t r v ! eh ■ n*, + I-H+ jet S &CJ" .tii* iVfr ;r»l Naslov — Address: NOVA DOBA 61X7 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) (NEW ERA) a= Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote. žil URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION As Second Class Matter April 15th, 1926, at the Post Office at Cleveland, 0„ Under The Act ot March 3rd* 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. 28 _ ŠTEV. 28 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 11TH 1928 — SREDA, 11. JULIJA 1928 VOL. IV — LETNIK IV. Odsedi NIK organizacije, Pod imenom United Mine P of America, John L. Je sklical izvrševalni od-konferenci za dan 10. ju-konferenca bo razprav-0 situaciji na raznih po-J^kega premoga in o na-■*nih zveznih zakonih Kovno industrijo. ,° ta konferenca ena naj-8ih v zgodovini organiza- za Sodi '6r ima pred seboj iive zelo L/ lri zamotane probleme. 1VE ČETRTEGA JULIJA bile tako številne, kot leta. Prejšna leta je bi-'adno ubitih po par sto streljanju, zažiganju 111 umetnega ognja. Le-‘ a ta način izgubilo živ-v vseh Zedinjenih drža- h ^ oseb. Prometne ne- so zahtevale 57 žrtev, "l!i 20 in utonilo je 106 Ih BLAGAJNA je za-fiskalno leto 1928 s om 493 milijonov dolar- L*** te svote se porabi P acanje narodnega dolga. 8^Upaj se je odplačalo' dolga to leto okoli 1'ionov dolarjev. Po za-v°jne pa do sedaj se je n&d sedemnajst tisoč v dolar j ev narodnega dohodkov je imela zvezdina v zaključenem fis-!etu nekaj nad štiri ti-|lionQv dolarjev; več kot 0 te svote so znesli do-i davki. ^SKI multimilij onar Loewenstein, katerega ' rali za tretjega najbo-moža na svetu, je pri angleškega kanalen način končal svojo : ' Iz kabine svojega j* letala je pomotoma ‘^°zi napačna vrata in morje, štiri tisoč čev-°ko. Njegovo številno '% Je šele čez nekaj ča-^alo za n9šli. nesrečo. Trupla —Nekateri sodijo, °Sataš storil >Hkih Sjah. da 1* S samomor, izgub v raznih Drugi pa celo je vest o nesreči le ^ož še živi ter je hotel ^cin začasno potegniti 1,1 zabrisati sled za se- VROČ dan te se-v nedeljo 8. julija, bil vzhod in sred-v ’ Smrtnih žrtev, de-^ s‘ed vročine, deloma ii0°Wienja e bilo v drža-> v mestu New York n drugih krajih ' zapada pa okoli 30. da je iste čas raz-Ni|,Ure snežni vihar 1 gozdni rezervaciji yB°w> v državi Wyo-\ Sa pokrajina je bila Vel Snežno odejo. — V je kazal toplomer ,|^esta Conception, rese je pretečeno btj '°Pila ladja Angamos, ji ®i priliki izgubilo živ-\s . ose,;)- Parnik j .Je bil zgrajen leta s Pijansko mornarico. Je kupila čilenska je bil naložen s ln z delavci in njihovi, 111ami, ki so bili name-Hi ia nitrata v severni ^Publike Chile. Bli- 5 tnenjenega mesta je %, Hvozii k, v silen vihar in ,.ccj i1q; kmalu potem se razbil in potopil, ta. Je samo par oseb. e bodo pokopane broške. ZDRAVNIŠKI NASVETI (Piše dr. los V. Grahek, ir h zdravnik J S. K. Jednote). Uljesa želodca (dalje). Za zdravljenje želodčnih uljes je absolutno potrebno, da ima želodec popoln počitek kar pa je nemogoče, doklei bolnik jemlje hrano skozi usta, ker jed v želodcu veča bolečine. Za bolnike s to boleznijo je torej najboljše, da se podajo v bolnišnico v svrho zdravljenja. Tako zdravljenje traja šest do osem tednov. Veliko število mož, ki bivajo v “boardinghouses,” nemore dobiti hrane, katero bi smeli uživati in ne morejo pričakovati, da bi kuharica pripravljala zanje posebna jedila. Drugače je z oženjenimi možmi. Ti morejo navadno precej točno slediti navodilom zdravnika glede hrane, toda tudi ti, kadar se začasno precej dobro počutijo, poskušajo to in ono in si s tem škodujejo. Jaz bi svetoval in toplo priporočal, da vsaki mož ali ženska, ki živi v “boardinghouses.” in trpi na uljesih želodca, odide v bolnišnico v svrho pravilnega zdravljenja. Stroški se morda od začetka zdijo visoki, toda koncem konca je to najbolj ekonomično in uspehi najboljši. Poleg bolečin je najnavadnejši znak želodčnih uljes bljuvanje. Blju-nje pa povzročajo tudi druge želodčne neprilike. Ako izmečki vsebujejo kri, to zelo rado označa želodčna uljesa. Do bljuvanja navadno pride več ur po zavŽiti hrani. Bljuvanje krvi je zelo važen ™ak. Ce je kri slaba in bolj ali manj kepasta, smo lahko popolnoma gotovi, da izhaja to od želodčnih uljes. če želodec vsebuje hrano ali želodčne sokove, se kri pomeša s tem, in izbij uvana kri ni videti ■deča, ampak je morda Videti kot kavina gošča. Ako je z zdravili nemogoče ozdraviti želodčna uljesa, potreba se je podvreči operaciji. Kadar ima kakšna oseba želodčne neprilike, z znaki kot 50 gori navedeni, bi bilo priporočljivo, da se vzame “ex-ray” slike. Take slike zelo pogosto pokažejo, kolika je v želodcu napravljena škoda. To pomada prizadetemu, da se izroči v oskrbo pravemu zdravniku, ki bo zmožen za dotični slučaj se poslužiti * pravilne metode zdravljenja. --------o------- OBISKI Neki stari pregovor pravi, da vsa pota vodijo v Rim. Z ozirom na ameriške Slovence pa bi l isto pravico lahko trdili, da vsa pota vodijo v Cleveland. Ne mine teden, posebno zdaj v letnem času, da se ne bi zglasil v uredništvu rojak iz ene ali druge ameriške države. Tako se je pretečeni teden mudil par dni tu Mr. Ivan Molek urednik Prosvete iz Chicaga. Oglasil se je za par minut rojak A. Zupančič iz Indianapolisa, ki pa se je moral nenadoma vrniti radi nesreče, ki je zadela njegovega brata v Cali-forniji. Na poti proti Buffalu in canadski meji se je v Clevelandu ustavila za en dan so-sestra Pauline Ermenc s hčerko, iz Milwaukee. Oglasil se je dalje sobrat Anton Penko iz Verone, Pa. -o----------- Hitrost potovanja. Najhitrejši konj predirja eno miljo daljave v 95 sekundah, vlak v 30 sekundah, avtomobil v 16, eroplan pa jo preleti v 11 sekundah. GLASOVI Z RODNE GRUDE Dne 18. junija je nastopila na Savi pri Litiji ga. Elizabeta Vilkovčeva svojo zadnjo pot, Odlično krajanko, ki je preživela zadnja desetletja na Savi pri svoji vnukinji gdč. Zakotnikov!, tamkajšnji šolski upraviteljici, je spremilo ogromno število prebivalstva na savsko pokopališče. Kljub obilnemu delu na polju so prihiteli ljudje tudi iz hribovskih vasi, iz Roviš, Tirne, Ponovič in drugod. Savska šolska mladina je natresala na zadnji poti stare dame cvetje in tudi ves grob je bil posut s cvetlicami, ki jih je 102 letna dama v vsem svojem življenju tako ljubila. Dne 22. junija je predaval poslanik Zedinjenih držav Amerike v Beogradu, g. Prince, v veliki dvorani ljubljanske univerze o plivu ameriških univerz na javnost. G. poslanik je predaval v dokaj lepi slovenščini s srbohrvatskim naglašanjem. Opisal je postanek ameriške srednje šole, ki je bila do nedavnega časa zelo pomanjkljiva, zbog česar tudi uspehi na univerzah niso bili prav povoljni. Odkar je položaj srednješolskih profesorjev urejen, so razmere mnogo boljše, tako da se nekatere univerze že v najvišji meri približujejo jdealu individualne vzgoje. kakor je v veljavi na evropskih univerzah. G. poslanik je izrazil mnenje, da bi bilo umestno v svrho poznavanja jugoslovensko-ameriških odno-šajev in utrditve medsebojnega bratstva, da bi se šolali naši visokošolci na ameriških univerzah, ameriški visokošolci pa na naših. Zelo pohvalno se je izrazil g. poslanik o slovenskem jeziku, ki je karakterističen zlasti zaradi ohranitve dvojine. Zelo zanimivemu in simpatično podanemu predavanju poslanika g. Princea je prisostvovalo prav odlično število inteligentov, predvsem vseuči-liških in srednješolskih profe sorjev. VSAK PO SVOJE Ko se je prvo nedeljo junije praznoval po vsej Italiji državni praznik ustave, so se po vsem postojnskem okrožju či-tali napisi “Živela Jugoslavija" in “Dol z Italijo!” V Hrenovkah pa so neznanci zamenjali italijansko trikoloro z jugo-slovensko trobojnico. Seveda je zaradi teh napisov in zamenjane zastave nastal pravcati vihar. Sledila je preiskava. Premetali so vse, a “zločincev’ niso mogli izslediti. Ker pa nekdo mora biti kriv, so končno aretirali in pridržali v zaporu trgovca Josipa Krajgherja iz Postojne, ki se je tistega dne slučajno po opravkih vozil z avtomobilom po deželi, in pa trgovca Hraševca iz Hruševja, katerima pa seveda ne morejo dokazati ničesar, ker v resnici nista zagrešila nikake protizakonitosti. V Subotici je 60 letni Andri-ja Cvetovič skušal izvršiti samomor s skokom v vodnjak, a so ga v zadnjem trenutku rešili. Samomorilnih misli se kljub temu ni otresel. Par dni zatem ko ni bilo nikogar doma, se je polil s petrolejem, se zažgal in vlegel v posteljo. Sosedje so to opazili in ogenj pogasili. Starec je dobil tako hude opekline po vsem životu, da bo težko ostal pri življenju, Kar sumljivo se človeku zdi. ko čita, kako se evropski letalci lovijo po severnem tečaju. Eden je šel in se ni vrnil. Iskat ga je šel drugi in sej ni vrnil. Za njim je šel tretji,; četrti in peti in tako dalje iij le malo jih je prišlo nazaj. 2di se, da hočejo ti izgubljenci preživet' vroče poletne mesece na hladnem severu in da želijo privabiti kar največ tovaršlje. ♦ Žurnalisti, ki so že trikrat poročali, da je neki čikaški list odšel k večnemu počitku, in sc mu že trikrat izklesali nagro ben spominek, so se trikrat po vrsti zmotili. Morda bi ne bilo napačno, če bi v bodoče,najel’’ licenciranega mrliškega oglednika. * V Mehiki je bil nedavno izvoljen predsednikom' republike general Alvaro Obregon Ker sta oba njegova protikandidata že pred meseci odšla \ večna lovišča, je bil Obregon izvoljen, ko je bil oddan prvi glas zanj. Kljub temu je dobil okoli stotisoč glasov, njegovi nasprotniki pa nobenega. Tc se pravi, da je večina® V New Yorku je ^nedavno umrla neka bogata ženska, ki je v oporoki zapustila svojim trem bivšim soprogom po er dolar vsakemu. Nekutere lju di objame dobrota, človekoljubje in velikodušnost šele v zadnji uri. ♦ Stoprocentni American, župan Thompson v Chicagu, si je baje iz mestne blagajne izposodil $1,732,279, da je mogel s tem nagraditi svoje patriotične prijatelje. Okrožno sodišče pa je tako nepatrijotično, da je odločilo, da mora to svoto vrniti. * Policijski načelnik v Los Angelesu je dejal, da policisti najbolj potrebujejo poštenosti in možgan. To je pametna izjava, in morda ne bi bilo napačno, če bi se te vrste kapital zahteval tudi od mestnih odbornikov in županov, državnih poslancev, kongresnikov itd. * Penzijoniran farmer nekje \ Kansasu je imel za hišo lep kos vrta, ki ga je želel obsejati z endivijo. Treba bi bilo najprej vrt prekopati, toda postar-nega moža je lomil revmatizem, njegova dva odrasla sinova pa sta se rajši igrala z žogo kot z lopato. Pa se je domislil zvijače in izkopal nekaj lukenj v raznih krajih vrta, nakar je potožil sinovoma, da je pred letom dni zakopal nekje na vrtu kvort stare rakije, zdaj je pa ne more najti. Drugo jutro se je odpeljal v mesto in ko se je opoldne vrnil, je bil ves vrt prekopan. * V državi New York sta se te dni poročila šofer Hyman Brunjes in klerkinja Marie Sudzikowski. Pred letom dni je fantu lepa Marie obljubila, da ga poroči takrat, ko bo go-verner Smith nominiran predsedniškim kandidatom. Besedo' je držala, kar je lepo. Bojim se pa, da predno pride do predsedniških volitev, bosta mladoporočenca postala republikanca in bosta smrtno sovražila Smitha in demokratsko stran ko. A. J. T. RAZPRAVE O PRAVILIH Pittsburgh, Pa. BOLNIŠKI ODDELEK Stabilizacija bolniškega oddelka je najvažnejši problem, kateremu bo zrla v oči prihodnja konvencija naše jednote. Treba bo vporabiti vse naše že-nijalne zmožnosti, da se to vprašanja reši na način, ki bo postavil bolniški oddelek na bolj zdravo podlago ne da bi trpel pri tem bodoči razvoj naše organizacije. Za povoljno rešitev tega važnega vprašanja imamo na razpolago samo eno sredstvo, ali znižati plačilno dobo bolniške podpore, ali zvišati asesment. Drugega izhoda ni. Pred leti smo bili preveč liberalni, preveč radodarni. Dali smo predobre mere za nizke cene in sedaj smo opazili in moramo priznati naše napake. Kljub temu pa radikalne spremembe v tem oziru niso priporočljive. Ne bilo bi dobro za organizacijo, ako bi na mah znižali plačilno dobo bolniške podpore od šestih mesecev na tri mesece. Mi smo v zadnjih štirih letih dobili v jed-noto lepo število novih članov. Govorili smo jim, da bodo enakopravni z nami vred, in da bodo opravičeni in deležni vseh tistih ugodnosti, ki jih organizacija nudi nam. Sedaj se pa hočemo nekateri izneveriti tem obljubam in tem obveznostim. Naše geslo je “Vsi za enega, eden za vse.” Če hočemo znižati plačilno dobo bolniške podpore, potem bi se naj ta doba znižala za vse, če hočemo zvišati asesment, naj bo zvišan za vse. Kot že rečeno, mi ne moremo vseh naših napak kar naenkrat popraviti. To nam lahko povzroči bolezen, katero ne bi mogli nikdar prenesti. Pričnimo s previdnostjo in s potrpljenjem. Zaenkrat bi se lahko zadovoljili s tem, da bi trajno polovično podporo omejili na 12 mesecev, in če bi bil član še nadalje bolan, naj bi se ga trans-feriralo k skladu za onemogle iz katerega naj bi dobival sedaj določeno mesečno podporo v znesku desetih dolarjev zi dobo enega leta. S tem bi bik doprinešena prva žrtev. Druga žrtev bi obstajala \ tem, da bi bil novopristopl član opravičen do bolniške pod pore šele tri mesece po pristopu, do operacijskih poškodnin ako je potrebo take operacijc povzročila naravna bolezen, pj šele po preteku šestih mesecev. Asesment za en dolar dnevne bolniške podpore in za od škodnine naj bi ostal kot do sedaj, namreč 85 centov, za dvadolarsko dnevno bolniško podporo ter odškodnine naj bi se pa zvišal od $1.60 na $1.70, Tridolarski razred naj seveda odpade. Za prve tri dni naj bi se ne plačalo nobene bolniške podpore za naravne bolezni, v slučajih nezgod ali poškodb, naj bi se podpora plačala od prvega dne naprej. Nobeden nanovo pristopli član, ki je že pri drugih organizacijah zavarovan za dva ali več dolarjev dnevne bolniške podpore, bi se ne smel zavarovati pri nas za več kot en dolar, in priporočljivo je, da bi se tega načrta držale tudi druge slične organizacije. Po gornjem načrtu bi se stanje našega bolniškega oddelka znatno zboljšalo in odpravljene bi bile tudi izredne naklade. Članstvo bi ne bilo pri tem preveč prizadeto in jednota bi ne trpela na ugledu in tudi ne na bodočem razvoju. S časom bi se pa ves sistem še nekoliko popravil in če bomo strogi in nepristranski pri nadzorovanju naših bolnikov, ter s tem iztrebili z jednote njenega najhujšega sovražnika — simulacijo, potem bo skoro prišel čas, ko bodo naše knjige tudi v tem skladu zamogle pokazati prebitek. — Ostala moja priporočila v tem oziru predložil bom provizoričnemu odboru za pravila. Z bratskim pozdravom ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik J. S. K. J. Pittsburgh, Pa. Ravnatelj zdravstvenega oddelka CFU, ki je ena največjih tovrstnih bratskih podpornih organizacij v Zedinjenih državah, in ki plačuje bolniško podporo iz osrednje blagajne na zelo podoben način kot J. S. K. J., je priobčil v Zajedni-čarju z dne 13. junija 1928 članek, ki ga navajam dobesedno. Jaz se vzdržim glede tega vsake sodbe, sodijo naj čitatelji. “Pred po prilici godinu i pol počelo se je istraživati pojedine slučajeve bolesti i operacija kod nedavno pristupilih članova o čemu je pisao više pu-ta i vrh. liječnik i odio potpo-re, pak kad znademo, da se je takovim istraživanjem ustanovilo u dosta slučajeva, da je član protupravilrio" pristupio, f da se je u tom vremenu prište-dilo zajednici sigurno $20,000 samo na osmrtninama, (a koliko na potpori i operacijami to se ne zna, jer neznamo kako dugo bi odnosni članovi bili na potpori) onda se smješ-ni čine oni članovi, koji nam predbacaju neke vrsti detek-iivstvo, jer kad bi se bili držali pravila i kad bi u suglasju sa pravilima istražili sve što se na pojedinoga molitelja za ilanstvo odnosi, oni bi sami bi-i pronašli, da je takav pred kratko vrijeme bolovao, i da ni je posve zdrav, te bi ga upu tili, da kaže liječniku istinu i takovi nebi bili primljeni za •lanove, dakle nebi poslije niti irebalo istraživanja. Ako se u pojedinim slučaje-vima istražuje, čini se to ne u korist vrh. liječnika, ne u korist pojedinoga glav. odbornika ili cijeloga glavnega odbora, več se to čini samo in jedi-no za korist organizacije, za | korist svakoga člana jednafco, napose za korist onih članova, j koji su pravilno i sa dobrom j namjerom pristupili u zajedni-cu, dakle u takovom radu tre-bao bi svaki dobar član pomoči. Mi moramo jednoč uviditi, da se sve na svijetu mijenja, pak tako če se i vrh. liječnik i pojedini a i svi sadanji glavni odbornici s vremenom pro-mijeniti, nii zajednica če ostati i treba da se pazi na sve ono, što je u korist zajednice, u korist velike večine članstva, bez obzira na to, ako kraj ta-kova postupka pojedinci mož-da drže da su ostečeni.” Sobrat Vider povdarja v svojem članku, da ni dokaza, da se pri JSKJ izplača manj bolniške podpore, kot bi se je, da nima takega zdravniškega nadzorstva kot ga ima. Kot dokaz navaja dejstvo, da je JSKJ še vedno imela izredne asesmente, ne pove pa. da J. S. K. J. plačuje bolniško podporo za daljšo dobo in večje svote, kot nekatere druge or- ganizacije. četudi je JSKJ imela nekaCere izredne asesmente, niso bili tako visoki, kot pri nekaterih drugih organizacijah, če je zdravniško nadzorstvo pri JSKJ obdržalo izredne asesmente pri svoti $4.00, in če bi znašali ti izred ni asesmenti brez takega zdravniškega nadzorstva $5, bi pomenilo okoli 25c/c prihranka ,ali v okroglem številu okoli $10,000.00. Mr. Vider ne ve, da so bili mnogi novopri-stopli člani pozneje izključeni, ker je preiskava pokazala, da so trpeli na gotovih boleznih pred vstopom v organizacijo. To je bilo delo zdravniškega nadzorstva, oziroma tozadevnih preiskav. Če se ne motim, sem samo v tem mestu odkril pet takih slučajev. Pro-našlo se je to, ko so se dotični člani javili bolnim in se podvrgli operacijam in so potem zahtevali operacijsko in bolniško podporo. Sicer pa tega vprašanja ne bo odločil niti Mr. Vider, niti jaz. Odločila bo konvencija, in katerikoli sistem bo sprejet, 2 istim se bova morala oba za dovolj iti. Dr. Jos. V. Grahek, vrh. zdravnik JSKJ Chicago, 111 NEKAJ MISLI O JEDNOTI-NEM IMENU Smo v dobi, ko je umestno, da izreče' tudi članstvo naše podporne organizacije svoje mnenje, kako izboljšati in izpopolniti ustroj, upravo in poslovanje v naši zgolj gospodarski ustanovi. Zajo se mi zdi prav, če tudi jaz rečem katero o tej naši skupni zadevi. Odkar se je pričela javna razprava o naših pravilih v našem uradnem glasilu, je menda največ pisanja izzval tisti, ki je izprožil misel, da bi bilo zelo koristno, če bi dobila naša podporna organizacija novo, oziroma tako prikrojeno ime, da bi potem tudi odgovarjalo temu. kar je dejansko naša ustanova Tisti, ki se potegujejo za to. da naj bo v Jednotinem imenu opuščena beseda, s katero je označena za našo Jednote nekakšna verska, oziroma cerkvena smer, ki je sploh ni zaslediti nikjer v naših pravilih, ne v njenem poslovanju, trde, da bi imeli potem veliko večji, mogočnejši in silne jši razmah v Jednoti v vsakem oziru, zakaj, taki, ki žele biti člani podporne organizacije s cerkvenim ali verskim nadihom, imajo drugo podporno ustanovo na razpolago. Ta njihen argument se v drugi polovici opira na čisto dejstvo, v prvi pa na logičen zaključek, ki sledi iz tistega dejstva. Resnica je to, da je med nami še veliko število takih rojakov in rojakinj, ki ne marajo sedaj v nobeno slovensko podporno ustanovo, ker jih ali ime odvrača od tega ali pa ta ali ona pristranska politika dotič-nega vodstva. Nadalje pravijo ti naši člani, da bi se dalo brez besede “katoliška” dobiti veliko več mladine v našo sredo, zakaj, mladež, ki se ne mara zavarovati pri izrecno cerkveni podporni organizaciji, ali pa pri izrazito politični jednoti ali zvezi, tudi k naši ne mara, ker jo tudi po njenem imenu smatra za cerkveno podporno ustanovo. Ne vem, koliko se opira ta njihna trditev na dejansko iz- .(Dalj« m 3. strani) _ . * ‘JV ohJcl Doba GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subacription for members $0.72 per year; non-membert $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov ra vse, kar •• tiče lista: 6117 St. Clair A ve. Cleveland, O. Volume IV. 83 NO. 28 Priznanje za dobro delo. Naša narava je že taka, da rajše grajamo kot hvalimo, da rajše kritiziramo kot dajemo priznanje. Sicer je tudi kritika potrebna, ako prihaja iz dobrega namena, a prav tako je potrebno priznanje, kadar je zasluženo. Stvarna kritika nam pomaga, da se odvadimo in izogibljemo napak, priznanje pa nam da zadoščenje za dobro opravljeno delo in nas vzpodbuja za nadaljne napore. Posebno velja to, kadar se gre za dobro delo, ki nam ne prinaša direktnega materijalnega dobička. Med dela, ki nobenemu posamezniku ne prinašajo posebnega direktnega dobička, spada tudi takozvano društveno delo. Tisto drobno društveno delo, ki ga morejo dru-štveniki opraviti v svojem prostem času. Naši najbolj vneti društveni delavci opravljajo to delo skoro zastonj, oziroma proti taki malenkostni odškodnini, da skoro ne pride vpoštev. V neštevilnih slučajih žrtvujejo dobri dru štveni delavci poleg časa še trdo prislužene dolarje iz last nega žepa v korist društva in skupne organizacije. In značilno za naše razmere je, da največkrat ne dobijo za to niti skromnega priznanja. Ti društveni delavci so raztreseni povsod, kjer ima J. S. K. Jednota svoje postojanke, in njih imena so redkokdaj znana preko mej domače naselbine, Ker smo, kakor že omenjeno, po navadi skopi s priznanjem, naj bo tem “neznanim junakom dela” izraženo tem potom skupno javno priznanje. Uredniku niso znana njih imena a če tudi bi bila, ne bi mogel vseh navesti, ker jih je preveč. V zadnji izdaji našega uradnega glasila ste čitali izja vo glavnega predsednika, da nam je konci junija manjka lo samo še okoli 100 članov do števila 20,000 v obeh oddelkih. Začetkom tega leta, to je pred šestimi meseci pa nam je do tega števila manjkalo še nad tisoč članov. In v tem je zapopadena dolga, pa nad vse razveseljiva povest uspe .šnega in nesebičnega dela, povest, kako članstvo ceni našo dobro J. S. K. Jednoto, kako ponosno je nanjo. Samo okoli sto članov nam še manjka do skupnega števila dvajset tisoč, in te bodo naši vrli društveni delavci gotovo dobili v teku teh par tednov, ki nas še ločijo od 13. redne konvencije. Dvajset tisoč članov smo hoteli imeti ob času prihodnje konvencije in na naše vrle društvene delavce smo se zanesli, da se bodo pokazali v pravi luči. Nismo se motili, nismo bili razočarani glede njih aktivnosti tekom zadnjih šestih mesecev, in prav gotovo ne bomo zdaj — ob enajsti uri! POMOČ JE SE VEDNO POTREBNA Ža vedno je na stavki v premogarskih okrožjih precejšno število naših »obratov, ki nimajo sredstev, da bi plačali svoje društvene as«smente. Niso sami krivi težkega položaja, v katerem sc nahajajo, in ne bilo bi bratsko od nas, če bi dopustili, da bi bili črtani iz organizacije vsled neplačanih asesmentov, posebno, ker se indirektno borijo za dostojno življenjsko eksistenco vseh delavcev. Vsaka, tudi najmanjša pomoč bo znak bratstva in delavske solidarnosti, in bo dobrodošla. Vsi tozadevni prispevki naj 3e pošiljajo na glavni urad J. S. K. Jednote. IZ URADA GL. PREDS. VAŽNO ZA DELEGATE IZ NEW YORKA, PENNS YL-VANIJE IN WEST VIRGINIJE V novi Dobi z dne 20. junija opisal sem natančno načrt potovanja delegatov iz New Yorka Pennsylvanije in West Virginije. Določili smo, da odpotuje skupna delegacija iz navedenih treh držav iz Pittsburgha, dne 27. julija zvečer. Tisti delegati, ki ne želijo potovati v spalnem vozu, se bodo morali poslužiti vlaka, ki odpelje iz Pittsburgha ob 7:35 zvečer, tisti pa, ki želijo potovati v spalnem vozu, odpotovali bodo od tukaj ob 10:15 zvečer. Vsi delegati iz navedenih treh držav, ki bodo potovali preko Pittsburgha, naj si kupijo vozne listke samo do tu, toda VSI MORAJO BITI V PITTSBURGHU VSAJ DO TRETJE URE POPOLDNE OMENJENEGA DNE, ker bo vzelo precej časa za nakup voznih listkov. Ponovno prosim, da mi vsak delegat, ki želi potovati v spalnem vozu, to sporoči vsaj do 20. junija, kajti treba je napraviti potrebne rezervacije in nikakor ne želim, da bi se kdo pozneje pritoževal, češ, da mu ni bilo postreženo. Kot že omenjeno v glasilu, se bo delegacija sestala v Slovenskem domu na 57. cesti. Delegati, ki pridejo v Pittsburgh po Pennsylvaniji železnici, naj vzamejo tam poulično karo št. 95. listi pa, ki pridejo sem po Baltimore and Ohio ali po Pittsburgh and Lake Erie (New York Central), naj vzamejo kare št. 50 do 57. ceste, kjer naj izstopijo. V interesu vsakega delegala bo, če gornje navodilo vpošteva. Z bratskim pozdravom ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik J. S. K. J POROČILA DELEGATOV DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN DOPISNIKOM V POJASNILO Zadnja izdaja Nove Dobe pred konvencijo bo izšla v sredo 25. julija. Vsi dopisi in društvena naznanila naj se po možnosti pošljejo tako zgodaj, da jih urednik prejme vsaj 23. julija. Kaj nujnega bo še možno spraviti v list tudi če dospe v uredništvo 24. julija dopoldne. Kar pride pozneje, bo moralo čakati za priobčitev po konvenciji. Vsa društvena naznanila za zadnji leden julija in za prvi del avgusta naj sc torej pošljejo uredništvu do 23. julija, tako da bodo lahko priobčena v izdaji 25. julija. Dne 27. julija bo za urednika zadnji čas. da odpotuje na konvencijo v Ely, Minn., in vsa pozneje došla pisma ga bodo čakala neodprta v uradu, dokler se ne vrne. Med tem časom došli dopisi bodo priobčeni pozneje, če bodo imeli še kakšen po-men. Tudi i/.premembe v naslovih bodo napravljene pozneje. Ust bo sicer izšel (ena ali dve številki) tudi v odsotnosti urednika, toda prinesel bo gradivo, katero bo skušal urednik naprej pripraviti, ali pa kar bo mogel napisati medpotoma, oziroma med konvenčnimi sejami. Društveni tajniki in dopisniki naj izvolijo to obvestilo vpo-števati, da bo prav zanje in za urednika-upravnika. Cenjene delegate in delega tinje XIII. konvencije J. S. K. Jednote, katerim so društva na ročila predlagati na konvenciji kake spremembe v sedaj nih pravilih naše organizacije, vljudno prosim, da vsa tozadevna priporočila takoj odpošljejo na glavni urad jednote. Provizorični odbor za pravila sestal se bo v mestu Ely, Minn., dne 18. julija in tedaj bo vze v pretres vsa priporočila, ki so jih društva potom svojih delegatov poslala na glavni urad. Ker je pretežna večina za to, da se zborovanje v kolikor mogoče v kratkem času konča, je neverjetno, da bi se vsa priporočila glede pravil prečitala na konvenčnem floru, torej je umestno, da se vsi taki nasveti odpošljejo že px-ed konvencijo na glavni stan jednote, da jih bo provizorični odbor vzel v poštev in črpffl žnjih, kar bo po njegovem mnenju najboljšega in najbolj koristnega za bodoči razvoj naše jednote. Razume se, da bo tekst provizoričnih pravil prečitan na konvenciji, in da se bo tam lahko popravilo vsako točko, ki bi ne ugajala večini delegatov. Kar se pa tiče morebitnih resolucij. prošenj in pritožb, te bodo delegati osebno predložili konvenciji. Z bratskim pozdravom ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik. o-------------- DELEGATOM V CLEVELANDU IN OKOLICI, KAKOR TUD! VSEM, KI ODHAJAJO IZ DRŽAVE OHIO NA 13. REDNO KONVENCIJO J. S. K. JEDNOTE V ELY, MINN. Kakor je bilo že poročam v št. 27 “Nove Dobe,” mi je seja skupnih društev J.S.K. Jednote poverila nalogo, da preskrbim vozne listke vsem delegatom in ielegatinjam, ki se odpeljejo iz Clevelanda, O., do Ely, Minn., in nazaj, če tako žele. Torej prosim vse skupaj, ka- teri žele, da jim preskrbim vožni listek in spalni voz, da mi prineso denar najkasneje do 15. julija, da zamorem rezervirati o pravem času spalne vozove, katere bomo rabili samo iz Chicago, III., pa do Duluth, Minn. Na seji skupnih društev se je govorilo, da se odpeljemo iz Clevelanda v petek zvečer, sedaj pa prosim, da upoštevate spremembo. Ko sem se o tej zadevi posvetoval, namreč glede vožnje iz Clevelanda, pri družbi “CHICAGO & NORTH-WESTTERN LINE,” sem zvedel, da je z dnem, 24. junija t. I. pričel voziti novi vlak, ki odpelje vsako jutro iz Cleve-anda ob 7:55 iz Union postaje (Union Depot). To je pet minut pred osmo uro zjutraj, in se pripeljemo v Chicago še isti dan ob 2. uri popoldne. Iz Chicaga se pa odpeljemo še isto popoldne ob 5:40 iz postaje “CHICAGO & NORTHWESTERN,” ter se pripeljemo drugo jutro, to bo v nedeljo, dne 20. julija v Duluth, Minn., ob 8:15... Tam nas bodo pa pričakovali drugi delegatje. Vzrok, da sem se odločil za ta vlak, to je v soboto zjutraj dne 28. julija, ob 7:55, je ta, ker sc mi je videlo nepotrebno, da bi hodili že v petek iz Clevelanda, ker imamo še vse eno cele tri ure in pol časa za nahoditi se po Chicagu in pri tem bomo pa prihranili, Jed,noti na vsakega delegata $11.50 to jc eno dnevnico zamude časa in spalni voz iz Clevelanda v Chicago, kar znese skupno $11.50. Če se odpelje sa,mo 10 delegatov iz Clevelanda, se prihrani Jed,noti svoto $115, sicer pa pričakujem večjega števila. Prosim še enkrat, da si zapomnite vsi, da je zadnji čas: da dobim denar do 15. julija, svoto $48.26, v kateri je všteto tudi za spalni voz iz Chicaga. III., do Duluth, Minn. In najvažnejše pa je, da si zapomnite., da se odpeljemo iz Clevelanda iz Union postaje (Union Depot), ob 7:55 dne 28. jrdija v soboto zjutraj. Opomnim naj pa še to, da naj vsak pride kakih 15 minut preje na postajo, ali še popreje, kajti drugače se zna zgoditi, da ostane kdo doma, če bo mislil, da bo vlak čakal na njega. Torej ne pozabite dneva gori označenega, in pa ure, kedaj odpotujemo. To naj velja za vse delegate in delegatinje iz države Ohio, ki se hočejo odpeljati iz Clevelanda. AIco zvem še kaj posebnega glede vožnje, pa poročam takoj v drugi izdaji, našega glasila. Z bratskim pozdravom RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Clveland, O. ----------------o------- obeh oddelkih, apeliram na vse sosestre, da skušajo dobiti še kaj novih članic v odrasli oddelek, ali pa še nekaj otrok v mladinski oddelek. Vsak, odrasel ali mladinski član šteje za enega in kar bomo novih pridobile, se bo poznalo v skupnem številu. Ce vsako društvo stori vsaj nekaj malega, bo število 20,000 članov v obeh oddlekih prekoračeno pred konvencijo J. S. K. Jednote. Dalje poživljam članice našega društva, da pridno posegajo po vstopnicah, katere imam zdaj na razpolago. Skušajo naj jih po možnosti razprodati. Mislim namreč vstopnice za slavnost in banket, kar priredijo društva št. 12, 26 in 182 na večer 18. julija v proslavo tridesetletnice J. S. K. Jednote. Vzelo bi preveč prostora, da bi opisovala tu dobrote, katere prejema članstvo od naše dobre J. S. K. Jednote. Zaključim le z izjavo, da boljše, bolj nepristranske, demokratične in bratske organizacije nimamo, kot je naša J. S. K. Jednota. Članice, privabite pod njeno zastavo tudi vaše prijateljice! Pa na svidenje 18. julija! S sestrskim pozdravom Anna Sneler. tajnica društva št. 182 J.S.K.J Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1808 Katel. Jednota Inkorporiran« !■ ^ GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, P»-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, «• Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th * Duluth, Minnesota. „ ,, ngi Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, N«b- 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Mina. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 12.08 Berwind Ave., Pueblo, c° 1. porotnik: LEONARD SLABODN1K, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O- 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich- 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. , . Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja P jnj5k* sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov m D spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. . jjpf«' Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov "j membe naslovov naj se pošiljajo 'na: Nova Doba, 6117 St. Cl*» Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jug za obilen pristop. Kdor zeli postati elan te organizacije, na) se se pa tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih ^rll|,e»iani ^ obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi i “ c članicami. VAŽNO ZA DELEGATE Podpisani prosim delegate in delegatinje, da mi sporočijo kateri žele hrano in stanovanje, kateri žele iti k prijateljem ali v hotel. Prosim, da se vsi prizadeti zglasijo, da morem urediti vse potrebno za prevažanje delegatov na stanovanje. JOHN OTRIN, 602 E. Camp St., Ely, Minn. LISTNICA UREDNIŠTVA “Neznani junak” naj bo tem potom vljudno obveščen, da se brez podpisa ne priobčajo niti navadni dopisi, toliko manj razprave o pravilih. Za uredniški koš pisati v vročih julijskih dneh .l'e Pa vsekakor nehvaležno delo. ___ o-------- East Helena, Mont, Tudi tukaj je pomlad v polnem cvetju in krasoti. Narava nas vabi v svoje lepote, nudeč nam novo mladostno dobo in svobodno srečo. V senci trepetajočih topoli, v nemirnem šuštenju jelke, v nedolžnem ščebetanju gozdnih krilatcev se ti zdrami duša iz motonosti življenja, obudi se ti spomin nazaj in še enkrat preživljaš nemoteno srečo in slast nekdanjih mladostnih dni. Ker tukaj v Montani vedno hladna sapica pihlja, dobrodejno upliva na duše in srca, da človek dobi novo veselje in vero za življenje. Da pa bo vsakomur dana prilika poslužiti se te ugodnosti ter se veseliti v krogu svojih prijateljev, priredi društvo sv. Alojzija, št. 43 J. S. K. Jednote piknik v nedeljo 15. julija pri Peter Petkovi farmi, v paviljonu S. N. P. Jednote, na katerega vabi vse člane in vse druge rojake in rojakinje. Za zabavo, postrežbo, jedila ter pristno vsakovrstno pijačo bo dobro preskrbljeno. Godba, ples, kakor tudi več drugih šaljivih prizorov. Torej še enkrat: pridite, prijatelji našega društva, na našo prireditev v velikem številu. Razveselite nas z vašo navzočnostjo, žal vam ne bo. Pripravljeno je za vse najboljše. — Na svidenje! Za odbor: Louis Smith. J. S. K. Jednote se bliža, in delegat, katerega ste izvolili, se kmalu odpravi, da vas zastopa na glavnem zborovanju. Ne bi bilo torej nič več kot prav, da se članstvo te zadnje seje pred konvencijo polnoštevilno udeleži in poda svoje mnenje, oziroma priporočila delegatu. Sedaj, bratje in sestre, je čas, da priporočamo izpremem-be v pravilih, če se nam ne zdi iaj umestnega. Poznejše pregovarjanje nima smisla. Pozdrav vsemu članstvu! Joseph Skrabec, delegat društva št, K. Jednote. DOPISI Pittsburgh, Pa, Tem potom poživljam članice društva Marije Vnebovzete, št. 182 J. S- K. Jednote, da bi bolj redno plačevale svoje asesmente, ker sicer bom primorana postopati z njimi po pravilih. To je zelo neljubo opravilo v vsakem času, posebno pa še zdaj za časa kampanje. Ker narti manjka še zelo malo število &aI10V do 20,000 v Cleveland, O. Članstvu društva Krasni Raj, št. 180 J. S. K. Jednote naznanjam, da se vrši prihodnja redna društvena seja v nedeljo 15. julija o polu desetih (9:30) dopoldne v navadnih prostorih S. D. D. Članstvo je prošeno, da se polnoštevilno udeleži seje, ker imamo za rešiti več zadev. Med drugim moramo tudi izvoliti delavce za piknik, ki se bo vršil dne 12. avgusta na prostoru g. Goriška na Green Rd. Ob enem sporočam članom, da je naš sobrat John Tavčar ponesrečil pri delu dne 28. ju ni ja. Zlomilo mu je nogo in se nahaja v St. Alex* bolnišnici. Prošeni ste, bratje in sestre, da ga včasi obiščete. Tem potom tudi naznanjam društvenim nadzornikom, da so polletni računi zaključeni in so jim knjige za pregled na razpolago vsak čas. Z bratskim pozdravom Frank Urbas, tajnik. Canon City, Colo Tem potom vabim članstvo društva Triglav, št. 147 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeleži redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 15. julija. Trinajsta redna konvencija tajnik in 147 J. S. Cleveland, O. Društvo Marije Vnebovzete, št. 103 J. S. K. Jednote je sklenilo na zadnji redni seji, da se pozove vse članice, da naj se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se vrši, kakor po navadi. Na dotični seji- je več važnih točk za rešiti. Pravila zahtevajo, da je društveni odbor polnoštevilen, in v to svrho bo treba kakšno izvoliti za prazen urad. In ker je minulo šest mesecev poslovnega leta, ima odbor dolžnost dati svoje poročilo in račun, katerega boste slišale tudi na seji. Ob enem ie pa tudi konvencija blizu, in naj vsaka članica prinese s seboj navodila in priporočila, da se bo vedela delegatinja ravnati v zadovoljstvo članic, da ne bo kakšno prerekanje po konvenciji. Apeliram tudi na vse, katere niste še vrnile svojih tiketov, la to storite najkasneje do seje. In to je absolutno zadnji čas. Videle boste, katera bo tako srečna ali srečen, da dobi tisto krasno posodo. Dolžnost vsake članice je, da se te zelo važne seje udeleži. Sestrski pozdrav! Anna Kovač, tajnica. Chicago, 111. Vse članice društva Zvezda, št. 170 J. S. K. Jednote se tem potom vabi, da se zagotovo udeleže naše prihodnje seje, ki se vrši dne 12. julija, v četrtek zvečer, v navadnih prostorih. Ker je ta seja zelo važna, je vaša dolžnost, da pridete na sejo vse, brez izjeme. Ne pozabite tudi, da imamo prosto pristopnino za- društvo in Jednoto. Torej predlagajte vsaka eno novo prosilko na prihodnji seji za naše društvo. Cim več nas bo, lažje bomo kaj dobrega ukrepale za v dobrobit društva in Jednote. Vem. da agitacija ni tako lahka, ali malo dobre volje je treba, pa se mnogo doseže. Sestrski pozdrav vsem čla- nom in članicam nase Jednote! Mary začasna tajnica društva J. S. K. Jednote. J. S' polti®11' Št. 1 Leadvi1]6’ Poživljam člane Jurija, št. 111 J. Sv K- -tev da se dne 15. julija P° no udeleže seje. ^aZ. bomo o pravilih, ,-ge vsem, kar bi bilo naj <, 1 J* bodočnost naše vrle ■ Jednote. Opozarjani c‘ „e vsak, ki se seje 1-5. iu ^to'-udeležil, bo plačal 50 c društveno blagajno, vednost, da se ne b° -izgovarjal. Vsak d0JJVj sko uradno glasilo lN,0',.j jd> in naj čita, da se bo ravnati. Z bratskim pozdrav^ >, Karol Ja n m tajnik društva št. (Na ■tlor *stnu, «tam ir sob fboiji :^ga 1 Evi "a v, %ik, svoj ^da: Join, ved »vaj ie 1 »ase :e*tra; lWa žrtv 5eha, l6«je ?Vefr o s ’Ut i * iti 2cl >*jak »veri. laši %il '% k, ‘|li, H *o o .^an fpa, M Ni , !®Iešl ^aš f tiii lH. 2 i So Lc Ev Čital sem v Nov eleth, /i V o*>> Mi"’ "i -- ■ Vi P1 20. junija v mladins . pričetek povesti ‘‘J111 ‘ slovenski janičar”., vest je prevel na »“SV g.# »0 1 Ha % .pu i V zik naš sobrat John jVl°v ižP Duluth-a, blagajnik lie nih smrtnin JSKJ- ,est1 Ker je omenjena P^,g te pf tli Sipi-ke lo zanimiva, kajti ko življenje naših P’ pfiP ‘u, k1 v tia 13 J. Uti petnajstem stoletJu> “^j,» ročal našim članom ; tori so le kaj zfrn°žn» .v0 f ne, da naj bi to zalliraa|{ vest pazljivo čitali-naše Jednote naj ^ če b0 eflJ' VS314 teresiral svoje otr^e|,ndo ^ tali to povest otroci pazno čitali <0 povest, se bodo tudi V/ seznanili z naroden1; t1 in rega izvirajo bolj ljubili. Ta zanimiva peresa našega ga \1 bod° at X itelJ . vfj nepozabljenega Plb3^vi pa Jurčiča opisuJe j. žalostne razmere 'jetj11'].,! roda v petnajstem s ^ de so morali naši P1^ % J i’!1 (fj te S Ni j* . 0PlSVl S k i h h tlako grofom m drugi vrsti pa živ0 žalostno dobo n»slh !- - lfit ko so se morah g _ mečem v roki P%o, m , ... ManOk* \ l5H nim Turkom. NaP08*^' suje prelivanje ^'i^lci ^ ski s Turki, ko s° v naše slovenske^^ ^ Mere vojske na c Jurj , veljnik je bil z jak, slovenski Ja v s bil prodan v Tmc1 v* otročjih letih, ^ Turčiji kot tursk pr0. ^ v dol. da »e je boj< „>■* ‘ jemu očetu in v tj rojstni grudi. -^]Se y , Za prevod te z< *. 1 >1 ta 01 I 3aok ol«' jatv« )fW ,iiW tPre- Av«> moto «in> i Si . s. Id«11 Št. ] DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) "toram pa iskreno čestitati enUi rojaku in sobratu 11 Movern-u. čestitati mu tembolj iskreno zato, 'brat Movern je preživel ®°USo dobo svojega mladega življenja v našem me-1 ®veleth-u. Njegova prva j v Ameriki je bil tukajšnji kjer si je moral v po-•iega obraza služiti svoj ^anji kruh. Po svojem tru-Wnem delu v rudnikih je I Vedno, leto za letom obi-n'al večerne angleške šole. ^ bilo seveda trnjeva pot Našega rojaka. Ni se je pa Jrašil. Leto za letom je na-Ieval svoje študije. Njego-rtvovanje pa ni bilo brez ,^a- S svojim prevodom ''Jene povesti je naš rojak i ern pokazal, kaj človek t,° stori, ako ima dobro vo-ako hoče žrtvovati svoj ln uporabljati svoje ener-2a znanost. Prevodom povesti Jurij tek je tudi naš sobrat John t n storil nekaj dobre|ga ^šo dično JSKJ, to je, se-f*' bo naše člane v mladin-| oddelku z našim naro-’ katerega bodo potem bolj . *• Ce bodo bolj ljubili svoj bodo tudi bolj ljubili tva ■eAW oštevl o# .ljš« S- ni«' s n« »ntov oliK0. i ftt 01' ganizacijo JSKJ, kate- ri so. torej, da bo naš so-I Govern nadaljeval s pre-^ slovenskih romanov na j ®ski jezik, in s tem sezna-lt s° ameriško mladino, ka-| U(ii splošno ameriško jav- i. z našim slovenskim naro-I. § ^bratskim pozdravom, b°uis Govže, tajnik dr. št. 25 JSKJ. Pittsburgh, Pa. društva sv. štefa- b-j fnatvi I jf^' 26 JSKJ v Pittsburgh-u, 'naznanjam, da je v nede- ;oPic: M'1*1 d« pril« p' >r<> jSk* vei'n nP O' jvo t* li \o1 [ei>' ,lo M % julija glavna polletna Pričetek iste točno ob Popoldan. Kdor se iste ‘v‘ !®o Ži’ l^a^a 25c v društ-J.S- | blagajno. Izvzeti so čla-a bolniški listi in nad 15 v0cldaljeni od društvenega ^a- Na tej seji bo poroči-l^.^^enih uradnikov o pol-*(jj ^ 'poslovanju društva. K 0 nadaljevanje o raz-' . Jednotinih pravil. Torn j, vsi na sejo 15. juli-%ei' Je zadnja seja pred e^cij0, da daste naj bolj- l3V°clila svojim delegatom j ^redno konvencijo J. S. Torej, na veselo svidenje 12. avgusta. člane društva št. 92 JSKJ opozarjam tudi, naj bolj redno plačujejo sevoje asesmente, da ne bo potem kakšnega prepira, ako kateri zapade suspen-daciji. Iz blagajne se ne more vedno zakladati, kajti ako nima blagajna dohodkov, izdatke pa zmiraj, se hitro izprane. Torej, bratje in sestre, sto-rite svojo dolžnost napraro društvu, pa bo prav za vse. Louis Urbančič, tajnik. Duluth, Minn. Kampanja za nove člane in članice za našo JSKJ se je z dnem 30. junija končala. Sicer mi ni znano ob času, ko pišem ta dopis, ali smo dosegli 20,000 članov v obeh oddelkih ali ne. Upam, da smo. Če pa še primanjkuje kako malo število do dvajset tisoč, pa bi bilo umestno, da gremo takoj na agitacijo za nove člane in da dobimo primanjkljaj do pri hodnje konvencije dne 30. t. m. V večjih slovenskih naselbinah se lahko pridobi tupatam še kak nov član ali članica za našo Jednoto. V našem mestu imamo pa bolj težko nalogo v tem oziru, kajti pri nas je zelo malo Slovencev. Naši rojaki žive v New Duluth-u, ki je naselbina oddaljena kakih 12 milj od Velikega Duluth-a, kjer pa itak že imajo društvo spadajoče k JSKJ. Vkljub temu, da je zelo malo število naših rojakov v Velikem Duluth-u, je vendar naše društvo izvršilo svojo dolžnost pri kampanji za nove člane. Naša kvota pri kampanji za nove člane je bila 9 članov. Dobili smo jih pa 18, in sicer 9 v mladinski oddelek in 9 v odrastli oddelek. Če pa še nismo dosegli 20.000 članov, kot je bilo naše geslo na zadnji konvenciji, smo pa pripravljeni iti na delo še za pet članov ali članic. Če jih ne bi mogli nikjer najti v Duluth-u, smo pripravljeni se podati čez je-zero v Superior, Wisconsin, in jih tam dobiti, da dosežemo s tem zaželjeno število članov pri JSKJ. John Movern, predsednik dr. Duluthski Slovani št. 107 JSKJ. te Hfj N a svidenje 15. julija ob Popoldan! S Z bratskim ;om, °seph Pogačar, tajnik dr. št. 26 JSKJ. Pittsburgh, Pa, si v dolžnost, da jj .................................. ije’ In ^ ^estu prav lepo zahva- se Jlni prijateljicam in pri-k. 'Jerv, za nepričakovani y Surprise Party. Ka-ptl t..*11 ^da iznenadena, ko da\ se h ižP.3\ • Vrnila z mojo prijate- 3 A *1 ,1# tj* >lo i da bo naše društvo Piknik v nedeljo 12, £ na Petra Sondra far-lakote in žeje in . &ot 'eči’ ki so k dobri zaba-a ,e^ne, bo poskrbel v to Voljeni odbor- Vablie- o,6’’ Vsi člani, kakor tudi J tei °Venci in bratje Hrva-°kolici, da se udeležijo ave v prosti naravi. Butte, Mont. Članicam društva Western Sisters št. 190 JSKJ naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila 19. julija ob sedmi uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na East Butte. Pridite v velikem številu in pripeljite vsaka eno novo kandidatinjo, kajti čim več nas bo, tem lažje bomo delovale v korist društva. — Sestrski pozdrav ! Pauline Slogar, tajnica Pueblo, Colo Pričela se je doba izletov in zabav na prostem, in, vsak človek si želi vsaj včasi iz mestnega prahu in dima na sveži zrak. Tudi članstvo društva Marija Pomagaj, št. 42 JSKJ je sklenilo, da priredi eno tako zabavo ali piknik na Jagrovi farmi. Ta piknik se bo vršil 15. julija. Vse slovensko občinstvo našega mesta je vab- Eveleth, Minn. Vsem Slovencem, živečim v Evelethu in okolici, se tem potom naznanja, da se bo vršil v nedeljo 15. julija ob sedmi uri zvečer veliki zanimiv shod v Eveleth City Auditorium. Govoril bo Andrew Kobal iz Chicago univerze. On je zelo dober govornik, in ne bo nikomur žal, če se udeleži tega predavanja. Predmet njegovega predavanja bo glede boljšega razumevanja med tu rojenimi Slovenci in iz starega kraja došli-mi. Prireditelji tega predavanja so imeli priliko slišati to predavanj« in nam garantirajo, da bo zelo zanimivo. Torej še enkrat: vsi Slovenci in Slovenke v Evelethu in okolici, pridite v nedeljo 15. julija zvečer v Eveleth City avditorij, da boste hlišali kaj nam bo povedal naš rojak A. Kobal. Louis Govže. razpravToTraviuh (Nadaljevani« I* 1. struni) kustvo, ali kar naravnost pa moram priznati, da je docela pravilna, in dosledna, zakaj tisti, ki ne poznajo Jednote po njenih pravilih, morajo po njenem imenu sklepati, da je cerkvenega ali verskega nadiha, kakor je bila tedaj, ko je dobila svoje sedanje ime in še nalagala svojemu članstvu vsakoletno izpoved in molitev pred vsako društveno ali Jednotino sejo. Ali kmalu pa je bila primorana opustiti tiste določbe, ker je docela izprevidela, da so njenemu napredku v zapreko in oviro. Prav je naredila. Ali če bi bila obenem še izpustila v svojem imenu besedo, ki je bila in je še popolnoma nepotrebna v vsaki gospodarski organizaciji, bi ne bilo sedaj niti Slovenske Ljudje, ki so prihajali semkaj pred tistim dnem in še potlej, so bili vdani misli, da morajo imeti nekoga nad sabo. Ta zastarana misel se jih je držala kakor klošč kože. In ideja, da izvira vsaka vladna oblast iz ljudstva, ni bila tedaj le silno razodetje, nego prava pravcata revolucija. In večina se ji je upirala izprva z vsemi štirimi. Le trinajst slabotnih, neorganiziranih in revnih državic, oziroma kolonij se je borilo za njo na življenje in smrt in — zmagalo, sijajno zmagalo. Premagan je ležal oholi angleški lev. Z njimi je obenem zmagala republikanska ideja, iz katere se je rodila naša nova domovina, so se rodile naše silne in jake Združene države ameriške, kjer se je tudi naša Jednota razmahnila v to, kar je danes. Združene države slone na svobodi vesti, v svoji ustavi nimajo nobene točke, ki bi zapovedovala ameriškim državljanom, da morajo biti te ali one vere, katoličani ali nekatoliča-nje. In tako je tudi ime Združene države. V njem ni nobenega verskega nadiha. In če bi bil, bi bila to velika nesreča za to deželo. Kajti potem bi bili verski boji neizogibni, Možje, ki so sestavljali ustavo in ustvarjali Združene države ameriške, so se natanko zavedali tiste žalostne in bridke resnice, f>a so ločili cerkev od države. Državna vlada ne sme imeti v tej deželi nobenega posla z nobeno cerkvijo. Tu lako svatko svoga boga moli: brez državne vzpodbude. Mnogim takratnim ljudem to seve nikakor ni bilo všeč, pa so po svojih domovih še nadalje1 nazdravljali, angleškim pijav kam in njihnemu poglavarju angleškemu kralju Užaljeni globoko so bili užaljeni v svojih srcih in čustvih, ki so jim bila vzgojevana leta in leta. Toda duh časa koraka naprej. Reakcija mora biti končno zlomljena in premagana. Njih-na starokopitnost gre z njimi v grob, novi rod ne čuti več z njimi ali z njihnimi starokopitnimi idejami. Mladi ljudje podpirajo nove ideje, ki so v ostrem nasprotju z reakcijo. In v novem rodu z novimi idejami je tičala tista silna bodočnost Združenih držav ameriških. Ce bi ne bile zmagale tiste nove ideje, bi bili ameriški priseljenci še danes angleški kolonisti in robotniki — slabiči. — Tako, natanko tako je z našo podporno ustanovo, z našo Jugoslovansko podporno jednoto. Ustanovitelji so ustvarili cerkveno podporno organizacijo, čemur se nikakor ne moremo čuditi, če vpoštevamo dejstvo, da so bili naši priseljenci izpostavljeni tistim vplivom, izpod katerih so prišli semkaj. Jednota je zahtevala pri članstvu izpolnjevanje cerkvenih dolžnosti. To jo je tako oviralo pri napredku, da je morala opustiti tisto cerkveno poslovanje in se okleniti zgolj gospodarskega. Vsaka doba prinese nekaj novih idej, zakaj če bi jih ne, bi ne bilo napredka. Stari člani so upravičeno ponosni na sedanje Jednotino ime, kakor so bili gotovo tudi na tisto cerkveno poslovanje v Jednoti. Toda duh časa in pravec naše Jednote same sta zahtevala ukinitev tega poslovanja, pa če je to še tako užalilo nekatere člane. Splošne koristi podporne organizacije se ne morejo ozirati na razpoloženje posameznih članov. Postave so splošne in omejujejo tega ali onega človeka v njegovem delovanju in čuvstvovanju. Postave imajo biti splošnosti v korist. Realnost ne pozna sen-timetalnosti. Ona gre preko nje. Novi časi zahtevajo nove izpremembe. Ce so sedanji časi prinesli s sabo take razmere, da zahteva napredek naše Jednote opustitev besede “katoliška” v imenu naše podporne ustanove — za kar govori vse — potem kar venkaj z njo!! Naša Jednota je trpela veliko škodo tedaj, ko je imela v svojih pravilih točke za opravljanje cerkvenih dolžnosti, dokler jih niso odpravili navzlic ugovarjanju od strani mnogih listih članov, ki se tudi sedaj upirajo odstranitvi besede “katoliška” iz Jednotinega imena. In kakor izgleda, trpi tudi radi sedanjega svojega imena. In ker je temu tako, potem se mi zdi čudno, čemu ne bi dali organizaciji imena brez besede “katoliška?!” Zvonko Novak, član društva št. 70 J. S. K. J ono ni bilo resnično, kar se je proti meni govorilo. Priporočam cenjeni delegaciji, da na prihodnji konvenciji pazijo, ako bo kak kandidat imel kako gonjo proti drugemu, da se o stvari prepričajo, predno sodijo, Pri vsaki zadevi je treba slišati obe plati zvona, in potem soditi, ne pa samo iti na besede ene ali dveh oseb. Kadar se gre za urade, nimajo nekateri kandidati posebno veliko dostojnosti. Upam in želim, da se na letošnji konvenciji ne bo nikomur zahrbtno delalo ter da se bo porabilo več časa za korist organizacije, kakor za politiko. John Lamuth, tajnik društva št. 30 J. S. K. J Chisholm, Minn S zanimanjem čitam raznovrstne dopise in razprave v našem glasilu Nova Doba. Mnogo je razprav radi izboljšanja pravil in glede imena naše slavne organizacije. Novi člani, kateri so pristopili k društvu št. 30, v zadnjih petih mesecih, katere sem jaz vpisal kot tajnik društva, niso imeli nikake-ga ugovora proti črki “K.” Tudi naše društvo je sklenilo šena redni mesečni seji meseca aprila, da ostaneta ime in sedež jednote po starem; s tem bo večini najbolj ustreženo. Iz glasila sem razvidel, da bo na letošnji konvenciji veliko onih delegatov, ki so bili tudi na zadnji konvenciji v Lorainu, Ohio. Nekateri se še gotovo spominjajo, da sem bil takrat kandidat za neki urad. Takrat se je proti meni vnela nelepa propaganda, ki se je baje začela v Minnesoti in zanesla v Penn-sylvanijo. Govorilo se je med delegati, da sem tukaj v Minnesoti rojakom lobanje razbijal. Nisem bil užaljen, ko nisem bil izvoljen v urad, ker se pa je proti meni trosilo grde laži, se je meni godila velika krivica. Veseli me, ko bo konvencija v Minnesoti, da bodo bratje delegati se lahko prepričali, da Sheboygan, Wis. Bolniška podpora bo eno najtežjih vprašanj prihodnje konvencije. Kakor je razvidno iz poročila glavnega tajnika, so zahteve nekaterih držav zelo stroge, kar se tiče asesmentov. jlRadi tqga bomo morali gotovo znižati bolniško podporo, oziroma čas iste. Jaz mislim, da bi bilo dobro, da prenaredimo toliko, da naj bi se plačevala prvih šest mesecev cela podpora po en ali dva dolarja, kakor je kdo zavarovan. Nadaljnih šest mesecev naj bi se plačevala polovična bolniška podpora. Po preteku enega leta pa naj bi prenehala vsa podpora za isto bolezen. Po sedanjih pravilih imamo nekak penzijon, česar nima nobena druga podporna organizacija. Tudi bi bilo dobro da bi se glasilo v pravilih, da bolniku, ki se javi zdravim v pondeljek, se plača bolniška podpora samo do sobote. To mislim zato, ker se dobijo taki. ki se javijo zdravim v pondeljek zato, da dobe bolniško podporo še za nedeljo. Gledati bo treba, da se uredi tako, da ne bo treba preveč zvišati asesmentov, ker tega se članstvo najbolj boji. Vsled tega se tudi jaz ne strinjam s sobratom, ki priporoča, da naj bi se zvišala plača za urad gl. tajnika od $250 na $300. Plača $250 na mesec je prav lepa, naravno velika, če vpoštevamo sedanje slabe delavske plače. Tudi to ne drži. da ker Jednota raste, da je več dela itd., kajti en človek dela samo za enega, ko pa pride več dela, pa tako dobi pomočnika. Nisem zato, da bi pošten uradnik ne dobil poštene plače, mislim pa, da so plače, ki so zdaj v veljavi, visoke dovolj. Tudi se strinjam s sobratom, ki je izjavil, da kadar kakšno društvo praznuje kak šno obletnico in hoče imeti katerega glavnih uradnikov za govornika, naj ga društvo sa mo plača. V letu 1927 smo ime-li več sto teh stroškov. Nadalje tudi mislim, da naj bi se pošiljalo samo sumljive bolniške nakaznice v pregled vrh zdravniku, ker s tem bi se Jed noti precej prihranilo. Sploh je priporočati štedljivost a upravnih stroških, da se izognemo visokih ! asesmentov, ker je gotovo, da za bolniški in smrtninski sklad bomo mo rali zadostiti državnim zako- nom. Mihael Ortar, član dr. št. 82 JSKJ Davis, W. Va Naj se še jaz nekoliko oglasim k razpravam o pravilih. Mnpgo dobrih nasvetov sem že čital v našem glasilu; seveda vsi ne bodo mogli priti v poštev. Glavno vlogo na 13. redni konvenciji bo nedvomno igrala bolniška podpora in pa izprememba imena. Kar se imena tiče, je radi mene tako ali tako, ampak naše društvo je odglasovalo z večino za staro ime. Bolniška podpora za en in dva dolarja naj bi ostala kot je sedaj, tridolarski sklad pa naj odpade. Priporočal bi pa bolj strogo nadzorstvo. Z višjim asesmentom ali omejitvijo bolniške podpore, bi, po moje'm mnenju, zaprli vrata za novo članstvo. Mislim, da je Jednota zadnja štiri leta dovolj dobro napredovala, tako v članstvu kot v premoženju. Priporočal bi, da se gleda tudi v bodočnost in se organizaciji zasigura privlačnost na nove člane in splošni napredek. Kar se tiče izrednih asesmentov, pa mora dotična točka ostati v pravilih, to se pravi, da se lahko naloži izreden asesment v slučaju kakšne večje katastrofe ali epidemije. Končno želim 13. konvenciji kar najlepših uspehov! Leopold Jeran, tajnik dr. št. 106 JSKJ. SMRT Janko N. Rogelj Smrti se jaz ne bojim. Pa zakaj bi se je bal. Pravijo, da je po smrti novo življenje. Pa naj bo. Saj to življenje, katerega imamo sedaj je pač tako, kakor kratka soldaška srajca, ki vedno gleda izza pasa. Smrt je nekaj tako prijaznega, da jo jaz rad gledam, pa če le vidim njeno podobo ali sliko, Ko sem bil še mlad, vaški smrkavec, naučili so me z veliko težavo, da sem molil po latinsko pri vsaki maši. Ko so se utrdile moje mišice, zaupali so mi tudi tisto smrt, katero se nosi pri pogrebih. Imeli smo kar dve, ta-mala smrt je bila za ženske, ker se je bojijo, ta-velika smrt je bila za moške, ki se ji opirajo. Obe sem nosi) pri pogrebih, s korajžo in ponosom. Od takrat sva se ? smrtjo tako spoprijaznila, da sva največja prijatelja. Veste kaj smrt. O smrt je nekaj tako lepega in oboglji-vega, da ima vsakega rada, prav taka je, kakor zaljubljen fant, ki bi se rad obesil pri vsaki punci, če bi mu dala — poljub. Naprimer jaz sem tako poznan ž njo, da vedno sedi pri meni, kadar mi je dolgčas. In vendar, zakaj bi se je bali Smrt je naša gotova — bodočnost. Brez bodočnosti pa nič? Se zajec ima bodočnost. O tem sem se jaz prepričal, zato moja smrt vedno miga s suho brado ter zatrjuje, da imamo vsi bodočnost. Prijatelji so nagajljivi, oprostite, ženske še bolj. Meni je moja dobra prijateljica kupila za svečani in veseli božič — Smrt. Lepa je, občudovanja vredna. Poljuba ji še nisem dal, to je rezervirano za one srečne čase, ko bova izginila med križe. Moja smrt čepi na knjigi. V spodnji čelusti ima deset zob, v zgornji pa kar dvanajst. Gleda prijazno, le nosek ima stisnjen v lobanjo. V Ameriki smo tako komer-cijalni, da so tudi smrt vpregi', da odgovarja svojemu namenu. Jaz sem mojo navadil tekom let tako dobro, da kadi cigareto. Pa kako se postavi ž njo. Da bi jo vi le videli. Ona samo kadi, ne pije nič, ker tam jaz opravim svoje delo. In še več Moja smrt je tudi čedna in snažna gospodinja. Kar napravi va pepela, ga kar streseva v lobanjo moje smrti. Možgan nima, pa naj ima tam pepel. Blagor ji, da nima možgan. Gotovo bi se že sprla. Tudi jaz ji še nisem rekel žal besede. Sodim, da sva s smrtjo enaka, in da je še več enakih bratcev in sestric. Seveda zajci ne spadajo med brate in sestre, da boste vedeli in nikoli niti mislite tako daleč, da bi zajce priporočali med človeško družbo. Zajec ima tako mesto pameti samo velika ušesa, da posluša in daje med ljudi kar je slišal. Smrt je, in je ni, tako pravijo ljudje. Ampak moja smrt še vedno eksistira, miga s suhb brado, kadi in spravlja pepel. Torej, kdor se je boji, naj se boji tudi mene, kdor se je veseli, naj mi da cigareto, da jo pokadiva. Samo, da ne pride kak zajec z dolgimi ušesi, ki (Dalje na 4. strani.) ____________ GLASOVI Z RODNE GRUDE “Pa se je oglasil stari: ‘Kdo pa si, prijatelj? Pridi no not! Ja, da si tako dober!’ “‘Jaz sem, oče, jaz!’ sem mu odgovarjal že v kašči. “ ‘Na, pij! ki si dober fant.’ “Nu, vidite! In on je to delal zaradi žganja, jaz pa sem tulil samo zato, ker mi je bilo tako vroče, da bi se bil rad ohladil vsaj za ono malo časa, kar nas je običajno zamudila malica pod hrastom na ozarah.” Tudo tole mi je pravil ded — kaj čuda, če se je vselej nekaj prijelo! Pozneje sem zvedel tudi od drugih, da je res. Ded je imel roke, da je lahko dejal, da ima v eni smrt, v drugi pa bolnico; in če je kak fant prišel iz sosednje vasi na korajžo, pa potem nekaj tednov ni slišal na eno uho, je vsakdo vedel, kdo ga je pobožal; vendar vselej samo z roko, ker se je uporaba kakršnega koli podaljška roke zdela dedu sramotna. Pa se je nekoč zgodilo, da je prišlo več fantov iz sosednje vasi v našo na vas. Domači fantje so jih tako nabili, da so bili orožniki prepričani, da je bil udeležen tudi ded. in so ga odvedli v Ljubljano z drugimi osumljenci vred. Niso pomagale trditve njega in ostalih fantov, da je nedolžen, in res je bil, zaprli so ga dva dni. Tedaj je zagrozil: “Čakajte, prekleti škrici, boste že prišli v moj malin! Zaprt tako ne bom, ker vi, banda študirana, zapirate samo, če je človek nedolžen, ko sem se pa prej stokrat tepel, se še zmenili niste!” Tako lep božji dan je zrastel iz onega nedeljskega jutra, da 30 se Ljubljančani kar usuli po okolici. Ded pa je ležeč pod jesenom ob cesti temno gledal na mimoidoče roje in mislil maščevalne misli, ki pa se kar niso hotele izobličiti tako, da bi si bil ohladil vsaj nekoliko jeze izza zapora. Med veselim čebljanjem. kjer še je zlasti šopiril gospod s cilindrom, “svetlim kot zbiksan škoranj” je šinila maščevalcu prava oblika kazni skozi možgane. Ko je prišel naslednji roj, se je vstopil na sredo ceste in zarenčal: “Vi pa kar lepo na- tajl Jih je že dovolj šlo na gornjo plat!” Pa se bodi z volom ! Ljubljančani, ki so tedaj še bolje znali nemško, so poznali pregovor: “Der kluegere gibt nach,” in so se obrnili, nekateri seveda manj radi od drugih. Kaj so hoteli, ko so videli, da v jrjaku pred njim vre tista jeza, ki je bila riekoč meščanom tako opasna in ki jo je Trdina imenoval: kranjska jeza. “Kadar bo dež, lahko pridete, če bo lepo vreme, bom pa tukaj vsako nedeljo in niti eden ne bo šel naprej; pa prav prekleto res ne!’ ’je dodajal pri vsakem roju, ki ga je zavrnil. In res je nekaj nedelj zavračal vse nazaj, tako da mu je gostilničar dal en liter vina, da je spet odprl cesto in mu ni odganjal gostov. Torej dve muhi na en mah: maščevanje nad škrici in vino! Kakor ste videli že v začet*-ku, me je ded vzgojil za nagajanje. Za junaštva, kakor jih je izvršil on, Pa nisem, ker sem — prav res ne vem, ali naj zapišem: krilec ali: krilatec; naj-brže ne bo pravilno ne prvo ne drugo: krilci so pri nogometu, krilatci v nebesih, jaz pa bi rad napravil zase ime od krila, ki mu nekateri rekajo — kiklja! In ti, dedek, ne bodi hud, da nisem čisto kakor si želel! Poglej : ko si ti junakoval, je bil Franc Jožef §e frajtar, jaz pa tole pišem pri elektriki in domači me motijo z razgovorom o prekooceanskih poletih. Prav za -prav si pa ti tam, jaz pa tukaj in med nama smrt, kar je dovolj nerodno za oba: zate ker ne moreš sem, zame, ker nočem tja -— kam bi torej z nevoljo? (P° Jutru”). Umrl je v Novem mestu gospod Alojzij Fischer v 87. letu starosti. Pokojni je bil zelo priljubljen družabnik in kljub visoki starosti vnet lovski tovariš do poslednjih dni. OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. Cene: IZ SPOMINOV VESELEGA VNUKA Kje so tisti časi, ko sem nedolžno dejal sosedovemu Jožku: “Pridi popoldne k nam; ata in mame ne bo doma, bomo kleli!” Oh, in tisti, ko me je pobodla krava in so vsi domači s solznimi očmi stali pri moji postelji, meni pa nič bilo ni! Včasi sem se pa moral nekoliko zadreti, ko me je mati tako s strahom izpraševala, če bom jajčka ali čajčka ali pomarančo, da sem kar lahko jokal in ko je tako lepo gledati, če veliki ljudje jokajo. Samo ded je ohranil mirno kri in je dejal: “Cene, kar zobe Stisni, pa te He bo več bolelo!” “Kako? Saj skoraj nobenega nimam!” Takrat sem se ravno prezo-aaval; torej sem bil še majhen in ded mi je dejal, da ne bom nikoli več velik, če ne bom vsak dan pol ure do kolen stal v gnoju. Škoda, da je ded tako kmalu umrl, ker bi me bil vzredil do kakršne višine bi bilo potrebno in ni izključeno, da bi me povabili v Ameriko po dolarje, če bi bil pet ali šest metrov dolg. Ce bi se pa v Ljubljani dobil kak mecen, bi lahko ostal tudi tukaj kot prvi nebotičnik in ne bi bilo treba s svojo pičlo pametjo služiti kruha. Saj pravim: če človek nima sreče, je nima, čeprav jo imajo vsi drugi, in ded mu umre takrat, ko ga najtežje pogreši! Kakor pišejo zagrebše “Novosti”, je jugoslovanska vlada odobrila, da se plačilo bolgarskih reparacij za šest mesecev odloži glede na potresno katastrofo, ki je povzročila v Bolgariji ogromno škodo. (Nadaljevani*) “Pred tremi leti so me izpostavili,” je nadaljeval, “in od tedaj sem se živel z mesom koz, jagodami in ostrigami. Kjerkoli živi človek, povsodi si more pomagati. Toda, tovariš, moje srce hrepeni po človeški hrani. Ali imaš morebiti košček sira pri sebi? Ne? No, v marsikateri dolgi noči sem sanjal o siru — posebno o praženem — vendar, ko sem se vzbudil, sem bil še vedno tukaj.” “Ako pridem kedaj zopet na ladjo,” sem rekel, “dobiš sira, kolikor hočeš.” Ves ta čas je tipal blago .moje suknje, gladil moje roke, ogledoval moje čevlje ter sploh kazal otročje veselje, da zopet vidi človeka. Toda pri mojih poslednjih besedah je pogledal nekako začudeno in lokavo. “Ako prideš kedaj zopet na ladjo, praviš?” je ponavljal. “No, kdo te ovira sedaj?” “Ti ne, vem,” se je glasil moj odgovor. “V tem imaš prav!” je vzkliknil. “Sedaj pa — kako ti je ime, tovariš?” “Jakec!” mu rečem. “Jakec, Jakec,” je rekel očividno popolnoma zadovoljen. “No, Jakec, moje življenje je bilo tako slabo, da te bo sram poslušati me. Na primer ti ne bi mislil, da sem imel pobožno mater?” “No, ne posebno,” sem odgovoril. “Oh, da,” je rekel, “zelo pobožno. In jaz sem bil dober dečko in sem znal svoj krščanski nauk tako hitro, da so se vse besede, od prve do zadnje, držale skupaj. In tukaj vidiš, Jakec, kaj sem postal; začel sem metati kamne na nagrobne spominke! Da, s tem sem pričel, toda šlo je še dalje, kakor mi je moja dobra mati pravila in prerokovala! Toda božja previdnost me je dovedla semkaj. Vse §em si premislil na tem samotnem otoku in postal sem zopet pošten. Ne moreš me zapeljati, da bi zopet pil rum; vendar samo za en naprstnik, za srečo, seveda ga lahko, kadar pridem zopet med ljudi. Sklenil sem, da postanem dober človek in tudi vem kako. In Jakec” — ozrl se je okoli sebe in njegov glas je skoro šepetal, “jaz sem bogat.” Sedaj sem bil prepričan, da je ubogi človek v samoti zblaznel, in zdi se mi, da je moral na mojem obrazu brati moje misli, kajti ponovil je še enkrat vneto: “Bogat! Bogat! pravim. In jaz ti nekaj povem: narediti hočem iz tebe moža, Jakec. Oh, Jakec, blagoslavljal boš svojo zvezdo, da si bil prvi, ki si me našel!” Pri teh besedah je naenkrat šinila temna senca preko njegovega obraza in prijel me je močneje za roko in grozeče vzdignil svoj kazalec. “Sedaj, Jakec, mi povej po pravici: Ali je to Flintova ladja?” je vprašal. Vzpričo teh besedi me je navdahnila srečna misel. Začel sem misliti, da sem našel zaveznika, in odgovoril sem mu takoj: “Ni Flintova ladja. Flint je mrtev; povem ti pa resnico, kakor jo želiš zvedeti, na njej je nekaj Flintovih mož, in to je slabo za nas.” “Morda mož — z eno — nogo?” je hropel. “Silver?” sem vprašal. “Oh, Silver!” je rekel, tako mu je bilo ime.” “On je kuhar in obenem kolovodja.” še vedno me je držal za roko, pri teh besedah mi jo je pa močno stisnil. “Ako je tebe poslal Dolgi John,” je rekel, “potem je odbila moja poslednja ura. Toda kako si prišel sem?” Vtrenutku je bil moj sklep gotov in povedal sem mu celo zgodbo našega potovanja in stisko, v kateri se nahajamo. Poslušal me je z največjim zanimanjem, in ko sem končal, mi je potrkal na ramo. “Dober dečko si ti, Jakec, kaj ne? No, le zanesite se ne Bena Gunna — on je mož, ki bo vse uredil. Ali misliš, da bi se vaš sodnik izkazal velikodušnega v slučaju, ako vam pomagam — ker je tudi on v sili, kakor praviš?” Povedal sem mu, da je sodnik eden najbolj velikodušnih ljudi. “Da, toda vidiš,” je odgovoril Ben Gunn, “jaz nisem mislil, da bi me vzel za vratarja in mi dal lepo livrejo in podobno; tega ne mislim, Jakoc. Kar jaz mislim, je to: ali bi on ne hotel dati na primer tisoč funtov šterlingov denarja, ki je že skoraj last nekoga ?” “Pripričan sem, da bi,” sem dejal. “Določeno je bilo, da vsakdo dobi svoj delež. “In vožnja domov?” je pristavil z zelo lokavim pogledom. “No, da,” sem vzkliknil, “sodnik je cel gentleman. In vrhu tega, če se oprostimo onih, te bomo tudi potrebovali, da pripeljemo ladjo domov.” “Ah,” je rekel, “torej bi gotovo.” In videlo se je, da mu je zelo odleglo. “No, nekaj ti povem,” je nadaljeval. “Samo toliko ti povem in nič več. Bil sem na Flintovi ladji, ko je zakopal zaklad, on in šest mornarjev, šest močnih mornarjev. Cel teden so bili na suhem — mi pa smo se vozili semintja na Walrusu. Lepega dne pa smo dobili znamenje in vrnil se je Flint sam v majhnem čolnu in glavo je imel obvezano z modro obvezo. Solnce je vzhajalo in bil je videti smrtno bled. Toda bil je sam, pomni, in ostala šestorica mrtva in zakopana. Kako je to storil, nikdo izmed nas ni mogel dognati: bil je boj, umor in nenadna smrt, on sam proti šesterim. Billy Bones je bil podčastnik, Dolgi John pa stonarednik, in dva sta ga vprašala, kje ima zaklad. ‘Ah,’ je rekel, ‘pojdita na suho, ako vama drago, in ostanita tamkaj. Kar se pa ladje tiče, vajine vrnitve ne bo čakala, grom in strela!’ To je rekel. “No, pred tremi leti sem bil na neki drugi ladji in zagledali smo ta otok. ‘Fantje,’ sem rekel, ‘tukaj se nahaja Flintov zaklad; pojdimo na suho in poiščimo ga!’ Kapitanu to ni bilo všeč, toda moji tovariši so bili vsi ene misli in so šli na suho. Dvanajst dni so iskali in se vsak dan bolj jezili nad menoj, dokler niso lepega jutra odšli zopet na krov. ‘Kar se tebe tiče, Benjamin Gunn,’ so rekli, 'evo ti puške, lopate in cepina. Ostani lepo tukaj in poišči Flintov denar’. (Dalje prihodnjič) . . ti ^ V Gradec pri Litiji je prišel potujoč cirkus. Eden izmed akrobatov, do sedaj še nikjer premagani “Clovek-Mišica” je pozival domače fante na boj. Pa kdo bi se upal meriti s svetovnim orjakom? Končno se je le okorajžil Jelnikarjev Polde, pogumen graški fant, in se je šel merit z velikanom. In . . .? Po kratkem ravsanju in premetavanju je položil naš domačin Polde orjaka na tla, Seveda je vzbudila nepričakovana senzacija obilo govoric po vsej okolici. Cirkus pa je odšel takoj drugi dan po svetu, in ž njim še “nikjer premagani” “Clovek-Mišica.” " GLAS NAROdT NAJSTAREJfil NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. j« najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donašs vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo Sale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St, N*w York, N. T. ^ ^ Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE^ vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in Štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn5NY. Edini zastopnik In zaloialh LUUASOV1H HARMONIK r Zdraltnlk Dri»»»h SMRT (Nadaljevanje iz 3. strani) samo posluša, da mu ne natro-seva pepela v votla ušesa. Zajci umrjejo brez smrti, Kaj ni to žalostno. Blagor mi. ker ne spadam v zajčjo rodovino. ^iiimiiiimiiiifiimitiMiiiigmiigiimmiii I Lepe | | tiskovine | »e raža dru&trn, za trgovce, E t posameznike, za vsakovrst- E: . E ne prireditve dobite vselej — - I po nizkih cenah 252 »w r prvi slovenski linijski tis- = karni v Zjed. državah, kjer E dobite ob vsakem {asu za- E E nesljivo in ~ S točno postrežbo | t Se priporočam družtvom, ro- ~ Jakom, trgovcem za vse pri- ~ like. Prevzamemo največja E kot najmanjša dela. E E “ | Ameriška Domovina f 6117 St. Clair A ve. ? CLEVELAND, O, E ~ Tirnim ........ . ------- v Semaiočasa Le še nekaj tednov in poletna potniška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima še vsak rojak priliko ,da se pridruži enemu od naših skupnih potovanj in se tako okoristi na ugodnostih ,ki jih ista nudijo. SATURNIA NA 14. JULIJA. Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one, ki so radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo za one, ki imajo ve-jike družine. Pripravlja se večja skupina rojakov za ta datum. PARIS NA 16. JULIJA. Na tem znanem in priljubljenem parniku se vrši naše zadnje poletno skupno potovanje. Kakor za vsa druga potovanja velja tudi za to potovanje pravilo: Prej ko se kdo priglasi, boljši prostor dobi. TUDI SE OBRNITE NA NAS: a) kadar pošiljate denar v stari kraj ali kadar ga dobavljate iz kraja; b) kadar rabite pooblastilo, kupno pogodbo, izjave ali kako drugo notarsko listino; c) kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja ,ali kadar imate kak drug posel s starim krajem. Vse pošiljke naslovite na Slovensko banko: ZAKRAJŠEK & CEŠARK 455 \V. 42d St., New York, N. Y.- Največja in najstarej&a slovenska tla tarska trgovina v Aw««^, Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v»*c in Izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE *033 »t. Clair Ave. in »30 E. 79th St., Cleveland, O. “Ti, dedec, po pravici povem, da me skrbi, kaj bo iz našega fanta, ko bo velik. Veš, da je La mrha danes legel za rž in oponašal tuljenje iz opekarne, tako da nas je pripravil, da smo malicali ob dveh namesto ob štirih. Anžon, ki je šel mimo na polje, se nam, je smejal in nam je povedal, da je šele dve. Boš videl, še v grob me bo spravil ta pokora! Danes ga moraš nabiti, pa povej mu, zakaj si ga, da bo kaj zaleglo!” “Kaj ga bom nabijal, saj ni sod! Tebe bi in druge, ki ste se mu dali potegniti. Zlodja. saj ste ob dveh komaj prišli na polje, pa greste malicat, ha ha! To rečem, veseli bi ga bili moj ranjki oče, ki so zmerom govorili, da ima fant njihovo srce, če bi ga videli zdaj!” Tako sta se menila moj oče in mati neki večer. Verjemite mi, ni moja krivda, da je bil moj ded tak. Kaj morem jaz za to, če je na primer ded v fantovskih letih hodil dražit starega Napa-sta, ki je vsak večer sedel v svoji kašči pri loncu žganja in z motnim pogledom ter pijano roko krotil strahove, ki so pr-hutaje vstajali izza žitnih skrinj, na starost pa to pripovedoval meni, podčrtavaje nagajivost? Tako je pravil: Toliko ga ni zlepa kdo predihal kakor stari Napast; cel dai. po malo, zvečer pa kolikor se je dalo. Usedel se je sredi kašče; na eni strani je imel lonec žganja, na drugi pa vile, da je preganjal fante, ki so prihajali pred kaščo stresat koleselj, ki je Napasta vozil k poroki. “Kadar bi bil rad srknil nekoliko žganega, sem jo ‘mahnil pred kaščo in sem na vso moč potresel koleselj; to je namreč starega bolj jezilo, kakor če bi bil njega lasal. In potem kakor je bilo z njim: če je bil še premalo pijan, je tiho odprl vrata in zagnal vile, da je kar zažvižgalo — nekoč sem za las ušel za vogel — če je bil pa pijan do zadnje žilice, je samo zarjul: Proklete barabe, da ne daste miru! Cak, hudič!’ Nato sem vselej zaslišal težak padec, ker je hotel ven, pa ga je izpodne-slo. Tedaj sem zavpil: ‘Spat se spravite, frkolini! Kaj pa dražite ljudi ponoči in jim ne daste miru!’ TO HOLDERS OF Third Liberty Loan Bob® The Treasury offers » ***, 3% per cent 12-15 yg Treasury band in exC£?£ for Third Liberty Loan »e0'*- The new bonds wUl ^ interest from July Interest on Third Li . . Loan Bonds surrenderee exchange will be paid u* to September 15. 1928. Holders should consult th*^ banks at once for furtne tails of this offering- Third Liberty Loan mature on September ' 1928, arid will cea* £ bear interest on that o- A. W. MELLO^, Secretary of the Washington, July S, __—— ZASTAVE : j 1 V regalije, prekoramniee >n v,e)i . % vi. Dalje Victor Plošžvirtr«l*' ' jj* jezikih. Prave glasne * ySo T Ure, diamante, prstane , drugo zlatnino. . . rflit ^ Nad 20 let v trgovini. , X zmerne, postrežba točna. IVAN PAJK 1 24 Main Street. Ijl Conemaugh, P0, ^ ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh- ^ Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, °Porftfl |U vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za AB>efl stari kraj. Pišite ali pridite osebno. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko «tr°*t# i spadajoče posle. . . J 933 E. 185th SL Cleveland, Oblo-^> rxrxxr-xxxxxxxxir.xxxxxxxxrxxTXTYxxTxx-rxrxxxxt***^ Vloge na obresti, KI JIH PREJMEMO DO VKLJUČNO 13. JULIJ* bomo obrestovali po 1% ŽE OD 1. JULIJA NAPREJ. Ako želite naložiti denar popolnoma varno ter biti obresti za vsak mesec kot v koledarju, nala£3j I pri: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. V' \ txxxxxxxxxxTTXxxrxxxxxx'xxxxxxxxxxxxxxxxxxxXXX&^^' " " .............. VABILO na BANKET katerega prirede pittsburška društva JSKJ v proslavo njene TRIDESETLETNICE dne 18. julija ob pol osmi uri zvečer V SLOVENSKEM DOMU NA 57. CESTI Vstopnina 50c za osebo. — Jed prosta- iiate' člani JSKJ in njih slovanski prijatelji in PrJ ljice so vljudno vabljeni, da se v kolikor mog°^e likem številu vdeleže praznovanja te izredne slaVlJ m sti. Dobra postrežba v vsakem oziru je gosto11 jamčena. odb°b J , „ . „_____________