SHlf- Natis 12.000. Šiajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev Uredništvo in upravitelj s (v o v Ptuju v gledališkem poslopju. ----— Šiajerc izhaja vsaki drugi petek. datiran z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo do- tifin« Številke vposl&U. - Posamezua številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K *1.20. Pri od jemanju vefi ko 10 Številk primeren rabat. Cona za oznanila za: 1 stran K S2.—, '/« st»ni K IS.— ',* strani K 8.~, >/B strani K -L -\lf strani K 2.—, >/,. sireni K. 1 — Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena. Štev. 26. 7 Ptuju v nedeljo dne 29. decembra 1901. II letnik. Cenjenim naročnikom »Štajerca". Vse tiste naročnike, kateri so nam naročnino za tekoče leto še dolžni, ulj ud no prosimo, da nam naročnino še v tem mesecu plačajo, da nam ho mogoče ob novem letu ! račune redno skleniti. Sveti božični prazniki! Ko je Bog v svoji neskončni dobroti j našega Zveličarja poslal na zemljo nas od- \ rešit, pustil je svojemu edinorojeneiuu Sinu j luč sveta zagledati v bornem hlevu in pri- j prosti kmetje, pastirji, bili so prvi, ki jim j Pred pol letom sem bil še tak, „Stajerc" pa je še zmiraj ednak. Hodil v Šolo, res sem malo, To Vam tudi je prav znano. Zato pa ne morem tol'ko znat1 Kakor kakšni debeljak. — To Vam bom najpred povedo, Ker sem „ Štajerca" jaz klejo. Sem čez njega se jezil In tud' lažnjivo govoril. Morem, dragi „Štajerc", Te Odpuščenja prosit le, Žal za vsako mi je besedo, Katero sem čez Te povedo. Zdaj pa, ker jaz »Štajerca" Pol leta 'mam narocen'ga Sprevidel sem, vse to je prav, Kar „Štajerc" nam na znanje da. Ker se Ti boriš za kmeta, Lepo podučuješ ga, Vse prav lepo mu razjasniš, Očetovsko tud' zanj skrbiš. je sreča bila podeljena svojega Odrešcnika moliti. Ena beseda Vsemogočnega bi zadostovala. da bi se bila zibelka Sina božjega postavila v palačo in da bi bila obdana z vsem veličanstv tega sveta. Bog pa je dal prednost hlevu in poklical po glasu angeljakjsi-beli—jaslicam svojega Sina uboge kmete-pastirje, ker ve, da ima kmet izmed vseh stanovom najponižnejse srce, najzmernejše smisli, najtežje dolžnosti in najzvestejšo vero. In tako kakor je bilo pred 2000 leti, je tudi še danes. Tudi danes še je kmet najzvestejši sin naše svete cerkve, danes še je kmečki stan najzmernejši izmed vseh stanov in danes še je kmet prevrl in pre- Željim ti toraj tisoč sreč, Tisoč blag'rov in še več, Naj ti bo v korist in srečo, To, prihodnje — novo leto. Vam naročnikom nŠtajerca", Za novo leto želim z srca, Pečenko mastno, klobasico, Vince zraven in potvico. Še nekaj bom Vam zdaj povedo Kateri bo čez to kaj klejo. Spoznal nie bo, kaj sem za'n ptič, Ker nimam perja čisto nič. S. Rešetar Frone. Saj pravim, dan današnji svet je čisto narobi! Modri ljudje iznajdejo vsakojake čudne reči, samo tega, kar bi se meni najbolj dopadlo, tega pa nihče skupaj ne spravi. Jaz mislim namreč, da bi bil zelo potreben mlin v katerega bi devali zdelane in od lenobe smrdeče Fihposove „device", da bi se v njem malo premlele ter potem skozi sito padle kot lepe deklice. Raca na vodi, to bi bilo nekaj pametnega in pošten, da bi laži in sleparije svojih sovražnikov pravočasno pregledal. Danes ne bodemo tožili o trplenju iu skrbeh kmečkega stanu, ampak hočemo vpričo svetih jaslic kot pošteni prijatelji kmečkega stanu, hvaliti Boga, da je On kmečki stan, katerega vsi drugi stanovi zaničujejo, tako visoko pri rojstvu našega Odrešenika počastil. In mi hočemo hvaliti Boga, da je On kmečki stan tako vrlega ohranil skoz dva tisoč let. Ni brez vzroka rekel naš Zveličar: Blagor tistim, ki so Čistega srca, blagor mirnim i. t. d.; resnično, te besede so najlepše plačilo in najboljše upanje za ubogi kmečki stan v našem težavnem času. Onim pa, kateri našo sveto vero zlorabljajo, ki pod njenim zagrinjalom lažejo, ščuvajo in sovraštvo povzročujejo in s tem ljudska srca zastrupljejo, tem danes ne bodemo rekli žal besede, ampak jim samo zakličemo besede Kristusove: ,.Jaz pa vam rečem, da vsak, kdor se jezi nad svojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa svojemu bratu reče hudobnež, bo kriv zbora; kdor pa reče brezbožneš, bo kriv peklenskega ognja!'* (Glej evangelij sv. Matevža V. pogl.) Sedaj pa voščimo vsem prijateljem prav vesele praznike in božji blagoslov. „Štajerc." koristnega; ljubemu Bogu bi se ne bilo treba več mnogo jeziti, ker bi ne bilo toliko ljudij, ki ga zmiraj žalijo; svet bi bil rešen največih klepetulj in obrekovaik ; naši fantje bi lažji dobili neveste; na zemlji bi zmanjkalo ljudij, katerim le dobre jedi dišijo, pošteno delo pa ne, in ti, dragi Štajerc, bi se iznebil najbolj lažnjivih in hinavskih sovražnikov. Žalibog so ljudje zdaj še premalo brihtni, da bi iznašli takšen stroj. Do časa, da se to zgodi, bi bil jaz tudi zadovoljen s ključavnico, s katero bi se dala zapirati raznim dolgojezičnežem njihova zamazana usta. „Zakaj pa je ta na čenče tako jezen?" se zdaj gotovo oglasi marsikateri bralec. Seveda, vi se že morete smejati na topli peči, kjer trgate okusne klobase in pijete dobro vince, jaz sem pa lahko razdražen. Le pomislite, božji ljudje, kako sem vas zadnjič, ko sem vam pisal od mojega prijatelja, prosil, da mu ne smete nič povedati! V mrzli sobi sem moral sedeti in v pozni noči sem pisal — a brez vinca in klobas — zdaj pa se najde brblja, ki gre vse Janezu pravit! Da bi je zlodej — le nikoli v peklu ne videl! Pred par dnevi sem šel v Maribor na sejem čakat in prosit strica, da bi mi posodil za pol leta 25 goldinarjev. Toliko mi sicer ni hotel dati, a zato sem Vojna v Južni Afriki. Kakor vse kaže, bode vendar kmalu konec strašne vojne med Buri in Angleži, ve se pa sicer prav za gotovo tudi ne, ker nektera sporočila pravijo. da so se vse evropske vlade zavzele da posredujejo za mir in da je burski predsednik Kriiger ponudil Angliji okraj Whibvaterrand, kjer so zlati rudokopi, ako priznajo Angleži Burom neodvisnost, druga sporočila pa pravijo da Angleška ne odneha in da hoče Bure do zadnjega moža pobiti, ako se ti prostovojno ne podajo. Od burske strani pa se ob enem poroča da je izdal burski vodja Kruitzinnger novo proklamacijo, v kateri pravi, da so novembra meseca leta 1899. anektirani okraji v Kaplandiji še vedno v burski posesti, in da ne sme noben prebivalec v teh okrajih prodati Angležem živil ali konj ter jih ne sme informirati o gibanju ISurov, sicer se kaznujejo s konfiskacijo imetka ali s smrtjo. Potemtakem se čuti Kiuiizinger še vedno gospodarja v Kapludiji. Angleži iščejo sedaj po zunanjih kolonijah novih čet, kajti doma so pomeli že vse na bojišče. Iz Nove Seelan-dije dospe 1000 mož. Tudi druge kolonije bodo morale poslati svoje vojake. Uradno se poroča, da je v koncetiacijskih taboriščih v oktobru umrlo 31 6 oseb, v novembru pa 2807. Od junija do novembra je umrlo 12.441 oseb, med temi 10.113 otrok. V taboriščih pa je še danes 117.9**4 oseb. Iz Londona poročajo: da je operacija Bruce Ha-miltona in Mackenzieja, ki sta 13. t. m. pri Wit-krannsu z vspehom naskočila taborišče Piet Viljoensa, začetek velikih kombiniranih operacij proti Bothi. Kitchener hočo torej iznova sam ujeti in pobiti Bo- dobil 25 kron na nebeške obresti in za večne čase. Ko sem se lepo zahvalil, šel sem iskat svojega starega znanca. Žalostno je sedel pri svojih rešetih in na moj pozdrav mi je odzdravil tako-le: Lejpe stvari sem zvedeu od vas! Tako dougo srna si že bila dobra, in ravno prej mi je povedala Benkova Jula, tista katera pozna vse božje pote, da ste me v nŠtarca" dal. Pa temu Froncu verjamete, ki druzega ni vrejden, kakor da bi ga za štrik obejsiu." Tolažil sem ga, kolikor sem mogel, Povedal sem mu, da nisem od njega nič slabega pisal in obljubil, da bom zdaj Fronca tako zdelal, da se mu bodejo Še krave smijale. To je pomagalo in bila sma si zopet dobra. Ker ni bilo več kupcev, pobral je Janez svojo robo in šla sva se v krčmo gret. Menila sva se celo popoldne le o Froncu in njegovih lumparijah. Skoda, da imam tako slabo glavo! Lahko bi vam napisal celo knjigo, če bi si bil mogel vse zapomniti. No, ker že ni drugače, pa bodite zadovoljni s sledečimi vrsticami. 1. Kako je Fronc ribo pekel. Enkrat je v Trstu svojo robo hitro prodal. Imel je tedaj dosti časa ogledati si mesto in kupiti kaj dobrega za pot. Hodil je po cestah zijal ljudi in v — a thove čete. Buri so baje večinoma zgnani v jugovshodni kot Traansvala, odkoder se ne morejo ganiti, ker so obdani s stražami v block-hišah. Vsa pozornost Angležev je osredotočena sedaj na to ozemlje, katero meje proti vshodu Swaziland, proti jugu natalska železnica in aryheidska linija block-hiš, proti severju pa proga v Delagoo in proti zahodu hcidelberška block-hauslinija. V tem okraju se torej začne velika gonja proti Bothi, ki je bil baje pri Luneburgu v levo nogo ustreljen in nevarno ranjen. Angleži bi ga bili ujeli ako bi se ne bil baje skril v grmovje. Kje je sedaj, pa baje še njogovi ljudje'ne vedo (V!). V tistem, za Botho nesrečnem boju so ujeli Angleži baje 80 Burov. Pri Heilbronu pa so konjeniki polkovnika Rerniagtona in Wilsena ujeli 22 Burov. V severnem Transvaalu sta Colenbranders in Dawk ins ujela burskega vodjo Badenhorstja, njegova dva pobočnika in podpoveljnika Laroseja, 10 mož in Bothovega pobočnika Devosa, ki je poslan iz ErmeJa po konje. Tako poročajo angleški listi zopet več manjših vspehov v tolažbo potrtih in vojne sitih rojakov. Telegram iz Londona z dne 18. decembra pravi, da je Angležki vodja telegrafiral domov, da se je oddelek generala Frencha pri Hanover Roodu spoprijel z Buri. V tem boju je bil burski vedja Kruitzinger ranjen in ujet. Tudi se poroča, da je polkovnik Sprice porazil Bure pri Patriotenslippu. Razne stvari. Ugodno se proda. Na to oznanilu v današnjem listu opozarjamo naše bralce. Ker se to posestvo z opekarno in pristavo da v resnici ugodno kupiti, priporočamo tedaj ta nakup interesentom najtopleje, velika okna, v katerih imajo trgovci izloženo svoje blago in na zadnje je še prišel na trg, kjer prodajajo ribe. Nikoli še ni jedel ribjega mesa, zato si je kupil lepo ribo in vprašal, kako se pripravi. Ribič mu odgovori: „Treba ji je malo ognja pokazati, pa je dobra." Domov bi bil prišel lahko še pri svetlem, ako bi bil malo manj pobožen; ker pa je bila njegova pobožnost zelo velika, se ni mogel izogibati tistih hiš, pri katerih je nad vratmi „nebeški" prst, ki vabi trudne popotnike v sobo, k usmiljeni materi krčmarici. V veseli družbi mine čas po bliskovo, in vsled tega se je Fronc po noči zibal v temnem gozdu proti Ribnici. Cela cesta ga je bila polna, kajti zdaj gaje zavleklo belo vino na desno, zdaj ga je zopet potegnila Črnina na levo. Ker je celo popoldne le pil, lotil se ga je hud glad. Nekaj Časa je nevoljno prenašal želodčeve prošnje, potem pa se je venderle spomnil na ribo in jo privlekel iz aržeta. Mislil jo je hitro na suhi praproti speči, pa — gromska potica! — izgubil je vse žve-pljenke. Žalosten je nadaljeval svojo trnjevo pot. Kar se pri cesti nekaj močno zasveti. Radovedni mesec je pogledal skozi veje, kdo kolovrati ob tako poznej uri po tihem gozdu, in njegov široki obraz se je videl v mlaki. A Fronc je mislil, da je to ogenj, To posestvo je jako pripravno za živinorejo, žrebeta-rejo, kakor tudi za mlekarstvo in opekarstvo v večjem obsegu. Za Špeharje. S tem se našim špeharjem naznanja, da jim je dovoljeno slanino (špeh) in meso vsaki petek na trg v Ptuj pripeljati in da ni res, če kdo reče, da bodejo špeharji kaznovani če svoje blago postavijo na trg. Gospod deželni odbornik Robič. »Fihpos« se hudo jezi, ker smo mi pridnega RobiČa kmetom kot takega pokazali, kakor je v resnici, kot človeka ki »Proč od Gradca« vpije, ali on vozi pa se vsaki teden v Gradec, ker dobi od dežele vsako leto 3000 goldinarjev. Človeka, ki si pusti svoj vinograd obdelovati od dežele in ki kmetom vedno javče, da dežela za ubogega slovenskega kmeta nič ne stori, predrzne se »Fihpos« še zagovarjati. Vsekakor stori dežela za slovenskega kmeta premalo, ali za g. Robiča pa stori še preveč. Ako pa »Fihpos« pravi, priden Robič, dal je svoj vinograd brezplačno, ker nikdo drugi ni hotel na 6 let vinograda prepustiti, moramo tukaj mi vse oboge kmete vprašati, tiste — kmete ki imajo vinograde uničene — ako bi kateri teh zemljišča na 6 let ne dal sem, ako bi ga potem po 6 letih lepo nasajenega in lepe dohodke nosečega zopet nazaj dobil! Oralo ušivega vinograda velja danes 100 gld. in še manj, novo zasajeni vinograd pa je v 6 letih vreden 800 gld. Kteri kmet bi si ne hotel iz 100 gld. pa 800 gld. narediti, brez dela in brez stroškov?! »Fihpos« navaja tudi celo Število Ijudij, ki so plačani od dežele in jim dežela vinograde obdeluje. Bravo! to pa niso nikaki slovenski deželni poslanci, nikaki zastopniki kmetov in oni tudi ne vpijejo »Proč od Gradca«! Najpriprostejši kmet mora uvideti, da gosp. katerega so drvarji pustili. Z veseljem je zgrabil ribo za rep in jo molel proti svetlemu kraju, rekoč: „Riba v-viš agn (ogenj), v-viš agn!" Toda naenkrat se mu zmuzne polzka žival iz roke in pade v mlako. On seže hitro za njo in res zgrabi neko tudi polzko stvar, ki pa je zelo migala, namreč kroto, jo nese proti ustam in reče: „Kaj se bošle branila? Misliš krota, da ne vem. da si pečena! (Konec prihodujič.) Kaj je farovžki trobentač Fihposa učil. Zunaj je brila snežena burja. Sneg je gosto na-letaval in mrzel krivec je divjal po zraku. Zanje taval je s snegom jame, pota in hoste ter ga metal ljudem v obraz in za vrat, Kdor je pil p rim oran, v tem hudem času prezebati na ulici, stiskal je močno svoj plašč. A gorje oni veliki množici, kateri primanjkuje tople obleke. Živali so zbežale pred mrzlo buijo. Še celo znani postopač, tatinski vrabec, je zapustil cesto ter si v konjskem hlevu poiskal toplega prenočišča. Tedaj je sedel v dobro zakurjeni sobi na mehkem divanu (zori) stari farovžki trobentač kateremu drugače tudi Fihposov oče pravimo. RobiČ kmetom samo »komedijo spila«, kajti gg. v Gradci bi mu gotovo ne dajali denarjev in mu vinograd zastonj obdelovali, ko bi ne bil on njihov prijatelj. Izpred celjskega porotnega sodišča. Dne 14 m 10, decembra vršila se je pred celjskim porotnim sodiščem obravnava proti celi družbi ponarejalcev de-denarja. Obtoženi so bili: TGletni Ivan Drenek, pleskar, doma iz Mekin pri Kamniku, ki je bil zaradi ponarejanja denarja že trikrat kaznovan, potem 621etni Jos. Cnrhalek, 2 (Jletni Fran Curhalek, GOletna Marija Curhalek, 37letna Josipina Cnrhalek in 211etna Urša Curhalek, vsi iz Mosteca pri Brežicah. Ta družba se je že od !eta li>00 bavila z izdelovanjem ponarejenega denarja. Delali so v kleti, v vinogradu Josipa Cur-haleka, a potrebno orodje so kupili deloma v Brežicah, deloma v Zagrebu. Ženske so stale na straži in skrbele za hrano. Od letošnjega poletja so imeli delavnico na posestvu Nikolaja Radamoviča, ki leži deloma na Hrvatskem, deloma na Kranjskem. Tej družbi so prišli 25. avgusta t. 1. na sled. Ta dan je neki Franc Medoij v Krškem izdal ponarejen desetak, v Brežicah pa je Josipina Curhalek poskusila zamenjati ponarejen desetak pri kujigotržcu Umeku. Temu se je zdel desetak sumljiv. Josipina Curhalek je rekla, da ga je dobila od nekega hrvatskega kupčevalca s prašiči ter odšla. Šla je potem z bratom in svakinjo v Matheisovo trgovino, tam nakupila raznega blaga in zopet plačala s ponarejenim desetakom. Pomočnik je imel ravno tedaj toliko opravila, da bankovca ni mogel natančno poglegati; sprejel ga je, iz previdnosti pa pa ga zaznamoval. Pozneje se je izkazalo, da je bankovec ponarejen. Stvar se je ovadila sodišču, ki je odredilo hišno preiskavo, katera pa ni imela uspeha, Njegovo plesnjivo telo pokrivala je svila in drago sukno. Debeli obraz se mu je svetil, kakor bi ga kdo lakiral z rudečim lakom. Bil je tudi lepo obrit, najbrž zato, da bi se bolje poznala vsaka hinavska črta na njegovem licu. Pred njim je stala majhna mizica in na njej se je svetil liter ljutomerske starine, ter vabile dišeče smodke, da bi jih vtaknil v svoja usta. Poznalo se mu je, da ga je mučil dolg čas, kajti široko je zdehal in leno pretegoval svojega rojstva grešne kosti. Cez nekaj Časa je prijel za zvonček in ž njim močno pozvonil. Hitro je vstopila njegova sicer že ne več mlada, a vendar še zmiraj ljubezni vredna gospodinja ter ga vprašala, česa želi. »Pokliči mi sina!" glasilo se je povelje. „Prečastiti, katerega pa?" vpraša knharica dalje. „No avša, onega, kateremu sta botra hofrat in tisti profesor, ki že dvajset let ni videl šole od znotraj!" Služabnica je urno odšla in koj potem pripeljala zaželjenega otroka. Trobentač se je zdaj zravnal in ljubeznivo rekel: »Ljubo dete moje! Sem k mojemu srcu se vsedi in zvesto poslušaj glas svojega očeta. kakor tudi ne zaslišanje rodbine Curhalek. Ker je Josipina Cnrhalek tudi v preiskavi trdila, daje dobila ponarejeni desetak od necega hrvatskega kupčevalca s prešiči, je sodišče stopilo v zvezo s hrvatskimi oblastnijami, katera so tudi začela obsežne poizvedbe. Dne 28. septembra je neki Marko ZemljaniČ pri gra-verju Justitzu v Zagrebu naročil več črk in številk. Graver je spoznal, da se gre za ponarejanje denarja, je stvar ovadil. ZemljaniČ je nekaj dni pozneje, namreč 30. septembra, pisal graverju naj pošlje naročene reči na Frana Corhaleka, a predno je graver to storil, je Zemljaniča videl v Zagrebu in ga pustil aretirati. Na podlagi njegovih izpovedeb izvršena hišna preiskava pri rodbini Curhalek je imela popolen uspeh. samo da glavnega krivca, povzročitelja vseh falzitikacij necega Iv. Krkovca ni bilo dobiti. Krkovec jo je baje v Ameriko popihal. Obsojeni so bili: Ivan Drenek na dosmrtno ječo, Josip Cnrhalek na dve leti, Josipial Cuihalek na tri leta, in Marija Curhalek na jedem leto. Koliko falsificiranih bankovcev je družba spravila v promet, se ni dalo dognati. Ponarejanje denarja. Pred par dnevi zasledili so žandarji po naklučju ponarejanje denarja pri krčmarjl Valentinu Šoberaiku v Spodnjem Dnpleku pri sv. Barbari niže Maribora. Iskali so tam neko ukradeno knjigo, katere pa niso našli. Pri tej preiskavi pogledal je žandarmerijski poveljnik v neko davčno knjigo in rekel: „oho! tu pa imate dosti denarja" in res bilij so v nji sami stari desetaki in novi desetkionski bankovci, katere je izdeloval nek Franc Pečar iz Z!-mice s fotografičnim aparatom. Vse drugo je bilo zgotovljeno, samo rudeče Številke so še manjkale. Seveda, na to so oba takoj odgnali v Maribor kašo pihat, kjer sedaj v zaporu rišeta rudeče številke. S težavami sem te rodil, ker otroci stanejo veliko denarja. Pa hvala Bogu, stroškom sem se pametno izognil, saj plačujejo za tebe gotovi gospodje, ki prešajo denar iz pobožnega ljudstva. Znano ti je dobro, zakaj sem te poklical na ta pokvarjeni svet. 0, moči še imam, moči, a nekaj druzega je, kar je prisililo mene in moje prijatelje, da smo si priskrbeli pomagača: veš, dragi sinko, meni že nobeden pošten in na pol pameten človek ničesar ni hotel več verjeti. Ne čudim se, da je prišlo tako daleč, ker sem toliko let in tako nesramno lagal, da bi se še najgrši cigan mogel od mene kaj naučiti. S teboj, dečko, imam veliko dopadenje. Prav dobro se ti pozna, da si moj sin in da se pretaka po tvojih žilah še mlada, a vkljub temu Že zelo strupena kri. t Samo malo neroden si še. Pa tudi te slabosti se bodeš kmalu otresel in tedaj ti ptujski sovražnik „Štajercu ne bode mogel oponašati, da še krone nisi vreden. Da se to preje zgodi, bodeva zdaj ponovila nekaj naukov, katere sem te naučil, predno si se podal v viharno življenje. Povej mi najprej: kaj je naša vera?" — 5 — Od Sv. Jerneja pri Konjicah. Dokončali smo občinske volitve tako, kakor smo si že dolgo želeli. Novi župan je Janez Kotnig, pa o njem še ne moremo mnogo povedati. Prvi občinski svetovalec Prane Bra-čič, ki bo opravljal tudi občinsko tajništvo, je kot pobožen kristjan Že storil neizmerno veliko dobrega za domačo cerkev, posebno pa še za šolo. Mnogo let je bil šolski načelnik, in so ga vsi učitelji, ki so bili kedaj pri nas, občudovali zavoljo njegove očetovske skrbi za šolo. Mislili bi, da takega moža vse ljubi, pa vendar ni tako. Nekateri so se z g. župnikom in g. nadučiteljem vred trudili za izvolitev starega odbora, pa se jim ni posrečilo. Ti so pri nas ustanovili bralno društvo, katero pa novemu odboru ni naklonjeno. Ta novi odbor namreč zagovarja tiste misli, ki nam jih podaja naš cenjeni „ŠtajercM in to se nam šteje v greh. Potres. Iz Bizelskega pri Brežicah se nam poroča, da so imeli tam one 17. t. m. ob en četrt na štiri popoldan precej močen potres. i_rtva Žganja. Iz Drazenberga pri Cmureku se nam poroča: Pri gostilničarju g. Janezu Sikerju pri Cmureku se je prenapil žanja 74letniv Franc Leš, vsled česar je umrl. Njegov mrtvaški odor je bil |listnjak, kjer je ležal dva dni odet z navadnim prtom. jKakšno življenje, takšna smrt. Iz Ptujske Gore. Fihpos piše v svoji zadnji številki cel dopis o „cepiklnu" g. Repe-ja od Ptujske Gore. Pri nas pa vemo še vse boljše povesti od Ptujske Gore, katere naj Fihpos pripoveduje — ako si upa. [Za danes samo to: Ko se je tukaj novo šolsko poslopje dogotovilo, hotel je občinski odbor prodati ktaro šolo za 2500 gold. Ali tu je prišel naš gospod Kapnik in obljubil, da bode vzel penzij oni ranega du- Fihposček spodobno odgovori: „Naša vera je hrdno prepričanje, da je večni Bog ustvaril svet za pas, da nas je postavil za gospodarje in vladarje, [ljudstvo pa je določil za našo molzno kravo". „Dobro sinko moj! Zdaj mi pa povej kedaj je jiera v nevarnosti?1' — „Naša vera je v nevarnosti za časa volitev, tedaj se hočejo nekatere krave puntati in slediti takim pastirjem, ki bi jim za dobro pleko in okusno maslo tudi radi preskrbeli tečnega cena, čiste vode, zdravih hlevov in mehke stelje". „Kaj pa je cerkev?" — ,,Cerkev je lepo poslopje, m katerem se naj oznanuje vsem ljudem božja beseda." I— „ Neumnež otročji! Tako je mislil Jezus, tako so povorili apostoli in tako še res pravi mnogo duhovnikov ; pa zapomni si dobro: prava naša cerkev je ■raj. kjer se ljndstvo pridobavlja za nas in za naše Itrijatelje. Zastopiš? Kaj pa je tista ljubezen, katero imam jaz zmiraj ■a jeziku?" — „Nauk o vaši ljubezni se glasi: ljubi Ivoj trebuh črez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe, to se pravi, ljubi ga, če ga moraš ljubiti, ■ko ga lahko ugrizneš, ga pa le pošteno pograbi!" — 1- ,,Dobro! izvrstno! zlato dete moje!" „Ker sem te namenil za delovanje na političnem ■olju, moram te tudi iz politike malo izprašati. hovnika na stanovanje, ako občina to hišo proda njegovi sestri za 1550 gld. In ker smo Černogorčani želeli imeti po dve nedeljski meši, prodala je torej občina pod tem pogojem to hišo njegovi sestri za 1550 gld. Ko so pa šli gospodje v Ptuj delati pogodbo, šli so z gosp. župnikom samo njegovi prijatelji in „pozabili* v pogodbo staviti pogoj zaradi penzijoniranega duhovnika in druge meše. Tako danes Crnogorčani nimajo hiše, imajo le malo denarja, nobenega penzijoniranega duhovnika in nobene druge meše. Dobili smo sicer v mesecu avgusta gospoda kaplana, a to proti volji gospoda župnika in po šestih tednih, ko jo g. kaplan zbirco (bero)pobral, je šel od nas proč. Kako se je gospod župnik pri sprejetja g. kaplana obnašal, hočemo za danes še zamolčati. Na dan kaplanovega poslova je g. župnik rekel iz priž= nice, da hočemo mi imeti dve meši samo zato, da bi delali„kšeft." Ko pa je gospod župnik se pogajal za hišo, pa mu „kšeft" ni bil prav nič na poti. No, pobožni „Fihposa, kaj pa ti k temu porečeš? Oh, cepikl, cepikl, cepikl! Sleparji. Kako navihani sleparji so „Štajerčevi■ nasprotniki, hočemo danes našim naročnikom povedati. Ker ti hudobci vidijo da ^Štajercu" nemorejo do živega priti, pa so si zmislili grdo sleparstvo. Oni pišejo mnogo mnogo dopisnic in pisem na uredništvo ali upravništvo »Štajerca" in pravijo v njih, da temu ali onemu ni potreba več našega lista pošiljati, in so zraven še tako predrzni, da podpišejo tudi ime tistega, za katerega vedo da je naš naročnik. Ali ti faloti so se tudi s takim sleparstvom pošteno zmotili, kajti mi s takimi dopisnicami in pismi samo lepo kurimo peč, pri kateri se naš urednikovič tudi pošteno greje. — V navadi in sploh pravilno je, ako Veš kaj je prava, resnična, srčna, iskrena narodnost ali ljubezen do domačega jezika? •— „Na-rodnost ali ljubezen do domačega jezika je kričanje: živio Slovenci! proč z Nemci! Slovenci, le darujte, darujte, naš mili narod je v strašanski nevarnost!" — „Dobro, ljubi sinček! Veliko že sicer znaš, pa najvažnejšega še vendar ne veš. Zato si prav dobro zapomni: najbolj narodno je, Če nemški ali italijanski čebljaš in pišeš, kadar bi ravno treba ne bilo, a to to vendar storiš, da bi se prikupil okrajnemu glavarju ali morebiti ministrom i, t. d., ker dobro je imeti velike gospode za prijatelje; nenarodno pa ali nem-škutarsko pa je, če se ubogi ljudje, naše molzne krave, hočejo nemški jezik naučiti, da bi si potem lažje poiskali v Širokem svetu boljšega kruha. To je zelo nenarodno, da celo izdajalsko, ker potem odide z doma veliko ljudi, kateri bi nam lahko še tuintam kaj zastonj delali in nam kaj zaslužiti dali; in kar je najhujše, najžalostnejše in najbolj proti naši narodnosti: včasih se vrnejo taki ljudje s polnimi mošnjami domov in nočejo več dajati in ubogati. Zato pa vrag vzami tiste, ki bi radi, da bi se jim že na tem svetu dobro godilo, nam pa slabši. Zdaj pa mi povej, kaj je narodno gospodarstvo?', — »Narodno gospodarstvo je gospodarstvo, po ka- kdo na kak časnik ne mara biti več naročen, more zapisati na zavitek v katerem časnik pride: „se ne sprejme veča in podpisati lastnoročno svoje ime. Ker se pa to pri "Štajercu" ne godi, bodemo kurili tudi pozneje s takimi dopisi in se greli. Od sv. Ruperta v slov. Goricah. V štev. 48 z dne 28. novembra piše ,,Slov. Gospodar": Slavnost mla-deničev pri sv. Benediktu se je v nedeljo tako obnesla, da nam skoro ni mogoče popisati. Čudimo se tedaj kakoršna je le morala biti nepopisljivost. In res so iz nekaterih sosednih far gospodi kaplani z največjo skrbjo vabili fante, in tako so tudi pri sv. Rupertu naš g. kaplan obljubili, da tisti fanti, ki bodo šli ž njimi, so pri delitvi spovednih listkov prosti spraševanja katekizma in da bodo tam plačali tudi za vino kolikor bo mogoče. In res se je iz naše roperčke fare zbralo kacih 20 fantov, kateri so korakali iz radovednosti z gosp. kaplanom ogledat si obljubljenih predstav, menda še bolj pa zaradi obljubljenega vina. Bili pa so tam tudi fanti vmes, ki so videli že nekoliko dalje kakor sv. Benedikta stolp, tem ni se dozdevalo nepopisljivo, kajti znane so njim že predstave omikancev, a ne v Benedički dolini. Dalje piše ,,Slov. Gospodar" o izvrstnem govoru fanta Roškarja, a ta le je navadno že vode pijan, sedaj se je pa še Benediškega vina čez mero naserkal, in postal zmešan; a še bolje pijan mogel je biti tisti dopisnik nSlov. Gospodarja", da se mu je ta govor tako dopadel. Zlasti pa smo stermeli piše „Slov. Gospodar", silno neki podučljivim in temelitim govorom fanta Franceta Krampergerja od sv. Ruperta, občine Gočove. Ej! ljubi naš umetnik, privrženec Mariborskega krokodila in Fihposa, iz kterih si je že ta junak toliko zapomnil in potem izvzel nekatere točke, da tedaj terem nevedno ljudstvo tako gospodari, da nam nikoli ničesar ne manjka in da imajo tudi naši prijatelji zmiraj zadosti dobička." Kako pa se narodno gospodorstvo najbolj podpira? — „Narodno gospodarstvo se najbolj pospešuje z ustanavljanjem konsumov" — „Seveda seveda! Vidiš, za nas so konsumna društva pravi blagoslov božji. Še prej, ko se tako društvo porodi, ima nam prijazni advokat s sestavljanjem pravil lep zaslužek. Nekateri kaplani potem ljudstvo za nje navdušujejo in dobijo za to večjo biro, ker mislijo kmetje, da se res za nje trudijo. Torej zopet korist. Ko se odpre prodajalna, spravljajo lahko naši prijatelji svoje brate in sestričine v službo za komije. Ni-li to tudi naš profit? če konsumu denarja zmanjka, posodi ga na visoke obresti posojilnica, vsled česar imajo zopet naši pomagači hasen. Pride j ud s tožbo, tedaj mora konsumarje naš doktor zagovarjati. In ako zapoje čez par let mrtvaški boben, ima zopet naš največji prijatelj in pomočnik masten opravek. Da pridejo pri tem lahko ljudje v nesrečo, to te naj nikar ne moti, ker kdo ne mara ali ne more več živeti, pa naj umre, da bodo imeli moji ljubi prijatelji in tvoji reditelji zopet kaj dela in denarja. Zapiši si skrbno v srce te zlate besede moje! po vzgledu teh tndi- on zna razpeti svojo dolgo pest, in šinfati tudi šez „Štajerca", a neve zakaj. Imel je celo enega pomagača da sta ta podučljiv govor skupaj skresala in iztuhtala iz vseh numer Fihposovih in Gospodarjevih, in to se je učil cel mesec, da si pridobi velikih časti, do katerih hrepeni noč in dan. Hočemo vsaj nekoliko uzreti, kdo da je ta umetnik ki dopisuje v „Slov. Gospo darju" in „Fihposua tudi o svojih soobčanih; kaj da razumi in kje se je vse to naučil. Hodil je namreč šest let, v latinsko šolo k Sv. Trojici v Slov. Goricah in ker vsled trde butice ni kaj posebno napredoval, in ker mu je oče, čeravno ima v blagajnici precejšno svoto denarja, na kterega je že sin sila ponosen ni mogel kupiti učenosti, dal ga je pozneje v mestece Murek, da se tam nauči nemščine, in da zna Nemcu vsaj vole ceniti na sejmu. Nekih 14 dni je res težko prebil na Nemškem, čeravno ga je oče z denarjem in svinskim mesom krepko podpiral; in ko se France vrne domov, postal je največji prijatelj volov, konjev in „Slov. Gospodarja." Sedaj mu je pa ta še mladega izlegel po imenu „Fihposa — Ta ga hvali pa takole: Vrl fant iz Gočove nam piše, da še tukaj volitve ni konec itd. a o tem tvojem dopisovanju in tvojih par pristaših bodemo se mi v kratkem še resno pogovorili, pač pa so za vas pomenljive besede ktere je govoril naš Iz-veličar nad Judi: „0 nebeški Oče odpusti njim, saj| ne vedo kaj delajo", kajti vam so buče zrastle samo za bahanje, a so prazne in vam njih gotovo vsi doh-tarji nebodo napolnili. Zakaj pa „Fihposu piše o vr-losti našega modrega Franceta Jurkovega? Zato ker je menda izvedel da je jako pobožna duša, in da se odlikuje s tem, kadar je v cerkvi ob praznikih božja služba, on pa jo tačas pobriše v bližnjo gostilno, Ravnaj se vedno po njih in videl bodeš, da se ti| bode na tem svetu dobro godilo! Ne glej plaho! Mhm! meni se zdi, da se še malo pekla bojiš. Tepec ako drugi v njem prestojijo bodeš ti tudi! Za prihodnjič pa ponovi obojne zapovedi, pa ne tiste, katere je Bog dal, tiste so le za navadne in za nemškutarje, marveč moje, veš moje, to je naše! Premišljuj tudi malo o davkih in o vojaštvu."1 Komaj je jenjal govoriti, že je vstopila pridna gospodinja in prinesla cel kup krožnikov, štiri kupice in dva litra vina. Miza je bila hitro pogrnjena in oče in sin sta se vsedla k njej. Večerja jima je zelo dišala. Najprej sta pojedla malo goveje juhe z rezanci, potem 8ta dobila povojen jezik s frišnimj italijanskim grahom in nato sta se spravila nad pu-i rana ter prigrizovala pečen krompir in solato. Vscl sta pridno zalivala z zlatim vincem. Skrbna Uršai je še prinesla neke prav dišeče štruklje katerih se še] pa dotaknila nista. Mene siromaka pa sta veter in mraz pregnala v lopo, kjer sem se stisnil za prva vrata. Z začiH denjem sem poslušal Fihposove odgovore in očetova nauke, med jedjo pa sem požiral sline ter si mislil:) ko bi pač jaz imel tako kosmato vest in tako dobro večerjo kakor ta dva hinavca. Janus. j dokler drngi ven ne pridejo; včasih se je pa tudi zunaj cerkve rad sprehajal — nič ne de — menda je študiral ta čas temeljiti govor kterega porabi v slavno8ti pri Sv. Benediktu. Seveda je še pa hvale vreden, ker je ponižen, kajti dopisal je sam v „Gospodarju" da bo v fari najbogatejši — gotovo ni pisal kaj takega ,dunajski Rotšild ne, kteri ima še en groš več. A gospod župnik so mu enkrat celo vrata iz cerkve pokazali ker njim je ugovarjal. V tistem času je hudo grajal čez duhovnike, o zdaj sta si z gosp. župnikom dobra prijatelja, nadejati se je da bo cek-mošter. Take krivde pa itak lahko en siromašen fant prevzame, kajti večina teh gospodov siromašnega kmeta ne marajo, a le bogataša, kterega pa o vsaki priliki grozensko hvalijo, čuditi se sedaj, da so vsaj dobri prijatelji ubožnega kmeta denarjev, mošta in klobas, kajti to pa tudi od teh iz srca radi vzamejo. Njih tarif pa se tudi za siromaka navadno dobro napihne. Ti pa ljubi fant, pusti tvoje dopisarije, in prosi ljubega Boga, naj ti da rasti toliko bolj na možganih, koliko odveč se razširja ostalo telo. Kadar bodes stal spet na odrn, povedal bodeš gotovo še kaj v vaši kuretini, in zopet bo strmel nSlov. Gospodar" nad čudodelno tvojo besedo, oni pa ki bodo videli tako hajdovsko postavo, bodo še svojim vnukom tvoj spomin na srce pokladali. Ropcrčan. Zunanje novice. Copernico SO zaprli. Dne 14. t. m. je ljubljanska policija ujela coprnico in jo dala pod ključ, /enska je bila znana daleč okrog in iz cele dežele so prihajali ljudje k njej iskat pomoči v vseh nadlogah življenja. Tudi Ljubljančani so jo obiskavali. V hiši, kjer je stanovala, je imela veliki rešpekt in vsi so se je bali kot copernice. Znano je bilo v hiši, da ima mizico, na kateri se včasih na njeno povelje pokaže sam satan in se ž njo pogovarja. Gorje tistemu, ki se je k tej mizici vsedel, vstati ne more več, dokler ona ne pregovori svoje skrivnostne besede.. Tudi je bilo v hiši znano, da ima copernica Kolomanove buk-vice in da zna zagovarjati. Ko je policija zvedela za to copernico, jo je opazovala in jo, ko je imela svojo ordinacijo, prijela, zaprla, jej vse knjige, čarovne predmete in čudotvorne korenine zaplenila. Našla se pri njej knjiga »Kolomanov žegen", ki ima 71 ka-pitelnov in 271 strani. Neka druga knjiga se imenuje „ Sanje device Marije „ in imajo čudotvorno moč, če se privcžejo na trebuh. S pomočjo teh knjig, korenin, starih rut, cunj, sladkorja, storžev i. t. d. je copernica zdravila razne človeške bolezni, kakor raka, otekline na nogah, kašelj katar i. t. d. Zdravila je pana jako čudno-poscben način. Ženski, ki ji je tožila, da jo boli trebnh okoli popka, je dala staro raztrgano ruto in košček sladkorja, pa ji je vse minulo. Dekletu ki je imelo nezakonskega otroka, pa ni hotel fant za njega plačevati, je dala cunjo, katera je imela moč, da se je fant spomnil svojih očetovskih dolžnosti. Dekleta so kar vrela k copernici in našla so se pri njej pisma, v katerih pišejo, da bi njej pomagalo „Tega človeka pridobiti." Tudi prešiče je znala zdraviti in hodila je celo po deželi okoli prešiče zdravit. Na stanovanju so neki našli vse polno pisem in celo telegramov s prošnjo, da naj pride zdravit. Coprnijo je neki uganjala že dve leti in si jo seveda pustila dobro plačati. Coprati jo je naučil brat bivšega župnika na Primskem, kateri je vse skušenosti svojega stanu razodel bratu in ima sedaj čudatvorno moč v sebi. Ta jej je tudi blagoslovil vse reči, katere so se dobile pri njej. Morda si bode čarovnica sedaj še iz ječe pomagala. Radovedni smo, Če zna tako coprati. Gospod papiga. Pred kratkem je odletela iz kletke v Pragi papiga. Slučajno se je vračal iz mesta na svoj dom neki priprosti kmet in ko je šel skoz gozd zunaj Prage, zagledal je na veji Čudnega ptiča. Gdprl je usta ter zijal. Papiga pa je nanj začela vreščati, kakor je bila doma navajena: „Otevrhuba! Otevrhuba!" (Zijalo). — Kmetic se je prestraši., hitro je potegnil kapo raz glavo ter prosil: Prizanesite, gospod, jaz sem mislil, da ste ptič!" Soprogo zbodel. V Pragi se je poročil pred sedmimi meseci usnjar Fr. Bnrianek z lepo, mlado Albino Zapotocko, ki pa ni ugajala le njemu, temveč tudi drugim možkim, kar pa seveda zaljubljenemu možu ni bilo po volji, zlasti, ker je lepa Albina rada vračala zaljublene poglede svojih čestilcev. Vsled tega sta se mlada zakonca čestokrat prepirala, a sta se vedno zopet sprijaznila, celo potem, ko je zalotil Bnrianek svojo ženo v objemu druzega nekega muzika. A tega je nezvestnica kmalu odslovila in je začela ljubimkati s filozofom Slavikom, ki je stanoval pri njih. Burianek je sumil nekaj; 15. t. m. se je priplazil zvečer tiho domov, in našel je res Slavika sedečega poleg postelje svoje žene, ki se je že odpravljala spat. To je Burianka tako razjarilo, da je zabodel soprogo, ki je v par minutah umrla in ranil tudi svojega konkurenta. Takoj nato se je sam javil policijski patrulji, ki je ravno prijezdila mimo hiše. Kaj bo župnik Bogu odgovoril? Nek Belgijec po imenu Pradel, je v neki svoji pred kratkim izišli knjigi o svojem zamrlem strijcu, kteri je bil več let župnik v belgijski vasi Pierre-Bnffiere pisal; Strijc župnik je bil izvrsten mož, a velik posebnež. Nekega dne je govoril ostro s prižnice proti mlačnosti in ne-brižnosti svojih faranov v verskih zadevah z jako dov-tipno mimiko' »Dragi bratje in sestre", rekel je, „ako me bode ljubi Bog srečal v dolini Jozafat, gotovo me bode vprašal: flZupnik iz Pierre- BufTiere, kaj si napravil z ovčicami, ki sem ti jih zaupal?" — Jaz pa se bodem od srama skril. V tem trenutku potuhnil in skril se je za prižnico, kakor se skrivajo otroci pri igri. Potem se je zopet prikazal in rekel: In drugič me bode ljubi Bog vprašal: »Župnik iz Pierre^ Bufiere, kaj si napravil z ovčicami, ki sem ti jih zaupal?" In zopet se bodem skril. In potaknil se je zopet za prižnico, kakor vprvič. Potem pa je skočil pokoncu, kakor mladenič in začel z novega: „Ce me pa bode ljubi Bog tretjokrat vprašal: „Župnik iz Pierre- Buffiere, kaj si napravil z ovčicami, ki sem ti jih zaupal?" — potem bodem gotovo odgovoril: „Neumne si mi izročil o Gospod, in neumne ti zopet vračamB. Nesreča v sreči- V Sevilji je zadel ubožen meščan Araando Gomez 30.000 mark, katerih je bil seveda nepopisno vesel, zato je hotel presrečni dan tudi dostojno slaviti. Napolnil si je žepe z denarjem ter je romal ves večer in skoro vso noč od gostilne do fjstilne, a vkljubtemn ni bil Gomez posebno vinjen. e proti jutru se je pridružil dvema drugima pivcema, ki pa nista bila tako dobre volje kot Gomez. Začela sta se ž njim prepirati in v prepiru je zabodel eden izmed njiju Gomeza, da se je zgrudil mrtev na tla, Električna mišja past Kaho veliko ulogo igra dandanes elektrika, je znano vsakomur. Različni vele-umi so izumili najraznovrstnejše stroje, ki nadomeščajo ogromno moč in naglico. V Ameriki usmrčajo ljudi s pomočjo elektrike. V najnovejšem času pa je izumil nekdo tudi električno mišjo past, ki je tako sestavljena, da je treba miški le teči po njej, na kateri je nastavljen kosec slanine, in že jo usmrti električen tok. Vlak V čakalnici. Ekspresni vlak, ki vozi iz Os-tende na Dunaj, je zavozil, ker ni delala zavora, prav v čakalnico v Frankobrodu ob M. Stroj in ten-den sta predrla zid in se ustavila sredi dvorane, prvi tovorni voz je obtičal na' peronu, ostali vagoni pa so ostali na progi. Druga nesreča se ni pripetila. Vlak je vozil z novim strojem dalje na Dunaj. Zakonska tragedija v Neapolju. 10. t. m. je sprejela žena bogatega tovarnarja in posestnika Ksaverja Querateja pri sebi ponoči svojega ljubimca in njegovega prijatelja, ko je mož že spal. Domenili so se, da hočejo umoriti Querateja; in res sta ga napadla soprogin ljubimec in njegov prijatelj s cepci. Ko je bil Querate že ves oblit s krvjo in sta mislila morilca, da je mrtev, sta se začela posvetovati, kam bi skrila mrtveca. A tovarnar je bil še živ, zgrabil je meč, ki visel na steni ob postelji in je zabodel ljubimca svoje žene. Druzega morilca in nečloveško ženo pa so zaprli. Atentat na avstro-ogerskega konzula. V Carigradu je ustrelil neki turški paznik na avstro-ogerskega konzula Hallerja in ga zadel v vrat. Konzul je nevarno ranjen. Paznik trdi da je mislil sprehajo-čega se konzula za — tata tobaka! Skala porušila hišo. Pri Weyerju na Gornjeavstrij-skem se je dogodila te dni velika nesreča. V vasi Anger, ki stoji ob vznožju velikanske pečine, se je odtrgala ponoči skala in je porušila hišico delavca Matije Hopfa. Zidovje je zasulo ITopfovo ženo in dva otroka, katere so izkopali mrtve iz razvalin. Oče in tretji otrok pa sta ostala živa. Kakor v basni. Mlad misijonar je postal milijonar. Pripoveduje se o tem iz Cikaga: Pater Anderson je bil v Cikagn vzgojen za misijonarja ter je odšel v Aljasko z nekim Jahnom Brintessenom; ondi je našel plast zlata v vrednosti več milijonov. Vrnil se je ter se oženil z lepim dekletom, katerega je svoje dni poučeval v krščanskem nauku. Oženil mater in hčer. Joel Vanpatten v Syracuse v Ameriki se je zameril zakonskemu zakoniku ame- riškemu. Gospa Asenaty Wright trdi, da je Joel njen mož, njena hči Karolina trdi isto in Joel pravi, da imate obe prav. Pred 24 leti se je oženil z gospo Wright, katera je bila vdova in je imela hčerko Ka-rolino. Tekom let je Joei videl, da je Karolina postala krasno dekle, in se je hitro ločil od stare Asenath in poročil krasno Karolino. Zdaj je policija aretirala vso Vanpatten-Wrightovo rodbino — enajst oseb. Osveta ljubimca. V neki kavarni v Brodu se je izvršila te dni strašna ljubezenska tragedija. Pomočnik Jovo Smiljanič se je začel prepirati z neko natakarico, ker ni hotela ničesar čuti o njegovi ljubezni; prišel je lastnik kavarne in njegova žena ter sta hotela pomiriti. Toda Smiljanič je potegnil nož iz žepa in je preparal natakarici trebuh, tudi kavarnarico je nevarno ranil, a menda bo ozdravela, dočim se bori natakarica s smrtjo. Recept namesto Zdravila. Neki dninar, ki je delal pri zgradbi simplonskega predora, je občutil, da ga trga v desni nogi. Ker pa bolečina ni nehavala, je poklical zdravnika. Ta mu je predpisal zdravilo s katerim je imel delavec mazati bolno nogo. Toda delavci to ni pomagalo in zdravnik je predpisal močnejše zdravilo. Ker pa tudi po tem ni odjenjala bolečina, je zdravnik vprašal, kako uporablja bolnik predpisani recept. Zdaj. še-le je zdravnik izvedel, da si je delavec drgnil nogo s papirjem — z receptom! Preveč duhovit. Urar Artur Douillct je pred nekaj dnevi v Parizu šel pozno ponoči domov in pel na ves glas. Dva redarja sta prihitela in mu ukazala mirovati. Ob jednem sta zapazila, da ima mož ves krvav zveženj pod pazduho, ter sta ga vprašala, kaj da nese. „ Glavo vajinega tovariša" je odgovoril urar. odvezal zveženj in pokazal redarjema — telečjo glavo. Redarja sta ga seveda aretirala. Prišedši pred komisarja se je Douillct začel opravičevati, da se je zgodilo nesporazumljenje. nTo so prazne besede", je rekel komisar. „Ne, gospod komisar", je ugovarjal aretovanec; „zgodilo se je res nesporazumljenje ; rekel sem redarjema, da nesem glavo njunega tovariša, pa nisem zapazil, da imata oslovski in ne telečji glavi." Za toliko „duhovitosti" so moža odpeljali v zapor, kjer mu bodo te muhe menda že minile. Gospodarske stvari. O pomenu in nporabi umetnih gnojil. Predavanje Dr. Ernesta Kramer-a, docenta na tehniški visoki Šoli v Gradcu. (Konec.) Kako naj se uporabljajo umetna gnojila pri različnih nasadih? 5. Tudi v vinogradih dosežeš lahko z umetnim gnojem mnogo vspeha. Kakor je znano, potrebujejo trda tla, ki imajo mnogo raztopnih rastlino redilnih snovij v sebi; te snovi morajo biti pa tudi globokeje v zemlji, da jih tudi globoko segajoče trtne korenine lahko vživajo. Mi žalibog vinogradov še z živalskim gnojem ne gnojimo: .vsaka vinska letina pa slabi tla, trte se ne morejo dovolj močno razvijati in tu je uzrok, zakaj raznovrstni škodljivci trti leto za letom tolike škodujejo. Da trto ohranimo krepko, treba jo je močno gnojiti. Ker pa tudi najboljši gospodarji ne morejo dobivati toliko živalskega gnoja, da bi le nekaj prestajalo za vinograde, in ker po drugej strani izvaževanjc živalskega gnoja v visoke lege napravlja veliko stroškov, služijo v to najboljše umetna gnojila. V prvej vrsti ugajal bi tu posebno dobro kak super-fosfat kalijevega solitra. S tem načinom gnojenja ne povišaš le vinskih pridelkov za 20-30%, marveč krep-čaš tudi razvijanje listja in trtnega lesa. Gnojila, ki imajo dušeč v sebi, med temi posebno čilski solitar, uplivajo posebno na razvijanje trtnih mladik; kalijske soli pa in superfosfati množijo trtne pridelke. Nemci in Francozje dosegli so s tem, da so uporabljali umetna gnojila, prav veliko vspeha. Najboljši gnoj za trte je, kakor smo že omenili, kak superfosfat kalijevega solitra. Pozno v jeseni ali zgodaj spomladi gnoji trte tako, da okrog vsake trte izkoplješ kakih 40 cm. globoko in ravno tako široko jamo, toda ne preblizu korenin oziroma trte. V to jamo potrosi 10 dekagramov gnoja ter jo zopet zasuj. 6. Tudi za gnojenje sadnega drevja priporočamo umetna gnojila, katera pa v tem slučaji rabi mešana z živalskim gnojem. Pognoji najpopred z živalskim gnojem in potrosi potem tla z kako mešanico žve-plenokislega kalija in koščene moke, ali Thomasove žlindro. Kalij in fosforna kislina zelo povspešujejo dobro rast, S tem gnojenjem dozori les; les postaja pa z gnojenjem z živalskim gnojem „gobast" in voden. 7. Konečno naj še omenimo, da lahko umetni gnoj rabimo in to z največjim uspehom tudi pri vrtnih in sočivnatih zeliščnih nasadih. Odkod in kako naj dobivamo umetna gnojila? Pri nakupovanji umetnega gnoja bodi za gospodarja glavno pravilo, da si ga vedno kupi iz prve roke, namreč naravnost v tovarni za umetni gnoj. Ne svetoval bi ti, da si ga naročaš pri prekupcih. Prekupcu je namreč največ na tem ležeče, da si napravi mnogo dobička; zaradi tega primešujejo umei> nemu gnoju navadno nič vredne tvarine in snovi n. pr. pesek, prst, šoto itd, Pri tem načinu popačenja prišel je umetni gnoj že pri marsikaterem gospodarju ob dobro ime, ker si gospodar ni pridobil nobene koristi, kar je popolnoma lahko umevno, ker ima na ta način popačeni umetni gnoj le premalo redilnih snovij v sebi. Kmetu ali gospodarju, ki ima le malo ali vsaj ne prav veliko gospodai'stvo, ki toraj potrebuje primeroma le malo umetnega gnoja, bi zavoljo velikih stroškov pri spravljanji komaj zamogel svetovati, da si ga naroči sam za sebe iz tovarne. Za takega gospodarja bilo bi najbolje, da si ga naroči skupno z drugimi kmeti. To pa lahko takole storiš: NaroČi si umetni gnoj pri dotični kmetijski podružnici ali gospodarski zadrugi, katira ti ga preskrbi naravnost iz tovarne in sicer skupno za vse one, ki so se oglasili pri tej družbi. Ta način skupnega naročevanja ima trojno korist. Prvič stal te bode umetni gnoj zaradi malih spravilnih stroškov primeroma mnogo manj: drugič si lahko popolnoma svest, da dobiš Čisto pristnega in nepopačenega; tretjič ti je tudi plačevanje veliko olajšano, ker lovoma rada vsako kmetijsko družbo ali gospodarsko zadrugo počaka za plačilo tudi po več mesecev. Na ta način naročujejo si kmetje umetni gnoj že po več desetletij na Nemškem, kakor tudi v več avstrijskih pokrajinah n. pr. na Češkem. Moravskem, v Šleziji na Nižjeavstrijskem in tudi na Tirolskem. (Taka fabrike na Spodnjem Štajerskem se nahaja v Hrastniku. (Opomba uredništva.) Kaj je kontrola umetnih gnojil? Z umetnimi gnojili kupiš si prav za prav le uspešnih redilnih snovij. Med temi kokor smo že omenili — pa posebno fosforno kislino, dušeč in kalij. — Od množine teh snovij zapopadenih v gnojilih odvisna je pa tudi njih cena. Cisto lahko ti bode umevno da je n. pr. jeden uietrični cent superfosfata, ki ima v sebi 20 kg. raztopne fosforne kisline, še enkrat toliko vreden kakor jeden metrični cent kakega snper-fosfata, ki ima K) kg. raztopne fosforne kisline. Vsaka tovarna, ki ti ponuja umetna gnojila, pove ti koliko odstotkov uspešnih redilnih snovij ima. umetni gnoj v sebi in ti tudi jamči za istinost tega. Toda na tako jamčenje se dandanes gospodar ne more popolnoma zanesti, ker popačenje umetnih gnojil ni nič kaj redkega. Gospodar mora imeti prepričanje in zagotovilo, da imajo gnojila, ki si jih je kupil, tudi v resnici toliko uspešnih in redilnih snovij v sebi, kakor mu je prodajalec zagotovil. To so pa zamore zgoditi edino le s kemijskim preiskovanjem. Ker se pa od gospodarja nikakor ne more zahtevati, da bi sam kemijski preiskoval gnojila, je neobhodno potrebno, da ima vsaka dežela, ki je v kmetijstvu že mnogo napredovala, kak zavod ali javni laboratorij za kmetijske namene, ki naj bi gospodarju kolikor le mogoče brezplačno preiskoval gnojila. Le škoda, da na Štajerskem in v drugih sosednih deželah nimamo še nobenega sličnega zavoda, dasi ravno smo popolnoma preverjeni, da bi bil zelo velike koristi. Na Nemškem jih je že črez sto, ki imajo različna imena n. pr.: „poljedelsko poskušališČe", „agrikulturno-kemijski laboratorij" „šta-cija za pregled ali kontrolo umetnega gnoja" i. t. d. Tudi v Avstriji imamo že precešnjo število enakih zavodov in sicer na Spodnjeavstrijskem (na Dunaji), na Češkem na Moravskem, v Šleziji, na Tirolskem, na Predarlskem, v Istriji itd. To omenjano pa le zaradi tega, da dokažemo, kako velike važnosti so taki zavodi, če hočemo domačega gospodarja poučiti, kako naj navaja umetna gnojila, kako da se ima varovati prekupeev umetnih gnojil, kako da naj ureja nakupovanje umetnega gnoja, in sploh da ga poučimo, kako da ima prav in v prid obračati umetna gnojila. Iz kakšnih snovij je sestaviti dobro in trpežno mažo za sklade in razpoke pri lončenih pečeh? Odgovor: Da se mazilo za peči ne razpoka, je treba dobri lončarski glini dodejati vlakninske primesi, kakor na pr. sivega pivnega popirja, vate, goveje dlake itd. Dobra maža je na pr. naslednja: Dobra glina se dobro pregnete s primesjo mleka in sivega pivnega popirja ali goveje dlake, ter se dodene za deseti del (po teži) — 10 — kuhinjske soli in zdrobljenega železnega vitriola.*Tudi priporočajo tole mažo: 1 del gline, 1 del finega peska, V« dela železnih opilkov in nekaj goveje dlake se dobro pregnete s kisom. Jesen in njegova korist. Mnogo imamo prostorov, ki nikomur nič ne hasnijo, da bi jih pa zasadili s kakim sadnim drevjem ali s kako drugo kmetijsko rastlino, pa tudi ne kaže iz tega ali onega vzroka. Take prostore je zelo koristno zasaditi s gozdnim drevjem. Tako drevje dela okolico ne le prijazno, ampak zboljšnje tudi podnebje, varuje zemljo, da je ne odplavlja voda ter s svojim lesom tudi obilo koristi, kar je sosebno sedaj važno, ko je lesa vedno manj in manj. Izmed gozdnega drevja, ki rado raste, ni izbirčno za tla ter uspeva tudi posamezno brez obrambe, ki jo ima drevje v gozdih, je jesen. Jesen uspeva ob vodi, pa tudi ob suhih cestah, sploh pov-sodi. Ker je les njegov zelo raben, kupujejo ga radi in ga tudi dobro plačujejo. Po nekaterih krajih so stare jesene, kterih lepi les je posebno priljubljen, že skoraj popolnoma posekali. Jesen štejemo med najrastnejše drevje in najljubše mu je celo, če raste na samem, ali pomešan z drugimi vrstami. Njegov beli in žilavi les je glede kurjave skoraj enak bukovemu; kurijo pa redkekdaj z njim, ker drugače bolje rabi. Iz njega delajo vozove, lestve, roče obroče, vesla, telovadno orodje, sani pohištvo in stroje. Lubad je za ustroj, in listje izvrstno krmilo živini. Ker jesen zelo hitro in lepo ravno raste, raben je že v dobi, ko druge vrste drevja nima še nobene vrednosti. Zaradi tega priporočamo prav zelo našim gospodarjem, naj primerne prostore, koder ne kaže saditi koristnejšega drevja, zasade z jeseni. Zdravilna moč jajčnega beljaka. Za rane ki so povzročene s kakšnim rezilom, ni hitrejšega in boljšega pripomočka kakor če se pomažejo z surovim jajčnim beljakom. Beljak ima celo prednost pred tako-imenovanim kolodium kateri se dobiva kot najboljše zdravilo za take rane, v lekarnah. Razen drugih prednosti ima beljak tudi še to, ker je vedno pri rokah. Znano je, da se zgodi poslabšanje pri ranah zato, če pride do njih zrak. Beljak, ki se hitro posuši, naredi potem vrh rane nekako kožo, ki zabrani, da ne pride zrak do rane in to je potem vzrok, da se celjenje zvrši hitreje, Dalje je beljak uspešno zdravilo proti vnetju črev in griži. Z sladkorjem dobro pomešan ali brez sladkorja povžit, deluje beljak prav izvrstno, potolaži vnetje želodca in drobja. Službe išče hlapec za gospodarstvo ali v kako trgovino 211eten krepek mladenič, ki razume tudi nemščine. Dotični služil je dosedaj 3 lela pri enem gospodarju. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na uprav-ništvo »Štajerca" pod imenom ,.Služba" 371» Razglas. j Štajerski deželni odbor je sklenil svrho popolne izobrazbe viničarjev o 1 delovanju amerikanskih trt tndi u letu 19 po eden stalni viničarski knrs in sicer 11 1. Deželni sadjarski in vinorejski šoli Mariboru, 2. deželni viničarski šoli v Silberbergu p Lipnici, 3. deželili viničarski šoli v Ljutomeru ii 4. na deželni osrednji trtnici na Spodnje Bregu pri Ptuju prirediti. Ti kurzi pričnejo se s 15. februvarjera I končajo s 1. decembrom 1902. V Mariboru bode v letu 1902 VI Ljutomeru 12, v Lipnici 20, in na Spa njem Bregu 30 mladih zemljiško-posestui kili in viničarskih sinov sprejelo. Ti dobijo tam prosto stanovanje, ce hrano in razen tega še po 8 kron na mese Izobrazba na teh kurzih je v prvi vrJ praktična in samo tako daleč tudi teoričnj kolikor sč to za preddelavce in samostojq viničarje neobhodno potrebno izkaže. Po sklepu kurza dobil bode vsak ud ležnik spričevalo o svoji uporabnosti. V svrho sprejema v katerega teh k ti sov imajo prosilci svoje nekolkovane prošnj najpozneje do 15. januarja 1902 posla deželnemu odborn. V teh prošnjah označiti je natančn v katerega zgorejimenovanih poučnih zi vodov želi prosilec vstopiti in je še pride jati: 1. Izkaz, da je dotični 17. leto svoje starosj že prekoračil, 2. nravnostno spričevalo, katero je potrdil po župnijskem uradu, 3. zdravniško spričevalo, da prosilec n trpi na kaki nalezljivi bolezni in 4. odpustno spričevalo ljudske šole. Pri nastopu morajo se prosilci zavezati med celem časom knrza (od 15. februvarji do 1. decembra 1902) nepretrg orna v kurzi ostati in se vsnm v izobrazbo se tičočih do ločil deželnih strokovnih organov podvreči Gradec, dne 7, decembra 1901. Od štajerskega deželnega odbora SI -gn _ Umetna gnojila. Fabrika kemičnih izdelkov v Hrastniku priporoča za pomladno setev svoj rudninski superfosfat z 12 do 14°!o v vodi raztopljive fosforne kisline, kateri je nasproti vedno se podražnjoči Thomas-ovi žlindri, vsled hitrejšega učinka, daleč presegajoč in vrhu tega skoz precejšno vsebino gipsa za na apnu revna tla neobhodno potreben. M7 Brata Slavitsch, Ptuju (o podružnici pri mostu) priporočata za praznike lepo, suho melo, pravo maslo, domačo maščo. in zasekani špeh, orehe, suhe slive, fige, rozine, dobro kavo in različno drngo špecerijsko blago, po prav nizki ceni in dobri postrežbi. 366 f i • i • i 4 i m a e I * I • i • ■ V Trn riT a Giht- in reumatismus-eter. Ta v „Mohren"-lekarni v Radgoni največ iz na telo okrepčevalno delujočim aromatičnim zdravilnim sredstvom pripravljeni eter se kot bolečine olajšajoče mazilo najbolje priporoča. Cena ene steklenice z natančnim po- rabnim navodilom velja 50 kr ali 1 krono. S pošto proti postnem povzetju (Nachnahme) se manj kot 2 steklenici ne razpošiljajo. 323 lt*l + l*l*l*l*t»l4l*B*IT ODLIKOYflNfl NOY05T ŠTV. »42 Cekaco-Peres/i (MflRKfl JE DOBESEDNO REQISTROVdNA) Y EF~ IN F-KOMCAH (SP1TZEN) SE DOBIVAJO V VSEH TRQOVINrtH Z FIS/lRNlSKIfll POTREBŠČINAMI. Hfi2 •= ■mm-. ■m =•= H P-*•*-*•/-v« j\ ♦-« o 7. špeeerijo, kolonijalnim blagom, delikate^ 0 m. 1 1^ v-l VIII d. sami in mineralno vodo. II -= TRAUN & STI6ER v Gelji. ■=- ■ ■* «■1 Časnik „Štajerc" zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pripovesti, velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev ali 1 K 20 h. Naroči se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naroČilo brez denarja, se časnik ne pošlje. m i Kdor nam pošlje kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo. Ker „Stajerca" Čita najmanj 200 tisoč ljudij, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo kaj za prodati ali kupiti, kaj za v najem dati. iščejo kake slnžbe, ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti, naj se blagovolijo zanpno obrniti na list „Štajerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanilu ene krone piše se lahko 30 do 40 besed. h* m *ii«* m ttun* m ■■ * erja glaiiio zastopstvo marieafeldslte trornice motorje? In Momobil (Marienfelder Motoren- und Loeomobilen-Fabrik) Dunaj VIII/2 Josefstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne Železnice „Josefst&dterstrasse.a Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špriitom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji. bar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mia-Ijhiice od Hofherrja in Schranza. Gonilni stroški ene konjske moči za eno nro samo 4 do 6 vinarjev!! Ceniki Drezplačno in poštnine prosto. | 340 »simir v Ptuju priporoča svojo obilno zalogo in sicer: najfinejše namizno in jedilno olje, sadni in vinski jesih, jesi-liovo esenco in kislino, kiselo vodo: rogačko, radinsko, in konigsbruner, pivo v steklenicah in sodčkih ..Bratov Reininghaus" v Gradci, prav dobor švicarski sir, salami, Špeh papriciran, liarinke, celi in sekani Speb, svinjsko mast. „3lonte Cliristo", najfinejši želodčni liker, moko iz parnih mlinov, kavo, čaj, sladkor, kakao, čokolado, rum, slivovko, vinski cvet, vsakovrstne dijave (Gewiirze) i. t. d. Najboljša postrežba in najnižje cene. 295 Za oskrbovanje živinske trgovine in govedoreje posebno ugodno pripravno posestvo ležeče v ptujski okolici, v središči šestih, mnogoštevilno obiskanih sejmov, blizu hrvaške meje, se proti najugodnejšim pogojem proda, tudi se proda dobro ohranjena str6-Sina (Dachstuhl). Povpraša se pri upravnižtvu „Siajerca". 299 "los. Rasiniir y PtuJI priporoča svojo obilno zalogo in sicer: klajno apno, „Flora" in »Gloria" živinski redilni prašek, mrcesni prašek, lim za muhe, papir za muhe, pravi amerikanski, cement roman inportland, strešni lep, kStran, karbolinej, firm's, lak za tla, železo, pohištvo, vozove in usnje, oljnate barve za slikarje in hiše, kvarte za igrati in razglednice, špirit za goreti, penzelne in krtače, štopelne, mast za čevlje in vozove. Najboljša postrežba in najnižje cene. -ltfl za spuščaanje že pripravne, proda Kari S i m a na Bregu pri Ptuju. m Fritz Rasch trgovina s knjigami -ŠJII in papirjem ||gr- TT Celji priporoča svojo veliko zalogo Šolskih knjig in pisalnih potrebščin, kakor tudi molitvenih knjig, kolendarov in zabavnihspiSOV v največji izbiri in po najnižjih cenah. 259 ■0""C Heinrich Mauretter * v Ptuju, florjansk' trg priporoča svojo najbolje sortirano zalogo špecerije, vina v steklenicah in delikates po najnižjih cenah. Proseč za mnogošteviln obisk se beleži vsim spoštovanjem Heinrich Mauretter. Čudež iz Švice. Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli stanu proti poštnemu povzetju za eeno, kakor je Se ni bilo v trgovskem svetu, (o je za samo 2 kroni 60 vin. carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo ro s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj elegantno, fino faconirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ugajala, sejo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/l poštno predalo Št. 29. 307 Pozornosti!! Čolni ue prosto!!! Pozornost!!! Prekosi vsako konkurenco. Mi pošljemo vsakomur „Colnine prosto" 3 m stola dobre, modne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko svetlo ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno ceno od gl. 2.30, kakor 3 m črn. kamgarna kompl. elg. moško salonsko obleko gl. 3.70 Dalje en kompl. jesenski ali zimski moški površnik, dober, kodričasti štof za eeno od gld, 3.30, vse eolnine prosto. Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonitete naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ker se neprikladno zadovoljno ramenja aH denar nazaj posije! Dobavlja se proti poštnemu povzetju ali Če se denar naprej vpošlje, samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Krakau, Postfach Nr. 29. ' 328 Želite *^M da Vam nesejo kure po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele in čvrste prašiče? zdravo in lepo mlado živino? močno in trpežno vprežno živino? potem primešajte k krmi Barthclnovo pok lajno apno. za ta mali trošek Vam ne bo nikdar žal. Navodilo dobiti je brezplačno pri Miha Barthel in drug na Dunaju X. Keplergasse 20. Zalogo Barthelnovega poklajnega apna imajo tudi: Adolf S el lin s cb egg in Jos. Kasimir v Ptuju, R. Prettner v 350 Radgoni in Franc Frangeš v Mariboru. 13 — na plugi iz jekla hi«ntii, za travnike in mah, razdeljene in Orane diagonalne, poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroja za sejanje »Agricsla", stroji za košnjo in žetev, za ^žt?^0 gvtiUUc za seno iti $etevf za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikulio i. t. d. Preže za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rtfzanico, na valjčkih in z mazljivlml tečaji, jako lahko za goniti pri cimur se prihrani 40*/» moči. Mline za debelo moko, reznice za repo, Najizvrstnejsi in priznano najboljši I«, 2-, 3- in 4-rezala, ctt*f\i\ *y«i mJ^itJi"Js paientovanimi valjčnimi, okroglimi ©U UjI£,aiUl£*llLlin maz|jivimf tečaji na roko, na vital in za na par. T7""L"t"e=>l 5_ Hi iinir*^ ** naprego 1 do 6 zivinčet. Najnovejši mlin^za čiščenje žita tfijerji za rošKaBJo furšic«. Samotvorne palenlovane brizgalnice za pokonea-vanje grenkulje in trtne uši „Syphonia"i prenesljive štediine peči, parniki za krmo, .*; preše za seno in slamo jjqj na roko, pritrdljive in za 4 prepeljati, kakor tttdi vse druge poljedelske stroje izueljuje gftrantovano po najnovejši in pripoznano najboljši napravi Ustanovljene 187%, C. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske 3troje, livarne železa in fužine na par. Dunaj, 111 Taborstrasse št. 71. .75° --<- se proda po ceni. Eno posestvo se ceni na 2000 gld. in obsega 30 mernikov posestve in 4 dele gozda; drugo posestvo se ceni na 4600 gold, in obsega 2 (i mernikov posetve, travnike in gozdne dele z živino in inventarjem, poslopjem v najboljšem stanja, vse dobro ohranjeno. Kraj slovenski. — Pojasnila dajej posestnik Tomaž Miiller v Labodi (Lavamiind) na Koroškem. 373 Javna zahvala! Nas podpisane zadela je pred nekaj meseci nesreča, ker nam je požar priza dejal veliko škode. Mi bili smo zavarovani proti ognju pri zavarovalnici „N0rd-Britisch", katera nam je zavarovani znesek, ne le kar hitro, ampak tudi polnoštevilno izplačala, skoz česar smo prišli v položaj, da smo lahko pričeli si zopet nova poslopja staviti. Za to se tej zavarovalnici javno naj-prisrčnejše zahvaljujemo in jo vsem priporočamo naj topleje. Franc Šalamon posestnik v Doliču štev. 25. Martin Kovačič posestnik v Kupčini štev. 47. Juri Vtič posestnik v Navrhu štev. 33. mu* vlad. državnega mesta $>tui Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu, Uradne are za poslovanje s strankami ob dejavnikih od 8—12 are. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada jočega posredovanja, istotako tudi za posredo- ~ vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občuje t awt. oaersko banko. h Ravnateljstvo Razglas. , mesečni in tedenski sejmi v jH^*"* Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprilu, 5. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi: sako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta ineseea in etjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrš6 v dotičnih tednih ;or^j navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dna goveja in konjska sejma. Sviiyski sejmi: Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. gSflT" Tedenski sejmi; a~B8Bi Vsako sredo in vsak petek? posebno za meso, slanino (špeh) in perotnino. b zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. Župan- Mestni urad v Ptnji. j Qrn|gB — 16 — • ••••• mestna hranilnica o C«lii. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavednem poslopju, Ringstrasse Štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4°/o nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.56042. 3. Posojila na hipoteke se s 5° 0 aimi, menična posojila s 5l/i°/o u'm' m zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4-. Hranilnica daja v najem železne blagajnicne predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka poštne hranitnice na račun Štev." 807-870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo »Celjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti BV*% mm> obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zvvicker) očalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-U, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebraino in optičnim blagom v Ptuju v gledališkem poslopju. 182 fl va parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raa-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d.______________*> Vifwlnirt 4lk*s\«Ti\rift 'z preskušenih lastnih drevesnic in bauiia drevesa -4?^?°«h&K 14?; hruške po K 1.20 do 1.60. — h-boren jabolcnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za liter ponuja OsKrbniJtBO ITlarcnberg (Gutsverwaltung Mahrenberg). Tam dobijo se tudi jorkSirski plemenski prašiči. 334 MMMMMMMMMMi Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina „k zelenemu vencu'* v Ptuju kupuje vedno vsakovrstno frišno sadje, jabolka, hruške, slive, breskve, kutne, kostanj, orehe, grozdje, frišna jajca, krompir, luk, česen, vsakovrstni fižol, maslo, surovo maslo (puter), med (Schleuderhonig), čebelni vosek, posušene jedilne gobe, hren iu drugo zelenjavo; potem laneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive Ifi jabolčne krhlje. Use to po visokih cenah. -4— -H«+ 292 m ••»«»♦»»*»« M Brata Slawitsch v Ptuju. priporočata izvrstne sivalue stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania .120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ J^*"" W* Ringschifchen za krojače..........180 „ — „ Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače.......160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje . . . . 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakorstne stroje. Cene po| pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno. 312 JOS. OENIG v Ptuju prodaja premog (Steinkohle) po najnižji ceni. Tam se dobi tudi sol, moka, kaša. riž, otrobi, ječmenov šrot in drugo blago. 340 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Bianke v Ptuju.