjskega »Festa« je bila večinoma zgodovinska, z izjemo »Vrnitve Jedija«, vsi filmi pa so po svoje tudi govorili o problematiki ženske (ločena žena, samostojna žena...). Kot prvi film je bil predstavljen film švedske produkcije »Fapny in Aleksander«, režiserja Ingmarja Bergmana. Živahna in dokaj dolga (film traja več kot tri ure) zgodba o bratu in sestri; paleta, tapiserija obrazov, ljudi, barv, hiš skrivnosti, nočnih mor, je vsekakor dostojen prikaz in dokaz u-spešnosti dolge filmske kariere režiserja Ingmarja Bergmana. Film je sodeloval na festivalu v Benetkah, kjer je dobil nagrado žirije mednarodne kritike. Kot drugi je bil prikazan sovjetski film »Brez Priče« režiserja Niki te Mihalkova. Film prikazuje problem ločencev, ki skušajo, kljub ločitvi še vedno vplivati drug na drugega. Zanimiva slika Pavla Lebe-ševa ter igra Irine Kupčenkove in Mihaela Uljanova sta naredila vsekakor dober vtis. Film je dobil nagrado kritike Fipresci v Moskvi. Sodeloval pa je še na festivalu v Londonu.
Sledil mu je naslednji sovjetski film »Vassa« režiserja Gleba Panfilova, posnet po romanu Maksima Gorkega »Vaša železnova«. Gre za dogajanje v letu 1913. Izpostavljeni so družinski Problemi kot napr. čast, ime, ponos, nasledstvo, ki pa jih rešuje gospodarica sama, ki je predstavljena kot neusmiljena in hkrati nežna žena. Film je dobil Zlato nagrado na festivalu v Moskvi.
Naslednji film je španski film »Demoni v vrtu« režiserja Manuela Gu-tierrcza Aragona, zanimiva avtobiografska zgodba o razvajenem dečku v času Francove vlade, ki je obkrožen z ljubeznijo, ljubosumnostjo in družinskimi problemi. Film hoče v bistvu pokazati na skupne probleme otroštva Aragonove generacije. Film je dobil nagrado časopisa »Iskuštvo kino«, sodeloval pa je na mnogih festivalih: Cannes, Moskva, San Sebastija, Berlin, Sydney, London. Svojevrstna zanimivost je kitajski film režiserja Wu Vigonga in snemalca Cao Weiye. Govori o mali radovedni deklici Lin Vingzi, katere otroštvo se odvija med starimi zidovi in hišami starega Pekinga. Zanimiva je problematika filma, ki opisuje odnos med dobrim in tiom, kot ga doživlja mala osemletna deklica. Film je dobil grand prix *21 ati orel« v Manili, prikazan pa je bil tudi na festivalih v Benetkah, Van-kuverju, Gentu, Melbournu, Londonu.
.Kot zadnji je bil predstavljen ame-nški znanstveno-f anta stični film »Vr-n»tev Jedija«, ki je četrto nadaljevanje ovojne zvezd«, velike ideje Georgea k-ucasa ter realizacije režiserja Richarda Marquanda, snemalca Alana Humea in igralcev Marka Hamilla, Barnsona Forda in drugih. To je film, Poln prepričljivih filmskih trikov, od-učnih kostumov, mask, duhovitih dvogovorov in osebnosti ter napetih tre-
utkov v zgodbi zadnjega Jedija.
V drugem dnevu Festa je bilo pri-azanih sedem filmov. Prvi film je 11 kitajske produkcije, »Nedokončana Partija goa« režiserja Junya Satoja in rfvfna J'shuna se lahko pohvali z iz-,no privlačnostjo. Poleg zanimivih Prizorov imamo v tem filmu v ospre-
dju zgodovinsko problematiko med Japonsko in Kitajsko (patriotizem) in problemom »fer« igre. Glavni junak je namreč postavljen pred odločitev : a-li menja narodnost ali ne dobi nagrade, ki jo je z igro zaslužil. Bistvo filma je pravzaprav zgodovinsko ozadje in prikaz japonske nasilnosti nad Kitajci pred in med drugo svetovno vojno ter njihov pogubni imperializem. Zanimivo je to, da je ta film nastal na podlagi kooperacije med japonskimi in kitajskimi producenti. Film je bil prikazan v Montrealu.
Drugi film je film režiserja Edvva-rda Bennetta, »Belfast 1920«. Govori o problemih Irske, ki še danes niso rešeni. Ob problemu tam prevladujočega protestantizma, ostro napada situacijo Irske in Anglije, vse to pa postavi v Belfast 1920 leta. Vmes pa vplete še zgodbo Konie, ki po bratovi smrti ne dojema več resnice tako, kot je, in tega do konca filma ne stori. Film torej prikazuje in kritizira bra-tomorilsko vojno, ki tam še danes traja. Film je bil nagrajen v Berlinu z »Zlatim medvedom« ex aequo, prikazan pa je bil še v Gentu in Benetkah.
Sledil mu je »Lokalni junak« Billa Forsytha z Burtom Lancasterom v glavni vlogi in glasbo Marka Knopfle-ra (Dire straits). Nekoliko razvlečeno zgodbo o kupovanju zemljišča za veliko rafinerijo nafte, ki pa kasneje zaradi pomanjkanja vode propade, so osvežili le redki trenutki angleškega humorja. Film je bil že predstavljen v Cannesu, Veveju in Gentu.
Svojevrstna zanimivost in trda dramatičnost ter realnost odlikuje italijanski film »Zastrupljena ljubezen« Claudia Caligarija. Ljubezenska zgodba dveh narkomanov s šokantnimi detajli in veliko večjo prepričljivostjo kot »Mi otroci s kolodvora zoo«, ki se konča tragično, je svojo kvaliteto dokazala tudi na festivalu v Cannesu, kjer je dobila grand prix »Zlato palmo« za najboljši film. Film je sodeloval tudi na festivalih v Lokamu, Gentu, Moskvi in Londonu.
Nekakšna osvežitev je bil film »Človek s snežne reke« Georgea Millerja. Western v avstr čilskem okolju, v katerem pa ima največjo vrednost kamera Keitha Wagstaffa, ki z odličnimi pastelnimi barvami, planinskimi pejsaži, slikami konjev v galopu in drugimi atraktivnimi fotografijami daje filmu svojo privlačnost.
Sledila je velika senzacija lanskega leta »Vojne igre« Johna Badhama, ki s šokantno vsebino le opozarja na zmotljivost kompjuterjev in na njihove velikanske zmožnosti, ki jim človek ne more slediti in ne nedzorovati. Konec filma pa sproži spoznanje računalnika, da so nuklearne vojne nesmiselne, tako da v zadnjem trenutku preneha z igro. Zanimivo je tudi vprašanje dečka Davida, ko se obme na računalnik z vprašanjem : »Je to igra ali je vse to res?«. Odgovor je: »Saj to sploh ni pomembno«. Film je sodeloval že na dveh festivalih v Gentu in Cannesu.
Zadnji film je bil »Barbarossa« Freda Schepisija, tipični western s komičnimi prizori, prikazan v Cannesu in Veveju, nič posebnega.
MOJMIR KONIC ALENKA PARAVAN
Sol-rlftllche Mit'i,u'ungcD
P A 'L p '
Nnr ffir die A d ree
°bjaviti 8h(T110 v *lri*>c- Koča na Mangartu na začetku našega stoletja. Vel beliaška o, .° stran razglednice. Na hrbtu je žig koče, ki jo je oskrbova posebna -cBa Nemško-avstrijskega planinskega društva. Za filateliste je kakšne ,,, ži8 zbirne pošte PREDIL / PREDEL, Zbirne pošte so bile r čarji JT1« poštne uprave, ki so jih upravljali domačini, zlasti gostili tilu poštn11 honorarju. Njihova dolžnost je bila vso zbrano pošto izročiti redr boljskem emu,uradu, v našem primeru, kot je razvidno iz žiga na znamki, i ®u Poštnemu uradu	(Iz zbirke F. B
ki niso le spomin
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella?
14.00	Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv
14.05	D mondo di Quark
15.00	Italijanske kronike
15.30	Šolska oddaja :ton sožitja
16.00	Cartoni magici: Sandybell
16.25	Neapelj) svetovno prvenstvo v
rokometu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top
18.15	Spaziolibero: programi pristopanja
18.30	R giovane dr. Kildare - TV film
19.00	Italia sera: dogodki in osebnosti
19.40	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Trideset let italijanske zgodovine
21.50	Dnevnik
22.00	Dnevnik 1 - Srečanja
23.15	Mister Pantasy, glasba Ob koncu Dnevnik 1
Drugi kanal
12.00	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capital - TV serija
14.15	Tandem. . . in partenza : vesti in' tado vednosti
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem : aktualnosti, igre, gostje
L’apriscatole, nagradno tekmovanje
Scooby Doo e i quattro amici più, risanke
Ljubljana
16.20	Poročila
16.25	Glasbena pravljica
16.45	Prihod olimpijskega ognja v Sarajevo
17.35	Festival tamburašev Slovenije
18.05	Gornjski obzornik
18.30	Olimpijski pregled 19.24 TV in radio nocoj
19.20	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Raskenovi, švedska nadalj.
20.55	Iz koncertnih dvoran
21.50	Dnevnik
Zagreb
9.25	Zimski spored za dijake
15.50	Videostrani
16.15	Pustolovščina
16.45	Pot olimpijske bakle, reportaža
17.00	Prižiganje olimpijskega ognja
18.00	Kronika občine Osijek
18.30	Olimpijski pregled
20.00	Skupno: Dobrodošli v Sarajevu
20.55	Festove premiere : Postaja za
dva
CANALE 5
8.30	Dober dan Italija
9.00	Una vita da vivere, TV priredba
10.30	Alice - TV film
11.40	Help! - nagradno tekmovanje
12.15	Bis, nagradno tekmovanje
12.45	II pranzo è servito
13.25	Sentieri - TV priredba
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV priredba
16.50	Hazzara - TV film
18.00	Moj prijatelj Arnold - TV film
18.30	Popcom, glasbena oddaja
19.00	Arcibaldo - TV fi’m
19.30	Zig, Zag, kviz
20.25	Love Boat - TV film
21.25	La ealiffa, film z Ugom Tognaz-zijem
23.25	Šport: boks
1.25	II villaggio dei dannati, fantastični film
RETEQUATTRO
8.30	Ciao, ciao - oddaja za mladino
9.30	Mr. Abbott efamiglia - TV film
10.00	La famiglia Hovak - TV film
11.00	C’è posto per tutti, film
12.20	Fantasilandia - TV film
13.20	Maria, Maria - TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	Pelle di rame, film
17.20	Cuore, risanke
17.50	Lobo - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’ama non m’ama, nagradno tekmovanje
20.25	Quattro passi sul lenzuolo, film
22.30	Vegas - TV film
23.30	Šport
24.00	Assassino per cause naturali, film
ITALIA 1
8.30	Chappy, risanke
8.50	Cara, cara — TV film
9.20	Febbre d’amore - TV priredba
10.15	Sette volte sette, film
12.30	Strega pe ramore - TV film
13.50	Cara, cara - TV fi’m Febbre d’amore - TV priredba As potando il domani - TV priredba
16.30	Šolska oddaja: potovanje v melodramo
17.00	Zahod, včeraj in danes: povesti Zahoda
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due: moda, nagradno tekmovanje, glasba
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.30	Vivere da vigliacchi, morire da eroi, film
21.50	Dnevnik
22.10	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.20	Filmske novosti
22.25	Iz našega žepa: tednik o potrošništvu
23.20	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.25	Sarajevo: hokej Itaija - Švedska
Tretji kanal
16.00	šolska oddaja: Stroji in Zemlja
16.30	Capitan Fracassa, 3. nadalj.
17.35	Šolska oddaja: Fizika
17.55	Koncert Angela Baiguere
18.25	L’orecchi occhio, glasbena odd.
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželni programi
20.05	Šolska oddaja: Premog
20.30	3 Sette: oddaja o politiki, kroniki in kulturi
21.30	Simfonični kocenrt, ki ga vodi Lovro von Matacic
22.50	Dnevnik 3
23.25	Salsa: latinsko-ameriška oddaja
Koper
14.00	Odprta meja - Videotelex
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki :
TRST — Okrogla miza o deželi F-J K POLCENIGO — Nastop TPPZ TRST — Skupščina ZŽI TRST — Razstava Rudolfa Sakside TRST — Razstava malih bronov v TK galeriji
RICMANJE — Prvo srečanje primorskih oktetov.
16.30	Odprta meja
17.00	TV D - Novice
17.05	TV šola - Kozmos, dok. oddaja
17.30	Karmo, mladinski film
18.00	Veliki detektiv, serijski film
18.50	Princesa »Zaffiro«, risanke
19.30	Dnevnik - Vse danes
19.50	Deset minut glasbe
20.00	Sarajevo: prihod oimpijskega ognja
20.30	Zimske olimpijske igre:
Hokej: ZDA - Kanada med odmorom: TV D nocoj
22.50	Petrijin venac, nadaljevanka
16.00	Bim, Bum, Barn Chappy, risanke
Mimi e la nazionale di pallavolo Vita da strega - TV film
17.40	Calactica - TV film
18.40	L’uomo da sei milioni di dollari
19.40	Italia 1 - flash
20.00	II tulipano nero, risanke
20.25	Simon & Simon - TV film
21.25	Drive in, glasbena oddaja
23.10	Noi siamo le colonne, film
01.10	Canon - TV film
TELEPADOVA
13.00	Tigerman, risanke
13.30	Lupin IH., risanke
14.00	Peyton Place - TV film
15.00	Toma - TV film
16.00	Medicai Center - TV fi’m 17 00 Super Robot - risanke
16.00	Medicai Center - TV film
17.30	Voltus V, risanke
18.00	Lamù, risanke
18.30	Lupin HI., risanke
19.00	Tigerman, risanke
19.30	Buck Rogers - TV film
20 20 40.000 dollari per non morire, film
22.00	Šport: Catch
23.00	Kingstone, TV film
24.00	Grazie zia, film
TRIVENETA
10.30	Salut Champion - TV film 1130 Sherlock Hoìmes - TV film
12.00.	La famiglia Smith - TV film
12.40	Ispettore Bluey - TV film
13.30	The Flintstones, risanke
14.00	La Baia di Bitter - TV film
14.30	Film
16.30	The Bold Ones - TV film
20.30	Tecnica di una spia, film
TELEFRIULI
12.00	Skupaj
13.30	Film
18.55	Lassie - TV film
19.30	Dnevnik
20.00	I falciatori di margherite, TV film
20.30	Fogolar sera
22.15	Abat - Jour
22.20	šport: vse o košarki
23.15	The Bold Ones - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	Almanah: Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. Pripravlja Minka Pahor; 8.45 Glasbena matineja ; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	- 13.00 Opoldanski zbornik : — Literarni listi — 12.00 Alenka Go-ljevšček: Mit in slovenska ljudska pesem — Glasbeni potpuri; 13.20 -
17.00	Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 »Naš pravljični telefon«. Pripravlja in vodi Maja Lapornik;
15.00	Mladi mladim. Pripravlja Robert Čuk; 16.00 Od Milj do Devina;
16.30	Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba — Flavtistka Simonetta Pagani ter fagotist Vojko Cesar v našem studiu;
18.00	Ob slovenskem kulturnem prazniku: Janez Povše: »Veliki boj — prizori viharnega življenja«.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev — glasba za dobro jutro — Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved — Cestne razmere; 6.45 Prometni servis — Napoved radijskega in TV programa ; 7.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev — Danes na valu Radia Koper: glasba, reportaže, pogovori; 13.35 Objave, kinospored, EP;
13.45	Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe — Porabje; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.35 Objave; 14.40 Zanimivosti; 15.00 Croatia — za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave, EP; 17.00 Mladim poslušalcem ; 17.35 Najlepši operni spevi; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(ltali|anskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila ; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček, Popevka tedna;
7.00	Dober dan; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 La girandola ; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Popoldanski spored: popevka tedna; 14.00 Made in Jugoslavia; 14.32 Doppio binario; 15.00 Odprta scena: La riunione di famiglia;
15.30	Neuvrščeni; 16.15 Casadei, 17.00 Koncert za violino.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 21.00 Poročila; 6.00 Agenda; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.46 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io, 10.30 Popevke; 11.10 II diavolo a Pontelungo, 12.00 nadalj.; 11.30 Top Story; 12.30 Ul. Asiago Tneda;
13.20	Poštna kočija; 13.28 Master, glasba; 13.56 Informacije za turiste; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Oblò;
16.00	II Paginone; 17.30 Radio 1 — EUington 84; 18.05 Programi pristopanja; 18.30 Večerna glasba; 19.20 Audiobox Specus; 20.00 Radijski oder; Alla maniera del Grand Guignol;
20.40	II leggio; 21.03 Vrtiljak; 21.25 Deset minut z...; 21.35 Nočna glasba: Frèderic Chopen; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.45 Autoradio flash.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Fhrometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Radijska šola za srednjo stopnjo;
8.35	Iz glasbenih šol — Glasbena šola Piran; 9.05 Glasbena matineja ;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba;
13.30	Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi;
14.35	Mladinski pevski festival — Celje 83; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra;
19.25	Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Mladinska igra: Ivan Mandy: Glas v telefonu (Prva izvedba) — Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Oton Župančič: Med ostmicami.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Nekaj manj otrok bo jeseni prvič prestopilo šolski prag
Podatki o vpisu v prve razrede osnovnih šol na Goriškem
Tretjič planinski ples v našem Kulturnem domu
Z vpisi, oziroma pred vpisi v šole in vzgojno varstvene ustanove je letos nekoliko drugače. Zaradi boljše organizacije, razporeditve učiteljskih in profesorskih mest (seveda v optiki splošnega varčevanja) je bilo treba te obveznosti izpolniti do konca januarja
Tako ali drugače, prvi podatki o vpisih so tu. Niso sicer dokončni, vendar najbrž tudi jeseni ne bo bistvenih odstopov. Po podatkih, ki smo jih zbrali , na dveh didaktičnih ravnateljstvih, bo v jeseni prvič prestopilo šolski prag 82 malčkov. Toliko je namreč vpisanih v prve razrede slovenskih osnovnih šol na Goriškem. V primerjavi s številom otrok, ki letos obiskujejo prve razrede ugotavljamo rahel osip, vendar je bilo tako gibanje tudi pričakovati, kot posledico postopnega nižanja števila rojstev.
Na območju didaktičnega ravnateljstva za Goricp se je v prve razrede osnovnih šol vpisalo 52 otrok, v do-berdobskem pa 30. Pozitivni premik so letos zabeležili v Pevmi, kjer bo prvi razred obiskovalo osem otrok, lani sta bila samo 2. Razporeditev
vpisov po posameznih šolah je sledeče *
Gorica (Ul. Brolo) 14, Gorica (Ul. V. Veneto) 6, Podgora 2, štandrež 10, Števerjan 10, Plešivo 2, Pevma 8, Doberdob 8, Ronke 4, Jamlje 2, Vrh 2, Rupa 6, Sovodnje 8.
Skupno torej 82. Letos je v prvih razredih vpisanih 85 otrok.
S podatki o vpisu oziroma izstopu iz otroških vrtcev vas bomo seznanili v prihodnjih dneh. Predvidoma bo tudi tu nekaj osipa, saj je treba računati, da imamo še zmeraj opravka s pojavom postopnega nižanja števila rojstev in se to, hočeš nočeš odraža tudi na vpis v vzgojno varstvene u-stanove in šole. Ponekod pa postaja tudi vse bolj izrazit tudi vpliv asimilacije. Tudi pri starših, kjer sta sicer oba zakonca slovenske narodnosti, pa kljub temu ne čutita moralne dolžnosti, da otroku zagotovita vzgojo v lastnem jeziku.
Stavka kovinarjev
V četrtek, 9. t.m., bo deželna stavka kovinarjev, zaposlenih v ladjedel-
stvu, pristaniških delavcev in delavcev drugih kategorij, ki so tako ali drugače povezam s pomorsko dejavnostjo. . To so potrdili na včerajšnji skupščini delavčev ladjedelnice, ki so v dopolnilni blagajni. Osrednja manifestacija bo, kakor je bilo sicer že napovedano v Tržiču, zborovanje na Trgu republike, kjer bo govoril član vsedržavnega vodstva. Sicer pa je včerajšnja skupščina potekala v nekoliko drugačnem vzdušju, ob upoštevanju vesti, da so v teku pogajanja med zasebnim ladjarjem Clericijem in družbo Italcantieri za gradnjo skupine ladij za prevoz premoga. V posel naj bi bila vpletena tudi ustanova ENEL.
Iz Rima pa je prišla še druga vest, ki daje upanje na rahlo izboljšanje položaja. Minister Carta bo namreč v kratkem predstavil v parlamentu osnutek zakona o ponovnem finansiranju, oziroma o uporabi preostalih sredstev za ladjedelstvo. Prejšnji zakon je namreč zapadel 31. decembra lani.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
»San Nicolò«, Ul. 1. maggio, tel. 73-328.
Znano je, da so planinci dobri organizatorji, da so delovni in da vsako nalogo dobro izpeljejo. Obenem pa se znajo tudi lepo in kulturno zabavati. Nič čudnega torej, če je lepo uspel tudi sobotni planinski ples v Kulturnem domu, namenjen predvsem članom društva. Letos so ga pripravili že tretjič. Prav zagotovo pa ga bodo spet prihodnje leto.
Ob zvokih ansambla »Laposi«, ki je že lani navdušil udeležence, so najbolj vztrajni zdržali skoraj do jutra, pa čeprav so imeli nekateri za nasled-
nji dan v načrtu izlet na sneg ali druge obveznosti.
V upravnem odboru društva pa, kljub plesu, niso pozabili na pripravo občnega zbora. Vsakoletna skupščina bo v petek, 10. t.m., ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. Zasedanje, ki bi bilo sicer pretežno delovnega značaja, bodo popestrili člani Sovo-denjskega noneta, obenem pa bo na skupščini tudi krajša slovesnost ob podelitvi najvišjega priznanja Planinske zveze Slovenije častnemu predsedniku društva Bernardu Bratožu.
Težavno, vendar uspešno delovanje Rdečega križa
Kljub finančni stiski so opravili precej posegov
Predsednik trgovinske zbornice obiskal sedež SDGZ v Gorici
Goriška sekcija Rdečega križa je v lanskem letu kljub nemajhnim težavam finančnega značaja uspela izvesti številne posege v pomoč bolnikom in revnejšim ljudem v našem mestu.
V ambulanti v Ul. Codelli, kjer lahko vsakdo dobiva injekcije ali si izmeri krvni pritisk, so opravili 1126 posegov. Precej pozornosti namenja Rdeči križ oskrbovanju revnejših občanov. Tem so v lanskem letu razdelili 832 paketov najnujnejših živil, poleg tega pa še drva za kurjavo, ter okrog 1200 oblek, rjuh, odej, blazin in podobnega.
Rdeči križ je tudi priskočil na pomoč prebivalstvu, ki ga je oktobra prizadela poplava v severnem delu mesta. Razdelili so obleke, odeje in tudi precej kosov pohištev. Poleti so 17 otrokom omogočili tritedensko bivanje v gorski koloniji.
Živahno je bilo tudi vzgojno - informativno delovanje: v številnih šolah, med temi tudi na učiteljišču »Simon Gregorčič«, so priredili tečaje prve pomoči in predavanja o delovanju
Rdečega križa. Pri tem so sodelovali zdravniki Marijan Cijan, Casasola, Della Vedova in De Odorico. Poleg vsega domačega delovanja gre omeniti še, da je ena od bolniških sester goriškega Rdečega križa preživela dober mesec v itahjamski vojaški bolnišnici v Beirutu.
V	četrtek občinski svet v Steverjanu
V četrtek, 9. t.m., bodo predvidoma rešili že skoraj dva meseca trajajočo upravno krizo v tej občini, ki je nastala z napovedjo župana o odstopu.
V	četrtek ob 19. uri se bo namreč sestal občinski svet ter vzel na znanje odstop dosedanjega župana Stanislava Klanjščka ter odbornika Simona Komjanca. Oba sta dala ostavko z mesta odbornika in bosta menda še naprej ostala v občinskem svetu. Na četrtkovi seji naj bi tudi izvolili novega župana in novega odbornika.
Prefekt dr. Pierangeli prevzel dolžnosti
Včeraj je dr. Alessandro Pierangeli uradno prevzel dolžnosti na goriški prefekturi. Novi prefekt, ki se je rodil v Rimu pred 57 leti, je na odgovornem mestu zamenjal dr. Vittoria Si-clarija, ki je bil dodeljen na drugo mesto.
Dr. Pierangeli je na rimski univerzi doktoriral iz prava, v državno službo pa je stopil leta 1953. Do imenovanja za prefekta (1. decembra 1979) je o-pravljal vrsto zadolžitev pri ministrstvu za notranje zadeve, zatem pa bil imenovan za člana upravnega sodišča na Siciliji.	.
Po sprejetju zakona o reformi poli-
cijskega zbora je bil spet poklican v Rim, kjer je pri ministrstvu vodil in koordiniral delo študijskih komisij za izvajanje reforme. Nazadnje je pri ministrstvu vodil ravnateljstvo za tehnično in logistično službo.
Drevi posvet vaščanov v Pevmi
V Pevmi bo drevi, ob 20. uri, sestanek rajonskega sveta z vaščani. Razpravljali bodo o rešitvi prostorske stiske na pokopališču v Pevmi. Sestanek bo v prostorih osnovne šole.
informacije SIP uporabnikom
Od 6. februarja nudi SIP iz Gorice uporabnikom boljše in
I
1
februarja nudi SIP iz Gorice uporabnikom boljše učinkovitejše storitve, tako v zvezi z obveščanjem in sprejemanjem obvestil o telefonskih okvarah na privatnih in javnih telefonih, kot tudi kar se tiče nadaljnjih popravil. Da bi na čim bolj funkcionalen način sprejemali spremenjene ureditve uslug, je podjetje po dolgem načrtovanju vneslo po celi državi precejšnje strukturne izboljšave, tako v organizacijskem, kot tehničnem smislu.
Novost, ki je za uporabnika najbolj zanimiva, je procedura obveščanja okvar na privatnih in javnih telefonskih aparatih.
Ko uporabnik, ki hoče sporočiti okvaro na telefonskem sprejemniku, zavrti številko 182 (brezplačne usluge), dobi registrirano sporočilo: »SIP — Servis za okvare — če hočete sporočiti okvaro, ne odložite slušalke, ampak zavrtite telefonsko številko pokvarjenega aparata«.
Tako je sporočilo s pomočjo novih in dodelanih elektronskih aparatov, ki beležijo številko, usmerjeno v »oddelek za prevérjanje« SIP, ki deluje na območju, v katerega spada telefonska številka v okvari.
Sip
Società Italiana per	^
1'Esercuio Telefonico p a. w

1
I
Poudarjena zahteva po ustreznem predstavništvu SDGZ
O splošnih gospodarskih vprašanjih, pa tudi o takih, ki posebej zadevajo uveljavljanje slovenskih gospodarstvenikov in njihovo prisotnost v gospodarskih organizmih, je tekla beseda na srečanju med predsednikom goriške trgovinske zbornice Deliom Lupierijem in predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Gorici, v petek popoldne. Predsednik Lupieri je obiskal tudi novi sedež SDGZ in se dalj časa zadržal v pogovoru s podpredsednikom združenja Vilkom Nanutom ter načelniki in tajniki vseh sekcij ter ravnateljem goriškega sedeža Orlom.
Vilko Nanut je v krajšem nagovoru izrazil zadovoljstvo nad obiskom, obenem pa opozoril na vrsto nerešenih vprašanj splošnega gospodarskega in tudi organizacijskega značaja, na zaostrovanje gospodarske krize.
»Od zadnjega srečanja je poteklo že skoraj leto dni, nekaj stvari se je si-
cer 'medtem spremenilo, glavna vprašanja pa ostajajo še naprej nerešena, pravzaprav se celo zaostrujejo«, je v svojem posegu dejal Vilko Nanut. Zaostrovanje pogojev je občutiti najbolj na področju male trgovine, kjer odprava omejitev v maloobmejnem prometu ni zaenkrat še imela zaželenih posledic, negativna gibanja so vse bolj prisotna tudi na področju mednarodne blagovne menjave, kjer so krajevni operaterji doslej imeli vidno vlogo, pa se pozna prisotnost podjetij iz drugih krajev.
Vilko Nanut je predsednika Lupie-rija posebej opozoril na zahtevo, da se tudi SDGZ omogoči ustrezna prisotnost v vseh organizmih, ki uravnavajo gospodarski in družbeni razvoj. Do tega imamo vso pravico, ker smo del tukajšnje gospodarske stvarnosti in ker si prizadevamo za njen razvoj. Podobno zahtevo so predstavniki združenja predložili že na lanskem srečanju, po-
Tatovi so se spet oglasili: vlomili so v hišo v Ločniku
Tatovi, ki so že nekaj tednov pre cej aktivni v Gorici in neposredni okolici, so se v soboto popoldne spet oglasili. Vlomili so v hišo Evalda Bre-scianija v Ul. Brigata Re 12 v Lečniku. V notranjost so stopili potem ko so s silo in s pomočjo močnega dleta in kladiva odprli kuhinjska vrata na zadnji strani hiše.
V spalnici so se polastili listnice, v kateri je bilo okrog 50 tisoč lir, ukradli so dve zapestnici in en prstan v vrednosti okrog pol milijona lir. Na srečo se niso dotaknili drugih dragocenosti, ki so bile prav tako spravljene v spalnici. Vlom so opravili med 18. in 19. uro, preiskavo pa vodijo orožniki v Ločniku.
Menda je bilo ob koncu tedna še nekaj tatvin, vendar podrobnosti, menda zaradi preiskave, ki še ni zaključena, še niso sporočili.
• V župnijskem domu pri Madonini se bo danes pričel ciklus predavanj — pogovorov o sporočilu evangelija. Predavanja bodo ob torkih in petkih s pričetkom ob 20.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Marco Bordignon, Sara Mužič, Elisa Girardi, Lucia Bo-babno, Sara De Pizzol.
UMRLI SO: 73-letni upokojenec Avgust Ipavez, 87-letna upokojenka Vittoria Soffiati vd. Soffiati, 76-letni u-pokojenec Pietro Landò, 76-letni upokojenec Evelino Raza, 79-letna upokojenka Maria Mastropasqua, 73-letna upokojenka Matilde Klemenčič vd. Marcon, 76-letni upokojenec Giulio Ca-melato, 82-letni upokojenec Anton Tomšič, 77-letni upokojenec Ervino Pa-
rovich, 86-letna upokojenka Eugenia Pontoh, 54-letna gospodinja Giuseppina Rohregger Carbanini, 87-letna u-pokojenka Maria Sfiligoi vd. Spessot, 97-letna upokojenka Carmela Locanti, 94-letna upokojenka Anna Va'entin Lise, 79-letna upokojenka Jolanda Del Monaco, 75-letna upokojenka Carolina Vaiassi, 60-letni trgovec Natale Comolli.
OKLICI: uradnik Fulvio Simeoni in uradnica Claudia Ozbot, državni u-radrdk Gerardus van Toorenburg in {■.obarsjki tehnik Anna Maria Leda Bravo, natakar Marce lo Munarin in trgovska pomočnica Giuliana Cum, kamnar Luca Marini in študentka Barbara Franzot, laboratorijski tehnik Agostino Colla in biolog Tullia Montagna, uradnik Vincenzo Carrie-ro in uradnica Alessandra Delich, učitelj glasbe Aldo Fiorentin in obrtnica Maria Grazia Degenhardt, geometer Maurizio Dogano in uradnica Anna Metus.
POROKE: mehanik Giuliano Oblak in gospodinja Sonia Selva.
Razna obvestila
Mladinski krožek Gorica priredi, v sodelovanju z MO KD Sovodnje, MO KD Jezero in ZSKD, v petek, 17. februarja, koncert novogoriških glasbenih skupin Avtomobili in Radiore-mix. Koncert bo v dvorani Kulturnega doma v Gorici.
V okviru prireditev Srečanja z avtorji bo drevi, v deželnem Avditoriju srečanje z novinarjem Brunom Pizzu-lom, komentatorjem številnih športnih dogodkov v zadnjih letih. Prireditev bo ob 18.30.
Občni zbor ŠZ Soča bo v petek, 10. t.m., ob 20. oziroma 20.30 v gostilni Prj Mirotu v Sovodnjah.
navili pa na slovesnosti ob uradnem odprtju novega sedeža.
Najbrž pa bo treba na ugodno rešitev, vsaj po besedah predsednika goriške trgovinske zbornice Lupierija, počakati še nekaj časa. V teku je namreč postopek reorganizacije trgovinskih zbornic, tako glede samega predstavništva, kakor tudi glede pristojnosti. Večjo besedo naj bi pri tem imele dežele in zlasti dežele s posebnim statutom, kakršna je Furlanija Julijska krajina. Torej si bo moralo naše združenje preko deželnih organizmov, predvsem pa s primernimi stiki v postopku priprave in kasneje izglasovanja norm, zagotoviti predstavniška mesta.
Kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Creepshovv«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Super orgasmo«. Prepovedan mladini pod Izletom.	.
CORSO 18.00-22.00 »D mondo ® una cover girl«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Segni particolari: bellissimo«.
PRINCIPE 18.00-22.00 »II tassinaro^ COMUNALE 18.00—22TO »Le lacrime amare di Petra von Kant«.
Nova Gorica in okolico
SOČA 18.00—20.00 »Dih». Slovenska drama.	vi
SVOBODA 18.00-20.00 »Jaz in misi" konj«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC*■
»San Giusto«, Korzo Italija 242, 1 83-538.
POGREBI
Ob 9.30 Rozalija Stanič iz bolnišg; ce San Giusto na glavno pokopan® ’ ob 11. uri Amalia Muzzati iz spl°®. bolnišnice v Zagraj; ob 14.15 AmaJ Čaudek vd. Batistič iz bolnišnice Giovanni (usm. bratje) v cerkev m pokopališče na Peči
Po do’gi bolezni nas je ^ no zapustila v bolnišnici Giovanni di Dio 59-letn
Amalija Čaudek por. Batistič
Pogreb bo danes, 7. t.m., iz cerkve v Peči.
Žalostno vest
14.30
________ poročajo rntrt'’
sin ter drugo sorodstvo.
Vnaprej se zahvaljujemo vs?^.’vali so na kakršenkoli način sočust z nami.
Gorica, Peč, 7. februarja l984
Po sobotni zmagi v tržaškem derbiju s Servolano odprta pot v »play-off«
Jadranovci končno »ujeli« četrto mesto na lestvici
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
Četrto mesto, ki še vodi v »play-off«, niso več sanje, ki so se izgublja je v stvarnosti črnih Jadranovih oktobrskih dni. četrto mesto (zaenkrat bolj simboličnega pomena) je stvarnost Jadranovega fantastičnega teka v novem letu in sobotna igra s Servolano je le krona prizadevanj in hre-f^nenj, igralcev, trenerja in navijačev.
S sobotnim kolom se za Jadran znova pričenja prvenstvo, četrto mesto v solastništvu s v Pistoii poraženim častelfrancom je le izhodišče za še višjo uvrstitev. Naše igralce čakajo v Prihodnjih tednih gostovanja v Trevi-su In Bocnu in še vrsta drugih težkih preizkušenj, vendar lahko rečemo, da Je najtrše delo že za našimi igralci : Jadran je spet pri vrhu in to je v feni trenutku daleč najvažnejša ugo-
tovitev.
Le malo je manjkalo, da bi bili razpleti v 18. kolu našim igralcem še bolj naklonjeni. Vodeča Fiamma je v Milanu iztrgala točki zadnjeuvrščene-mu Monkeyu šele po enem podaljšku in tako so bili poznavalci C-1 lige ob največjo senzacijo. Je pa po drugi strani za naše barve nadvse razveseljiv poraz Stefanela v Bologni.
Omeniti velja zmago Jadranovega prihodnjega tekmeca videmskega A-bitareja, ki je bil le za štiri točke boljši od San Bonifacia. Videmčani bodo proti našim igralcem najbrž zaigrali svojega zadnjega asa, da bi se še vključili v boj za napredovanje, saj jih od Jadrana ločujeta le dve točki, čeprav je bila njihova pot v zadnjih tednih gotovo manj premočrtna od Jadranove.
Večina poznavalcev pripisuje največ zaslug za Jadranovo zmago v derbiju »dvojčkom« Banu in Vitezu, ki sta vsak v enem polčasu razbila nasprotnikovo obrambo. Vsekakor pa ni bil doprinos ostalih igralcev nič manj pomemben, zlasti v obrambi. Poglejmo statistične podatke naših igralcev.
METI IZ IGRE: Vitez 10:18, Ban 10:14, K. Starc 5:11, Žerjal 3:6, Rau-ber 1:2, Daneu 2:4. SKOKI (18 obramba + 11 napad) : Vitez (3+1), Ban (9+7), K. Starc (1+0), Rauber (2+1), Daneu (0+2), Sosič (3+0). DOBLJENE ŽOGE: Vitez, 1, Ban 4, K. Starc 1, Žerjal 2, Sosič 1. NAPAKE: Vitez 1, Ban 3, K. Starc 1, Rauber 2, Sosič 1. ASISTENCE: Vitez 2, Ban 1, Daneu 2, Sosič 3.
IZIDI
Monkey’s MI - Fiamma Bočen 83:84
Abitare - San Bonifacio	81:76
Sorvolami - JADRAN	72:88
Delfino - Ravenna	86:92
Ceam BO - Stefanel TV	93:82
Caveja Forlì - Paraboli	71:75
Maltinti PT - Castelfranco	90:84
Budrio - Fulgor FO	62:84
PRIHODNJE KOLO (11. 2.)
Ceam - Caveja; Stefanel - Delfino; Castelfranco - Ravenna; JADRAN (ob
20.30	v Trstu) - Abitare; San Bonifacio - Maltinti; Fulgor - Fiamma; Budrio - Monkey’s; Faraboli - Servolana.
LESTVICA
Fiamma BZ	18	14 4	1470:1364	28
Maltinti PT	18	13 5	1445:1335	26
Stefanel TV	18	12 6	1508:1343	24
JADRAN	18	11 7	1565:1457	22
Castelfranco	18	11 7	1408:1383	22
Abitare UD	18	10 8	1453:1403	20
Servolana	18	10 8	1387:1361	20
Fulgor Forlì	18	9 9	1409:1415	18
Budrio Be Ca	18	9 9	1248:1345	18
Caveja Forlì	18	8 10	1558:1546	16
Ceam Bologna 18		8 10	1364:1376	16
San Bonifacio	18	8 10	1350:1370	16
B. Ravenna	18	8 10	1507:1555	16
Faraboli	18	6 12	1399:1520	12
Delfino PS	18	4 14	1397:1489	8
Monkey’s MI	18	3 15	1287:1486	6
Po prvem kolu drugega dela ženske odbojkarske B lige
CUS in Tregarofani najuspešnejša
l F.°Prav je za nami šele prvo kolo, *ahko na podlagi sobotnih izidov že potegnemo nekaj zaključkov : 1. CUS “J Tregarofani bosta odigrala glavni y.6i v boju za napredovanje v A-2 18°; 2. Meblo bo le s težavo ušel šestemu mestu in bo vsaka morebitna sotaga pravi podvig; 3. Mogliano Ve-"«o je edina* ekipa, ki bi lahko mešala štrene favoritom.
Nastop Mebla v Padovi je pokazal, a je bil pristop naših igralk k igri Popolnoma drugačen od miselnosti, s atero so šle na igrišče domačinke. r.a eni strani smo videli ekipo, ki je 1 a ^e zadovoljna s tem, kar je do-segla v prvem delu prvenstva, na "fugi strani pa so bile nasprotnice čredno motivirane in odločne, samozavestne in obenem nemilostne do e-l rp6’ Za katero je bilo že po uvodnih uarcih jasno, da se je v naprej vda-a v neizbežnost poraza.
Bri takem razmerju sil je vsaka
primerjava igre, ki jo je predvajal CUS, z odbojko, ki jo igrata Nervesa in Mogliano (prvouvrščena v drugi podskupini), dokaj tvegana. Vendarle se nam zdi, da je CUS »strašnejši« v napadu in izkušenejši, omenjeni dve šeslerki pa sta nekoliko boljši v o-brambi.
Poraz Nervese na domačih tleh potrjuje napovedi, po katerih je Tregarofani kandidat za kakovostni skok, saj ima v svojih vrstah nekaj igralk, ki so že nastopale v prvi ligi.
Torre Franca iz Trenta je edina ekipa, od tistih, ki so bile v prvi podskupini, ki je morala v tem kolu poražena z igrišča. Čeprav je Mogliano v domači telovadnici res trd oreh za vsakogar, imajo verjetno prav tisti, ki trdijo, da so igralke Torre France z uvrstitvijo v skupino za napredovanje že izpolnile letošnji plan. Poleg tega je ta ekipa res prešibka v napadu, da bi lahko upala na kaj več.
SKUPINA
ZA NAPREDOVANJE
IZIDI I. KOLA
Pallavolo Nervesa - Tregarofani Padova 1:3; CUS Padova - Meblo 3:0; Mogliano Veneto - Torre Franca Trento 3:1.
LESTVICA
CUS Padova	1	1	0	3:0	2
Tregarofani Padova	1	1	0	3:1	2
Mogliano Veneto	110	3:1	2
Torre Franca Trento	1	0	1	1:3	0
Pallavolo Nervesa	1	0	1	1:3	0
Meblo	1	0	1	0:3	0
PRIHODNJE KOLO (11. 2.)
Meblo - Pallavolo Nervesa, Torre Franca Trento - CUS Padova, Tregarofani Padova - Mogliano Veneto.
SKUPINA ZA OBSTANEK: Fratte -OMA TS 3:1; Conegliano - Putinati FE 3:1; Albatros TV - Volta MN 3:2.
LESTVICA: Conegliano, Fratte in Albatros TV 2, Volta MN, OMA TS in Putinati FE 0.
Triestina: konec sanj o napredovanju
Triestina — Monza 0:3 (0:2)
STRELCA: v 20. min. Peroncini, v 37. in 85. min. Marronaro.
TRIESTINA: Zinetti, Stimpfl (46’ Ruffini), Braghin, Vailati (71’ Piccinini, Mascheroni, Chiarenza, De Falco, Perrone, Romano, Dal Prà, De Giorgis.
MONZA: Torresin, Saltarelli (86’ Guida), Fontanini, Colombo, Gasparini, Peroncini, Lorini, Saini, Marronaro (86’ Pessina), Ronco, Papais.
Podobno kakor v prvem delu prvenstva si je tudi tokrat Monza prevzela nehvaležno (za tržaške navijače seveda) nalogo, da postavi Triestino bolj na trdna tla. In to je storila prav z istim rezultatom kakor v pr vem srečanju — gladek 3:0, ki res ne potrebuje posebnega komentarja, saj kar sam dovolj zgovorno priča o dogajanju na igrišču.
V zadnjem slalomu pred Sarajevom
Podvig Marka Girardellija
o. °srnem slalomu letošnje sezone trHI}tnarku ni uspelo zmagati še če-ž c' Račune mu je tudi tokrat, kot cj(,||n™ajkrat doslej, prekrižal Girar-Dnn i sta v drugem teku dosegla d;i <. n°ma enak čas, kar je pomenilo, stani**-11 h* usP°1° nadoknaditi zao-6P. . i? prvega spusta, ko je bil Dl_. sesti- Girardelli je vodil tudi po vrhi V0^nÌL vendar je bil z njim na nu- sačasne lestvice še Italijan De kolu,83 Slednji pa je drugič vozil ne-Se7 ° Previdneje, saj je v letošnji zani lmc* 1® eno uvrstitev in je bilo važn Za, moral° pred OI predvsem kako°’ ■ ?re^no Prispe do konca. Vse-lor> r Jc četrto mesto zanj še vedno 1LP uspeh.
Ijo^k+v1^* ^Soslovan je bil v nede-konr i, -J’ ki pa ni ravno blestel. Ob mu _• Je. osvojil deveto mesto, ki pa Pokal	novih točk za svetovni
’ ker ima letos že pet boljših
uvrstitev. Ostali slovenski smučarji so bili slabi, saj sta bila Cerkovnik 21. in Franko 33., Kuralt, Strel in Benedik pa so odstopili.
VRSTNI RED SLALOMA 1. Girardelli (Luks.) 1.49.21; 2. Stenmark (Šve.) 1.49.40; 3. Gruber (Av.) 1.49.76; 4. De Chiesa (Ita.) 1.50.08 ; 5. Strand (Šve.) 1.50.15; 6. Ph. Mahre (ZDA) 1.50.21; 7. Heidegger (Av.) 1.50.77 ; 8. Wenzel (Liecht.) 1:50.88; O.Križaj (Jug.) 1:51.08; 10. S. Mahre (ZDA) 1.51.38.
LESTVICA ZA SP 1. Zurbriggen (Švi.) 209; 2. Stenmark (Šve.) 201; 3. Wenzel (Liecht.) 182; 4. Girardelli (Luks.) 168; 5. Steiner (Av.) 125; 6. Heinzer (Švi.) 123;
7.	Raber (Švi.) 118; 8. Gruber (Av.) 94; 9. Križaj (Jug.) 92; 10. Resch (Av.) 90.
V 1. italijanski košarkarski ligi
Poraza San Benedetta in Bica
San Benedetto — Simmenthal
64:71 (33:39)
SAN BENEDETTO: LaGarde 6, Bon, Ardessi 14, Mayfield 23, Bullara 8, Pieric 8, Valentinsig 2.
SIMMENTHAL : Marušič 11, Piet-kiewicz 7, Motta 8, Costa 9, Branson 24, Ritossa 6, Pedrotti 2, Terenzi 2. Granarolo — Bic	108:71
(55:40)
GRANAROLO: Brunamonti 8, Bo-namico 19, Van Breda Kolff 13, Vil lalta 22, Rolle 13, Daniele 2, Fantin 14, Binelli 17.
BIC: Palumbo 14, Hardy 16, Tonut 10, Zaroto 8, Jones 13, Goti 6, Lanza 4.
OSTALI IZIDI
Binova - Honky 67:68; Simac - Fe-bal 103:86; Latini - Star 70:72; Peroni Bertoni 92:81; Indesit - Jolly-colombani 100:101; Scavolini Banco-roma 78:79.
LESTVICA
Simac 30, Granarolo in Bertoni 28, Jollycolombani in Star 26, Peroni 24, Bancoroma 22, Honky 20, Indesit 18, Simmenthal, Febal in Latini 14, Scavolini in Bic 12, Binova in San Benedetto 8.
A-2 LIGA
IZIDI 19. KOLA
Mister Day - Popolare 113:100; Rieti - Vicenzi 79:81; American Eagle -Italcable 106:110; Carcera Riunite 68:69; Mare - Benetton 75:76; Mangia-ebevi - Rapident 102:93; Bartolini -Debole 88:78; Gedeco - Yoga 103:94.
LESTVICA
Riunite 28, Mister Day in Gedeco 26; Italcable 24, Mare 22, Carcera, Yoga, Mangiaebevi in Bartolini 20, Popolare, Benetton in Debole 18, Rieti 14, American Beagle 12, Vincenzi 10, Rapident 8.
Triestina je bila tokrat le bleda senca ekipe, ki smo jo občudovali v prejšnjih tekmah. Z raztrgano in zmedeno igro je popolnoma ugodila željam gostov, ki so se znašli v vodstvu po »zaslugi« skrajno nezanesljivega Zinet-tija. Po zadetku se je Monza seveda zaprla v obrambo, Triestina pa je brezglavo napadala in kmalu prejela še drugi zadetek, ki je praktično zapečatil njeno usodo že ob koncu prvega polčasa. Triestina je sicer pokazala precejšnjo požrtvovalnost, ki pa seveda ni zadostovala. Res je sicer, da- so imeli napadalci Triestine nekoliko smole pri zaključevanju napadov, treba pa je tudi pristaviti, da je bilo res težko spraviti v težavo tako dobro uigrano obrambo, kakršna je od Monze.
Kakšni so torej razlogi za ta hud domači poraz tržaškega drugoligaša? Nagibamo se k domnevi, da so nekateri igralci Triestine, ki so ključnega pomena za igro celotnega moštva (Romano, De Falco, De Giorgis) imeli slab dan, kar je imelo pogubne posledice. K sreči pa ta poraz ne vpliva mnogo na boj Triestine za obstanek v ligi, seveda pa dokončno zaključuje vsak sen, da bi se Triestina aktivno vključila v boj za napredovanje v A ligo. (I. Pavletič)
IZIDI 21. KOLA
Arezzo - Cremonese 0:0, Cagliari -Pistoiese 0:1, Campobasso - Varese 0:0, Catanzaro Padova 0:0, Cave-se - Atalanta 1:1, Cesena - Pescara 2:0, Como - Perugia 1:0, Lecce - Empoli 2:0, Sambenedettese - Palermo 1:1, Triestina - Monza 0:3.
LESTVICA
Como 29; Cremonese 28; Atalanta, Arezzo 25; Campobasso 24; Cesena 23; Triestina, Padova, Lecce, Monza 21; Pescara, Sambenedettese, Varese 20; Perugia, Cagliari, Palermo, Cavese 19; Empoli, Pistoiese 17; Catanzaro 12.
PRIHODNJE KOLO
Atalanta - Catanzaro; Cremonese -Lecce; Empoli - Sambenedettese; Monza - Cesena; Padova - Como; Palermo - Cagliari ; Pescara - Arezzo; Pistoiese - Campobasso; Perugia -Triestina; Varese - Cavese.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
-------58. _____
men 'e k njej na posteljo in jo objel okoli rasi je al°kala je, on pa jo je položil. Njene solze in e-inraZ • al drugače. Mislil si je, da joče od sreče s poiileiI1|a: *<er se )e ie nekdo usmilil. Obsul jo je bežni -in st°krat ponovljenimi besedami o
in stokrat
Njen» l*1 zvest?bi. Segel je po njej čudil -eBe P™ so mu zameglile raz Roke
» ~%,J1 m rt
je bila gola, kot
tlh° knknilà6
Te»6 ^anni! Ne danes! Prosim vas, drugič!«
v njene^t '6 Še razvnelo. Za hip se je zagledal čenih „ temne, zasolzene oči in v ris ustnic, uslo-nXTv bolečino.
“Ne! Ne! Ne!«
"Ženske
besedami o lju-in jo razgalil, zameglile razum. Malo se je te	sploh ne brani in ga niti ne objame,
njene °g11 mrtvo visele ob telesu, ko da ne bi bile Šele k Kjlia!u je bila gola, kot jo je rodila mati. ° P je razkrečil noge in ga je začutila, je
so licem' Pif še katera rekla, daj, daj., kar si •>,<,'|rske in govore ravno obratno o< e... Mnoge so protestirale, vpile,
grizle in praskale so, nazadnje pa je začutil na svojem tilniku dvoje rok in objem, ki je povedal, česa si želijo...« si je govoril.
Pri njej ni doživel tega. Roke so ji še kar naprej ležale mrtvo ob telesu. Njegovi gibi niso sprožili nobene spremembe. Pod njim je ležala negibno kot soha, telo brez življenja. Ko je izbrizgal vanjo vse mleko, kolikor se mu ga je nabralo v dveh dneh, odkar ga je neka gospa izčrpala do onemoglosti, se mu je navdušenje sprevrglo v sum, ki je vzdramil nenadno sovraštvo. Najraje bi jo bil s pestjo usekal po objokanem obrazu.
»Bog se usmili, kakšna ženska!» je dejal naglas, vstal in potegnil hlače nase, si oblekel uniformo in obul škornje. Z obleko se mu je vrnilo dostojanstvo in z njim vest: »Zloraba položaja, posilstvo,« je pomislil na kazenski zakonik.
»Moral bi vas pretepsti. Zakaj ste se mi vdali, če me sovražite?«
Dekle si je obrisala solze in odgovorila:
»Nisem se vdala. Vzeli ste me. Pravica in moč je na vaši strani...«
Zanniju je obraz zagorel od jeze. V takem položaju še ni bil. Ženske, ki jih je položil, so se branile ali so ga vlekle nase. Imelo ga je, da bi jo še enkrat vrgel na posteljo, potem bi se morda drugače odzivala... Solze v njenih očeh pa so ga prikovale na stbl. Samo gledal jo je in zmajeval z glavo.
»Se čudite, gospod poročnik? Ne morem vam pomagati. Takšna sem. Ne čutim moškega...«
»Moj bog, ste mar na ledu spočeti?«
»Ne vem, kje so me spočeli. Vem samo, da se sama nisem naročila takšno, kakršna sem. In tudi to, da ste se povabili sami!«
Šla je k oknu in odprla priprte oknice. Slepeča svetloba popoldanskega sonca je surovo vdrla v prostor in spremenila vse njune odnose v nespremenljiva dejstva.
Poročnik se je opasal in rekel:
»Mi morda zamerite?«
»Ne morem vam zameriti. Vsakemu se lahko zgodi, da se zmoti...«
»Če boste zanosili, vam bom poiskal zdravnika, da boste splavili brez nevarnosti.«
Zdaj se mu je dekle zasmililo, tako nemočna in bedna je bila v žalosti in obupu. Spominjala ga je na kmete in njihovo usodo, ki je visela v zraku kot kosa nad nebogljenimi travami...
»Sedaj vam verjamem, Evelina, da vam ni do politike. Vi ste radi sami. Midva sva kot ogenj in voda. Res ne spadava skupaj. Oprostite, nisem vas nameraval žaliti niti ponižati, še vedno sem vaš zaščitnik in prijatelj.«
VI.
Ko je Bečanka zvedela, da karabinjerji preiskujejo hiše, je rekla možu:
»Frane, hitro se skrij! Bom že jaz opravila z njimi!«
Bala se je, da se ne bi mož, ki je bil nagle jeze, spozabil in škodoval vasi.
V prvi amaterski nogometni ligi
Kljub vseskozi boljši igri Križani ostali praznih rok
Vesna — San Giovanni 0:1
(0:0)
STRELEC: v 86. min. Mendella (11 metrov ka)
VESNA: Bubnich, Gotti (v 65. min. Basiacco), Sodomaco, Somma, Penco, Jerman, Bruno, Zucca (v 74. min. Kostnapfel), Sedmak, Pipan, Can-dotti.
SAN GIOVANNI: Covi, Colautti, Špacapan, Fabris, Francini, Zacchi-gna, Zurini, Prestifilippo, MendeL'a, Romano, Nicotora.
SODNIK: Ponton iz Vidma.
Nekaj nerazumljivega se je v nedeljo popoldne pripetilo v Križu. Vesna je morala kljub očitni premoči in stalnemu napadanju položiti orožje pred ekipo, ki se je skozi vso tekmo samo branila in skušala ra ustaviti shematično in privlačno kriško igro. Verjetno je bilo tako že usojeno, saj si je Vesna že enkrat prav r^a enak način in proti isti ekipi zapravila obe točki.
Takoj po začetnem sodnikovem žvižgu se je igra pomaknila na polovico San Giovannija in je zgledalo, da bodo imeli Tržačani vsej prej kot lahek posel z razigranimi Križani, ki so kljub odsotnosti Ludwiga popolnoma gospodarili na igrišču. San Giovanni je bil v popolnoma podrejenem položaju. Lahko rečemo, da se je rešila le obramba, v kolikor je Vesni prepre čila pot do zadetka. Križani so torej res pokazali, da so boljši od gostov:
skozi vso tekmo so zelo urejeno in smiselno nastavljali igro in dajali vtis, da so :e na dobrem treningu. Žal pa se je izkazalo, da je šibka točka Vesne prav napad, saj njeni napadalci, kljub očitni premoči, niso v vseh devetdesetih minutah prišlo do zadetka. Zaskrbljujoče je tudi to, da so v vsej tekmi Križani imeli samo dve resnejši priložnosti, in še teh niso znali izkoristiti. V 15. minuti prvega polčasa je namreč Bruno po ču doviti podaji prav v neposredni bližini vratarja žogo nerodno zapravil. Druga taka priložnost se je ponudi a Jermanu, ki je s prostim strelom v 60. min. zadel zgornji kot vrat.
Na drugi strani pa je San Giovanni izkoristil edino priložnost, ki jo je imel: prisebni Mendella je v protinapadu preigral svojega »varuha«, nato pa še vratarja Bubnicha in poslal žogo v vrata, kjer se je je Ben co zavestno dotaknil z roko. Sodnik je dosodil 11-metrovko, ki jo je Mendella učinkovito izvedel in tako priboril svoji skromni ekipi obe točki.
Vesna je po zadetku še naprej o-blegala nasprotna vrata, a vsi poskusi so se izjalovili. Z ozirom na položaj, ki ga Križani zasedajo na lestvici, in na to, da kljub spodrsljaju ostajajo solidna in priljubljena- ekipa, se bodo morali res potruditi in zavihati rokave, da se čimprej izvlečejo iz morebitne kritične situacije. (Andrej)
Avstralci so se odzvali
SYDNEY — Pobuda neke avstralske televizijske hiše je doslej žela izreden uspeh: zbrala je kar šest milijonov dolarjev (okrog devet milijard lir), namenjenih financiranju avstralske odprave na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Doslej so s podobno pobudo zbrali največ denarja lani poleti, in sicer za žrtve nekaterih požarov.
•	NA ROKOMETNEM SVETOVNEM PRVENSTVU skupina C je Italija v drugem kolu izločilnega dela z 21:14 premagala Belgijo. Za Italijo so člani Cividina dosegli skupaj 12 golov (Pi- ' schianz 4, Schina 4, Scropetta 2, Boz-zola in Sivini 1).
•	DISCIPLINSKA KOMISIJA ITALIJANSKE košarkarske zveze ni v A-l in A 2 ligi tokrat izključila nobenega igralca.
Arezzo - Cremonese	X
Cagliari - Pistoiese	2
Campobasso - Varese	X
Catanzaro - Padova	X
Cavese - Atalanta	X
Cesena - Pescara	1
Como - Perugia	1
Lecce - Empoli	1
Sambenedettese - Palermo X Triestina - Monza	2
Ancona - Brescia	1
Salernitana - Bari	2
Ravenna - Teramo	X
KVOTE
13 ( 33 dobitnikov) - 192.563.000 lir 12 (1461 dobitnikov) -	4.349.000 lir
V 18. kolu 2. amaterske nogometne lige
Po treh porazih vendarle točka za Kras Nepričakovan spodrsljaj bazoviške Zarje
Primorje je tokrat zaradi blatnega igrišča počivalo
Kras — Zaule	0:0
KRAS: Dinoi, Covi (v 46. min. Mario Terčon), Gnezda, Škabar, Villalta, Puntar, Vidali, Rossetti, Ferfolja (v 70. min. Klun), Olivo, Lo Faro.
ZAULE: Canziani, Filippi, Nordio (v 46. min. Mondo), Gattonar, Muie-san, Prandi, Bianco, Stasi, Milanese, Nonis, Zagaria (v 60. min. Atena).
SODNIK: Brazza iz Tržiča.
Končno je Krasovim nogometašem po treh zaporednih tesnih porazih uspelo odnesti dragoceno točko, ki jim bo vlila novega poleta pred pri hodnjimi izredno zahtevnimi srečanji v borbi za obstanek. Če bi lahko točki dodelili glede na prikazano igro, bi brez dvoma ostali doma. Ne smemo pa prezreti, da bi domačini lahko ostali tudi praznih rok, saj je vratar Dinoi prav v zadnji minuti z akrobatsko potezo rešil svojo ekipo pred porazom.
Kot rečeno, je nedeljska tekma potekala v znamenju premoči rdeče-be-lih, ki so pa žal naleteli na izredno razpoložljivega nasprotnega vratarja Canzianija, ki je takoj pokazal, kaj zna, ko je s pestmi odbil nevaren diagonalni strel Vidalija iz neposredne bližine. V 26. min. pa je imel Rossetti edinstveno priložnost: bil je sam pred vratarjem, namesto za strel pa se je odločil za podajo v sredino, kjer je bil branilec za las hitrejši od Fer-folje. Agresivna igra rdeče-belih se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, a žaveljski vratar je bil prak tično nepremagljiv. V 30. min. je Lo Faro odlično podal Rossettiju pred kazenski prostor, ta se je otresel svojega čuvaja, njegov strel pa je
bil preveč netočen, da bi ogrozil vrata. (Z.S.)
Zarja — Vermegliano 0:1
(0:1)-
ZARJA: Puzzer, Bencich, Tognetti, Grgič, Damjan Fonda, Križmančič, Udovicich, Bon, Sossi, Peroša (v 55. min. Ražem), Bessi.
VERMEGLIANO: Pin, De Polo, Varacela, Ferfoglia, Lepre, Novelli, Pe-tagna, De Bianchi, Miniussi, Petenel, Gergolet.
SODNIK: Passalenti iz San Giorgia di Nogaro.
STRELEC : v 3. minuti Grgič (avtogol).
Po celi vrsti povo jnih izidov, je morala Zarja tokrat položiti orožje. Zarjani si poraza niso zaslužili, kljub temu da niso dobro igrali. Če pomislimo, da je odločilni zadetek padel že v začetnih minutah po nerodnem avtogolu Grgiča, je ta poraz še bolj grenak.
Tekma se je za Bazovce sl’abo začela, saj so že v tretji minuti movali pobrati žogo iz lastne mreže. Vsi so tedaj pričakovali siovit pritisk Zarje, ki pa ni znala najti pravega orožja, da bi izpeljala nevarnejše akcije. Tako so le posamezni igralci poskušali priti do strela, kar pa je o-lajša’o delo obrambi gostov.
V drugem polčasu so Zarjani pritisnili, toda vse preveč nervozno, da bi resneje zaposlili gostujočega vratarja. Omembe vredni so le streli Damjana Fonde in Sossija, žoga pa je končala le za las mimo vrat. Tako so Buzovci po dolgem času ostali praznih rok .(Big)
Drevi Olympia — Naš prapor
Drevi je v Gorici na sporedu slovenski derbi odbojkarskega prvenstva dečkov med goriško Olympio in Našim praporom. V prvem srečanju je slavila ekipa iz Gorice in tudi v tem povratnem srečanju je favorit. Tekma bo v Gorici ob 19.30.
OBVESTILO
..
Atletski odsek ŠZ Bor
sporoča, da bo seja odseka jutri,
8.	t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj».
1.	— 1. Baldrink	1
	2. Balanzan Lav	2
2.	— 1. Caimano Red	2
	2. Chitrè	X
3.	— 1. Abile Red	X
	2. Abrantes	2
4.	— 1. Bona KS	1
	2. Assinie	X
5.	— 1. Bussandra	2
	2. Bugisei	1
6.	— 1. Bassofondo	1
	2. Ionio delle Rose	X	
	KVOTE	
12	( 256 dobitnikov) -	1.702.000 lir
11	( 3044 dobitnikov) -	140.000 lir
10	(21252 dobitnikov) -	20.000 lir
V 3. amaterski nogometni ligi
Prava katastrofa Sovodenj
Pretep na tekmi med Juventino in Medeo Mladost, Gaja in Primorec tokrat zmagali
Sovodnje — Azzurra	0:6
(0:1) . • :
SOVODNJE: Uršič, R. Petejan, Tomažič, Kovic, E. Petejan, Florenin, Gomišček, Čaudek, Butkovič, Pau-'in (Kosič), Sambo.
Sovodenjci so v nedeljo doživeli katastrofalen poraz proti močni goriški Azzurri. To je brez dvoma eden najtežjih spodrsljajev sploh sovodenjske enajsterice.
Po zadnjih pozitivnih predstavah je bilo pričakovati, da bodo Marsonnvi varovanci tudi tokrat enakovreden tekmec solidnemu nasprotniku, ki se bojuje za prestop v višjo ligo. Tako pa ni bilo. Domačini so odpovedali na vsej črti, tako da je bila naloga Goričanov vse prej kot težka. Belo -modri so se le v prvem polčasu u-spešno upirali razigranim nasprotnikom, ki so vodili le z 1:0. V drugem delu igre pa so se Goričani dobesedno razigrali in nasuli nemočnim domačinom še 5 golov.
Juventina — Medea prekin. v 83. min. (1:0)
JUVENTINA: Di Dionisio, Di Palma, Šturm, Krpan, Trave, Devetak, Russo, Roterdam, Panico, Costa, Montella, Gurtner, Vižintin, Cingerli.
Vse kaže, da bodo morali odslej na igrišču v Štandrežu poleg vina in drugih pijač točiti tudi kakšno pomirjevalno pijačo in jo brezplačno deliti igralcem in gledalcem. Vsekakor upamo, da ne bomo več priča neresnemu ravnanju, kot se je to zgodilo v nedeljo med srečanjem Juventina - Medea. Brez d vatna pa bi največji kozarec pomirjevalne pija-čo-potreboval gotovo sodnik Erosolo, da ne bi po nepotrebnem izzival igralcev in se posluževal dvojnih meril pri sojenju in izključevanju. ,
Že v uvodnih minutah srečanja je bilo opaziti, da je vzdušje precej naelektreno. Nekateri igralci so raje kot na igro mislili na zmerjanje nasprotnika in na medsebojno obračunavanje. Razburjenje se je v drugi polovici polčasa delno poleglo, potem ko je Devetak dosegel prednost za svoje.
V sklepnih minutah pa je prišlo do prerekanja in prerivanja med igralci, pri čemer so sodelovali tudi nekateri člani vodstva Medee in nekateri gledalci. Sodnik, ko ni mogel več obdržati reda, je tekmo prekinil.
Mladost — Romana 1:0 (1:0)
MLADOST: Bruni, Buran, Pahor, Semolič, Nardon, D. Frandolič, Ferfolja (Vižintin), Gergolet, H. Kobal, E. Kobal, Lavrenčič.
STRELEC: H. Kobal v 35. minuti. Proti zelo skromni ekipi so Kraševci začeli zelo odločno, vendar se je njihova igra kmalu unesla. Ustvarili pa so toliko priložnosti (katerih opis bi zahteval preveč prostora), kolikor jih v vseh doslej odigranih tekmah niso imeli. Resnici na ljubo je treba povedati, da so Uraničevi varovanci imeli toliko priložnosti bolj zaradi izredne šibkosti nasprotne o-brambe kot svoje premoči. Dejstvo pa je, da so zgrešili vse, kar je bilo »zgrešljivega« . . .
Edini, ki so se dobro znašli, so bili obrambni igralci s Semoličem in Frandoličem na čelu.
V drugem delu igre ni bilo nobenih novosti. Razlika je bila le v nekaterih grobih potezah nasprotnikov, ki jih sodnik ni videl (ali ni hotel videti. . .). Vsi ti »podvigi« bi namreč zahtevali rdeči karton.
Ob vsem tem pa drži le to, da so Uraničevi varovanci izbojevali zmago. Edini gol v tekmi je padel v 35. minuti prvega polčasa: Gergoletovega strela vratar ni dobro zaustavil in odbito žogo je H. Kobal poslal v mrežo, (zf)
Primorec — Poggio III. A. 2:0
(2:0)
PRIMOREC : Leone, Marko Kralj, Walter Milkovič, Franko Milkovič, Bruni, Finessi, Edvin Kralj, Mauro Kralj, Ferfolja, Boris Kralj, Sara-botti.
STRELCA: M. Kralj v 21. min. in E. Kralj v 37. min. (11-metrovka).
Primorec je drugič zaporedoma premagal prvouvrščeno ekipo in se obenem oddolžil za poraz, ki ga je utrpel v prvem delu prvenstva v Poggiu. Tekma je imela dve lici. V prvem polčasu so Trebenci povsem nadigrali nasprotnika, ki res ni pokazal nič takega, da bi upravičil prvo mesto na lestvici. Razen prvih minut, ko je bil Poggio še kar nevaren, je vse do 45. min. sledil monolog trebenskih igralcev. Najprej so povedli z Maurom Kraljem, ki je žogo iz kota preusmeril v gol ter nato podvojil z Edvinom Kraljem
V drugem polčasu pa je izstopal sodnik s svojimi posegi. Poggio je začel pritiskati, tudi zato, ker Trebenci niso utegnili dobro reorganizirati sredine. V enem od teh napadov je Finessi na zelo dvomljiv način podrl nasprotnika. Čeprav je bila 11-metrovka natančno izvedena, ni ukanila Leoneja. Odbito žogo so nasprotniki znova streljali, ob praktično praznih vratih pa jo je odbil sam sodnik. Po izredni priložnosti, ki jo je zapravil Walter Milkovič, je igra postala bolj groba in sodnik je ob dveh prekrških, ki navsezadnje nista bila najhujša, potegnil tri rdeče kartone: za Maura in Borisa Kralja in za enega izmed gostov. Do konca se rezultat ni spremenil.	(Kralj)
Breg — Roianese 2:1 (2:0)
BREG: Ghersinich, Albertini, Gri-zanič (v d.p. Sega), Ražem (Savron), Dazzara, Buffa, Zonta, Lovriha, Jež, Mondo, Strnad.
STRELCA za Breg: Mondo in Jež.
Z veliko mero borbenosti in z zelo učinkovito igro je Brežanom končno uspelo zmagati na domačih tleh. Že od samega začetka so silovito napadali in kmalu dosegli gol po zaslugi Zonte. Reakcija Tržačanov je bila šibka, saj so le nekajkrat v vsej tekmi ogrozili Ghersinicheva vrata. To so Brežani odlično izkoristili in v protinapadu povišali z Ježem.
V drugem polčasu je ritem igre nekoliko upadel. Gosti so (sicer je dokaj skromno igro) skušali priti do gola, kar jim je uspelo, a le v zadnjih minutah tekme. Te so bile zelo razburljive in obenem zelo važne za Brežane, ki so kljub številnim odsotnostim in izključitvam le zmagali ter tako dobili novega upanja. (I.T.)
Barbarians — Gaja 2:3 (2:2)
GAJA: Žagar, Purič, Šuc, Gabrielli, P. Tome (v 46. min. S. Tome), M-in B. Rismondo, M. Grgič, Salvi, B-Grgič.	n.
STRELCA za Gajo: Gabrielli v 20-min. (11-metrovka) in V 70. min.. Salvi v 25. min.
Gaja je dobro pričela in imela številne priložnosti, vendar so prvi P°" vedli prav domačini po napaki Pa driško-gropajske obrambe. Krnalu za tem pa se je igralec Barbarians kazenskem prostoru dotaknil žoge roko in Gabrielli je uspešno izVCTgj dosojeno enajstmetrovko. Le nek J minut zatem pa je Salvi povedel L jo v vodstvo z lepim strelom v zg° nji kot vrat. Gaja ni nadaljevala naj bolje (tudi domačini so prikazali K ^ skromen nogomet) in v enem reokj protinapadov je Barbarians uen&c '
Tudi v drugem polčasu je bila ven igre slaba. Gaja je sicer un več priložnosti in v eni od teh J


1. AMATERSKA LIGA
Skupina B IZIDI 18. KOLA
Percoto - Palmanova	0:0
Costalunga - Pro Fiumicello	1:0
Pieris - Isonzo	4:0
Gradese - Tisana	3:1
Sangiorgina - Muggesana	2:0
Vesna - San Giovanni	0:1
Ronchi - San Canzian	2:0
Ponziana - Torviscosa	2:0
LESTVICA
Pieris 29, San Giovanni, Ponziana, Pro Fiumicello 21, Muggesana, Costalunga 20, Gradese, Sangiorgina 19, Percoto, Palmanova, Ronchi 17, Vesna, San Canzian 15, Torviscosa 14, Tisana 12, Isonzo 7.
PRIHODNJE KOLO (12. 2.)
Torviscosa - Gradese, San Canzian - Ponziana, Pro Fiumicello - Vesna, Tisana - PierLs, Isonzo - Sangiorgina, San Giovanni - Costalunga, Muggesana - Percoto, Palmanova - Ronchi.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F	
IZIDI 18. KOLA	
Op. Supercaffè - Libertas	0:3
Fortitudo - Radio Sound	1:0
Domio - Opicina	1:0
CGS - Aurisina	1:0
Giarizzole - Primorje	n.o.
Zarja - Vermegliano	0:1
Stock - C.E. Prisco	n.o.
Kras - Zaule	0:0
LESTVICA
Radio Sound 24, Domio, Opicina 23, Zarja, CGS 21, Vermegliano, Zaule 19, Fortitudo 17, Aurisina, Libertas 16, Stock 15, C.E. Prisco, Kras 14, Giarizzole 13, Op. Supercaffè 12, Primorje 9.
PRIHODNJE KOLO (12. 2.)
Zaule - CGS, C.E. Prisco - Kras, Radio Sound - Zarja, Aurisina - Domi», Opicina - Giarizzole, Vermegliano - Fortitudo, Primorje - Op. Super-caffè, Libertas - Stock.
3. AMATERSKA LIGA Skupina H IZIDI 17. KOLA	
Sovodnje - Azzurra	0:6
Mariano - Fossalon	3:2
Torriana - Visco	2:0
San Lorenzo - Villesse	1:2
Brazzanese - Piedimonte	3:1
Juventina - Medea Počiva: Jalmicco LESTVICA	prek.
Torriana in Villesse 25, Azzurra 23, Piedimonte in Mariano 22, Brazza-nese 21, Medea 18, Sovodnje, Juventina in Jalmicco 8, Visco 6, Fossa-lon 2.
PRIHODNJE KOLO (12. 2.)
Visco - San Lorenzo, Piedimonte -Sovodnje, Villesse - Juventina, Fos-salon - Jalmicco, Azzurra - Brazza-nese, Mcdea - Tomana, počiva Mariano.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I IZIDI 17. KOLA
Primorec - Poggio III. A 2:0 Mladost - Romana	1:0
Campanelle -	Begliano	0:1
Barbarians -	Gaja	2:3
Italcantieri -	Sagrado	2:0
Union - San Marco	prek.
Poč itek : Begliano
LESTVICA
Begliano 23, Poggio III. A 22, I-talcantieri 21, Mladost 20, Sagrado 17, Primorec 16, Campanelle, Fogliano 15, San Marco 12, Gaja 11, Romana 8, Union 7, Barbarians 2.
PRIHODNJE KOLO (26. 2.)
Begliano - Berbarians, Sagrado -Primorec, Gaja - Union, Romana -Fogliano, Poggio - Italcantieri, San Marco - Campanelle, počitek: Mladost.
0:2
4:0
0:1
2:1
0:5
prek-
3. AMATERSKA LIGA Skupina L IZIDI 17. KOLA San Luigi FY - Lancieri San Vito - Olimpia San Nazario - Sant’Andrea Breg - Roianese Sant’Anna - Chiarbola Rabuiese - San Sergio Počitek: GMT
LESTVICA
San Sergio, Olimpia 23, San Bui ’Y 20, Sant’Andrea 17, Sani Vito tabuiese 14, Roianese 13, Ch«a g 2, Lancieri 11, Sant’Anna 10,
I, San Nazario in GMT 5.
PRIHODNJE KOLO (12- 2 ) GMT - Rabuiese, San Sergio - Saj1 Vnna, Chiarbola - Breg, Rman • ^ >an Nazario, Sant’Andrea - 6 k; o, Olimpia - San Luigi FY, P° Lancieri. ■
Na nedeljskem zamejskem prvenstvu za 4. pokal ZSŠDI na Matajurju
Elena Paulina in Aleš Štefančič letošnja zamejska smučarska prvaka
Med društvi je zmagal Devin - Krepitev stikov z beneškimi rojaki
Matajur se je v nedeljo kopal v son cu, tako da si lepšega vremena za na>, še zamejsko smučarsko prvenstvo, veljavno za 4. pokal ZSŠDI, res nismo mogli želeti. Čelo nekoliko prevroče je bilo in je progo v zgornjem delu razmehčalo, kar pa ni bila posebna ovi-ra, saj je bilo snega v izobilju.
. še predno preidemo k rezultatom, moramo poudariti velik pomen, ki ga je letošnje tekmovanje imelo za navezovanje in krepitev stikov z našimi rojaki iz Benečije. K organizaciji so namreč pristopili predstavniki smučarskega kluba Matajur, v katerem so tako italijanski kot slovenski člani. Vneto so pomagali kot časome-r‘lci in sodniki pri vratih, pripravili Pa so tudi progo.
Novosti letos ni manjkalo. Medtem ko so v prejšnjih sezonah prvaka izbirali na podlagi uvrstitev na raznih preizkušnjah, je bil tokrat znan že po nedeljskih dveh spustih. V jutranjih jrnah je bil namreč kvalifikacijski veleslalom, na katerem se je pomerilo od skupno 174 vpisanih tekmo-yalcev. Do cilja jih je prišlo 100. Med temi so zatem izbrali petnajst
najboljših v moški in deset v ženski konkurenci, ki so se zatem še enkrat pomerili za naslov zamejskega prvaka (med moškimi jih je bilo sicer 10, ker je prišlo do manjše napake). V moški vrsti je bil najhitrejši 18-letni Aleš Štefančič (Breg), v ženski pa 17-letna Elena Paulina (Devin). Menila sta, da je bila lanskavformula boljša : če si v eni tekmi doživel spodrsljaj, si to lahko nedoknadil na drugi, letos pa popravnega izpita ni bilo. Proga, z izjemo dam in »baby sprint«, je bila za vse enako dolga, torej okrog 1300 m.
Tekmovanje, razen krajše prekinitve, ko so nekoliko uredili progo v zgornjem delu, je teklo brez zastojev, pa tudi padci so se končali brez posledic.
Nagrajevanje je bilo v vasici Matajur, pred hotelom Dividale, last Faustina Zuanelle, ki je tudi pripomogel pri izpeljavi tekmovanja. Ko se je namreč smučarska komisija pri ZSŠDI odločila, da prvenstvo priredi na Matajurju, se je obrnila do Zuanelle (pri njem namreč zimujejo otroci iz nekaterih naših šol), ki je posredoval pri smučarskem klubu Matajur.
Pred nagrajevanjem je predsednik ZSŠDI Odo Kalan poudaril velik pomen, da smo se tokrat zbrali na obronkih slovenske zemlje, čeprav to resnico marsikdo še vedno zanika, in izrekel obvezo, da bo ZSŠDI tudi v prihodnjih letih prirejalo svoj pokal v Benečiji. Zatem je Zuanelli kot prijatelju našega športa poklonil skromno darilo, nakar je sledilo nagrajevanje zmagovalcev. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli kolajne, društva so bila nagrajena s pokali (prvo mesto je osvojil Devin, medtem ko se je lani v Sappadi nepričakovano uveljavil Breg), zamejska prvaka Štefančič in Paulinova pa sta poleg pokala prejela še praktično darilo trgovine »3 A šport« iz Tržiča. Izkazal se je tudi upravnik doma Matajur, ki je društvom poklonil značke.
Ob koncu bi še nekaj omenili. Smučišče na Matajurju je res lepo, vendar vse preveč izpostavljeno, saj je ves dan obrnjeno proti soncu. Domačini so nas opozorili na te zgrešene izbire, medtem ko so na drugi strani hriba naravnost idealni pogoji, katerih doslej še niso izkoristili, kar je resnično izredno velika škoda.
„ Po prvem kolu ženske odbojkarske C-l lige
Zaskrbljujoče razsežnosti porazov
Če bo res tako kot pravi slovenski Pregovor — po jutru se dan pozna — obeti za našo žensko odbojko v C-l hgi niso najboljši.
"sak poraz lahko ima več razsežnosti, toda sobotni so bili taki, da je skoraj vsak komentar odveč. Samo bl°ga je v Bologni nasprotnicam od-, z®*a niz, a v nadaljevanju so bile bdi varovanke trenerja Drasiča po-sem nadigrane, tako kot igralke Bre-f? m Bora. V preostalih treh nizih je °ga zbrala 15 točk, z osmimi se je -a, zadovoljiti Breg, enkrat več pa zadele v črno odbojkarice Bora. nov Vcc*a 80 porazom botrovale tudi katere objektivne okoliščine, pred-ern odsotnosti, vendar so nasprot-t_ ’? Pokazale res odlično odbojko, ka-ie 1 ,na8e ekipe niso bile kos. Upati da bo odslej drugače (G. F.)
TAKO V ŽENSKI ODBOJKARSKI C-1 LIGI
SKUPINA ZA NAPREDOVANJE IZIDI 1. KOLA
Mizar Boschi Bologna - Sloga 3:1; Tomana Gradišče - Benassi Cento 3:2; Volpe Flesso - Breg 3:0.
LESTVICA
Volpe Fiesso	1	1	0	3:0	2
Mizar Boschi BO 110 3:1 2 Torriana	Gradišče 1	1	0	3:2	2
Benassi Cento	10 1 2:3 0
Sloga	1	0	1	1:3	0
Breg	1	0	1	0:3	0
PRIHODNJE KOLO (11. 2.) Benassi Cento - Mizar Boschi Bologna; Breg - Torri ana Gradišče; Sloga - Volpe Fiosso.
SKUPINA ZA OBSTANEK IZIDA 1. KOLA
Virtus Taglio di Po - Bor 3:0, Ceramica Santcmo Imola - CUS Trst 3:0. Počitek: Libertas Krmin.
LESTVICA
Taglio di	Po	110	3:0	2
Ceramica	San temo	1 1	0	3:0	2
CUS Trst	1	0	1	0:3	0
Bor Trst	1	0	1	0:3	0
PRIHODNJE KOLO (11. 2.)
CUS Trst - Libertas Krmin, Bor -Ceramica Santemo Imola.
Tako v nedeljo na Matajurju
»Baby sprint« (ženske)
1. V. Suber (M) 44”26; 2. M. Kosmi-na (D) 47"73; 3. T. Dolhar (SPDT) 51'62; 4. S. Perini (M) 58"64.
»Baby sprint« (moški)
1. A. Purič (D) 61 ”86.
Miške
1. J. Škerk (D) 1T9”17; 2. G. Pieri (D)	1’25”74;	3. E. Grilanc (M)
1'28”28; 4. T. Kermec (SPDT) 1'33”62; 5. F. Rapotec (B) 1’39”73. 6. T. Purič (D) 1'47”36; 7. S. Sosič (M) 1’53”10.
Miški
1. M. Kokorovec (SPDT) 114 "88; 2. D. Taučer (M) 1'16”96; 3. M. Šuber (M) 1’19”74; 4. P. Rudež (SPDT) 1’27”15; 5. R. Renčelj (D) 1’27”33; 6. D. Gulič (SPDT) V37T9; 7. K. Malalan (M) V 42”67; 8. A. Zacchigna (D) 1’43”95; 9. D. Kralj (B) 1'45”07; 10. M. Rolich (D) 1’45”95; 11. B. Štopar (D) 1’50”37; 12. A. Franza (D) 2'14’TO
Medvedke
1. M. Kosmina (D) 1’37”95; 2. V. Fachin (SPDT) 1’38”53; 3. J. Rudež (SPDT) 1'41”57; 4. P. Schmidt (SPDT) 2’03”66.
Medvedki
1. R. Paulina (D) 1'09"23; 2. S. Škerk (D) 1'09”43; 3. D. Sosič (M) 1’14”63; 4. E. Vodopivec (B) 1’18”85; 5. M. Preš1 (SPDT) 1'20"33; 6. V. Le-giša (M) 1’22”62: 7. C. Zama (SPDT) 1’26”02; 8. A. Volpi (SPDT) 1'29”79;
9.	A. Kosmač (B) 1’33”51; 10. M. Guštin (SPDT) 1*36” 14: 11. S. Adam (D) 1’44”59; 12. P. Kozina (B) 1’54”47.
Cicibanke
1. V. Pangos (M) 1T0”53; 2. S. Bensi (D) 1’21”65: 3. C. Pernarcich (SPDT) 1’25"07: 4. V. Kermec (SPDT) 1'30”74; 5. M. Stoka (D) 1'37”33.
Cicibani
1. C. Cosoli (M) 1’09”84; 2. D. Paulina (D) 1T0”32; 3. M. Franza (D) 1’10”85; 4. P. Kvalj (D) 1T0”90; 5. K. Zidarič (D) 1’14”56; 6. G. Tavčar (M) 1’15"66; 7. S. Peric (M) 1’20”70; 8. D. Zidarič (D) 1'22”36; 9. R. Hrovatin (M) 1’45”48.
Mladinke
1. E. Paulina (D) 1’12”01; 2. T. Pieri (D)	1T4”08; 3. A. Škrinjar (D)
1T5'32.
Mladinci
1. A. Škabar (D) 1’06”54; 2. M. Kralj (M)	1’09”85; 3. I. Vodopivec (B)
1’10”45; 4. D. Cesar (SPDT) 1TV23; 5. A. Tavčar (SPDT) 1'22”11; 6. E. Žerjal (B) 1'52'17.
Članice
1. A. Corbatto (B) 1’18"34; 2. B. Magnani (SPDT) 1'26”03; 3. S. Soneta (B)	1’33”88; 4. P. škerk (D)
1’46”13; 5. B. Mahne (SPDT) 2 08 ”81.
Člani
1. A. Štefančič (B) 1’05”66; 2. D. Vodopivec (B) 1'07”50; 3. R. Starec (B) 1’08”74; 4. M. Bavcon (SPDG) 1’10”09; 5. R. Pertot (B) 1T0”38; 6. P. Starec (B) 1TV59; 7. A. Sovič (B) 1'14”65; 8. P. Sossi (M) 1T6”32; 9. M. Malalan (M) 1'21”25; 10. D. Zahar (B) 1’22'Tl; 11. R. Škabar (D) 1'24”73; 12. F. Kraljič (B) 1’28”43; 13. D. Ota (B) 1’47”41; 14. M. Grizonič (B) 1’49”41; 15. I. Pertot (B) 2'00”30.
Dame
1. S. Peric (M) 38”33; 2. M. Bensi (D) 38"97; 3. S. Škabar (D) 43’'42; 4. A. Suber (M) 45’'30.
Veterani
1. J. Pangos (M) 1'01”38; 2. S. Cesar (SPDT) 1’21”31; 3. E. Guštin (SP DT) 1'24''65; 4. S. Paulina (D) 1’25”26; 5. R. Pieri (D) 1’28”02; 6. A. Terčon (D) 1’30”24; 7. M. Škabar (M) 1'36”32; 8. J. Purič (D) 1'37”06; 9. M. Martinz (M) 1’50”49;	10. P. Rojc (SPDT)
2T5”18.
Amaterji
1. B. Saša (SPDG) 1'09”26; 2. M. Rapotec (B) 113”87; 3. S. Prašel (B) 1’25”63.
FINALE (ženske)
1, E. Paulina 1’12”46; 2. V. Pangos 1’14”85; 3. T. Pieri 1’16”33; 4. A. Škrinjar 1T7”55; 5. A. Corbatto 1’18”97; 6. S, Bensi 1’27”45; 7. C. Pernarcich 1’30”37; 8. G. Pieri; 131”57.
FINALE (moški)
1. A. Štefančič 1’03”69; 2. A. Škabar 1’06”79; 3. D. Vodopivec 1’07”64; 4. M. Kralj 1’07”89; 5. R. Pertot 1’08 ”49; 6. B. Basa 1’09”10; 7. R. Paulina 1’09”50; 8. C. Cosoli 1’09”79; 9. I. Vodopivec 1’09”92; 10. R. Starc 1'09”93; 11, M. Frama 1’10”20; 12. M. Bavcon 1’10”48; 13. D. Paulina 1’H’Tl; 14. S. Škerk Vll”66; 15. P. Kralj 1’12”59; 16. J. Pangos 1’17”98.
DRUŠTVENA	LESTVICA
1. SK Devin	1150
2. ŠD Mladina	795
3. SPDT	677
4. ŠD Breg	670
5. SPDG	98
Na gimnastični prireditvi SGT
Zadovoljivi rezultati
Po 14» kolu košarkarskega promocijskega prvenstva
Od naših uspešen le Bor Radenska
Tekmovanja so se udeležile tudi Borove telovadke
JjS«**» tekmovanje v športni rit-ce 'ivglmnastiki na sedežu Ginnasti-liko s)68 .,ne v Trstu je privabilo ve-Prišli t6VL*° gledalcev, ki so vsekakor dih SV0J račun. Izvajanja mla-na ivi kaiovalk ’jubljanskega Partizane ')ste- ,Bora in Ginnastico Triesti-Predv ^Pravila lep športni užitek, prijat®?.11) Pa je prireditev okrepila Štva n Jske vez'. ki so jih ta tri dru-ditev aVeza'a ze Pred časom. Prire-vsem 8ama J® bila namenjena pred-same7n>u°Ver^ar|ju trenutne forme po-Uastoni • tekmovalk pred bližnjimi glavnemm Je kot taka pokazala v ^ m zadovoljive rezultate.
ših rva^u rojenih leta 1973 in mlaj-’ Katerem so nastopile tekmoval-
ke, so dosegle te rezultate:
1. Milani (SGT) 17,70, 2. Dvoršak (PM). Ružič (PM) in Baldini (SGT)
17.65,	5. Marcelli (SGT) 17,25, 6. Pianato (SGT) 16,80, 7. Buzečan (Bor)
16.65,	8. Scabar (SGT) 16,50, 9. Rudež (Bor) 16.10, 10. Leoncini (SGT) 8,15.
Ekipna lestvica je bila taka: 1. Ginnastica Triestina 35,35, 2. Partizan Moste 35,30, 3. Bor 32,75.
Izven konkurence sta nastopili kot demonstratorki Ljubljančanka Urška Lomšek in borovka Poljanka Pavletič.
V okviru prireditve sta spregovorila tudi predstavnika obeh društev, ki sta poudarila pomen takih srečanj in stikov med tekmovalci našega po dročja. (P.)
v
slovenZm6.? ***** P1 glaCT0df“ju gerii Priča	Kot sam re:
hìtro^v-Pree^'o borbeno
lajšale knalovSk° V koru nalogo nasprotni
pl" Kras |.
Škrk” 0:2 (-1
g»n 0:2'Li89” -10): Lu
AZSZTAL| 'ŽIDI
SLra ~ Kras M.
Terrazzer - N. Maru;
go — Vesnaver 0:2; Mus ina — K. Marušič 2:0; Terrazzer — Vesnaver 2:1; Musina — N. Marušič 2:0; Bogo — K. Marušič 0:2; Musina — Vesnaver 2:0; Terrazzer — K. Marušič 2:1.
Lega Nazionale — Kras III. 5:1
Fischer — Castelletti 2:0; Marcozzi — čok 1:2; Fomasir — Colja 2:0; Fischer — Čok 2:0; Fomasir Castelletti 2:0; Marcozzi — Colja 2:0.
Moška C liga
Adria — Kras	5:0
Testaroli — Milič 2:0 (19, 13); Corda —- Štoka 2:0 (23, 9); Francoso — Colja 2:1 (—17, 14, 7); Corda — Mi lič 2:0 (8, 14); Testaroli — Colja 2:1 19, —13, 19).
(B-S.)
Nadvse zaskrbljujoča poraza Kontovela in Poleta
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Ferroviario — Polet 63:49 (32:32)
POLET: Ferluga 7 (1:3), Sedmak 6 (2:2), Canciani 3 (1:3), Benčina 6 (2:4) Taučer 1 (1:3), Malalan, Ra-žem 6 (4:4), Vitez 18, Gregori (0:2). Sodnika: Bais in Sollazzo.
PON: Ražem (18), Sedmak (30), Benčina (35), Canciani (40).
Ferroviario - Polet ah zgovoren primer moštva, ki je žrtev predvsem lastnih hib in pomanjkljivosti. Pole-tovci so tekmo zelo dobrot začeli in si po zaslugi dobre obrambe ter umirjene in učinkovite igre v napadu priborih 11 točk prednosti že sredi pr vega polčasa. Takoj za tem pa So openski košarkarji zagrešili nekaj naivnih napak v obrambi in si dokaj hitro nabrah mnogo osebnih napak. Center Karel Ražem je v 18. minuti živčno reagiral na dosoditev svoje četrte osebne napake, tako da je moral predčasno na klop. Od takrat dalje pa so naši zaigrali preveč površno, tako da so domačini do odmora nadoknadili zamujeno.
V drugem delu tekme se je stanje poslabšalo, saj so Godničevi varovanci netočno zaključevali, tako da so si Tržačani postopoma priigrali prednost, ki je ob koncu znašala 14 točk. Vsekakor končni izid ni točen pokazatelj razmer na igrišču. Openci so si s prikazano igro res zaslužih poraz, toda domačini so lahko zmagah z relativno visoko razhko predvsem zato, ker so naši v končnici srečanja tudi psihično odpovedah.
Pripomnili bi še, da sta bila sod nika po našem mnenju preveč fiskalna pri dosojevanju napah pod košem, saj sta predčasno poslala na klop vse Poletove centre. Skratka, slaba tekma poletovcev, pri katerih so vsi odpovedah, razen Milka Viteza, ki je točno zadeval z razdalje. (Cancia)
IZIDI Bor Radenska - Casa del Frigo 76:63	
Radiograf - Lav. Porto	54:58
Scoglietlo - Alabarta	83:100
St. Azzurra - CUS	52:55
Libertas - Kontovel	99:47
Barcolana - Don Bosco	80:82
Ferroviario - Polet	63:49
PRIHODNJE KOLO (11. in 12. 2.)
Alabarta - Polet; Ferroviario - Bar-colana; Lavoratori Porto - Stella Azzurra; CUS Trst - Sfoglietto; Don Bosco - Bor Radenska; Casa del Frigo -Konto vel; Libertas - Radiograf.
NA GORIŠKEM
Domovci so z zadnjim porazom zdrknili na peto mesto na lestvici. Naši so sicer srečah v zadnjih treh tekmah vse tri višje uvrščene ekipe in žal tudi zgubili. Sedaj pa bodo morah «belo-rdeči» osvojiti vse preostale tekme in upati, da bo Edera izgubila vsaj dve. Le tako se bodo namreč lahko uvrstili v »play-off«. Ta kombinacija pa je še kar možna, saj bo Edera v zadnjih kohh srečala samo višje uvrščene ekipe, domovci pa se bodo pomerili samo s šibkejšimi nasprotniki. (S.L.)
IZIDI 10. POVRATNEGA KOLA
Sapa - Edera 71:79; Corindoni -Dom 73:61; Gaiardo - Pom 73:84; Poli sentina - Casa del carrozziere 82:102.
LESTVICA
Pom, Casa del carrozziere 20, Cor-ridoni 16; Edera 10, Dom 8; Gaiardo 6; Polisontina 4; Sapa 2.
LESTVICA
Don Bosco	14	13	1	1259:1045	26
Barcolana	14	12	8	1055: 903	24
Alabarda	14	11	3	1286:1121	22
Bor Radenska 14		8	6	1100:1044	16
Radiograf	14	8	6	998: 965	16
Libertas	14	8	6	1006:1038	16
Stella Azzurra 14		6	8	877: 910	12
Ferroviario	14	6	8	992:1041	12
Scoglietto	14	5	9	1106:1136	10
Casa del Frigo 14		5	9	1100:1177	10
Kontovel	14	S	9	933:1082	10
Polet	14	4 10		852: 888	8
CUS Trst	14	4	10	951:1068	8
Lav. Porto	14	3 11		1001:1175	6
PRIHODNJE KOLO Gaiardo - Sapa; Edera - Corindoni ; Dom - Polisontina ; Pom - Libertas casa del carrozziere.
NOGOMETNA C 2 LIGA
Gorizia doživela pravo katastrofo
Mantova — Gorizia 6:1 (4:0)
GORIZIA:	Hlede, G razzolo, Da
Dall, Lazaara, G riho, Antonutti, Bertom, Righini (Bacchetti), Peressotti, Del Neri, Diodicibus.
Nesrečna nedelja za Gorizio, ki je v Mantovi doživela katastrofo. Domačini, ki so prav med tednom zamenjali trenerja, so goste nadigrali v vseh elementih igre in jim nasuli kar šest zadetkov, kar je prav gotovo previsoka kazen za goriške nogometaše.
Naročnino: Mesečno 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ Številko 15.00 din. naročnina za zaseb mke mesečno 180.00. letno 1800.00 din, zo organizacij m pod|et|o mesečno 250,00, letno 2 500.00 din
Poétnl tekoči ročun zo ltoll|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro ročun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ono Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st , viš. 23 mm) 43000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20% IVA 18 ' Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecch) 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. .
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linij) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L ZTT in tiskaj ^ Trst
člen italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
7. februarja 1984
Festival v Sanremo med romantiko in velikimi denarnimi špekulacijami
SANREMO — AI Bario in Romina sta zmagovalca letošnjega popevkar skega festivala v Samemu, To najbrž vsi dobro vedo, predvsem tisti, ki so vztrajali pred televizijskimi ekrani t> soboto ponoči. Zmagala je nedolžna pesmica, ki ne izraža nič umetniškega, je pa kot nalašč za tiste, ki rabijo neobremenjene motivčke.
Letošnji že 34. festival je imel uspeh. To brez dvoma in kaže, da bo spet navrgel italijanski industriji plošč zlate čase. Poznavalci popevkarskega sveta namreč menijo, da je bila letošnja prireditev med najbolj uspelimi v zadnjih letih in nič ne de, če je bil Toto Cotugno razjarjen, ker ni zmagal in prav tako nič slabega, če je Patty Pravo prejela nagrado kritike. Festival je pridobil na verodostojnosti in ljudski glas je odredil zmagovalce, tudi če prihajajo v zvezi s tem na dan polemike o »kupljenih glaso-
vih« nekaterih hiš, ki proizvajajo plošče.
In vendar, koliko je festival pravzaprav stal? Občina je nakazala 280 milijonov, 90 milijonov je stal najem dvorane »Ariston«, 85 milijonov scena in povabljenci kar 200 milijonov. Ob tem pa se vzdiguje tudi »glas« pozi-
tivnega obračuna: v prodaji je bilo v treh dneh tisoč 200 vstopnic, katerih cena se je gibala od 35 do 100 tisoč lir, odvisno od dneva »poslušanja«. Pravijo pa, da za finale ni bilo moč najti vstopnice, tudi če so nekateri ponujali kar okrogel milijonček. Črna borza je pač povsod doma...
Kratek prikaz Andore
Dežela blagostanja
MADRID - Malo Andoro, ki leži med vzpetinami Pirenejev med Španijo in Francijo, imenujejo »čudno državo«. To je najbrž edina dežela na svetu, katere prebivalstvo sestavljajo večinoma tujci - prišleki. Statistike ob tem odkrivajo, da živi v državi samo 12 tisoč Andorcev na vsega skupaj 40 tisoč prebivalcev. »Brezcarinsko cesarstvo« je privabilo tujce...
V Andori nimajo niti enega pravega zapora in od tod vprašanje: kako to, da v -^brezcarinskem cesarstvu« ni lopovov in niti kriminalcev? A odgovor se glasi: daleč od tega. V državici je veliko kršiteljev zakonov, takoj potem ko andorsko sodišče izreče sodbo, ima obsojenec možnost, da »izbira« med francoskimi ali španskimi zapori, kjer bo prestal kazen.
Najbrž se ve, da vodita Andoro dva »vladarja«, in sicer španski in francoski. Govor je namreč o zanimivem dejstvu : francoskega predstavnika imenuje »vodja« pariške Elizejske palače, a španskega katoliški starešina iz avtonomne pokrajine Katalonije. In še nekaj: uradni jezik ni ne španski, niti francoski, temveč katalonski.
Andora je dežela izrazitega blagostanja, saj je osebni povprečni letni dohodek na prebivalca 8 tisoč 100 dolarjev, tako da ne vejo za besedo kriza; To je tudi država brez vojske, saj v Andori niti ne vedo, kdaj so se zadnjič vojskovali. Že stoletja so jo obšli vsi vojni viharji. A niti političnih strank ni, čeprav obstajata vlada in parlament, katerega imajo vsi pravico, da izvolijo. Skrbi sta samo dve: kako narediti, da bi iz trgovine in turizma iztržili čim več denarja. S tem v zvezi pa je treba dodati, da v deželi ni brezposelnih, še manj pa stavk. Najbrž zato bi številni ljudje hoteli, da zakurijo ognjišče v tej deželi...
Za zapahi krojač kamore
Neuspela avtomobilska reklama
NEAPELJ — Leteči oddelek neapeljske policije je aretiral 46-letnega Beni ta Romana, krojača nove organizirane kamore. Dolži ga, da je za bandite sešil več finančnih in karabinjerskih uniform. Preoblečeni k amoristi so v teh oblekah ropali in ubijali.
Krojača so aretirali 2. februarja letos v takoimenovanem trikotniku smrti, ki se razprostira med kraji Aversa, Galvano in Afragola.
Med preiskavo je policija izvedela, da je krojač prejel za vsako sešito uniformo po 600 tisoč lir. Naročil in plačal mu jih je 41-letni Gerardo Di Pietro, domneven kamorist, ki so ga aretirali lanskega junija.
V finančno uniformo preoblečeni kamoristi so ropali trgovce in industrijce, na avtomobilskih cestah so ustavljali tovornjake in jih kradli. Preoblečeni v uniformo pa so, med drugim, 30. maja lani ubili Michela D’Alise ja, predstavnika konkurenčne tolpe »nova družina«.
Policija je krojaču prišla na sled, ko je v grajskih razvalinah odkrila garderobo teh uniform.
STOCKHOLM —- Neki profesionalni zahodnonemški testni voznik je izgubil življenje, deset njegovih kolegov pa je bilo ranjenih v hudi prometni nesreči, do katere je prišlo pri Doroteji na severu Švedske.
Kolona 15 avtomobilov »mercedes - ben z« je v vrsti vozila po rahlo zasneženi cesti in kar naenkrat sta voznika prvih dveh avtov nepričakovano bronzala. Tretji avtomobil je šel s ceste, da bi se izognil trčenju, česar pa niso mogli preprečiti ostali. Šofer tretjega avtomobila, katerega imena še niso sporočili, je bil na mestu mrtev, ostali šoferji so bili bolj ali manj hudo ranjeni, osem mercedesov pa je bilo popolnoma uničenih.
Policija iz Doroteje je pojasnila, da nobeden izmed avtomobilov ni imel zimskih gum, kot je po zakonu predvideno. Kolona avtomobilov se je po osmih dneh vračala v Stuttgart, potem ko je nemška avtomobilska hiša skušala reklamizirati svoje proizvode na Švedskem.
Bombe pod posteljo
NAPOLI — Aretirali so 22-letno Concetto Loiacono, ženo enega izmed vodilnih Cutolovih pojdašev, sedaj zaprtega 22 letnega Michela Indolfija. Pod njeno posteljo so karabinjerji našli tri bombe, o katerih Concetta ni vedela povedati ne kdo jih je prinesel in ne komu so namenjene.
Karabinjerji, ki so Indolfija aretirali pred enim letom, sodijo, da ima ta skupina nove organizirane kamore na vesti vsaj osem umorov in veliko število ropov. Ubila je, med drugimi, tudi župana občine San Gennaro Vesuviano, odv. Francesca Giugliana, predstavnika PSI. Po mnenju preiskovalcev, so z najdenimi bombami kamoristi pripravljali nove atentate.
Beg morskih ptic
Morske ptice so našle zavetišče pred oljnim madežem v morju ob Normandiji na neki francoski plaži. A kljub temu jim grozi iztrebljenje (Telefoto AP)
Gore nevarne za srčne bolnike
CORTINA — Gore, ki so visoke nad 3 tisoč metrov, so za kardiopatike nevarne, medtem ko lahko gredo srčni bolniki mirne duše na sprehode na vzpetine do tisoč metrov. To zatrjuje specialist v kardiologiji prof. Olindo Fameli, ki je v tej zvezi pridobil veliko izkušenj v svetu in doma.
Če se kardiopatik, meni prof. Fameli, poda v gorske višine nad tisoč metri, bi se mu zdravstveno stanje lahko poslabšalo in bi ga morebiti prizadela pljučna angina, vrtoglavica in težko bi dihal. Krvni pritisk bi mu prekomerno narasel.
Gore pa seveda blagodejno vplivajo. Predvsem na tiste, ki so imeli infarkt, a so popolnoma ozdraveli: ti naj kar gredo v hribe
Z izvijačem ubil ženo in ranil otroka
PALERMO — Državni pravdnik Dino Cerami je za zidarja Francesca Scimoneja, obtoženega, da je z izvijačem ubil svojo komaj 18-letno ženo Letizio Covello in tako ranil osemletnega sina Salvatore, da .je oslepil-na procesu, ki je v teku v Palermu, zahteval dosmrtno ječo.
Zlačin je Scimene izvršil 21. januarja v svojem stanovanju v kraju Carini, kakšnih 20 km od Palerma. Mm rilca so karabinjerji izsledili nekaj ur po umoru.	-
Otroka je ubijalec nehote ranil. M ep obrambo ga je mati pritiskala k sebi. Med sodno preiskavo je Scimone dejal, da so ga k izpovedi prisilili karabinjerji. Zaradi te izjave so ga obtožili blatenja.
vŽdMrHerceg Desperado Joaquin Muriella (13.)
Berlinski zid ni več
neprehoden kot nekoč
BERLIN — Svojčas je Lenin dokazoval, da mora imeti Sovjetska zveza razvite odnose z evropskim zahodom, ker bo od tam prejemala izkušnje pri organizaciji sodobne proizvodnje. Posebno se je Lenin ogreval za stike z Nemčijo, odnosno s takratnim Berlinom rekoč: »Kar ima Berlin ima tudi Nemčija in cela Evropa.« •
čeprav se je skozi desetletja položaj bistveno izpremenil, je zaradi koristi, ki jih je Lenin omenjal, tudi v sedanji Nemški demokratični republi ki zelo živa želja po sodelovanju z Zvezno republiko Nemčijo. V zadnjih tednih je bilo namreč v NDR več za nimivih vzhodno - zahodnih evropskih srečanj, na katerih je NDR pokazala, da- v okviru danih možnosti gre dalje od deklaracij o dobri volji in je pripravljena stike razvijati ne samo z ZR Nemčijo, stike, ki že nekaj let sem vedno bolj cvetejo, ampak tudi z ZDA, dasiravno jih pogosto napadajo.
Vzhodna Nemčija se odpira tudi do drugih zahodnoevropskih držav. Po obisku francoskega zunanjega ministra tn obisku berlinskih funkcionarjev v Franciji sta se obe strani dogovorili za gospodarsko, tehnološko in kulturno sodelovanje, Na podlagi dvo-
stranskega dogovora so Francozi Berlinu odprli ogromen kulturni cfjj' ter z razstavnim prostorom, knji7” carni, prostori za učenje francosk^p. jezika, čitalnicami s francoskim dnevniki in revijami. Francoska prva zahodna država, ki je odprlo DR Nemčiji takšno središče, po ko* rem so Nemci zaradi zaprte polit*** oblasti čutili veliko potrebo.	«,
Ker tudi čas stori svoje, je na t četrtinah DR Nemčije mogoče tri zahodnonemške televizije in P°sl šati kakšnih deset radijskih posto]-Med bivanjem kanadskega Prernt~' ja je predsednik nemške vlade Pr'-dii več mirovnih zborovanj, da bi e speval k mednarodni pomiritvi-prav pripadata državi različnima koma, sta dejala državnika, se državi zavzemata za dialog med v*, dom in zahodom in za večanje m sebojnega zaupanja.	. l/to7ni
Berlinski zid s takšnimi postaja bolj propusten. Če se :x0 Nemčija ne bi odločila za Pru.zn~ua. politiko, bi tistih šest njenih drza ^ nov, ki so se zatekli po azil v a ško ambasado, in onih 12 njenoi y žavljanom, ki so zavetišče iško ambasadi ZR Nemčije, ne oaš zahod, ampak v zapor.