The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America AMERIKANSia PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage i GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstarejM in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 236 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 7. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 7, 1933 LETNIK (VOL.) XLII VAŽNI RAZGOVORI MED MUSSOLINIJEM IN LITVINO-VIM. — MUSSOLINI SE TRUDI, DA SI PRIDOBI ZASLUGE ZA MIR. — V NAČRTU IMA, DA TRI SKUPINE DRŽAV SKLENEJO MED 5EBOJNO ZVEZO. Rim, Italija. — Obisk sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, Litvinova, v Rimu, se smatra zelo važnim in se domneva, da je ustvaril podlago za novo preureditev Evrope, kakor tudi znatni del ostalega sveta. Uspehi in posledice razgovorov, ki so se vodili med Mussolini-jem in Litvinovim, se utegnejo sicer pokazati šele čez kakih par mesecev, kajti Litvinov ni samostojen vladar, kakor je Mussolini, vendar je gotovo, da se bo pokazal učinek. Glavne zadeve, o katerih sta konferirala oba državnika, so bile razoroževanje, ruski od-nošaji z Nemčijo, možnost kooperacije sedmerih velesil v svetovni politiki in končno reorganizacija Lige narodov. Glede razorožitve se je Litvinov izrazil napram časnikarjem, da je brezuspešno vsako delo v tem oziru, dokler bodo posamezni narodi govorili o vojni in se pripravljali za njo. Hazoj ožitev je namreč zadeva Volje in se za njo ne morejo postaviti nikake formule. Dokler pa volje manjka, tudi ne bo nikakih dejanj. Na nadaljnje vprašanje, ali se namerava priključiti Rusija Ligi narodov, je Litvinov odgovoril, da se Rusija točasno ne bavi s to mislijo. Kakor kaže, se Mussolini tru di, da si pridobi slavo, da je po njegovi zaslugi prišlo do trajnega miru. V ta namen je zasnoval dalekosežen načrt in z njim se je Litvinov baje tudi strinjal. Dosegel bi se po Mus-solinijevem načrtu mir na ta način, da bi se stvorile zveze med narodi. Prvo zvezo naj bi tvoiile Italija, Nemčija in Rusija. Mussolini bi zastavil svoj vpliv, ki ga uživa v Nemčiji, da se ta dežela zopet sprijazni z Rusijo. Drugo zveza bi bila med Italijo, Rusijo in Turčijo. V tretji zvezi bi bile Nemčija, Rusija in Japonska. S tem, da je Amerika priznala sovjete Rusiji, je postala Japonska mnogo bolj popustljiva in volj IZJALOVLJEN POIZKUS MATI IN SIN OBDOLŽENA UMORA Suhači v zadnjem trenctku skušali preprečiti preklic. — Utah odločila konec prohibi- cije. Washington, D.C. — Poraženi in pobiti na vsej četrti so skušali suhači v torek, zadnji dan prohibicije, zaigrati še svoj poslednji trik. Ako bi se jim bil poizkus posrečil, bi se konec prohibicije zavlekel še za en dan, do srede. Očividno pa bi bili fanatični suhači zadovoljni in veseli, ako bi bili izvojevali vsaj ta drobec zmage. Poizkus pa se jim je razbil. Namen suhačev je bil, da bi preprečili sklicanje državne konvencije v Pennsylvaniji, ki se je imela zbrati v torek, da odobri novi, 21. amendment k ustavi. Suhaški vodja Canon W. Chase je vložil tozadevno tožbo pri vrhovnem državnem sodišču. Še isti dan pa je sodišče odločilo, da je konvencija zakonita in se pritožba ne more vzeti v poštev. Pennsylvania je bila ena od treh držav, ki so imele v torek preklic odobriti. Ako bi se bil suhačem poizkus posrečil, bi bili ta dan glasovali konvenciji samo dveh držav, namreč Ohio in Utah. S tem bi bilo skupno število držav, ki so glasovale, 35, in prebivalstvo Amerike bi bilo moralo čakati en dan, do srede, da glasuje še Maine, ki je imela za ta dan določeno konvencijo. Domnevalo se je sprva, da bo konec prohibicije med 2. in 3. b Jugoslavije* V LJUBLJANI JE UMRL PRVI SLOVENSKI ŽUPAN, PETER GRASELLI, V STAROSTI 93 LET. — VELIK KAMENITI MOST ČEZ LIKO SE PORUŠIL, KO SO ŠLI SEJMARJI NA SEJEM. — DRUGE NOVICE. Peter Grasselli umrl Dve glavni osebnbsti v zagonetnem umoru, ki je pared dvema tednoma vzbudil ogromno senzacijo v Chicagi. Žrtev umora je bila 23letna Rheta Wynekoop in obdolžena čina je njena tašča, dr. Alice L. Wynekoop, in njen sirt Earle, mož umorjene. Slika kaže oba obtoženca. PRED VOJNO NA KITAJSKEM Vlada nhmerava nastopiti proti upornikom. Nanking, Kitajska. — Nova civilna vojna bo neizogibno izbruhnila na Kitajskem v do-glednem času. Tukajšnja narodna vlada je namreč pripravljena, da napravi konec uporništvu, ki je izbruhnilo v provinci Fukien in katerega vodstvo je v bivši 19. armadi. Ena negotovost pa straši vlado, namreč ta, ali bo njena armada ostala zvesta, ko bo poslana proti 19. armadi, in ali se ne bodo čete, ki so ji zdaj zveste, priključile upornikom. SLEPAR BO IZROČEN ANGLIJI uro v torek. Zavlekla pa se je Washington, D.C. — Dolgo-ta ura nekoliko. Država Utah trajna obravnava, ki je šla sko-je namreč na vsak način hote-jzi številna sodišča, se je končno la, da bo ona 36. država in s KRIŽEMSVETA — Atene, Grčija. — Grški min. predsednik Tsaldaris se je izrazil, da bo njegova vlada skušala najti pota, da bo zadostila zahtevi Amerike in ji izročila Samuela Insulla. Grška sodnija je to zahtevo že dvakrat zavrnila. — Istanbul, Turčija. — V tukajšnjem starem sodnem poslopju je v ponedeljek izbruhnil ogenj, v katerem so bili u-ničeni vsi sodni zapiski do leta 1923, ko se' je sedež vlade pre selil v Ankaro. V nevarnosti je bila tudi sosednja jetnišnica. — Bathurst, Zap. Afrika. — V torek zvečer opolnoči je Lindbergh s svojo ženo nastopil polet preko Atlantika v južno Ameriko, ki ga je odlašal več dni vsled neugodnega vremena. — London, Anglija. — V ponedeljek zvečer je podalo de- SKUPNI ODPOR PROTI NAZI JEM Kardinal poziva protestante k skupni borbi. Berlin, Nemčija. — Katoliški kardinal Faulhabner iz Mun-chena je v ponedeljek poslal apel protestantom v Nemčiji, naj se pridružijo katolikom, da se skupno borijo proti novi poganski veri, ki jo skušajo upeljati naziji. Povdarjal je, da hočejo naziji odpraviti sv. pismo stare zaveze in zanikajo celo Kristusa, češ, da se vse to ne sklada z nemškim narodnim duhom. Dosti povoda, pravi kardinal, imajo protestanti za borbo, kajti njim je sv. pismo stare zaveze še bolj važno kakor katolikom. -o- MILIJONSKA SLEPARIJA Z tem zadnja, ki bo vrgla odločujoč glas. Njena konvencija, ka- lavsko ministerstvo poročilo zaključila, ko je v ptoedeljek brezposelnosti v vrhovno sodišče Zed. držav iz-! Angn.U- Po tem poročilu je reklo svojo zadnjo besede. Ose-! skupno število brezposelnih ne- znani John! kaj nad dva milijona, ^ P«1 mi" na, da se zopet sprijazni z Ru- bn uveljavljen ob 4:32 pop. tera je bila sprva določena, da!ba, za katero gre, je_____________. . , , se otvori ob 1. uri, se je odlo-|Factor, znan pod imenom "Ja- l«ona man-> kakor pred letom žila do 4. uri pop. in preklic je ka brivec." Tega moža zahteva sijo. Med Nemčijo in Japonsko pa itak že obstoja prijateljstvo. Litvinov se je odpeljal iz Rima v torek zvečer. Na svoji poti v Moskvo bo, kakor se je izrazil, bržkone napravil postanek v Berlinu in tamkaj obiskal Hitlerja. -o—-1 MORILCU OLAJŠANA KAZEN Chicago, 111. — 181etni James Varecha je bil svoječasno obsojen na električni stol zaradi umora, ki ga je izvršil pred letom dni nad nekim moškim. Vršila pa se je proti njemu ponovna obravnava pretekli ponedeljek, pri kateri mu je bila kazen izpremenjena na 100 let ječe. Poleg tega ste bili nad njim izrečeni še dve drugi kazni. Po izvršenem urnoru je namreč zločinec isto noč, samo par minut pozneje, napadel še nekega moškega in ga oropal, njegovo žensko spremljevalko Pa zločinsko zlorabil. Dasi se je prohibicija končala, kakor hitro je Utah končala z glasovanjem, je vendar nato še državno tajništvo uradno objavilo konec prohibicije; za tem je pa tudi predsednik Roosevelt podal svojo predsedniško objavo. OVADUHI LAHKO ZASLUŽIJO Chicago, 111. — S koncem prohibicije se bo tihotapstvo s pijačami smatralo enako kakor vsako drugo tihotapstvo, pri katerem se hoče kako blago uvoziti v deželo brez carine. Za tistega, ki naznani kakega tihotapca, so določene visoke nagrade. Tihotapec mora namreč poleg drugih kazni plačati znesek v vrednosti vtihotaplje-nega blaga; in od tega zneska dobi tisti, ki ga je ovadil, četrtino. Ovaduhovo ime ostane tajno. -o- Anglija, da ga sodi po svojih zakonih za sleparijo okrog osem milijonov dolarjev, za katere je svoječasno olajšal razne angleške investorje. Factor se je dolge mesece upiral ekstra-diciji, a vrhovno sodišče je zdaj odločilo, da se more izročiti Angliji. -o-- NENAVADNA DEBELOST dni. Rosario, Argentina. -vorni avtomobil so morali uporabiti, da so pretekli ponedeljek prepeljali v bolnico poletnega Carlosa Carreiro. Mož je namreč zbolel na neki bolezni, ki je povzročila, da se je strahovito odebelil, tako, da tehta celih 614 funtov. S truka so ga spravili v bolnico s pomočjo škripcev na verige in položiti so ga morali na zasilno posteljo na tla, kajti nobene postelje niso imeli, ki bi mogla vzdržati njegovo težo. -o- Katera naselbina postavi prihodnjega kandidata za popu PIJAČA PRIŠLA Z AERO-PLANI Chicago, 111. — Da jj bilo omogočeno praznovati v torek konec prohibicije na čim najbolj primeren način, so tukajšnji hoteli in klubi naročili večjo množino raznih pijač. Tako je prispelo tudi iz Kanade število tovornih aeroplanov, ki so To-1 čakali za mejo na trenotelc, ko ŠIRITE AMER. SLOVENCA! larne kontestne volitve? je bila prohibicija preklicana. Na letališču so jih pričakovali carinski uradniki. -o- FARLEY OBISKAL PAPEŽA Rim, Italija. — Ameriški generalni poštni mojster Farley in njegova žena sta bila v ponedeljek sprejeta od papeža v av-dijenci, ki je trajala 15 minut. Kakor Farley izjavlja, je prišel v Rim samo kot privatnik in kot katoliški romar ob svetem letu in nima nikakih političnih nalog in načrtov. f -o- Lep zaslužek vam nudi kampanja "Araer. Slovenca"! DELNICAMI New York, N.Y. — Tukajšnje državne, kakor tudi federalne oblasti se bodo bavile zopet z nekim slučajem, ki kaže, na kak način so magnatski sle--parji vodili male investorje za nos in jim prodajali ničvredne delnice. V torek se je tukaj predal oblastem 37 letni Frank P. Parish, proti kateremu ste vloženi dve obtožbi. Ena je zadeva države New York, ki ob-dolžuje Parisha, da je ukradel neki družbi bondov v znesku $200,000. Drugo obdolžbo pa so vložile federalne oblasti v Chicagi. Tamkaj je bil Parish svoječasno predsednik družbe Missouri-Kansas Pipe Line Co. Z vsemi mogočimi sredstvi je po svojih agentih prodajal delnice svoje družbe, katerim je umetno dvigal cene tako, da so se prodajale včasih po $50. Okrog 20,000 oseb je kupilo te delnice med januarjem in junijem 1930. Tedaj pa je naenkrat padla vrednost delnic, da niso bile vredne niti 50 centov. Okrog 35 milijonov dolarjev so investor,] i izgubili pri tem. Zdaj bo imeja sodnija svojo besedo. -o- Hočete zaslužiti lepo nagrado? Dobro, prijavite se in v kampanjo "Amer. Slovenca" se podajte! Ljubljana, 17. nov. — Najstarejši slovenski politik, novinar in prvi'ljubljanski slovenski župan g. Peter Grasselli je legel k večnemu počitku. Dolgo dobo je preživel, mnogo je delal, postavil si je s svojim javnim delom neb-roj trajnih spomenikov, a je vendar njegova smrt zarezala med nami globoko vrzel. Bili smo namreč tako srečni v zavesti, da častitljivi, zaslužni starček budno spremlja vse dogodke. Rojen je bil Peter Grasselli junija meseca 1841 v Kranju kot sin uglednega trgovca. Po gimnazijskih in juridičnih študijah v Ljubljani, Gradcu ter na Dunaju je prišel v Ljubljano ter se takoj z največjim navdušenjem vrgel v boj za tedaj silno ogrožene slovenske pravice. — Njegova delavnost ni poznala meja, njegov neumorni duh pa nobenega pokoja. U-dejstvoval se je v vseh panogah javnega življenja. — Tako zaslužnega moža ni mogla prezreti niti pokojna Avstrija in čeprav je bil ves čas odkrit in borben Slovenec, ga je cesar Franc Jožef vendar povzdignil v Viteški stan. Ko nam je zasvetila zarja svobode, je bil pa odlikovan z najvišjimi redovi sv. Save; IT. in III. reda ter z redom Jugoslovanske krone III. reda. — Sedaj, ko je zaprl svoje trudne oči, moramo pač gledati njegovo častitljivo o-sebnost v trajnih spomenikih njegovega, od najčistejše domovinske ljubezni prežetega delovanja. Teh spomenikov je toliko, da ne bodo njegovi svetli zgledi nikdar obledeli. -o- imočni detonaciji, ki se je večkrat ponovilo in se razlegalo daleč po pusti okolici. Oni, ki so bili že čez most na oni strani, so videli grozno sliko. Veliki kameniti most, star komaj 70 let, ki je veljal kot prvovrsten objekt, se je na najvišji točki loka prelomil v dolžini 20 metrov in se zrušil v Liko. Vozniki so se zahvaljevali božji previdnosti, ki jih je rešila strašne smrti. Če bi le par minut kesneje šli čez most, bi strmoglavili z ruševinami mostu vred v Liko. V trenutku nesreče je bilo na mostu še okrog 20 voznikov, ki so se morali brž vrniti nazaj na breg, da jim ni zmanjkalo tal. — Most čez Liko je bil slabo zgrajen in razen tega tudi niso dosti skrbeli za popravila. Sreča je, da se je most zrušil podnevi. Če bi se to zgodilo ponoči, bi nesreča najbrž zahtevala veC desetin človeških žrtev. -o- Srfrečni sejmarji Iz Gospiča v Liki poročajo: V soboto 11. nov. pop. se je po vsem Gospiču raznesla vest, da se je podrl most čez Liko pri Ličku-Osiku. Prve govorice so govorile o stotini človeških žrtev. Na lice mesta je takoj od- Na 6 čevljev Narodna prosveta Znano je, da je med slovenskim ljudstvom zelo razširjeno veselje do gledališkega igranja in sicer v toliki meri, kakor malokje na svetu. Skoraj da je ni večje vasi, kjer bi ne imeli gledališkega odra. Statistika kaže, da je na Slovenskem, nad 1000 takih gledaliških odrov, ki so seveda vsakovrstne oblike in velikosti, kakor pač bolje ustreza razmeram ondotnih prebivalcev. Na teh odrih se je samo v lanski seziji predvajalo nad 2000 predstav in raznih gledaliških uprizoritev, ki so bile ljudstvu v pouk in zabavo. -o- Spomenik vojnim žrtvam V nedeljo 26. nov. je bil v Trebnjem slovesno blagoslovljen veličasten spomenik padlim vojakom trebanjskih občin, katerih šteje trebanjska županija kar 97. Spomenik je krasno 20 čevljev visoko delo. visokem kamni- šla orožniška patrulja, ki je res ugotovila, da se je podrl kameniti most čez reko Liko, da pa je k sreči okrog 100 ljudi s konji in tovori rešenih. Ob petkih je v Gospiču tedenski sejem, ki je po dogonu in kupčijah eden največjih v Liki. Na ta dan se zbere v Gospiču veliko število trgovcev iz bihaškega in cazinskega okraja. Na široki . cesti Korenica-Gospič se je v petek zjutraj nekaj ur pred nesrečo pomikala dolga kolona voznikov z o-krog 150 vozmi, ki so vsi peljali robo na gospiški sejem. Okrog 5. zjutraj so vozniki dospeli v vas Buclak in začeli voziti čez kameniti most, ki je dolg nad 100 metrov in se vzpenja v velikem loku nad Liko. — Ljudje so bili zaspani, utrujeni od dolgega pota. O-krog 100 voz je v pol ure že prešlo čez most in ko so bili že na oni strani^ se je naenkrat začulo silno grmenje, podobno tem podstavku stoji skoro 15 čevljev visok Kristus ki bodri potrtega vojaka. — Spomenik je postavljen ob mogočnem trebanjskem zvoniku, ki je visok do 200 čevljev. -o-- Strupene gobe V Čentibi pri Mariboru je postala žrtev lastne neoprez-nosti 60 letna preužitkarica Katarina Bognar, ki je nabrala v gozdu gobe in jih pripravila za kosilo. Na gobjo pojedino je povabila tudi dve mali vnukinji. Obolela je starka in ena deklica. Starko je toliko časa vilo, da je v strašnih mukah umrla, mala deklica je pa ostala. Na čudo, se eni deklici ni zgodilo popolnoma nič, dasi je tudi jedla strupene gobe. — o- Kap v cerkvi Srčna kap je zadela v cerkvi v Železnikih, med večernicami, ko je čakal na spoved, Antona Vrhunca v starosti 75 let. rwerv B iliEklkillkžtl sto-vtwEc Čbiiitek, T, dt'Cfinbi'u iftiS AMERIKANSKI SUOVENEC l*rwt tn mjstarejši slovenski list v Ameriki. Uttartovljen let« JMtt. Iihaja Vsak dan razun nedelj, pone-(iljkov m dnevoV po praznikih. Izdaja in tiska: IEDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniStva in oprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago telefon: CANAL 5544 Naročnina: 2« celo leto -_______,———__ Za pol leta_________ It četrt leta_________ Za Chicago. Kanada in Evropo: U celo leto_______?6.00 Za pol leta '___________3.00 Za četrt leta _______1.75 t he first and the Oldest Slovene Newspaper in America. 'Established UM. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year _ For three months Chicago, Canada and Europe: For one year For half a year____ For three months___ Wi OO CUSJ WfclMI Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. ---——-t——----—:— da se ob hjeafy vesele, izobražujejo itd. Kako žalostno bi bilo^ če bi to slovensko pismo prenehalo! Ali bi ne bilo za tisočere, kakor bi umrl dragi oče in mati, od katerih so pisma dobivali, a s smrtjo se je vse jertjalo; ost&la je sama puščoba . . . Ne, tega ne smemo doživeti! Slovenski katoliški dnevnik "A. S." mora živeti, mora obstati med nami! To pa bo samo, če mu bomo vsi zvesti, mu vsi pomagali, ga naročali, mu pridobivali nove naročnike, zlasti zdaj, ko je v teku tozadevna kampanja. Če kedaj, je zdaj dolžnost vseh zastopnikov(ic), vseh naročnikov, prijateljev in somišljenikov, da delujejo z vso močjo za razširjenje lista "A. S." Ako bomo storili to, potelm bo "Amer. Slovenec" še in še živel, naše stene bo še krasil njegov lepi slovenski koledar cd leta do leta in med nami bo še živelo slovensko življenje. Predragi katoliški Slovenci, ne prezrimo letošnje kampanje "A. S." Ta je tu zato, da nam ohrani slovenski katolišk: dnevnik. Ne bodimo malomarni do tega kar je našega! Ampak na delo med svoje prijatelje in sosede, vsak in vsaka, pri-dobivajmo po vseh naselbinah ntove naročnike, da rešimo in pripomoremo k obstoju dnevnika "Amer. Slovenca"! jemo ostal ves stari odbor. Za vse ukrepe, ki so se sklenili na tej seji, naj člani berejo Glasilo KSKJ., kjer bo vse poroča-no. Zlasti naj berejo tisti, ki niso bili na seji, da bodo vedeli kako se ravnati. Stenski koledarji A. S. Te d hi razpošiljamo stenske koledarje "Amer. Slovenca". V one naselbine, kjer ima naš list stalne zastopnike(ce), je koledar poslart na zastopnike(ce) in ga bodo naročniki preieli od njih, če se pri njih samo oglasijo, ali pa jih bo te dni obiskal zastopnik (ca) sam(a). V vse one naseibine, kjer nimamo stalnih zastopnikov (ic), bomo stenski koledar poslali direktno naročnikom in ga bodo prejeli v par prihodnjih dneh. Do koledarja so upravičeni samo naročniki(ce) lista Amer. Slovenca. To je tisti, ki imajo svojo naročnino plačano, pa tudi oni, ki so zaostali, pa so obljubili, da bodo isto poravnali, kakor liiti-o bodo to storiti v stanu. Radi velikih stroškov s koledarjem smo iitega tiskali le malce več, kakor je število naročnikov. Za nenaročnike, ali pa če želi kdo izmed naročnikov ko ledar naročiti svojim domačim v stari kraj, stane radi visoke poštnine ir> drugih stroškov stenski koledair 20c s poštnino vred. 'r -> dokler jc istega kaj na roki in dokler ne poide. Kcj ne, dragi naročniki, da je tekom letošnjega leta v naših hišah nekaj manjkalo? Ni li res? Kolikokrat 3mo se o-zrli na naas stene, toda slovenskega stenskega koledarja nia njih ni bilo, na katerega smo lbili vsi tako navajeni. Zlasti slovenske gospodinje so se ga navadile in tem se je po koledarju zelo tožijo. Da && ni bilo, vemo za krivdo vsi. Slabi časi, ki so še vedno tukaj, so lani to zabranili in tudi letos zabranjujejo vsako tako žrtev. Toda zahteva po stenskem koledarju je velika in "Amer. Slovenec" jo po svojih skromnih močeh upošteva. Toda ne pozabimo piri tem, da ima tudi Amer. Slovenec pri tem svoje zahteve. Pred vsem prosi za zvestobo in stanovitnost svojih naročnikov. Treba je, bolj kakor kedaj preje, da ostanejo na-ločniki zvesti listu. Da po možnosti točrfo plačujejo svojo naročnino. Pa tudi po svoji možnosti nove pridobivajo. "Amerikanski Slovenec" je popolnoma samostojen in neodvisen časopis, ki se mora sam boriti za svoj obstoj. Le na svoje drage naročrtike je navezan in na njihovo zvestobo. Zadnja štiri leta so prizadjala listu velik udarec. Brezposelnost je temu kriva. Že smo mislili, da bo list, ki že nad 42 let deluje med svojim ljudstvom v tej zemlji, omagal. Toda z združenimi mečmi in s skupnimi žrtvami si je narod ta list ohranil. Krize pa Še rti konec in nihče ne ve, kedaj se ta spaka pobere« od nas. List je še vedn'o v težavah. Bolj kakor kedaj je sedaj potreben pomoči in zvestega sodelovanja od strani vseh svojih prijateljev in somišljenikov. Listu je treba pridobiti nazaj, kar je zgubil v teh hudih časih. To doseči je mogoče samo s pomočjo vsakega posameznega naročnika "A. S." Ako hočemo vsi pomagati, vsi marljivo agitirati zanj, bomo to dosegli. Ako ne, bo neša krivda, vseh nas, če list omaga. "Amer. Slovenec" vrši velikansko narodno in verske delo med svojim ljudstvom v tej zemlji. Važnosti tega dela se naj-brže vsi skupaj dovolj ne zavedamo. Dan za dnem prihaja v slovenske domove. Dan za dnem v domači slovenski besedi sporoča tisočerim svojim rejakom o tem in onem, ki se godi in vrši med nami. Poroča o stari domovini, pOroča o našem društvenem, kulturnem, gospodarskem in drugem delovanju in življenju med nami. Razlaga svojim bravcem politične položaje, gcvcuri o tem in onem, tako da "A. S." je kakor dnevno slovensko pismo, ki prihaja v roke svojih dragih slovenskih rojakov, ČLANOM DR. NAJSV. NA NA ZNANJE IME Milwaukee, Wis. Vsem članom dr. Najsv. Imena v naši fjari se naznanja, da se udeleže skupnega sv. obhajila v nedeljo 10. dec. pri prvi sv. maši. Spovedovanje članov bo v soboto popoldne in zvečer ter v nedeljo pred sv. mašo. Dolžnost veže vsakega člana, da se Udeleži skupnega sv. obhajila, ker se je piri vstopu v društvo zavezal, da bo spolno-val dolžnosti, ki mu jih nalagajo pravila. — Isto nedeljo popoldne ob 3. uri je po lita-nijah mesečna seja v cerkveni dvorani za vse člane dr. Najsv. Imena. Ker je zadnji mesec v tem letu, bo na tej seji volitev novega odbora za prihodnje leto 1934. — Vabljeni ste vsi cenjeni člani na to sejo,vsak naj pa, če le more, (pripelje še po enega novega, ker vedno je 'še čas za pristop in z veseljem j ga bomo sprejeli med naše vrste. Opominja se tudi vse tiste, ki so se že dali zapisati, pa jih ni več videti. Kaj je temu vzrok ? Društveni odbor. -o- O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. V zadnjem času smo imeli v naši cerkveni dvorani nekaj prav pirijetnih zabav. Tako nas je 19. nov. presenetilo dr. Svoboda ZSZ. z lepimi prizori, ki so se odigrali na odru. Pri tem je sodeloval mladinski oddelek Chicago Youngsters, spadajoč k ZSZ. Kakor je že bilo poro-čano, so se ptrav lepo pokazali in tudi veselica je gmotno za sedanje razmere prav dobro izpadla. — Druga zabava je bila prireditev naših Boosterjev večer pred zahvalnim dnem. Kakor vedno, kadar ti kaj priredijo, tako tudi sedaj, je bila polna dvorana smeha. Kar lepo jih je bilo videti na odru, pa tudi ljudstva je bilo v dvorani toliko, kakor že dolgo ne. Be vedno drži, da kadar naša mladina kaj priredi, je gneča v dvorani. Se pa tudi postavijo, da je veselje. Če sem pfaV informiran, se ravno ti Boostarji pripravljajo za bližnjo spomlad, da nas zopet pl-esenetijc in sicer s popolnoma slovenskim programom, kar bo nekaj izrednega in bo vredno se potruditi. Tretja prireditev je bila cerkveni bazar, ki se je vršila v nedeljo pred ' zahvalnim dnevom, 26. nov. Tudi ob tej priliki je bilo v dvorani veselo zlasti še zato, ker je bila na to prireditev povabljena gospa sreča, ki je lovila svoje žrtve, ki so se ji nastavljali, da jih obdaruje. Tudi novinar je poskusil kaj zadeti, pa ga sreča še od daleč ni povohala. Je že tako, da ni nikoli za vse prav. Radi tega nisem pa prav nič slabe volje* saj jih je z menoj vred veliko delilo enako usodo ta večer v dvorani.Kaj hočemo. — Ker je bila omenjena gospa sreča malo. prepočasna pri svojem poslu, je ostalo še zelo veliko darov, katere so farani na-nosili za omenjeni cerkveni bazar. Da se pa ti darovi spravijo med ljudi, so članice ženskega društva M. Č. Spočetja KSKJ. v sporazumu z Rev. župnikom sklenile, da Be v ta namen priredi velik Bunco party v nedeljo 10. dep. Vabljeni ste torej dragi farani, da se v velikem številu udeležite tega partija, da se darovi razdelijo med najboljše igralce. Igralo se bo Bunco in pa karte. Upamo, da se bbste odzvali v velikem številu. Ves dobiček te prireditve je za cerkev. Zadnjo nedeljo se je vršila letna seja dr. Vit. sv. Florijana št. 44. Seja je bila po članih precej dobro obiskana, vendar bi jih prišlo prav lahko še enkrat toliko. Na seji se je ukrenilo marsikaj koristnega, kar se bo izvajalo v prihodnjem letu. Pri volitvi odbora je bila nekoliko trda, ker pač ni nikdo rad v odboru v sedanjih še vedno slabih časih, ko primanj- Rev. James Cherne: SANJE SOVRAŽNIKA 'AMER. SLOVENCA' Društvo Najsv. Imena je imelo svojo posebno sejo zadnji ponedeljek zvečer in sicer so bili na seji zbrani mlajši in starejši člani. Seja se je vršila v prvi vrsti glede prireditve meseca januarja, kakor tudi glede sprejema novih članov v društvo, ki se bo vršil v nedeljo 7. jan., ko obhaja društvo svoj glavni praznik. Vabite se katoliški možje in mladeniči, da se zglasite za sprejem. Zlasti se priporoča našim materam, da svoje može in sinove na to o-pomnijo. Zglasijo se naj ti, kateri mislijo pristopiti pri predsedniku Mr. Martinu Shifrerjir, ali pa naj kar pridejo v petek 29. dec., k večernicam v cerkev, kjer naj po blagoslovu še nekoliko časa ostanejo, da prisostvujejo vajam za sprejem. Želeti je, da se vas veliko oglasi Cerkveni pevci se pripravljajo, da priredijo zelo Zanimiv Bunco in Card party, pri katerem se bodo najboljšim igralcem dajali lepi božični darovi. To bo nekaj posebnega, kakor je bilo lansko leto, ko so vsi rekli, da so bili tedanji "prajzi" bolj primerni za kaj drugega, kakor za navaden Bunco, tako lepe nagrade so imeli. Tudi letos ne bo nič slabeje, pač pa še veliko lepše in boljše. Prosi se vas, da to upoštevate in se tega Bunco udeležite v velikem številu. Ta prireditev bo v nedeljo 17. dec. Ako kdo želi lepo božične darove, naj pride v nedeljo 17. dec. v cerkveno dvorano. Še nekaj imam, kar bi rad povedal dragim čitateljem v naši naselbini. Na prireditvi cerkvenega bazarja v nedeljo 26. novembra sem bil v dvorani tako nesrečen, da sem izgubil nalivno pero, "fountain pen". Gotovo ga je kateri izmed čitateljev našel in sedaj bi tega srečnega najditelja prosil, da bi mi omenjeno pero vr-nazaj, ker drugače res ne vem, kako mi bo mogoče še kaj napisati v Amer. Slovenca. Pero je prav dobro in me je stalo $5.00. Zato pa dobi, kateri mi ga prinese nazaj, $1.00 nagrade, kar je pač veliko več vredno, kakor pa obdržati tuje blago. Prepričan sem, da če ga je našel kateri izmed čitateljev, ga bo gotovo vrnil proti omenjeni nagradi. Zastopnika Amer. Slovenca sta dobila ;stenske koledarje, do katerih so upravičeni vsi naročniki Amer. Slovenca, ki imajo plačano naročnino za naprej, ali kateri to naročnino poravnajo, kakor tu'di novi naročniki. Zglasite še zaradi stenskih koledarjev pri zastopniku Mr. A. Bakšetu ali pri C. Qr-jmek. — Želeti je tudi, da vsi, j ki ste zaostali z naročnino, da .isto poravnate in če kateri mo- Janez je bil socijalist. Pa kako napreden je bil! Kako je kričal v svet in razlagal vsakemu, ki ga je hotel poslušati, da je vera izmišljotina farjev, da so sv. maša in sv. zakramenti "humbug". Denar, ki ga je trdo zaslužil, je porabil poleg "boarda" za pijačo in najbolj "napredni" časopis "Prosve-to". Prosveta mu je bila učna knjiga, iz katere se je učil sovraštva in zaničevanja do sV. vere, za katero bi bila njegova mati dala življenje. Ce je kje zagledal časopis, ki se bori Za katoliška liačela, to je Amer. Slovenca", je postal rdeč kot puran, če mu pokažeš rdečo marelo. Amer. Slovenca se je bal kot strupa. Pa je nekoč Janez pogledal pregloboko v kupico. Na mizo, kjer je ležala njegova ljuba Prosveta, je naslonil gjavo in kmalu začel vleči dreto, da se je tresla miza in da ga je bilo slišati skozi hreščečo harmoniko in ves dirindaj pijanih gostov. Janez je sanjal: Umrl je. Rad bi bil šel v nebesa — čeprav v življenju' ni veroval vanje. Boječe je potrkal na nebeška vrata. Sv. Peter je pogledal skozi malo linico. Začudil se je: "Ti, Janez? Kaj pa je tebe prineslo pred naše duri?" Janez: "V nebesa bi rad." Sv. Peter: "To bo pa težko šlo. Slišal sem praviti, da si pijanec. Pijancev ■he maramo v naši družbi. Tvoj angel varih je pravil, da rad kolneš, razgrajaš — v nebesih hočemo mir, kot pravi molitev, Gospod, daj jim večni mir in pokoj. Dalje sem slišal, da ne hodiš v cerkev, ne prejemaš &v. zakramentov, se norčuješ iz vere in Boga. Katoliškega časopisja ne podpiraš! Ali si že kaj žrtvoval za Amer. Slovenca, k! brani vero in jo utrjuje v srcih tvojih rojakov?" V zadregi je Janez prestopal z ene noge na drugo in vrti! klobuk. V tla je gledal in — molčal. To je bilo še najbolj varno. Ker pa je sv. Peter pričakoval odgovora, je zajecljal v zadregi: "Ne poznam tega lista." Pa je vzrojil sv. Peter: "Pa naj bo! V nebesa te pUstim pod enim pogojem, to je, če mi dokažeš, da nisi čital in razširjal lista, ki odvrača ljudi od Boga in nebes." Zdaj je bilo Ubogemu Janezu že pošteno vroče. Vest ga je grizla radi Prosvete. Vendar je imel še malo upanja, češ, vsega pa tudi ne morejo imeti zapisanega v nebesih. Preden bodo našli moje bukve, bom že v raju. In je pogumno dejal: "Časopisa, ki ga omenjaš, he poznam." Joj, prejoj, da je bil taka ne-roda! Sv. Peter je poslal po dva angela, ki sta mu preiskala žepe in iz enega je padla Prosveta. Ubogi Janez! V prah se je zgrudil in rotil sv. Petra, naj ga ne izda Bogu Očetu. Nikoli več ne bo čital tega lista. Sv. Petru se je zasmilil. "Naj bo zaenkrat," je dejal. "Dam ti še priložnost, da se vrneš na zemljo. Kar si preje zakrivil s čitanjem in razširjanjem slabega časopisa, nadomesti sedaj s podpiranjem dobrih časopisov. Tu je en, Amerikanski Slovenec. Nad 40 let že dela za Boga in ohranitev vere. Tega či-taj in razširjaj! Ali ne veš, da je rekel sv. Oče, da je katoliški tisk najboljša moč za razširjanje božjega kraljestva na zemlji? Iliša, ki nima katoliškega časopisa, ni vredna katoliškega imena." In podal je Janezu naš priljubljeni list. S kakim hrepenenjem ga je Janez sprejel! Samo, da ima še priložnost popraviti, kar je zagrešil. Prav krepko in hvaležno je stisnil sv. Petru roko skozi linico — zmanjkalo mu je tal. Zbudil se je v gostilni. Za-studila se mu je družba. Domov fe Sel. Ro" je slačil suknjo.. je iz nje padel Amerikanski Slovenec, ki so mu ga v spanju nagajivi tovariši potisnili v žep. Prav nič se ni razjezil — preveč žive so bile sanje. Zdaj je Janez najbolj goreč naročnik in zastopnik "Amer. Slovenca", za katerega je slišal sv. Petra delati reklamo. svidenje 10. dec. v dvorani v nedeljo Novinar. kuje denarja na vseh koncih in re, naj pridobi kakega novega krajih. Nazadnje je z malo iz- naročnika." — Pozdrav in na IZ URADA DR. ZAPADNA ZVEZDA ŠT. 16 Z.S.Z. Pueblo, Colo. Vsem. članom in članicam se naznanja, da se vrši glavna ali letna seja v sredo 13 dec. ob 7.30 zvečer. Seja je velike važnosti in med drugim pride na dnevni red tudi volitev društvenega odbora za prihodnje leto. Naj torej vsak član in članica pride na to sejo. Obenem pa, da tudi poravna zaostale društvene asesmente, drugače bo suspendirana, kakor to pravijo pravila. — Asesmeht se bo pobiral od 7. ure naprej. ANNOUNCEMENT All members of the Western Star Lodge No. 16 WSA. are requested to be present at the annual meeting Wednesday, Dec. 13, at 7 :30 P. M. Among other matters there will come before the meeting the election of the officers for the incoming year. — So come and don't fail to pay up your dues, else you will be suspended. — Dues will be collected from 7 o'clock on. Anton Rupar, tajnik. Op. ured.:—Ker je za sredino številko prišel dopis prepozno, ga objavljamo v današnji številki. ^P>0OO<>{>CK><>O<>O<>O{>OO0000<>0000<>0000OOOOOOOOOOO^ "Ti nikakor ne moreš premagati Sir Maluda, prijatelj dragi," pravi dalje Sir Rihard. "Lahko je tudi mogoče, da potem jaz prevzamem tvoje mesto nasproti njemu, pa upam da se tp ne bo agodilo. Tolažirp se pa z mislijo, da se boš obnašal junaško in junaško umrl kot vitez brez strahu. Lahko mi bo potem potolažiti prirtcezo Gui-nstldd, di si se -pogrnil«© bojeval do zadnjega." AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 VV. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto )_________________ta obnovitev moje naročnine za "Amer. Slove.ica". Iifie________________________ AMERiKANSKi SLOVENEC fcltran 8 KAKO NAPREDUJE NASA VOJSKA? CLEVELAND POTISNIL NAZAJ JOLIET. — V CLEVELAN-DU GRMIJO TEŽKI TOPOVI.—UPRAVA "AMER. SLOVENCA" NAJELA POSEBNI EKSPRESNI VLAK, KI BO TEDENSKO OBVOZIL VSE NAŠE NASELBINE IN SPREJEMAL NOVE IN STARE NAROČNIKE. Neka naša naročnica je nam te dni pisala to-le: "Dragi g. urednik:—Da bo naša kampanja bolj zanimiva. Vam priporočam, da naredite poseben kontrakt s kako železniško družbo, da bi Vam dala na razpolago posebni 'Special Train", ki bi vozil k Vam iz naših naselbin nove naročnike. Pri KSKJ. imajo Zeppelin, pri Družbi sv. Družine imajo ladjo, ampak jaz povem, da v Zeppelin me je strah iti, kaj, če bi padla doli! Na ladjo tudi ne grem rada, ker še vsakokrat sem ribe futrala, kadar sem se na kaki barki zibala. Na "train" bi pa sla brez strahu. Zato priporočam, da za Vašo kampanjo dobite dober zanesljiv "train". Tej naročnici smo se že pismeno zahvalili za njeno dobro idejo, ki smo jo takoj z veseljem osvojili in jo bomo v tej kam panji tudi izvajali. Takoj smo naročili poseben ekspresni vlak, ki bo tedensko obvozil vse naše naselbine in sprejemal nove in stare naročnike. Ta vlak bo sicer vczil zaenkrat le na papirju, a vendar bo nudil v tej kampanji obilo zabave vsem, ki so zainteresirani v našo kampanjo. POLICIJA REŠUJE "MUČTN1CO' Mrs. Josephine Meklen iz Pweblo, Colo., ki je s tem dobila iw-etaljnih 60 GLASOV. LISTA KANDIDATOV STOJI KAKOR SLEDI: Ilev. Milan Slaje, C!c-. eland, Ohio ................23C3 glisc'v • Mr. Martin Težak, Joliet, 111. ........ -.............2223 g!a:cv Mrs. Jos. Meglen, Pleb'Jo, Cclo............. ............1500 glacav Mrs. Mary Maln'artch, Cumberland, Wash.............t!00 glasjj$v Rev. P. Paškal Esse, , La Salle, 111. ............... 990 gkaov Rev. P. Odiio Hajnšek, Johnstown, Pa. 650 glasov Odkod pride naj prvo in odkod pripelje najvač glascv ekspresni vlak p1 ihodnjič? KDO BO NA VRHU LISTE PRIHODNJ'C? KL ~ ? Obenem opozarjale vse, ki pošiljajo £iar-;oriro, bodisi stare ali novo, da omenijo, komu želijo pokloniti ovoje glacovo. mu je kri ter dne umiri. je naslednjega RAZNOTEROSTI Kampanjski ekspresni Fri nedavnih komuitističnih de.nonstrar.ijah v Washingto-nu se je neka komunistinja, Sara Rcth, dala prikleniti na cesti k steblu, da bi s tem zbudila večjo pozornost občinstva. Slika kaže, ko jo detektivi rešujejo njenih okovov. Takoj, kakor hitro smo ga najeli, je že privozii, ravno predno smo začeli pisati te vrstice, ir je pripuhal s polno paro in močjo iz Bele Ljubljane, — Clevelanda. Pripeljal je zaenkrat 8 starih in 1 novo naročnino, katere je poslal Mr. Leskovec, naš zastopnik v Clevelandu, Ohio. Glasove je izročil cleve-landskemu kandidatu, preč. g. Milanu Slaje, ki s tem dobi na-daljnih 1500 GLASOV in je s tem prišel v ospredje in na čelc kampanjske liste. Clevelandčani izražajo upanje, da jih noben kandidat ne potisne več nazaj. Malo preje pa je s polno pare pripuhal ekspresni vlak tam i z zelenega Washingtona, od Tihega morja. V Cumberland, Wash., mu je naležila Mrs. Mary Šinkovec 1 novega in 1 stare-Ka, naročnika. Za kandidatinjo je neminirana Mrs. Joe Mal-nariteh, ki s tem dobi 100 GLASOV. Tik pred dohodom iz WashingtOnc pa je ekspresni vlak prižvižgal iz Detroita, Mich. Luka Matija je žvižgal in žvižgal in cpozElrjal vse okrog sebe, da pelje nekaj posebnega v Chicago. Ko je pripuhal na našo postaja in ko sO odjeknile zavore in so kolesa obtičala na. tiirih, tedaj £3 iztožili 2 stara in 1 rove ga naročnika, katere je poslal Mir . Steve Potočnik iz De-trčita ter nominiral za popularnega kandidata p eč. g. p. Odi lo Hajnšek, župnika v Johntown, Pa., ki je s tem dobil 650 GLASOV. Mr. Potočnik gotovo misli, čakajte, jaz vam poka žem. Moj kandidat je bil lansko leto tretji, letos pa mora bit: prvi! In žepet je bilo čuti težko Jokcmctivsko puhanje. To pot pa je privozii vlak iz Jolieta. Poticsno je zavozil ha postajo, kaker bi vozil Napoleona samega. Odložili so Marko Bluth 5 staivih naročnin in Math Stefanič iz Bradley, 111., 1 staro naročnino. Oba sta oddala glasove za jolietskega Nepoleona, trm šala Mr. Martina Težaka, ki je s tem dobil nadaljnih 203 GLASOV. In končno je privozii še iz Crested Butte, Colo., kjer je halcžila Mr3. M. Težkk 1 staro naročnino in glasove poklonila BREZPOSELNI NAJ SE REGISTRIRAJO Chicago, 111. — Administrator za civilna dela v Illinoisu poziva vse tiste osebe, ki so brezposelne, bodisi, da dobivajo javno podporo, ali ne, da se registrirajo pri tozadevnih uradih. V Chicagi sami je 41 takih registracijskih uradov, v okolici Chicago pa še 16 drugih. Ta registracija ima namen, da se po možnosti postavijo osebe na javna dela in se jim s tem da prilika, da se same preživljajo. Opozarja se. da se utegnejo izdatki za javno podporo znatno skrčiti, in tiste osebe, ki bi se ne registrirale, bodo v nevarnosti, da pri podpori ne bodo več prišle v pošteV. -o--- OKOSTJE V POMPEJIH Južno od znamenite "Me-nandrove hiše" v Pohipejih so izkopali celo vrsto okostij, ki predstavljajo morda pripadnike te bogate hiše. Padli so na begu kot žrtev pepelnega dežja. Domnevo, da gre za Menan-drovce, potrjuje dejstvo, da so našli na okostjih različne dragocenosti, kakor zlate obroče, zapestnice, prstane itd. V bližini izkopalniče so našli gručo okostij, ki so pripadala po vsej priliki sužnjem, ker so ležala poleg poljedelskega in drugega orodja. Eden izmed mrtvakov je imel v roki mošnjo z več nego Sto žlathiki in 72 srebrniki. Najvažnejša najdba jc podoba Menandra, mojstra givke komedij«. SRCE SQ MU ZAŠIL! 48 lethi menar Ludovik Nagy iz Debrec^iiin je šival s 6 cm dolgo igio g:vmb nit svojem jopiču, ki ga ni odložil med šivanjem. Ko je že količnl svoje delo, sta nenadoma vstopila dva orožnika. Njun prihod je moža tako prestrašil, da si je v naglici porinil iglo v V-red. Zadtla se hut je v levi prekteit slvČne mišice. Nagy se jo Zaradi rane onesvestil in so ž a hitro prepeljali na kliniko, kjer so mu zopet zašili srce. Ni bil dolgo v bolnici, ikoniaj nekaj dni, nakar se je zdrav povrnil domov. ČEBELE — SLABE ZDRAVl-TELJICE V strašnih mukah je v Gdan-sku umrl 69 letni Jan Verčec, ki se je na svoj način hotel znebiti revmatizma. Ker je slišal, da pik čebele ozdravi revmati-zem, se je namazal z medom in se postavil pred Čebelnjak. Čebele so ga strahovito opikale in starec je moral v bolnici iskati pomoči. Zastrupila pa' se GRAMOFONSKE PLOŠČE IZ PORCELANA Japonska porcelanska tovarna Oiva je dobila patent za izdelovanje gramofonskih ploč.-iz porcelana. Sedanje ebonitm-plošče so podvržene razkrajanju, ki se pokaže že v 50 letih-Tedaj postane reprodukcija težavna in pomanjkljiva. To jo za zbirke po arhivih zelo občutna škoda. Porcelanastim 'ploščam zob časa ne more cjo živega in pomenijo znatno pridobitev. | MADEŽ NA SATURNU Neki astronom iz W'.lshing-tona je nc lavno opazoval planete in pri tem ugotovi!, da kaže Saturn ogromen'madež bele barve. Ta madež je ugotovi! tudi angleški zvezdogled 1I'U, ki poroča o njem v angleški!« strokovnih časopisih. Madež pa so opazili tudi drugi astronomi, tako n. pr. Steavonson, član kr. britskih astronomov.Vzroka tega madeža ni mogoče pojasniti. Madež ima podobo 3 lip so in se vidi že z razmeroma majhnim teleskopom. Katera naselbina pestavi prihodnjega kandidata za popularne kontestne volitve? DR. R. P. ZALETUL SLOVENSKI ZliliAVNIK z nnivulz v Prfitfi in I'atltni, poprej prideljen bolnišnicam v riv.u. Noiliivlto v 7Xvv.\ r. zahodom ru rnVu v Huvunit. Kuba. m t \wjlntco '.a kožno boli'/.iii in raki* v 1'hilaiU'lpnlji.. Po-(VPtM'nnjc in illniriumn. Zdravljenj« »kmuih n kroničnih liole7.nl. OmitNlUA SAMO I'0 »OGOVORI). 58 E. Wimliiutcto/i st.. Cliiciiao. 111.. Silite 2705 TEL. V LiUADl': STATIC "3ttt Sta«ov«»ic: Zu.čor od B. S. tiru, 48Sli Wi«t Ct'i'iiiiiU lid.. Ulicami. 111. Tel. Ciuoro 6«. Lenione končajo bolečine revnia&ma v 48 urah •), kaka rad.;.. Vnfcsi fctflfc&t! iia ni^luirti ill i Icrrtnicnem rcvmuli-mu. ijjifintu; ali tirariUs. hI ipornbljajo t" cn'o»tavn«. eerom« domačo snmwi Samo dobit« *i Jinvo} "Kov lVrncrrptifm" «1 ,Him drfličkta. 7,WSa.rto » kvgrtom vodi-. loilH.ito Mik Mirih k-moii. J i liih&o. Nikakt-litrtdfcti In prijotiio. Potroliujoto Mimo za dVo iinmiKiii žlici ilvi|ki:it »A dun. Tokom 48 m navadno vdanih jSVckS ttttVl —- odwctinjo bolečine. !rdi skluiii so zrahljajo, VunlLiisit«. Počutile so .loliro, Ivta minjii, zopet so veseliti, avljcttjit; OaraiVcija povrnili« ilt»W«itj». Na prodaj, pripoitigjiiio iii i;arantirai>rt od V»eh vodilnih drviKistov. Trinerjeva vina in likerji s® žepet nazaj! Vračajo se z veliko Trinerjeve garancijo poznano 45 let«, MafjlMiše Mage p© populariiilt cemali Pri Trinerju boste dobili najboljše blago po zmernih cenah. Naše kleti v Geyserville, Kalif., in v Chicagi, najbolj moderne kleti v tej deželi, so napolnjene do meje, kar morejo držati; najbolj izbrana sladka in "dry" vina in šampanjec čakajo samo na vaša naročila. Vsa so iz trgatve leta 1926, katero je bilo pripoznano kot najboljše leto za vino. Trinerjeva wiskey in Brandy in Gin so uživala velik ugled pred prohibicije, in zato bodo Trinerjevo wiskey, Brandy, Gin in Cordials pozdravili vsi, ki poznajo razliko med prvovrstnim produktom in slabšim blagom. Tu je naš seznam: Trinerjeva kalifornijska vina Sweet - PORT, SHERRY, TOKAY, ANGELICA* MUSCATEL Dry - BURGUNDY, CLARET, SAUTERNE, RIESLING, CHABLIS BUBBLING BURGUNDY -- REKAY-SEC CHAMPAGNE CHIANTI - TRINER'S CHAMPAGNE CEDARDALE WHISKEY - IIONEYDEW WHISKEY TRINER'S RED SEAL GIN, TRINER'S DOMESTIC GIN, TRINER'S LIME GIN-RICKY, TRINER'S GINGERALE HIGH BALL, TRINER'S SCOTCH HIGH BALL--Complete Line of Timer's Domestic Cordials. Če jih ne morete dobiti pri svojem trgovcu, naročite jih naravnost in BREZ ODLAŠANJA! JOSEPH TRINER CO. ■ ■ 1333-1345 S. ASHLAND AVENIJE ZA SLOVENSKE BIRMANCE arAiim i*Btmmmm-M dobite v naši trgovini vse spominske predmete, ki se dajejo birmancem v dar od strani botrov in botric za spOttiiii. Vsem predmetom cene nizke in zmerne Fine zlate ure iz belega, rumenega in zelenega zlata, vseh vrst in kvalitet, za moške in ženske. Pridite, da jih Vam pokažemo in da si jih ogledate. Prstani za moške in ženske, fante in dekleta, z najkrasnejšimi demanti vseh vrst. Iz belega rumenkastega in zelenega zlata. Cene nizke in zmerne. — Pridite, da jih V&m pokažemo in da jih vidite. Velika zaloga tudi vseh drugih zlatarskih predmetov vedno na roki. Posebna kvaliteta v namizni srebrnini itd. Kadarkoli se mudite v naši bližini vas vabimo, da pridete ih si ogledate naše zaloge in naše blago. Še priporoča v naklonjenost: S TI *I*1?T CFR * Pi Ml JC#£% Trgovina z zlatnino -:- Za gotovino in na obroke 2205 WEST CERMAK ROAI) CHICAGO, ILLINOIS Tel. Canal 5496 Jurij Kozjak SLOVENSKI JANICAR. Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine Spisal Josip Jurčič. WE DO OU« PART 2107-11 West Cermak Road, Chicago, 111. MODERNIZIRAJTE VAŠO PEC! j||* Vašo peč lahko pre-IJ^H jw uredite na olje, kar |M||j ' je veliko bolj praktič-j^Stj no, čisto in brez tru-jjSv. j i!' da in obentem ceneje, ■i || Mi inštaliramo go- Ti 11 . rilnike za olje v vašo | staro peč, ali pa za s|||.| isto zamenjamo polšji j polnoma novo peč z ||y| gorilnikom na olje. H| Pri tem nudimo vam gsyg| zelo liberalne pogoje. g|51\ Pridite k nam tudi W za vse druge pohi-* 11 štvene zadeve, ki bi ^ jih radi preuredili v vašem domu. Se priporočamo. a ite Hn±\t ob lepih jaslicah! w»w»»wttw»twww»ii»»w»»»itwnnw»»t»»tt»tnnt»»mtT Jaslice, kakoršne prikazuje zgorajšnja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov se zloži skupaj, kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic, kakoršnih doslej še niste imeli priliko videti. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevlje in pol v dolžini in 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitejših barvah, kar olepša vso hišo, v katero se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. Zložene in pakirane so v lepi. trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jaslice stanejo s spoštnino vred »2 ^Jfl Naročajo se od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD CHICAGO, ILLINOIS Druhal razmršenih ci-ganovih bratov, katere je dolgin na poti zalotil, strgala je bila poslednjo dobro obleko dečku s telesa; ciganske matere so mu bile zavdale, da ni vpil in da je dobil bolj zagorelo in rjavkasto lice. Na turški meji proda cigan dečka Turku, ki je kristjanske otroke nabiral za janičarska vzre-jališča. Turki, za prvega doma v Aziji, bili so premagani konci 8. stoletja po Arabljanih in so ravno po le-teh sprejeli vero Mohameda. Kmalu pa so Turki svojim zmagavcem nekoliko oblast iz rok izvili in naposled so si znali popolno prostost osvojiti. Osmah, prvak in ptraded zda-njih sultanov turških, vzame krščanskemu cesarju v Carigradu nekaj maloazijskih zemljišč in postane samostojen vladar. Sin njegov, Or-han, pridobi z orožjem vso Malo Azijo in prvi ustanovi tisto turško vojsko, katera je najbolj pripomogla, da je dolgo časa turško ime strah in trepet razprostiralo po vsej Evropi, posebno pa še pri nas južnih Slovanih — namreč janičarje.Pod vladarjem Orhanom je namreč svetoval veliki vezir Alredin, naj se ujeti krščanski otroci vzrejajo in odgojujejo za turške vo-' - " take vojake so imenovali janičarje. "•"i tisoč janičarjev. Ali r acana Murada I. (leta 1360.), kateremu nekateri pripisujejo prvo ustanovljenje te nove vojske, pomnožilo se je število istih na najst tisoč. Ko so Turki čezdalje bolj vtrdili svoje gospostvo po Evropi v jugu, osvojivši si Carigrad leta 1453., ko so čezdalje bolj podjar-movali kristjane, nalovili so tudi zmerom več krščanskih dečkov in janičarska vojska se je narastla do 40,000 mož, tistih strahovitih voj-ščakov, ki so, sami iz krščanskih rodovin, nevede zoper lastne roditelje in brate in zoper njihovo vero neusmiljeno divjali. Med janičarje torej je prišel tudi mali Jurij Kozjak. Iz malega dečka zraste čez leta krepek mladenič, na telesu junak, kakor mu je bil v mladih letih oče v daljni domovini . Ali kaka sprememba! To ni bil več tisti otročje-pobožni Kozjakov sin, ampak poturčen sanjarski vojak. Privadil se je bil novim pajdašem, novim navadam, novim poukom. Rahlo seme krščanske omikanosti, kolikor so je bili dobri ljudje vcepili njegovemu srcu, izrvali so neverni Moha-medanci, ko je komaj korenine vsajalo. Namesto vere, ki nas uči bližnjega ljubiti, naučil se je mladenič mohamedanstva, čigar uk je: sovraštvo in poboj kristjanu in njegovi veri. Vojni duh, ki je navdajal očeta, tudi se ni zatajil pri sinu. Ali krščanski oče se je bojeval za pravico in brambo nezmožne nedolžnosti; poturčene-mu ubogemu sinu so bile vsajene brez reda želje po boju in krvi. Leta leteča izbrišejo mladeniču spomin na otročje čase. Divji mladi janičar se ni več spominjal, da je bil pri dobrih ljudeh, ki so ga ljubili in ljubiti učili. Popolnoma vendar ni bil pozabil očeta in lepega domačega gradu, svojega hudega strica in da so ga enkrat ljudje radi imeli; pa mu je bilo vse to le kakor lepe sanje, na katere se le počasi in zdaj nekoliko, zdaj zopet nekoliko domišlja. Dobro ni vedel nobene reči. Tudi imena svojega očeta se ni domišljal, niti kraja in dežele. Med tujci se je bil navadil tujega jezika; svojega prvega, slo- venskega, se ni več spomnil. Ako pomislimo, da celo mi pozabimo let otročjih in zgodeb, ki smo jih v njih doživeli, čeravno smo in ostanemo vedno v enih istih razmerah, ki nam spomin oživljajo in ponavljajo: verjamemo toliko laže, da je človek, ki je v prvi nežni mladosti med tujce prišel, pozabil na jezik in očeta. Hrabri janičar, Marka Kozjaka sin, postal je v kratkem polkovnik v svoji orti (kakor se je imenovala večja ali manjša četa janičarska) in ni ga bilo mimo njega hrabrejšega in strašnejšega v boju. Ločil pa se je od svojih tovarišev, da ni hlepel po ropanju in moritvi slabih, neoboroženih ljudi; in tako je nekako njegovo pošteno srce tudi pod tujim odelom v tuji, divji druščini ostalo neomadeževano. Sicer ni vprašal, zakaj se Vojuje; šel je vsekam, kamor so ljuti Turki nesli zastave svojega preroka Mohameda, ali bojeval se je z vojaki, ne z otroci in ženami. Grozovita telesna moč, ki jo je ta janičar razkazal v boju, storila je, da so se celo Turki nekako bali zamišljenega svojega vojaka. Ker so vedeli, koliko jim tak glavar v boju koristi, ki, sam hraber ko lev, svojim pajdašem pot nareja v vojne vrste, zato je janičar Jurij Kozjak — ki seve tega imena ni poznal -t— dosegel čast, da je vodil sam svoje precej •yeliko krdelo, dasi to sicer pri tako mladih ni bila navada. DESETO POGLAVJE Opat in menihi, modri možje, Nobeden srca ozdravit ne ve. F r. Prešeren. Bilo je leta 1475. Peter Kozjak se je bil \ svoje prostote že skoro naveličal, kajti sreče ni imel. Hotel se je ženiti, ali spodletelo mu je: nevesta, ki so jo je izbral, ni ga marala. Peter pa ni mogel še v drugo poskušati, ostal je torej sam zase na gradu Kozjaku. Zvesti stari služabniki bili so popustili grad, ko je nastopil Peter gospodarstvo. Stari Ožbe, ki je služil v gradu šestdeset let, šel je osobanjkovat na stare dni, toda le za malo časa, kajti kmalu se je preselil s tega sveta za Maro, staro hišno, katera je bila umrla precej za očetom Bernardom še v gradu. Marku so bili tudi že lasje osiveli; postava, nekdaj moška in močna, sključila se je bila in zgrbančila. Največ je pripomogla žalost in skrb za sina, da mu je starost prezgodaj jela lomiti kosti. Zastonj so upali in pravili menihi, da se mu bo rana zacelila, kadar nekoliko pozabi svoje izgube. Menih Marko je živel sam zase v svoji bolečini. V prijaznem kotiču, v zatišju* med dvema vrstama lepih gričev je stal slavni klošter stiski. Že leta 1135 je kupil patrijarh Peregrin iz Ogleja tukaj nekaj zemlj^e, postavil klošter in poklical iz Rima brate cistercijance. Ustanovitelj pa bratom ni samo preskrbel streho in stanovanje, temveč prikupil jim je za živež tudi primerne lastnije v okolici. — Precej od kraja so imeli menihi tri vasi podložne za raboto in desetiho. Pomnožili so to prvo lastnijo Sosedni in daljni plemenitaši; višje osebe iz vseh stanov; papeže, cesarje, med poslednjimi nahajamo v zapisnikih naj-kralje, vojvode, grofe in druge imenitnike imenujejo med darovalci. Tako je bil klošter stiški v nekdanjih časih eden izmed najbogatejših v slovehskih deželah. KAJ NAM JE POTREBNO VEDETI 0 TISKU? Iz predavanja A. Tomec-a. ^^^^O^^^OOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCCOOOO^OOO-O-' (Dalje) Ali ga ne bi imeli za odpadnika, izdajalca Judeža Iškarijota, za janičarja, za nekaj najsramot-nejšega in najzaničljivejšega, nekaj tako hudega in zločinskega, da se s smrtjo kaznuje? Tudi mi katoličani imamo zakletega in smrtnega sovražnika v protiverskem tisku, ki neprestano napada nas in našo državo katoliško Cerkev, se bojuje proti naši večni nebeški domovini in nam skuša z vničenjem vere vzeti pravico do nje, da bi je nikdar ne dosegli, pač pa da bi prišli v sužnost in oblast satanovo; ki se bori proti vrhovnemu poglavarju katoliške Cerkve rimskemu papežu, proti duhovščini, bori celo proti našemu najvišjemu vladarju, Bogu. Ali je pravi katoličan, zvest služabnik božji, dober ud katoliške Cerkve, udan in pokoren svojemu vladarju; ali je vnet za svojo vero, ali ljubi svojo in svojih bratov in sester po veri prostost, svoje pravice, svojo večno domovino tisti, ki mirno gleda in niti s prstom ne gane, ko se sovražnik proti vsemu temu bojuje in mu ni mar za katoliški tisk, ki vse to pred sovražnikovim napadanjem brani? Ce pa ni pravi katoličan zvest služabnik božji, dober ud katoliške Cerkve oni, ki se ne zmeni zato, ko se proti Bogu, veri, Cerkvi in katoličanstvu bojujejo protiverski časopisi in neče podpirati katoliških časopisov, ki Boga, vero, Cerkev in katoličanstvo branijo, je pa odpadnik, izdajalec, je sovražnik Boga, vere, Cerkve, katoličan-stva oni, ki protiverskemu tisku v boju proti temu pomaga, ki naroča in podpira protiverske časopise. Oče laži in njegovi sinovi, protiverski časnikarji Protiverski Časopisi oznanju-jejo svobodo, enakost, bratstvo, srečo. Trdijo, da širijo prosveto in izobrazbo, da delajo za napredek, za blagor človeštva, za korist delavstva. Trdijo, kot da bi imeli namen in moč svet tako preurediti, da bi mu nič več ne pri-stojalo ime "solzna dolina", temveč da bi postal nekak zemeljski raj. Da, oni tako trdijo, v resnici pa imajo drugi, vse drugačni namen. Ravno nasprotno je res-' niča, kakor oni trdijo. Ravno to, kar oznanjujejo, najhujše 1 preganjajo in zatirajo. O, gor-! je svobodi, bratstvu, enakosti, prosveti, izobrazbi, napredku; gorje ljudskemu blagru, delav-' skim koristim in sreči človeštva tam, kjer oni zavladajo, kjer oni dobijo moč in oblast in oni o vsem odločujejo! Gorje posebno veri, Cerkvi, duhovnikom in katoličanom tam, kjer oni pridejo na krmilo! Kar Mehiko pa Rusijo poglejmo! Pa saj niti tega ni treba, kar poglejmo okoli sebe, poglejmo ves svet, poglejmo, kakšne so splošne razmere, kakšni so sedanji časi, ko se svoboda, blagor in sreča človeštva tako oznanjuje, ko se nam zemeljski raj tako obeta, in videli bomo, koliko je dandanes svobode, kolik je ljudski blagor, kolika je sreča človeštva, kako dobre razmere in čase imamo. Človeštvo osrečiti, iz sveta, "solzne doline", narediti zemeljski raj, pa nečejo z ničemur drugim, kakor z nevero, brezboštvom. Tedaj in edino le tedaj bo na svetu zavladala popolna svoboda, popolna bratska ljubezen in enakopravnost, le tedaj bo zasijala prava sreča, le tedaj bomo prišli do najvišje stopinje napredka, le tedaj se bomo znašli v zemeljskem raju, ko ne bo več vere, ne več nobenih zapovedi, ne več nobene cerkve, nobenega duhovnika, nobenega vernika, ko ne bo več nobene sledi o kakem krščanstvu in ko bo zavladala popolna nevera. (Samo kdaj bo to!—Op. pisat.) Torej le z uničenjem vere, z uničenjem čednosti in vesti, z odpravo zapovedi in postav, z odpravo odvisnosti in zapove-dujočih oblasti, s popolno prostostjo strasti hočejo narediti človeštvu raj na zemlji! To pa ni niti laž s kratkimi nogami, temveč laž brez nog; je laž, katere noben pameten človek ne more vef-jeti, ker tr- di nekaj takega, kar je logično nemogoče. Kajti z nevero ozir. brez vere, brez vesti, brez zapovedi in postav se ljudje ne vzgajajo v angeljčke, brez katerih ni o nebesih govora, temveč v prave hudobčke in zločince, v prave zveri v človeški podobi. S takimi in med takimi pa ni nebes, temveč — pekel. Kakor se z oljem ne gasi, z ognjem ne hladi, z ledom ne greje, z vodo ne suši, s strupom ne zdravi, s sajami ne umiva, s podiranjem ne zida — tako se tudi z nevero ne napravlja nebes na zemlji. Protiverski časnikarji dobro vedo, kak sad in posledice rodi njih delo in boj proti veri, ali kakor oni trdijo, njih delo za zemeljski raj. Pa kaj jim mar! Samo da bi vero zatrli, kaj zato, če s tem človeštvo v največjo nesrečo spravijo! Če z uničenjem vere uničijo tudi človeštvo samo. Da pa svoje namene dosežejo, da ljudi spravijo ob vero, da jim vnamejo sovraštvo do j vere, da jim nevedni in nerazsodni ljudje verujejo, da jim j pri njih delu in v boju proti veri v resnici gre za srečo in blagor človeštva, je naravno, da [se poslužujejo — laži. Laž je njih glavno sredstvo in orožje. Lažejo o veri, Cerkvi, duhovnikih, katoličanih. Kaj mislite, da bi protiverski časnikarji uspeli, da bi ljudi zapeljali in jim vero vzeli, jih zoper vero nahirjskali, če bi pisali resnico, če bi jim vero opisovali tako, kakoršna je v resnici, če bi povedali, za kaj jim resnici gre, povedali, da njih časopisje ljudi pokvarja, dela zmešnjavo, povzroča boj in vsakovrstno zlo, če bi povedali, PREJELI SMO VELIKO BlasnikovoPratiko ZA LETO 1934. Blasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih letos naročili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-kove Pratike, da isto takoj naroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje, predno poidejo! Stane s poštnino 20c Naroča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. da bi nevera, če bi splošno zavladala, povzročila popolni nered, zmešnjavo in anarhijo, povzročila pravi pravcati pekel ? Nikakor ne. Saj bi s tem sami ljudi od sebe odbijali. Saj bi s tem ljudi vodili k veri, ne pa jih od nje odvračevali. Ker pa hočejo vero zatreti, ker hočejo ljudi od nje odtrgati, zato pa trdijo, da je vera neumnost, izmišljotina, laž, zmota, in da hočejo s tem, ko jo hočejo zatreti, svet osvoboditi in osrečiti, pa trdijo, da so za napredek, za ljudski blagor, za srečo človeštva. (Dalje prih.) išče se Janez Zupančič, doma iz Dob-lič št. 73, župnija Črnomelj. Prek kakimi 18 leti je bival pri svoji sorodnici Mrs. Neži Mat-kovič v Copper Co., Mich. Zdaj že več let neznano kje biva. Lani meseca oktobra mu je u-mrla njegova mati Ana Zupančič. Radi dediščine kot edinega sina ga išče njegov oskrbnik Vrtin Rudolf, Dobliče št. 28, P. Črnomelj. Ako bere to, naj mu nemudoma piše ali pa svoji sorodnici Neži Matkovič, 16530 Joslyn St., Highland Park, Mich. Kdorkoli bi vedel, kje se nahaja, je prošen mu to sporočiti. PREJELI SMO Mohorjeve knjige ZA LETO 1934. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše. oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. 1. Koledar za leto 1934. 2. Slovenske večernice 86. žvezek. 3. Jetika. 4. Naše morje. 5. Življenje svetnikov. 6. Mutasti greh. Letošnje Mohorjeve knjige so bolj zanimive kakor kedaj prej. Velike vrednosti je knjiga J etika iz zdravstvenih ozi- rov. Vse knjige so ilustrirane z lepimi pestrimi slikami. Pišite takoj po nje, dokler so v zalogi. Stanejfi s poštnino vred: $1,25 KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Shebovcran, Wis Priporočamo naš pogrebni žaro a Dobite nas podnevi ir, ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah Telefon: 377-J — 4080.W. Ustanovljeno 1912. Tel. Canal 6138 VELETRGOVINA s POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM Btran 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 7. decembra 1933 Božič se bliža Prav kmalu bo zopet tukaj. Če kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Če so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00...................... 110 Din Za $ S.00 pošljite............$ S.7S Za $ 5.00...................... 200 Din Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $10.00...................... 410 Din Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $20.00...................... 825 Din Za $20:00 pošljite............$21.00 Za $23.50......................1000 Din Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $50.00......................2125 Din Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JE RICH (V pisarni ^erikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS