KNJIŽNICA IVANA namesto uvoda Prestopimo lahko optimistično! Nič ne bom ovinkaril: ob koncu leta si lahko mirno pogledamo v oči in stisnemo roke! Vsi zaposleni v kmetijskem kombinatu Ptuj; kar dobro smo delali. Se bolj samozavestni moramo biti, ker bi lahko bile razmere ob koncu leta povsem drugačne, če ne bi bili uspešno obšli mnogih težav in pasti, ki so nam bile nastavljene. Dveh dosežkov letošnjega leta pa le ne bi smeli pozabiti. Prvi je poslovanje, ki smo ga obdržali na lanski ravni in ga za nameček še celo nekoliko povečali, drugi dosežek pa je, da nismo delali zastonj. Plače smo zaposleni vendarle dobivali redno in še v okvirih kolektivne pogodbe so bile vse leto. Da bi si plačilo za opravljeno delo vsakdo želel še nekoliko odebeliti, je povsem človeška želja, in da ni najbrž nihče brezmejno zadovoljen, je pač odraz časa. A mi vsaj imamo tisto, kar smo si zaslužili in kar nam pripada. Tega ob koncu leta ne bi smeli pozabiti še posebej zato, ker mnogi delavci pri nas delajo prav tako vestno in pošteno, a se jim to v žepih sploh ne pozna. Mejo med starim in novim letom zaradi tega lahko prestopimo optimistično. Mnoge stare obveznosti do kombinatovih upnikov smo v tem letu uspeli urediti. Zelo intenzivno smo pripravljali lastninski program kombinata. Zaposleni bomo nesporno postali solastniki; v lastninske deleže bomo pretopili deponirane certifikate in tiste pretekle zaostanke, ko plače niso dohajale kolektivne pogodbe. Že v naslednji Naši poti pa bo celotno lastninjenje razgrnjeno na vašo mizo. O perspektivah se bomo pogovarjali v novem letu. Sebi in ostalim solastnikom podjetja bomo morali položiti račune in pokazati pot, po kateri nas ne bo strah in ne sram hoditi. Še nas čaka delo! Vsem želim zdravje in srečo, moči za življenje in delo, ponosa in občutka, kdo v resnici smo, in znanja, da to tudi vedno znova dokazujemo! Glavni direktor Alojz Erlač aktualno Tovarna močnih krmil Draženci Tovarna močnih krmil v Dražencih je eden od stebrov kmetijskega kombinata, ki podpira živinorejsko proizvodnjo že skoraj polna tri desetletja. Zdaj tečejo v kombinatu in tovarni še zadnje priprave na veliko novost Tovarna močnih krmil v Dražencih je eden od kombinatovih stebrov, ki podpira Živinorejsko proizvodnjo že skoraj polna tri desetletja. Prav zdaj se pripravlja na popolno avtomatizacijo proizvodnje krmil. Pred 29-imi leti je kombinat začel graditi prve silose, ki so bili zametki današnje tovarne. Ob silosih smo leta 1970 začeli za prašičjo farmo proizvajati krmila in že leto pozneje smo spoznali, da zmoremo več, kot lahko porabijo na farmi. Proizvodnja in prodaja krmil sta hitro rasli: če smo leta 1970 proizvedli le 6 tisoč ton, smo že 1981 32 tisoč ton krmil. Vmes pa smo morali odstranjevati ozka grla - leta 1972 so stale prve sušilnice, leta 1986 pa še dodatne, tako da sedanji štirje agregati lahko posušijo tisoč ali nekaj ton več pšenice v enem dnevu ali po 650 ton koruze. Sušenje tako ni več ozko grlo. Zato pa je bilo treba misliti na novo tovarno, ki smo jo zgradili 1981. leta skupaj s silosi za 10 tisoč ton. Že naslednje leto je tovarna proizvedla 50 tisoč ton krmil, polovico tega za potrebe kombinata. Leta 1990 je za 10 tisoč ton preskočila svoje zmogljivosti in takratnih 60 tisoč ton krmil je njen dosedanji rekord. Letos bo predvidoma poslala na farme in na trg 45 tisoč ton močnih krmil. Danes je v tovarni 48 zaposlenih. Ne morejo pa se pohvaliti, da delajo v najsodobnejši tovarni, tako kot so leta 1981, ko so prvi v Sloveniji spremljali svojo proizvodnjo z računalnikom. V resnici je šlo za polavtomatizirano proizvodnjo, ki je ostala do danes. Toda če bi zdaj računalnik odpovedal, bi tovarna morala __ obstati, kar bi pomenilo pravo katastrofo. Direktor tovarne Franc Ivančič zato poudarja, daje posodobitev neizbežna in nanjo so se temeljito pripravili. Tovarna močnih krmil v Dražencih je tretja ali četrta naj večja v Sloveniji. Prva je po proizvedenih količinah Perutnina Ptuj, za njo je Emona Ljubljana, potem pa se naša in tista iz Pivke menjujeta na tretjem in četrtem mestu. Vse slovenske tovarne letno proizvedejo kakšnih 450 tisoč ton krmil. Najsodobnejšo proizvodnjo ima sedaj Perutnina, toda že prihodnje leto bo najmodernejša naša tovarna v Dražencih. Franc Ivančič, direktor Tovarne močnih krmil Sicer pa je Tovarna močnih krmil Draženci že nekajkrat prednjačila. Prva je uvedla polavtomatizirano proizvodnjo, potem je imela prva stroj za peletiranje krmil (zdaj ima dva, ki zmoreta po 30 ton na uro); leta 1987 je prva kupila proizvodno linijo za ribjo hrano in bila edini proizvajalec v bivši državi; pred dvema letoma je v Italiji kupila robota (edinega takšnega v Sloveniji), ki krmila tehta, pakira, zapira, opremlja s podatki in zlaga na palete. Samo z njim lahko na trg pošilja krmila, aktualno pakirana v manjše vreče od 10 do 40 kilogramov, in tako zadovolji povpraševanje na trgu. Ker zdaj v tovarni delajo že okrog 90 vrst različnih krmil za vse vrste živali razen psov, mačk in ptic, je takšno proizvodnjo treba strokovno in tehnološko spremljati. Kako pomembno je pri tem znanje, pojasnjuje podatek, da lahko z boljšimi krmili za prašiče, s katerimi bi se konverzija popravila le za en sam samcat gram, prihranijo le na Farmi prašičev Draženci letno okroglih 9 milijonov tolarjev. Zato so strokovnjaki in oprema v tej tovarni tako pomembni. Komandni pult, ki bo šel v zgodovino Popolna avtomatizacija tovarne močnih krmil bo pomenila: - računalniško spremljanje surovin, spremljanje njihove cene z vgrajenim programom, kolikšna cena za posamezno surovino še prinaša zaslužek, - popolnoma avtomatizirano proizvodnjo, doziranje surovin, recepture za krmo, pregled nad sleherno proizvodno operacijo, - nadziranje skladišča in zalog, - evidenco ekspedita, prometa. Poleg omenjene prve faze pa bo treba v tovarni zamenjati še nekaj strojne opreme in posodobiti laboratorij. Tako bo treba v tovarno vložiti okrog 1,3 milijone mark, da bo spet stala na vrhu spiska slovenskih tovarn močnih krmil po svoji opremljenosti. To pa ji bo omogočilo tudi uvajanje novih tehnoloških spoznanj - od hidro-termične obdelave žitaric do dodatne toplotne obdelave krmil za farme. Tovarna močnih krmil je pripravila posebno študijo, kako bi proizvodnjo popolnoma avtomatizirali in kako bi jo tudi v celoti nadzirali. Ko bo naloga posodabljanja v celoti opravljena, se bo tovarna krmil začela pripravljati na osvajanje standarda ISO 9001, ki bi ji prinesel še trdnejšo prihodnost in obstoj. poslovne novice KK Ptuj ■+ Kmetje nezakonito na naših njivah V drugi polovici aprila letos nam je devet kmetov iz Levanjc nezakonito preoralo 32-hektarski kompleks v Levanjcih. Vložili smo tožbo za motenje posesti in zahtevek za začasno odredbo, s katero bi kmetom prepovedali nadalnjo obdelovanje zemlje, ki jo imamo v najemu od slovenskega zemljiškega sklada. Najprej je okrožno sodišče na Ptuju zahtevo zavrnilo, potem pa je Višje sodišče ta sklep razveljavilo. V začetku decembra so tako kmetje iz Levanjcev dobili s sodišča začasno odredbo, da na kombinatovo zemljo več ne smejo, povrniti nam morajo sodne stroške, tožba za povzročeno škodo pa še ni zaključena. Julija so z enako samovoljo prišli na naše njive kmetje iz Dragonje vasi. Tudi proti njih teče postopek na sodišču. Po prvi začasni odredbi pa pričakujemo, da bodo naše zahteve v tem primeru prej rešene. Levanjski kmetje so medtem sporočili, da se na začasno odredbo ne bodo pritožili in da bodo tudi vsa ostala sporna vprašanja reševali z nami sporazumno. Medijsko zanimiv kombinat Kmetijski kombinat Ptuj je bil v šestih mesecih -med 1. junijem in 1. decembrom - pogosto zanimanje slovenskih novinarjev. V tem času so v časopisih objavili o našem podjetju 247 člankov (po velikosti kar 97.500 kvadratnih centimetrov), radijske postaje (razen Ptuja) in televizija pa so o KK Ptuj govorili v 46 prispevkih, ki so skupaj trajali več kot uro in pol. Slovenske medije za nas analizira Press clipping iz Maribora. Vinska letina V kombinatovi vinski kleti smo z letošnjo letino zadovoljni. Naša kletje edina med vsemi slovenskimi letos dobila načrtovane količine grozdja, bilo gaje le 6 odstotkov manj kot lani. Stisnili so 2,550.000 kg grozdja ali 255 vagonov. Preko kmetijske zadruge Ptuj smo ga odkupili 40 vagonov, kar je 17 vagonov manj kot lani. Naši kooperanti pa so letos v klet pripeljali toliko grozdja kot lani. Posebej pohvalno je, daje povprečna rodnost trsa ostala na dveh kilogramih grozdja. Kakovostno pa je letošnja letina povprečna, tako da smo lahko tudi s tem zadovoljni. Iz naše vinske kleti pa smo že do konca novembra prodali toliko vina, kot smo načrtovali za celo leto. Tudi zaradi tega bomo že sredi decembra začeli grozdje tudi odplačevati. Najprej bodo vinogradniki dobili tretjino informativne cene (povprečna za kg belega grozdja je 91 SIT, po končnem obračunu pa pričakujemo okrog 105 SIT za kg). Kooperacija se je prijela S kooperantskimi pogodbami zdaj že obdelujemo okrog 90 odstotkov naših nekdanjih vinogradov. Med 75 kooperanti je 60 naših nekdanjih delavcev, petnajst pa jih je gorice najelo, čeprav niso bili prej zaposleni v kombinatu. Še vedno pa sami pogodbeno obdelujemo kakšnih 60 tisoč trsov in tudi za te smo zainteresirani, da bi jih oddali kooperantom. Za naš model kooperacije pa se zdaj zanimajo nekatere druge vinogradniške organizacije, saj jim je ekonomika dokazala, da njihov sedanji način obdelovanja vinogradov povzroča previsoke stroške. Zanimanje je še toliko večje, ker naši ekonomsko ugodni rezultati pri kooperantih kažejo, da smo postavili dober sistem. Sicer pa ga stalno temeljito spremljamo in letos smo z dvema najemnikoma zaradi neizpolnjevanja strokovnih napotkov že prekinili pogodbi in vinograde oddali v najem drugima vinogradnikoma. Kmetijska letina ni bila ^ bleščeča V Termah čedalje bolj živahno Nekaj nad 160 zaposlenih v Kmetijstvu KK d.o.o. z letošnjo letino ne more biti zadovoljnih. Pridelek sladkorne pese in merkantilne ali tržne pšenice nista dosegla letošnjega plana. Pšenice je bilo 5.900 ton, načrti pa so spodleteli predvsem v Pesniški dolini, kjer je nekaj sto hektarov posevka prizadela prevelika vlaga. Bistveno boljši so bili rezultati pri semenski pšenici, te je bilo za 2.300 ton. Pridelanih 13.500 ton koruze pa je toliko, kot so načrtovali; od teh jih je 7.340 ton romalo v Tovarno močnih krmil. Sladkorna pesa je letos rasla tudi na njivah, ki zanjo niso najbolj ugodne. Pridelanih 22.300 ton je manj od načrtovanega. Hmelja pa je bilo nekaj nad pričakovanimi količinami - nekaj več kot 265 ton. Terme Ptuj je do konca letošnjega novembra obiskalo več gostov, kot so jih pričakovali ob začetku leta. V enajstih mesecih so našteli v bungalovih 7.259 prenočitev, v apartmajih pa 16.737, nadaljnih 13.838 pa še v avtocampu. V letnem kopališču je uživalo 58.878 ljudi, od tega 38 tisoč odraslih; pokrito kopališče pa se do konca novembra lahko pohvali z nekaj manj kot sto tisoč obiski. Naša pot je leta 1975 pisala: a®'Tm ^ Y v*'- v* v* ^ v# L v: GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU naša p! J ■ii lil iiP" ■1 ■I f LETO II. JANUAR 1975 ŠTEVILKA 1 DOPOLNITVE IN SPREMEMBE ZA SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ZDRUŽITVI v SOZD V novoletni številki »Naše po- to za nekatere, ne pa tudi za vse. Vendar glede služb le nekaj be - r službe in so ‘ "* *— moramo, predf*1' okovne službe o služb-' organizacije —---------------------------stro’ . er pa teh ni A K T L) A L N I RAZGOVOR SOZD KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU Dosedanji uspehi, na^’ ^ načrti in no' . , okovne službe organizacije 'er pa teh ni anskem letu tudi primerne službe ie naloge ‘ormira- ravni tavlja načrti in ^ V prejšnji Številki NAŠE POTI smo napovedali širši sestavek o dosedanjih uspehih in nadaljnjih načrtih ter nalogah sestavljene organizacije združenega dela Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju. Da bi dobili čimveč mnenj in podatkov za čimbolj aktualen sestavek, smo zaprosili najbolj odgovorne predstavnike samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, vodstev delovnih organizacij in na osnovi njihovih odgovorov objavljamo ta sestavek. Na vnaprej postavljena vprašanja so odgovorili: dr. Cvetko Doplihar, v. d. generalni direktor SOZD KPK; dr. Štefan Bauman, direktor Agrokombinata Maribor, Stane Vizovišek, sekretar «va«-> VIT CrVTn. Stane VIZOVIŠEK- vesticijah v pr^‘ ter enotne- a. ,0MtV da je pokaza. la in srt najbolj pt reje, mesnt proizvodov. 0\C/D (D >cx> &, -C o •n >u _ >C/3 a: & - ^5 m ps N ■a QO vi > O u c n J N C U 3 'E # z ^ C a3 'h M