IZ VSEBINE:
—	Veliki intervju z dedkom Mrazom
—	Razmišljanja
—	Informacija in odgovor
—	Moj dragi Francelj
Samoprispevek
8.	decembra smo v vseh krajevnih skupnostih naše občine glasovali za četrti samoprispevek. S predhodno pripravo
Ko je leto
Leto 1985 je za nami. Trgovci hitijo z inventurami, tozdi z zaključnimi računi, mi pa bomo v zadnji letošnji številki oprali našo žehto.
Lepo je, če človeku ni potrebno samo kritizirati in tarnati. Pa ne da bi bili brez problemov in finančno na konju. Ne. Le zavedamo se, da je življenje sestavljeno iz dveh plati, lepih in težkih trenutkov in, da če čakaš, da bodo prišli samo lepi, potem je nevarno, da nisi nikoli zadovoljen.
Zadovoljni smo, ker delo navkljub vsemu pobira sadove; da nam ni potrebno več vsak
je izglasovan
in aktivnostjo so se v vseh KS dobro pripravili. Izglasovani odstotek je zelo dober, kar izraža pripravljenost kra-
naokoli
dan znova dokazovati pomena resničnega in pravočasnega obveščanja, da je vedno več delovnih sredin, kjer se nagrajuje delo, spodbuja ustvarjalnost in inovativnost, da jih je vedno več, ki rečejo bobu bob. Zadovoljni smo, da slabšanje življenjskega standarda le ni pokvarilo zdravega razuma in da smo se ponovno odločili za samoprispevek.
Zadovoljni smo! Pa čeprav šc ni vse tako kot bi moralo biti. Upamo in želimo, da boste ob novem letu zadovoljni tudi vi.
Uredništvo
janov za nadaljnjo izgradnjo naših krajev, da bodo pogoji življenja boljši in srečnejši. To je tudi rezultat dosedanjih vlaganj v komunalne objekte: ceste, vodovodi, kanalizacija itd. in ker se zavedamo, da nobeden nič ne prinese, temveč
REZULTATI GLASOVANJA:
se moramo opreti na lastne sile, to je svoj denar v občini. Vodilo »brez samoprispevka ni razvoja«, je bilo spoznano pri večini krajanov tam, kjer pa že precej tega imajo, pa je rezultat slabši.
KS
Udeležba	Glasovalo »ZA«
BLAGOVNA	91,6	63,4
DOBJE	98,7	79,6
DRAMLJE	100,0	67,3
KALOBJE	79,2	61,1
LOKA PRI 2USMU	91,3	80,0
PLANINA PRI SEVNICI	96,5	75,8
PONIKVA	91,3	67,6
PREVORJE	86,6	76,7
GORICA PRI SLIVNICI	93,5	63,6
ŠENTJUR - CENTER	89,44	50,82
ŠENTJUR - OKOLICA	92,8	62,4
Povprečna udeležba na voliščih je	92,4 %, kar	je zelo dobro.
OK SZDL
Izročena državna odlikovanja
Predsedstvo socialistične federativne republike Jugoslavije je z Ukazom št. 93 z dne,
4.	novembra 1985 odlikovalo sedem občanov naše občine.
Odlikovani so bili:
JELENKO Marjana z medaljo dela.
HORVAT Filipina, JAN Milena, JAN Peter, LONČARIČ Emilija, ZENDZIANOWSKY Poldka z Redom dela s srebrnim vencem in
DRAME Rudi z Redom zaslug za narod z srebrno zvezdo.
Odlikovanja so jim bila izročena 28. novembra na osrednji občinski proslavi v počastitev Dneva republike.
Vsem odlikovancem iskreno čestitamo!
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Vsem občanom in delovnim ljudem veliko sreče, zdravja in uspehov v Novem letu 1986
želijo
SO, DPO in uredništvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Kadrovska sprememba
Od 1. januarja 1986 je tov. Tea Zapušek imenovana za vodjo šentjurske enote Temeljnega sodišča — Celje.
Šentjurski
portret
ŠENTJUR — Novembra so se sestali predstavniki občin Šentjurja in Šmarja, da se dogovorijo o skupnem planiranju v VS Grobelno. Povdarjena je bila potreba po skupnem dogovarjanju in planiranju celotnega Gro-belnega neglede na občinske meje.
—	6. decembra so v naši občini gostovali predstavniki Zveze Slovenske mladine in Slovenskega prosvetnega društva Koroške Slovenije iz Šentprimoža. Seznanili smo jih z organizacijo poslovanja nekaterih OZD — TOZD-ov v občini, prikazali proizvodni proces izdelkov, ter jih seznanili s kulturno dediščino v občini. V nadaljevanju je stekel razgovor o medsebojnem sodelovanju in izmenjavi izkušenj.
—	OK ZSMS Šentjur je 11. in 13. decembra organizirala posvet z pripadniki 00 ZSMS in OZD, in predstavniki AMZ. Osrednji temi posveta sta bili priprava na XII. kongres ZSMS, ZSMJ, ter vloga, delovanje in vključevanje mladih v družbeno in društveno življenje.
—	V petek 13. 12. 1985 je v kulturnem domu Šentjur gostoval ženski pevski zbor iz Rogaške Slatine pod vodstvom tov. Plohl Granca. Pevke iz Rogaške Slatine so bile gostje ženskega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja.
—	V petek 13. 12. 1985 so se z družabnim srečanjem končale delavske športne igre. DŠI se je udeležilo 11 moških in 6 ženskih ekip. Doseženi so bili naslednji rezultati: Bohor 148 točk, Občina 136 točk, Zdravstvo 135 točk, Cevarna 133, Oprema 86, Merx 55, Postaja milice 51, Tolo 49, Obrt 26, Tajfun 26, Kmetijski kombinat 23 v moški konkurenci.
Ženske ekipe so dosegle naslednje rezultate: Bohor 58, Prosveta 56, Občina 51, Zdravstvo 33, Alpos 19, Kmetijski kombinat 17. Najboljše ekipe poleg priznanja so osvojili pokale, ki jih je podelil pokrovitelj tekmovanja DO Bohor.
DOBJE — Prosvetno društvo »Franc Vrunč« iz Dobja je ustanovilo tudi kino sekcijo. V ta namen je bil nabavljen kino projektor 16 mm. Pohvalno je to, da je večino potrebnih sredstev za nabavo kinoprojektorja zagotovilo samo društvo in sicer iz ostanka dohodkov od raznih prireditev. Obisk prvih predstav potrjuje pravilno odločitev članov društva. Za delo kinooperaterja se je že usposobil tov. Bezgovšek Branko, tako da si bodo lahko krajani ogledali predstave vsako drugo soboto in nedeljo.
Tako pestra dejavnost društva na vseh področjih popolnoma opravičuje družbena sredstva, ki so bila vložena v gradnjo kulturnega doma.
— Pionirji pionirskega odreda »Matije Gubec« na osnovni šoli Dobje so ta mesec poslali svojim vrstnikom, otrokom palestninskih borcev 20 opremljenih šolskih torbic v katere so poleg pozdravnega pisma priložili tudi svoje likovne izdelke z motivi domačega okolja. Sredstva za to sicer skromno darilo so zbrali sami iz. izkupička od prireditev »srečanje mladih kulturnikov« ki so jo pripravili skupno z DPM in kulturnim društvom pod mentorstvom tov. Salobir Jožice. Tako so tudi najmlajši Dobjani dokazali solidarnost s tistimi, ki imajo še slabše pogoje za učenje kot jih imajo sami.
Veliki intervju z dedkom Mrazom
UTRIP: Spoštovani dedek Mraz, tudi letos prihajaš med nas v veselje otrok in staršev. Vašo sivo kučmo, belo brado in zvrhan koš dobrot težko pričakujemo. Na željo zvezstih bralcev Utripa sem vas prišel prosit za kratek razgovor.
D. MRAZ: Zvesti bralci Utripa in ostali Šentjurčani, prav lepo pozdravljeni. Sprva sem se ustrašil, da me je tovariš prišel prositi naj sprejmem kakšno funkcijo v vaši občini. Čeprav bi bil počaščen, bi moral funkcijo odkloniti. Ne mislite, prosim, da nisem pripravljen po svojih močeh sodelovati v prizadevanjih za napredek vaše skupnosti. Vsak dan imam več dela in skrbi.
UTRIP: Skrbi? So te materialne narave, osebne ali kakšne druge? _
D. MRAZ: E, kaj osebne, saj mi nič ne manjka. Na severu, kjer živim, imam skromno hiško. Palčki mi vse postorijo. S kurjavo prav tako nimam problemov, saj imam toplo suknjo, drva in premog pa mi tudi pripeljejo že naslednji dan, ko jih naročim. Večina materialnih stroškov sem prevalil na starše, druga pa pokrivajo mrazovski skladi. Močno me skrbi naslednje: otroci vedno manj verjamejo v moje poslanstvo, starši pa vedno bolj.
UTRIP: Lahko to razložite na konkretnem primeru?
D. MRAZ: Seveda. Povedal vam bom razgovor med očetom in njegovim sinom, ki sem ga slišal lani med vračanjem iz teh čudovitih krajev na daljni sever. Oče (pokroviteljsko): »Letos pa, ker imamo tako smelo zastavljeno resolucijo in se bodo moje obveznosti zmanjšale, prideš tudi ti na vrsto. Dobil boš računalnik. Šel boš na strokovno ekskurzijo po Jugoslaviji in po svetu, da boš dobil širši pogled na svet. Tako boš imel več možnosti, da boš pozneje dobil službo in pokazal kaj znaš. Sedaj pa bodi priden, da bo tudi dedek Mraz prispeval za vse to!« Sin (frajersko): »Stari, ne blebetaj neumnosti. Vem, kako si delal resolucijo. Kadar se ti ni izšlo v predvidenih procentih, si pa meni dal množiti cifre in mi obljubil denar za diskača, če bom dobil tiste predvidene procente. Računalnik pa sem že prišvercal iz Avstrije, kar na stop. Strokovno izpopolnjevanje svetujem tudi tebi. Dvajset let še imaš do penzije in bi ti še koristil širok pogled na svet. Za svoj biznis pa se bom sam pobrigal, če ne doma, pa kje drugje. Domicilne prispevke bom pa poslal tistemu tvojemu starčku, če še verjameš vanj.«
UTRIP: Nikar si tako ne ženite k srcu, če nekateri ne verjamejo v vas. Mi imamo vedno več stvari, v katere nočejo mladi verjeti, pa ne obupamo.
D. MRAZ: Ne podcenjujte tega. Nujno je, da takoj več naredite za izobraževanje mladih in da več storite pri propagandi svojih misli. Bojim se, da bom v bodoče hodil v te kraje obiskovat le še svoje vrstnike. To pa ne gre. Skrbi me za službo. Če se mi bo področje zmanjšalo, me ne bodo preveč lepo gledali v Mrazoviji. Še palčke mi bodo vzeli in ljubo Sneguljčico.
UTRIP: Tako hudo pa spet ni. Saj smo že spremenili nekatere navade, pa še volitve so pred nami. Ob novoletnih praznikih sem od vas pričakoval več vedrine in zaupanja v prihodnost.
D. MRAZ: No, priznam, da me je malo zaneslo. Seveda ni vse tako črno, kot včasih vidijo moje stare oči. Še veliko otrok (posebno mlajših) mi zaupa svoje želje. Med željami so tudi take, ki jim jaz težko ustrežem. Želijo si, da bi bili starši več doma, da bi se učitelji posvetili le vzgojno-izobraževalnemu delu, z njihovimi materialnimi težavami naj se ukvarjajo drugi. Drugače pa me otroška rdeča lička in nasmejani obrazi vedno
znova prepričajo, da živijo srečno in zadovoljno. Nekaj otrok me je prosilo, da naročim uredništvu Utripa, da bi radi imeli svojo stran v Utripu, da že pridno izdajajo svoja glasila po šolah in sodelujejo z društvom prijateljev mladine v občini.
UTRIP: Spoštovani dedek Mraz, pravijo, da vidite v prihodnost. Prepričan sem, da je vaš pogled na te kraje nepristranski, zato vas prosim, odmislite svoje skrbi in nam povejte nekaj o naši bodočnosti.
D. MRAZ: Hm, hm, to pa ni ravno lahko. Podrobnejših navodil še nisem dobil od naše Mrazovije, ker dolgoročnih planskih pogledov še nismo izdelali — tudi mi imamo namreč kadrovske težave v teh resornih organih, zato jemljite vse, kar bom povedal le kot moje osebno stališče.
—	Površina vaše občine bo do leta 2000 ostala nespremenjena.
—	Vreme bo še kar stabilno, včasih bo bolj suho, včasih pa več moče, kar bo pozitivno vplivalo na vašo produktivnost.
—	Do leta 2000 boste izdelali študijo, zakaj strokovnjaki odhajajo z vašega področja.
—	Silvestrovanje bo še naprej vsako leto 31. decembra.
—	Olimpijskih iger v vaši občini ne boste organizirali, tako da se dodatnih prispevkov ni treba bati.
UTRIP: Dovolj in hvala dragi dedek Mraz. Še naprej vas bomo vsako leto z radostjo pričakovali. Želim vam tudi v imenu uredništva in tistih Šentjurčanov, ki so za, še dolgo in zdravo življenje.	M. M.
Programska konferenca SZDL
vsem predsednikom KO SZDL in funkcionarjem SZDL za opravljeno delo z željo, da ne
pozabijo organizacije ter še prispevajo svoj delež k aktivnostim v naprej.
Aktualno
Ob programski konferenci SZDL se ocenjuje enoletno delo, ki je bilo opravljeno dobro ali slabo. Letošnja programska konferenca je imela še posebno značilnost, ko smo ocenjevali razprave o pripravah na krajevni samoprispevek. Reči moramo, da je bilo delo SZDL dokaj dobro, čeprav nismo z vsemi dogajanji zadovoljni. Čeprav so bile razprave o programih za naslednje srednjeročno obdobje dokaj dobre, pa se moramo zavedati, da ostaja še mnogo vprašanj odprtih, ker nam fizične zmožnosti ne dopuščajo realizirati vsega, kar bi krajani potrebovali. Na drugi strani pa je SZDL skušala prisluhniti vsakdanjim problemom krajanov, ki jih težijo; od avtobusnih prevozov, zdravstvene službe, cestne in komunalne problematike, težjih življenjskih pogojev itd.
Ocene na programsko-volil-nih sejah KO SZDL so, da je
bilo to obdobje izredno plodno, delovno in so se skupna prizadevanja pokazala kot uspešna.
V programskih usmeritvah za naslednje leto smo poudarili pripravo na izvedbo skupščinskih volitev ter volitev v samoupravne organe v KS. Področja, ki bodo zahtevala več poudarka, so javna razprava o kritični analizi političnega sistema, delovanje delegacij in delegatov, še bolj se usmerjati v zaznavanje in razreševanje problematike delovnih ljudi in občanov.
Na programsko-volilni seji OK SZDL smo izvolili vodstvo v sestavi predsednik Ratajc Jakob, kateremu so podaljšali mandat do septembra 1986 zaradi izpeljave vseh družbenih nalog, podpredsednik je postal Mastnak Ludvik, sekretarska opravila pa bo vodil Žagar Ferdo.
Ob koncu smo se zahvalili
— Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju je na svoji seji dne 19.
11.	1985 obravnavala in sprejela spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic iz Zdravstvenega varstva (objavljen v Ur. listu SRS št. 26/85). Predlog sprememb in dopolnitev omenjenega sporazuma se nanaša na socialno varnost delavcev v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodb na delu.
Zaradi nagle rasti življenjskih stroškov in ostalih dohodkov se nadomestila osebnega dohodka pogosto gibljejo med 50 in 60 % tekočega osebnega dohodka. Da bi izboljšali položaj delavcev, ki niso zmožni za delo, je na pobudo Zveze sindikatov SRS Zdravstvena skupnost SRS sprejela predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic iz zdravstvenega varstva. Tako bo osnova za nadomestilo osebnega dohodka še naprej pomenil osebni dohodek dosežen v minulem letu, s tem, da se osnova valorizira z odstotkom rasti nominalnih čistih osebnih dohodkov delavcev v organizaciji združenega dela, v kateri je delavec zaposlen v tekočem letu do meseca pred nastankom vzroka, zaradi katerega je zadržan z dela. Če je delavec odsoten več kot mesec dni se nadomestilo ponovno poveča v skladu z rastjo osebnih dohodkov v njegovi organizaciji združenega dela. Za delovne ljudi, ki prejemajo nadomestilo osebnega dohodka v Občinski zdravstveni skupnosti je predvideno vsklajevanje s poprečnim odstotkom rasti osebnih dohodkov v občini.
— V mesecu novembru je stopil v veljavo Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in DPS za porabo v letu 1985 (Ur. list SFRJ, št.
58/85). Omenjeni zakon določa, da je samoupravnim interesnim skupnostim in DPS prepovedana uporaba sredstev, ki jih le-te ustvarijo iz izvirnih prihodkov nad zneskom prihodkov ustvarjenih v letu 1984, povečanih za 90 %, stopnje rasti primerljivega dohodka družbenega gospodarstva v republiki, določene po obračunu za obdobje januar-septem-ber 1985. Upoštevajoč navedene omejitve bodo v občini Šentjur do konca meseca decembra, začasno »blokirana« sredstva v skupni višini (za vse SIS družbenih dejavnosti) cca 74.722.000 din.
Pri tem velja omeniti, da smo v republiki SR Slovenije pri dogovarjanju sredstev za SIS družbenih dejavnosti upoštevali poleg navedenih okvirov za leto 1985 še postopno usklajevanje osebnih dohodkov izvajalcev v družbenih dejavnostih z doseženimi v gospodarstvu. Del potrebnih sredstev za to, je bil usklajen iz naslova dokončne uskladitve globala skupne porabe za leto 1984 upoštevajoč dejansko rast dohodkov v občini v letu 1984 in resolucijsko določilo o 10 % zaostajanju rasti sredstev za družbene dejavnosti za rastjo dohodka. Vsega navedenega zvezni zakon ne upošteva. Začasno blokirana sredstva ,pa smejo samoupravne interesne skupnosti uporabiti za osebne prejemke (boleznine, dodatek, socialna pomoč in drugo). Prav tako bodo smele SIS zdravstva, izobraževanja, znanosti in kulture v mesecu decembru uporabiti začasno blokirana sredstva za izplačilo osebnih dohodkov delavcev v teh dejavnostih, toda največ do ravni izplačanih osebnih dohodkov delavcev v teh dejavnostih za mesec september 1985 (v primeru, da na žiro računu SIS ne bo sredstev za poravnavo obveznosti za ta namen).
Predvidevamo, da bodo začasno »blokirana« sredstva sproščena 6. januarja 1986.
Z. P.
Vsem pripadnikom JLA in TO čestitamo ob prazniku Dneva JLA
SO, DPO in uredništvo
k-b*-tfktck-tr+'te*1rk-irk-trk-k'*irkir+-k-k-ù-k-trk'k1''k*'trk-kir-trk-kt!-i)->t-Wìf-
Razmišljanja
OCENA IZTEKAJOČEGA LETA OB POGLEDU V PRIHODNOST
V	navadi je, da ob prehodu iz starega v novo leto skušamo v sredstvih javnega obveščanja na ta ali oni način oceniti, kako smo bili družba kot celota pa tudi njeni posamezniki uspešni pri svojem delu, kaj nas je na tej poti oviralo ob enem pa tudi ugotoviti, kaj vse bi bilo dobro storiti za učinkovitejše gospodarjnje in boljše življenje.
Informacij za pripravo takšne ocene je lahko veliko — od skupščinskih gradiv, analiz, sej in sklepov samoupravnih organov, zborov delovnih ljudi itd. — odvisno pač od cilja, ki ga želimo doseči.
Tokrat sem se za to reportažo odpovedal obstoječim virom informacij in skušal zapisati razmišljanje ljudi, ki so danes na odgovornih dolžnostih v naši občini.
In kaj so povedali?
Jože ŠPAN, direktor delovne organizacije TAJFUN
Z doseženimi rezultati poslovanja v letu 1985 nismo v celoti zadovoljni. Osnovni razlog je prav gotovo v padcu kupne moči na področju kmetijske mehanizacije pa tudi v nihajoči cenovni politiki.
Ker imamo več kot 80 % proizvodnega programa vezanega na kmetijsko mehanizacijo je razumljivo, da smo bili že sredi leta primorani razmišljati o novih programih, ki bodo zagotavljali stabilnejše poslovanje.
Napori, ki smo jih že do sedaj vložili v ta namen niso zaman, saj so že vidni prvi uspehi.
Možno je že govoriti o nekaterih konkretnih novih izdelkih kot so: snežna freza, nakladalci, tehnološko izpopolnjeni hidravlični elementi itd.
Pomemben razvojni korak predstavlja povezava z RIKO Ribnica s katerim se zastavlja skupno programiranje proizvodov ne le na domači, ampak tudi tuji trg.
O višjih oblikah gospodarskega povezovanja bomo sčasoma resneje morali razmišljati tudi v šentjurskem in širšem prostoru, da pa bodo iz tega tudi rezultati bo potrebno najprej ugotoviti dejanske možnosti in tudi pripravljenost za konkretne korake.
V	Tajfunu ocenjujemo, da kljub težavam vidimo perspektivo, upravičeno pa pričakujemo ustalitev nekaterih sistemskih ukrepov, ki neposredno vplivajo ne le na neovirano proizvodnjo ampak posledično tudi na motivacijo delavcev, oz. osebne dohodke.
Stanko LESNIKA, direktor delovne organizacije KK Šentjur:
Pretečeno leto je za kmetijstvo značilno po tem, da smo gospodarili v še bolj zaostrenih razmerah, kot ostalo gospodarstvo, to velja tako za družbeni sektor, kot za zasebne kmetovalce — člane TOK. Drag repromaterial ter visoke obresti so pomenile stalen pritisk in grožnjo, da bomo zmanjšali obseg proizvodnje, oz. zmanjšali porabo gnojil in drugih repromateria-lov. Tej tendenci smo se uprli tako, da smo s pomočjo sredstev občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva, skladov iz Celja in Ljubljane, dohodka klavnice ter dohodka TOK omogočili regresiranje obresti za privez telet, nabavo gnojil, semen itd. Sedaj že lahko ugotavljamo, da so te aktivnosti dale rezultate. Odkup pitancev se je v letošnjem letu povečal za cca 9 % (pa tudi stalež živine ni bistveno zmanjšan), mleka smo odkupili za 11 % več. Prodaja umetnih gnojil je nekoliko upadla, vendar ob uporabi hlevskega gnoja in gnojevke vpliv na zmanjšanje proizvodnje ni tako očiten.
Tem relativno dobrim rezultatom proizvodnje lahko dodamo še dokaj racionalno gospodarjenje v vseh TOZD v KK tako, da v letošnjem letu ne pričakujemo rdečih številk v zaključnem. računu.
Kmetovalci upravičeno pričakuj emeo, da bo ekonomska politika v letu 1986 omogočila relativno boljši položaj te panoge, oz. izenačitev s pogoji gospodarjenja, ki ga ima ostalo gospodarstvo. Pri tem imamo v mislih predvsem tiste enkonom-ske ukrepe, ki bi omogočili pridelovanje cenejše hrane. To pa lahko dosežemo z nižjimi obrestmi, zaustavitvijo rasti cen rekonstrukcijskih sredstev, manjše davčne obveznosti, zbiranjem sredstev za pospeševanje ipd.
Pozabiti pa ne smemo tudi naše obveznosti, da z racio-
nalnim delom prispevamo k zniževanju stroškov in večjim pridelkom.	•
Če torej računamo na določeno izboljšanje pogojev gospodarjenja ter letošnje dosežke kmetijstva v občini lahko upravičeno pričakujemo, da bo tudi naslednje leto uspešno. Seveda pa je to odvisno predvsem od vseh 400 zaposlenih v KK in od vseh kmetov, ki s prizadevnim delom omogočajo, da proizvodni plani ne ostajajo mrtva črka na papirju. Skupno prizadevanje za čimboljši ekonomski položaj kmetijstva, strokovno svetovanje, kar najugodnejša prodaja pridelkov na trgu ter vključevanje potrošnih središč pri pospeševanju kmetijstva so naloge, ki bodo še bolj povezale člane TOK ter čvrstile spoznanje, da je lahko uspešno le skupno, organizirano delo.
Ivan JAGER — direktor delovne organizacije TOLO:
Ni razlogov, da bi bili ob koncu leta z delom in rezultati našega kolektiva nezadovoljni, če upoštevamo raznovrstnost težav, ki so že kar kronično prisotne V gospodarstvu.
Da smo to dosegli gre pohvala celotnemu kolektivu, ki se zaveda, da je možno le z vztrajnim in organiziranim delom napredovati.
Razvoj DO je bil v teh letih dokaj dinamičen, saj je iz peščice delavcev, ki so bili na začetku v tovarni, zrastel kolektiv s 350 delavci. DO je danes med večjimi proizvajalkami lahke obutve v SFRJ in v svoji specializirani proizvodnji dosega količinsko okoli 1,5 milijona parov letne proizvodnje.
Relativno dobrega poslovanja smo veseli prav v obdobju, ko bo naš kolektiv skromno praznoval 30 let obstoja.
Naša delovna organizacija se v zadnjem obdobju odpira tudi navzven saj z dokajšnjim uspehom sodelujemo z tako imenovanim DELO NA DOMU.
Glede skupnega industrijskega razvoja v občini menim, da gre za čas, ko bodo morale imeti pravi občutek za realnost in napredek vse odgovorne strukture v občini — v vsakem primeru pa se moramo pri odločitvah ujeti in za njimi tudi trdno vztrajati. Perspektive prav gotovo so. V koliki meri bomo v stanju aktivirati skupno znanje in voljo, pa bo pokazal čas.
Viktor HRASTNIK — direktor delovne organizacije »ALPOS«
Če bi skušal oceniti uspešnost poslovanja naše delovne organizacije v tekočem letu, ni mogoče zaobiti dejstva, da smo bili pri njegovem napovedovanju mnogo bolj smelejši kot pa lahko, pričakujemo njegovo uresničitev.
Kljub temu smo zadovoljni, saj je ob takšni oceni vendarle treba upoštevati izjemna nihanja v tekočih pogojih gospodarjenja, še posebno v branži kovinskopredelovalne industrije. Tudi v prihodnje ne pričakujemo zmanjšanih pritiskov cen, inflacije, ukrepov in če upoštevamo, da smo nekatere rezerve že aktivirali, pa tudi izrabili, lahko pričakujemo vedno ožji maneverski prostor.
Perspektiva je prav gotovo v tem, da sledimo tokovom v SRS in širše, toda v svoji vsakdanji praksi smo še togi. V ospredje prihaja misel, kako in kaj delati in manj brezglavo povečevati fizični obseg proizvodnje.
V	svojih gospodarskih načrtih bo potrebno nekaterim funkcijam poslovanja kot na primer finančne, komercialne itd. — nameniti posebno pozornost, saj imajo le-te lahko izjemen vpliv na končen rezultat.
Tudi iskanju notranjih rezerv bo treba v cilju izvajanja go-podarske stabilizacije v bodoče posvetiti več pozornosti.
V	investicijski politiki bomo dajali prednost programom, ki bodo dajali efekte, to pa pomeni še v naprej odpravljanje ozkih grl in tehnološke posodobitve obstoječih strojnih zmogljivosti. Perspektivo bomo iskali tudi v možnostih sovlaganja v višje gospodarske sisteme preko katerih lahko pričakujemo sigurne j šo preskrbo surovin ter drugih aranžmanov.
V	okviru kvalitetnejšega povezovanja šentjurske industrije bo treba izhajati iz analize možnosti in ne le ostajati pri parolah. V njej bi kazalo ugotoviti kje OZD vidijo motivacijo za povezovanje, sovlaganje itd.
Seveda ne moremo tudi mimo dejstva, da primanjkuje izvozno in dohodkovno zanimivih razvojnih programov, ki bi, (če bi jih uspeli pritegniti) lahko imeli svoje mesto v naši DPS.
Vsekakor bi se za takšne odločitve kazalo zavzeti čim prej in zagotoviti skladnejši in ustreznejši družbenoekonomski razvoj kozjanskega področja.
Avgust BOŽIČ — predsednik OO ZZB Šentjur
V minulem letu smo borci NOB skupno z delovnimi ljudmi in občani ter mladino proslavljali 40-letnico naše osvoboditve in hkrati 40 let našega svobodnega razvoja.
Sodelovali smo na vseh proslavah, ki so bile posvečene jubilejnemu letu v občini, regiji in republiki.
Soudeleženci smo bili pri pohodu pohodnikov Nikole De-monje iz Zagreba, udeležili smo se republiške proslave na Poljani, proslave internirancev in izgnancev v Brežicah, proslave kozjanskih aktivistov in borcev kozjanskega odreda na Boču. Sodelovali smo pri organiziranju občinskega praznika na Re-sevni in tam odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Petru Stantetu-Skali. Skupno s svojci fašističnega terorja smo koncem oktobra obiskali Graško pokopališče in pred spomenik položili venec.
Udeležili smo se tudi srečanja borcev raznih brigad in drugo. To pa ni bilo naše edino opravilo. Naši borci so vključeni v celotno gospodarsko in družbenopolitično življenje v občini. Največ delujejo v svetih KS v odborih SLO in DS kot delegati v zborih občinske skupščine in SIS. Na ta način smo borci zmeraj prisotni v dogajanju našega gospodarskega in političnega življenja v občini. Spričo zgodovinske preteklosti naše organizacije nas borce tembolj zaskrbljuje težko gospodarsko stanje v državi in s tem povezano širjenje etatizma, centralizma, krčenja samoupravnih pravic OZD in drugih negativnih pojavov v naši družbi. K odpravi vsega tega nezaželenega stanja moramo prispevati vsi s vsakdanjim vestnim delom in racionalnim ponašanjem. Strokovnjaki iz gospodarskega področja ugotavljajo, da je v občini še mnogo neizkoriščenih gospodarskih rezerv, neizkoriščenega znanja, kakor tudi neracionalne porabe.
Pri obravnavi srednjeročnih programov bi morali upoštevati tudi prej omenjene rezerve, zato ni potrebno novih investicij, temveč boljša izraba proizvodnih in umskih potencialov. Pričakovati je, da čas, ki je pred nami bo od nas terjal še večjih naporov, angažiranja, znanja in racionalnega ponašanja.
Jani KUKOVIČ — sekretar OK ZSMS Šentjur:
Kljub temu, da so devetmesečni rezultati prikazali pozitivno gospodarjenje OZD v občini Šentjur menim, da to še ni zadovoljivo stanje gospodarjenja in, da moramo strmeti k še boljšim rezultatom.
Seveda bo pred tem v marsikateri sredini potrebno razrešiti nekatera vprašanja, ki vplivajo na rast proizvoda oziroma stagnacija produktivnosti. Eno izmed teh vprašanj je vsekakor delovanje delegatskega sistema. Dejstvo je, da se vse bolj srečujemo z neodgovornim pristopom odločanja posameznikov in hkrati tudi s kratenjem ustavnih pravic delavskega razreda. Delegatski sistem v mnogih sredinah postaja le fraza in ne demokratično uveljavljanje interesov delavskega razreda, čigar posledica je nezadovoljstvo med delovnimi ljudmi, nezaupanje, konzervativno delovanje istih ter prisotna misel, da so sklepi posameznih skupščin, sej ipd. že pripravljeni v naprej. Prepričevanje, da so to le dezinformacije, je nesmisel, potrebno bo dokazati z delom in delavskemu razredu nuditi možnost odločanja tako o nadaljnjem tehnološkem razvoju OZD-ja kot tudi o ostalih vprašanjih, ki so v interesu delavskega razreda in ta je pristojen za razreševanje tudi najbolj aktutnih in kočljivih vprašanj. Nagrajevanje po delu je najbolj občutljivo vprašanje, žal se ga v zadnjih letih poizkuša reševati na najbolj okruten način, prekinitvijo dela. V mnogih primerih je to dejansko edini način za zagotavljanje varstveno-socialnih pravic delavskega razreda, kljub štridesetim letom proizvajanja, graditvi standarda in prizadevanja po čimboljšem življenju. Seveda to ne buri duhov le v delavskem razredu, temveč tudi v mladi generaciji.
Tudi to je dejavnik, ki vpliva na odločanje izobraževanja mlade generacije, ob katerem bi naj pridobili tako zaželjeno strokovnost in kadre, le-ti pa bi naj nadomestili honorarno zaposlene in reševali še kakšno nepravo kadrovsko odločitev.
Neobhodno potrebne so smernice dolgoročnega razvoja OZD-jev. To je edini način za plansko delovanje, izhod iz težav in konkurenčni boj, ki je vse večji na tržišču. Tudi tehnološka posodobitev ne more biti neplanska, ista pa bi naj zagotavljala lažje in efikasnejše prodiranje izdelkov na tuji trg, zagotovitev
sredstev za nadaljnjo modernizacijo proizvodnje in seveda stimulativni dohodek delavskemu razredu.
Neusklajenost gospodarske politike tako v občini kot tudi v republiki in pokrajinah SFRJ, nosijo negativne posledice v smislu razpoloženja in motivacije po čimboljših rezultatih dela v delavskem razredu. Na primer, mogoče nenavadno pa kljub temu resnica iz kmetijstva. Koruza, vir prehrane, je v nekaterih delih Jugoslavije postala energetska surovina, medtem ko si jo nekateri zaradi relativno visoke prodajne cene ne morejo zagotavljati za krmo živine. Posledica je degradacija in negiranje prizadevanja delovnih ljudi in občanov, ki strmijo k skrajno racionalni izrabi obdelovalnih zemljišč in pridobitvi kmetijskih kultur, prehrambenega značaja. Dotaknil sem se le del vprašanj, ki se negativno izražajo med delovnimi ljudmi in občani in vplivajo na produktivnost. Mogoče bi bilo potrebno opozoriti na pripravništvo, štipendiranje in pridobitev stanovanj tako mladim, kot tudi ostalim družinam, vendar o tem smo že mnogo govorili in pisali in sedaj čakamo na rezultat?
Vprašanja kakršna se postavljajo delavskemu razredu bi morali reševati preko samoupravnih organov v OZD, pri tem pa morajo veliko vlogo odigrati DPO, kateri so postavljeni v interesu delavskega razreda, ravno zaradi usklajeno kontinuiranega dela, napredka in skozi proces delovanja zagotavljanja eksistenčnosti, splošnega zadovoljstva delavskega razreda in rast družbenega proizvoda.
Reportažo pripravil: Mirko ČANDER
OBVESTILO
Lastniki oziroma koristniki zemljišč, na katerih ali ob katerih so manjši potoki in jarki (v nadaljevanju: vodotoki) morajo obvezno čistiti strugo teh vodotokov in gojiti ob njihovem obrežju primemo zavest. Iz strug in obrežij so dolžni redno odstranjevati vse grmičevje in drevesa, korenine, pesek in drag material, ki ga je voda nanesla in ki ovira normalni odtok vode ter najmanj enkrat v letu pokositi travo.
Čiščenje struge se mora opravljati preko celega leta, sečnjo dreves in grmičevja pa v dobi zimskega mirovanja rastlin in odstraniti najkasneje do 15. marca vsakega leta.
Slehernega kršitelja, ki dela ne bo izvršil se ga bo kaznovalo za prekršek z denarno kaznijo in sicer posameznika lahko od 2.000,— do 20.000,—, organizacijo združenega dela ali drugo pravno osebo pa od 5.000,— do 50.000,— din.
Zgoraj navedena določba — ukrepi izhajajo iz odloka o čiščenju manjših potokov in jarkov občine Šentjur pri Celju.
OBČINSKI INŠPEKTORAT
zavarovalna skupnost triglav n. sol. o., LJUBLJANA
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. - 63001 Celje, ul. XIV. divizije 4
Se priporoča za sklepanje različnih oblik zavarovanj, ki. nudijo skleniteljem popolno GOSPODARSKO VARNOST!
Svoje usluge nudi preko sedeža delovne skupnosti v Celju, krajevnih zastopnikov in predstavništev:
VELENJE	851-301
ŽALEC	711-360
ŠMARJE PRI JELŠAH	821-010
LAŠKO	730-866
ŠENTJUR PRI CELJU	741-077
SLOVENSKE KONJICE	751-433
MOZIRJE	831-030
VSEM ZAVAROVANCEM IN DELOVNIM LJUDEM OBČINE ŠENTJUR ŽELIMO
SREČNO NOVO LETO 1986
V y	?a/_ sk	y si* V
/Tv A /Tv »T» /Tv /N Z» A /Tv /Tv /JV /TV /Tv /Tv /TV /IV /TV /Tv /Tv /TV /tv /TV /Tv /jv /JV /Tv /JV /Jv /JV /Tv /JV /JV /Tv /Jv /TV /Jv /JV /TV /JV /JV /jv /JV /Tv /jv /TV /Tv
OB ANALIZI PROGRAMSKO VOLILNIH KONFERENC OO ZSMS OBČINE ŠENTJUR
Živimo v času gospodarske krize in razpotij, v katerem je odprtih vrsto vprašanj. Vse bolj se pojavljajo nacionalna vprašanja narodov Jugoslavije, kar je boleče vprašanje vseh nas, še posebej mlade generacije, kajti močno se zavedamo, da je bila pred petinštiridesetimi leti ravno mlada generacija tista, ki se je med prvimi postavila po robu okupatorju in njegovim slugom, da je ta mlada generacija strmela k napredku, z orožjem v roki stopala po trdo začrtanih poteh KPJ, se borila proti vsem, ki so na kakršenkoli način ogrožali suverenost in napredek narodov Jugoslavije in izborila enakopravnost vseh delov SFRJ. Dejstvo je, da je po štiridesetih letih bede, strahu in lakote, zopet izbilo nacionalno vprašanje med narodi Jugoslavije, v katero je v veliki meri vključena mlada generacija, to pa je nedvomno posledica gospodarske krize, konzervativnosti gospodarstva posameznih republik in pokrajin, nezadovoljstvo mladih ob nemoči razreševanja vprašanj, ki še posebej tangiraj o tako zdajšnjo kot tudi generacijo, ki prihaja za nami.
»Na mladini svet stoji« je parola, katera je vse bolj prisotna v vsakdanjem življenju, vendar žal včasih izrečena iz napačnih ust, s katero željo osmešiti in prikazati nezaupanje mladi generaciji. Premalo se zavedamo, da bo ta parola slej ko prej postala resničnost in ne sme nam biti vseeno, kakšna bo ta mlada generacija, ali bo generacija, od katere konec koncev pričakujemo več kot ji nudimo, tista, ki se bo uspešno zoperstavljala proti vsem obstoječim problemom, ko pa vemo in smo priča neljubim pripetijam, kakršne so že vsakdanjost našega življenja. Usmerjeno izobraževanje ni zaživelo tako kot smo načrtovali, usmerjanje v izobraževanje ravno tako. Priča smo vse večjemu neinteresu po izobraževanju, izpisu iz izobraževanja. In kakšne so alternative in tendence mladih, ki se ne odločajo za izobraževanje? Vlada splošno mnenje, da je sedaj ugodnejši trenutek za zaposlovanje, kot pa bo to čez nekaj let. S tem pridobivamo nestrokovnost in nekvalificirano delovno silo, kajti v mnogih primerih se pokaže, da lažje zaposlimo nekvalificiranega delavca kot pa delavca z višjo ali visoko kvalifikacirano izobrazbo, kateri kljub mnogim v mnogih primerih honorarno zaposlenim istega ranga strokovnosti, opravljajo manj zahtevno delo, delo, ki bi ga lahko opravljal delavec z manjšo izobrazbo. Mnogokrat pa se zgodi celo to, da ne dobi zaposlitve. Seveda pri tem odigrava svojo vlogo nagrajevanje po delu ali drugače rečeno, nagrajevanje po strokovnosti, kot tudi kadrovska politika.
Ob tem ne smemo pozabiti, da je vse več družin, ki iz socialnega vidika niso v moči izobraževati svojih potomcev, štipendije pa so relativno nizke, pa še te niso dosegljive vsem.
Med prioritetne probleme, kateri pa ravno tako v veliki meri vplivajo na razpoloženje, kot tudi na odločanje v posameznih vprašanjih pripisujemo pripravništvo. Kar 430 mladih v CR je bilo postavljeno pred dejstvo in vprašanje, kako priti do poklica in ali bodo lahko opravljali poklic za katerega so vlagali trud in delo skozi proces izobraževanja, se oboroževali z znanjem, ni jim dano, da uživajo ustavne pravice, brž ko ne, so jim te le kratene. Seveda bodo ob kruto že izrečeni misli pomisleki, da so temu krivi le gospodarski tokovi in nasičenost kadrov. Dejansko je to to, da pa ne smemo pozabiti na planiranje, ki tudi ni odigralo prave vloge tako v procesu izobraževanja kot tudi v politiki zaposlovanja.
Mnogokrat naletimo na nepremišljene izjave, dezinformacije o vključevanju mladih v DPO in o nedelu mladih v OO ZSMS, da OO ZSMS kot DPO ne odigrava prave vloge v posameznih sredinah, kar vpliva žal negativno na mlado generacijo. Zelo se zavedamo, da je mnogo neizkoriščenega potenciala znanja prav v mladi generaciji, da svoje znanje ne uporabijo v prid efikasnejšega delovanja DPO, skratka, nahajamo se v obdobju, za katerega je značilna stagnacija vključevanja v DP delo ne samo v ZSMS, temveč vključevanja delovnih ljudi in občanov v vse sfere družbeno političnega življenja. To obdobje, ki nam nudi tudi nekaj novega, obdobje, volitev s katerim lahko in želimo skozi aktivnosti pripeljati prave ljudi na pravo mesto. To naj bi bili delavci, ki bi uživali ugled in zaupanje med delovnimi ljudmi in občani, ki bi skozi intuziazem in vitalno delo pripomogli k še uspešnejšemu delu, uveljavljanju interesov delovnih ljudi in občanov, hitrejšemu in efikasnejšemu razreševanju temeljnih problemov in s tem tudi dvigu delovne in
politične morale širše družbene skupnosti.
Politično delo mladih v KS, VS je mnogokrat oteženo, še posebej v sredinah, kjer niso urejeni in razrešeni prostorski problemi. Res je, da smo jih nekaj že rešili, dejstvo pa je, da še OO ZSMS, ki ne razpolagajo s pogojem, katerega imenujemo osnovni pogoj za nemoten potek in delo DPO.
Navidezno rešen, ampak po mnenju mnogih nerešen problem prostora je v OO ZSMS Šentjur — center, Planina pri Sevnici, Vrbno, Slatina pri Ponikvi, Grobelno in še bi lahko našteli nekaj sredin, kjer so mladi prepuščeni težkim pogojem za delo, s takšnimi ali pa še hujšimi pa se bodo vsak čas srečali še mladi iz Jakoba in Dramelj.
Tudi to je dejstvo, ki vpliva na vključevanje mladih v politično delo, normalne pogoje dela, odnosno na občutek pomem bnosti DPO kot takšne, ter na proces izobraževanja mlade generacije.
Menim, da bi veliko bolj tekoče in uspešno razreševali probleme vandalizma, mladinskega prestopništva in ostale delik-ve, če bi živel v občini center za klubske dejavnosti, kjer bi skozi proces socialističnega izobraževanja mladih, zadovoljevanju interesov in želja mlade generacije po prostočasnih aktivnostih in napredku in kjer bi se mladi, lahko sestajali in se dogovarjali o zadevah, ki se dotikajo delovnih ljudi in občanov.
Upam, da sem vsaj delno prikazal akutne probleme mlade generacije, katerih pa se morajo lotiti vsi dejavniki frontne SZDL. Vzgojni centri (poboljševalnice) ne smejo biti rešitev za vse tiste, ki bodo zaradi takšnih ali drugačnih nepremišljenih postopkov in dejanj prispeli vanje, rešitev mora biti načrtno delo, kaj in kako z mladimi po izstopu iz OŠ, da ne bodo ob prostem času prepuščeni gostinskim centrom in slabim tokovom duržbenega življenja.
Janez Kukovič
Modna revija
Končno nekaj tapravega v Šentjurju. Za ženske in dekleta, prav tako, ali pa še bolj za moške. Ni kaj, brhke so te Mariborčanke, ki so pred krat-
kim v blagovnici predstavile modne utrinke za jesen in zimo 1985/86.
Razveseljivo je tudi to, da modelov niso prinesli s sabo, ampak so predstavile artikle, ki so tudi naprodaj v naši blagovnici.	UTRIP
ft.Sül.O.
POTROŠNIK
TOZD PRODAJA ŠENTJUR
Titov trg 3
Vsem potrošnikom in delovnim ljudem želi Srečno Novo leto 1986
Informacija in odgovor
PROBLEMATIKA STROŠKOV VODOOSKRBE V ŠENTJURJU
Na podlagi zadnjih zborov krajanov v KS Šentjur-center, dajemo informacijo o ceni vode v občini Šentjur.
Dejstvo je, da je cena vode v občini Šentjur med dražjimi v Sloveniji. Za tako visoko ceno vode, ki trenutno ne pokriva vseh stroškov je več vzrokov.
1.	Cena vode je v občini Šentjur več let zaostajala za ekonomsko ceno vode po priznanih normativih, ker SKIS Šentjur in IS nista sprejemala tako ceno vode, ki bi pokrivala vse stroške, drugih virov za pokrivanje razlike v ceni pa ni bilo, tako kot so to reševali v drugih občinah, ko je SKIS pokrivala razliko v ceni. Zadnje dve leti je sicer SKIS priznavala ekonomsko ceno, vendar razlike za nastalo izgubo na vodarini ni pokrivala.
2.	Za leto 1985 sta tako IS občine Šentjur kot SKIS Šentjur odobrila ekonomsko ceno vode v kateri je 10,40 din za pokrivanje izgube še 1/2 leta, vendar je taka cena bila sprejeta prepozno, tako da je nastal razkorak za dva meseca od predvidene podražitve do dejansko odobrene.
3.	Stroški preskrbe z vodo v občini Šentjur so izredno visoki, saj več kot 80 % vode kupujemo v občini Celje in občini Šmarje, ker lastne vode ni na razpolago.
V Celju vodo kupujemo na števcu na Žepini trenutno po ceni 16,67 din/m3 v Šmarju pa na števcu v Vinskem vrhu, kjer je cena 25,00 din/m3 vode.
4.	Večina tako kupljene vode ponovno prečrpavamo in sicer Dramlje, Ponikva, Botričnica, Prevorje, Kalobje tako, da porabimo skoraj 1 kW električne energije za 1 m3 vode, ki jo dobavimo potrošnikom. (Cena za kW električne energije je 27,62 din za 1 kW.)
5.	Veliko vode celo prečrpavamo dvakrat, kot je Ponikva, Botričnica, Prevorje in vzdrževanje takšnih napraj je zahtevno. (Črpališča, druge črpalke, dostopi do črpališč.)
6.	Vodovodi v občini Šentjur so stari (Šentjur, Ponikva, Planina) novograjeni pa so tehnično izredno zahtevni (Kalobje, Prevorje, Ponikva, Dramlje) in zahtevajo veliko stroškov za nemoteno preskrbo z vodo.
7.	V letošnjem letu, ko je bila zima izredno ostra je nastalo izredno veliko okvar na vodovodih, saj smo morali skoraj dvajsetkrat prekopati glavne ceste in odpraviti okvare. Odprava take okvare zahteva veliko stroškov tako pri delu kot pri sami pripravi in še posebej pri ureditvi trase v prvotno stanje (utrditev, asfalt).
8.	Zaradi razkoraka v ceni vode je normalna preskrba z vodo in redno vzdrževanje vseskozi ogroženo, kar se pozna predvsem ogroženo, kar se pozna predvsem v istrošeni mehanizaciji in tudi zaradi nizkih osebnih dohodkov zaposlenih delavcev pri vzdrževanju vodovodov. Pri vzdrževanju vodovodov nam vseskozi primanjkuje kvalificiranih vodovodarjev, ki pa jih nismo mogli pridobiti kljub večkratnim razpisom, celo dobri delavci vseskozi odhajajo, tako da je v pomanjkljivem vzdrževanju tudi iskati vzroke pri ljudeh in iztrošeni mehanizaciji v našem podjetju.
Na vprašanje zakaj morajo porabniki vode plačevati števčnino dajemo naslednje pojasnilo:
—	ob prvi montaži števca stranka plača vse stroške dobave in montaže števca,
—	števec je uradno merilo, ki ga moramo po zakonu na vsakih pet let (po novem, vsaka tri leta) zamenjati in ga na novo žigosati in pregledati.
To delo vrši za »KOP« Šentjur Komunala Celje in po pregledu zavoda za merila, ki ga žigosa, ga lahko ponovno montiramo pri stranki,
—	stroške kontrole, popravila, montaže in demontaže zaračunavamo strankam v obliki števčnine mesečno. Iz tako zbranih sredstev v občini pokrivamo vse stroške v zvezi z redno menjavo števcev. Sredstva so popolnoma ločena od vodarine in se vodijo ločeno,
—	iz tako zbranih sredstev pokrivamo stroške samo redne menjave, vsakršno okvaro, ki je nastala po krivdi stranke pa je stranka dolžna plačati sama. (okvara zaradi mehanske poškodbe ali zime.)
Poleg vprašanj o izredno dragi vodi v Šentjurju pa moramo opozoriti še na:
1.	Na problematiko vodooskrbe smo v zadnjem času v občini velikokrat opozarjali.
2.	Sprejeti so bili določeni ukrepi, ki bi vsaj dolgoročno morali zagotoviti občanom nemoteno preskrbo z vodo, cena pa bo lahko šele na podlagi izvršitve teh ukrepov približno taka, kot v ostalih občinah, ko so nekatere ukrepe v zvezi z vodo-oskrbo realizirali že prej.
3.	Predvsem bo potrebno čimprej zagotoviti lastne vire, zamenjati dotrajane vodovode in usposobiti upravi j alca z vodo tako z mehanizacijo in opremo ter kadri, da bo sposoben nemoteno zagotavljati vodo vsem uporabnikom po primernih cenah.
»KOP« Šentjur pri Celju
RAZPIS
za zbiranje vlog za uveljavljanje pravic do delne nadomestitve stanarine
Zahtevo za uveljavitev pravice do delne nadomestitve stanarine morajo imetniki stanovanjskih pravic vložiti na Vlogi za uveljavitev solidarnostnih pravic - obrazec SPN-1, kateri priložijo:
1.	potrdilo o letnem dokazilu dohodka za leto 1985
2.	potrdilo o številu članov gospodinjstva
3.	potrdilo o premoženjskem stanju
4.	pismeno izjavo imetnika stanovanjske pravice, da:
—	stanovanje ne daje v podnajem
—	da noben član gospodinjstva ne uporablja stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejavnosti
—	da noben član gospodinjstva ne gradi oz. ni lastnik stanovanjske hiše, počitniške hiše ali camp prikolice
—	da on in člani gospodinjstva niso imeli dohodka izven predloženih potrdil o dohodku
Zahtevo mora imetnik stanovanjske pravice vložiti do 31. januarja 1986.
Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur bo o zahtevah po delni nadomestitvi stanarine odločil v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
Lista upravičencev se javno objavi v občinskem glasilu UTRIP
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju
Veliko uspehov in sreče v Novem letu 1986 želi
komunalno obrtno podjetje K3230 äenfjur pri celio
a delovnim ljudem želimo v Novem letu 1986 TOZD Elegant
tovarna konfekcijskih In Športnih Izdelkov
Veliko sreče in zdravja v Novem letu 1986 želimo vsem občanom in delovnim ljudem TOZD Moda
7|s Tfv s& /|x SS A TS /|C 7s M* /fs ss A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A AA A A A A A
11414 Is
le«»
*******************************************515**
ŠENTJURSKA MISEL
Odpiramo novo rubriko, kjer bomo objavljali vaše najboljše misli.
Tokrat predlagamo razmišljanje na temo:
KAJ LAHKO (IN CESA NE) STORIMO ZA RAZVOJ NAŠE OBČINE?
Najboljše misli bomo objavili v naslednji številki
**************************************** ****** NAGRADNO VPRAŠANJE
Kdo se je med prvimi začel strokovno ukvarjati s sadjarstvom v Šentjurju?
to
m
tovarna lahke obutve
63230 Šentjur pri celju
POŠTNI PREDAL 55. TELEFON: (063) 741 721 BRZOJAV: TOLO ŠENTJUR, ŽIRO RAČUN: 50770-601-10493 TELEX YU 33609
Želimo srečno in uspehov polno Novo leto 1986
S DgDdi
lasna industrija Šanfiur pri Bel|u
Srečno Novo leto 1986 želimo vsem delovnim ljudem in občanom
ODGOVOR NA NAGRADNO VPRAŠANJE IZ ŠT. 87
Najvišji vrh v naši občini je Veliki Javornik na Bohorju 1023 m.
Izžrebani so naslednji bralci:
1.	Jure JELEN, 63263 Gorica pri Slivnici
2.	Gašper JELEN, 63263 Gorica pri Slivnici
3.	Silvo ŠEŠKO, Voduce 11, 63263 Gorica pri Slivnici
Iskreno čestitamo. Nagrade dvignite v uredništvu UTRIPA.
PROIZVODNA IN TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR NSOLO
TOZD'Lastna kmetijska proizvodnja n.sub.o. IOK Šentjur n.sol.o.
TOZD Klavnica n.’sol.o.
TOZD Trgovska dejavnost n.sol.o.
TOZD Transport n.sol.o.
DSSS n.sol.c.
Vsem kmetijskim proizvajalcem, kooperantom in delovnim ljudem
želimo veliko sreče in uspehov v Novem letu 1986
MOJ DRAGI FRANCELJ!
Ne bom se ti predolgo in široko zahvaljevala za tvoje pismo. Verjemi mi, vesela sem, da se me spominjaš, še bolj pa sem vesela, da nisi pozabil na kraj svoje mladosti. Človeku pa je malo tesno pri srcu, ko pomisli, da je tistim, ki so odšli, včasih več do domačega kraja kot onim, ki so ostali. Če bi te ne bila iz kraja speljala »golj’fiva kača, bi že vedel, da se včasih v strup prebrača vse kar srce si dobrega obeta, ni pa v duhu kakšnega krajevnega dekreta.«
Ker pa je blizu Novo leto morava poklepetati o čem lepem, veselem. V tem trenutku pač ni čas za jamranje in stokanje o hudih časih, ki smo jih preživeli v letu 1985. Raje mislimo na tiste, ki nas čakajo v novem letu. Saj poznaš izrek znanega Slovenca, ki pravi: »Bojmo se lepše prihodnosti!« Jaz mislim, da fant nima prav. Česa pa naj se v tej naši prihodnosti še sploh bojimo?« Koža je podplat postala ...
Strinjam se z našimi vodilnimi ljudmi, ki pravijo, da nas bo rešilo delo in samo delo. Ne sestankovanje, kupi papirja, dogovarjanje in usklajevanje ampak samo DELO! Dolgotrajne in naporne seje, množica sprejetih dokumentov, zakonov, samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov v letu 1985 nas enostavno MORAJO pripeljati v lepšo bodočnost in končno prepričati tudi tiste, ki tega do zdaj niso doumeli, da je delo edini izhod iz krize. Pridigaj o delu in vladaj!
Malo sva se oddaljila od domačih problemov pa tudi od veselih stvari. Za vse pa bo časa napretek v letu 1986,
Naj bo srečno in veselo, pa da bi ljudstvo kaj od tega imelo!
Tvoja Anči.
INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA TOVORNIK
Telefon: (063) 744-106
GROBELNO - STOPČE 12
TOROIDNI TRANSFORMATORJI
DUŠILKE - RSO -
IMPULZNI TRANSFORMATORJI
Srečno in zdravo Novo leto 1986 želi
/O ljubljanska banka
Vsem varčevalcem in občanom želi Srečno Novo leto 1986
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papir-konfekcija Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.