Leto XIX. TRGOVSKI UST Številka $3. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 'It leta 80 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno- 0a in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo Uredništvo ln upravntštvi Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-52. Ivliaia vsak torek, v znat tM trtek in sob Liubliana, sobota 25. iuliia 1936 CnnSt Posamezni 4'CA številki Din ■ Zakai ta nered Med vsemi onimi, ki prejemajo svojo plažo od države, so posebni reveži upokojenci. Ne samo, da so njih prejemki že skrajno nizki in je treba nekatere kar občudovati, kako se z svojimi revnimi dinarčki prerinejo skozi življenje, ne dobivajo niti teh svojih revnih prejemkov v redu. Baš te dni je bila v slovenskih listih objavljena mila prošnja upokojencev, da gre že julij h koncu, oni pa še niso prejeli svojih prejemkov. In pravijo, da bo menda potekel še en mesec, predno bodo prišli do teh prejemkov. A večina upokojencev je navezana zgolj na te svoje mesečne dohodke in vsa njih eksistenca je v zraku, če ne prejemajo teh svojih prejemkov v redu in pravočasno. Leta dolgo so jih upokojenci tudi v redu prejemali, pred leti pa se je nakrat začel ta nered z izplačevanjem mesečnih prejemkov upokojencev in od takrat se ta nered kar ne neha. Nihče nam ne dopove, da bi bil količkaj tehten izgovor za ta nered, kajti če je denar tu na konec meseca, mora biti tudi v začetku meseca. Teh par milijonov, kar jih je treba za plače upokojencev v Sloveniji, se v državni blagajni še vedno najde. Takšne suše v naši državni blagajni še vendarle ni! In da ni nobenega pravega razloga z odlaševanjem izplačevanja upokojenskih prejemkov, se vidi tudi iz tega, ker jih v drugih banovinah prejemajo upokojenci v redu. če gre v drugih banovinah, zakaj pa ne bi šlo v naši! Ali se mar hoče našo banovino posebej kaznovati, ker plačuje davke tako v redu, ko v nobeni drugi banovini! To neredno izplačevanje pokojnin se dogaja sedaj že pod raznimi vladnimi režimi, dokaz, da ni krivda v režimu samem, temveč v onih razmerah v centrali, ki so močnejše od režimov samih. Zato pa tudi redno plačevanje pokojnin ni le zadeva prizadetih upokojencev, temveč je z njim razgrnjeno ono naše najusodnejše vprašanje, zakaj ni in ni mogoče napraviti reda v državni upravi. Je res že kakor zakleto, da ne pomagajo ne prošnje, ne pro-1 testi niti najbolj prepričujoči dokazi, kakor da se ne bi nič zgodilo," ii' — krati za vse te proteste in razloge niti ne zmenijo. In tako jih tudi ne gane težka usoda upokojencev in z brezbrižnostjo, ki je za količkaj socialnega človeka nepojmljiva, prezro vse prošnje upokojencev. Kakor prošnje te’ , tako tudi proteste drugih, tako tudi naj večje gospodarske nujnosti, ki jih zahteva vsa država. In zato ni drugega sredstva, kakor da se enkrat že z vso brezobzirnostjo dožene, kdo je kriv, da ne prejemajo upokojenci v redu svojih prejemkov in da se potem tega krivca brez vsakega ozira na njegove kume in strice c " — ; -be. Enkrat je začeti treba delati red in če ni drugače pa z upokojenskimi prejemki. Potem pa je treba to čiščenje enako energično nadaljevati. Vsako*pritožbo proti poslovanju uprave je treba preiskati do dna in vedno poklicati krivce na odgovornost in jih tudi eksemplarično kaznovati. Samo z eksemplaričnimi kaznimi je mogoče doseči, da bodo sami od sebe začeli delati vsi pravilno. Da ne bo cvetela pšenica raznim kon-trabantom, pa se naj pokličejo na odgovornost tudi tisti, ki se brez vzroka pritožujejo. Prav gotovo pa se ne pritožujejo brez vzroka upokojenci, ker je že notorično, da so le redki tisti meseci, ko prejmejo svoje pokojnine v redu. Ves ugled države trpi zaradi tega, skoraj nasilno se ustvarja s tem neraizpoloženje proti državi in oblasti, a vse to le 7,7M vVAV r-- - nekih posameznikov. Kaj je res to mogoče trpeti -3 ~ ■' -še nadalje? Kaj res ni mogoče napraviti reda? Ce bi pa se kdo našel, da bi dejal, da ni treba zaradi teh malenkostih reči, tako velikega hrupa, potem pa mu moramo reči: če niti malenkostne stvari ne gredo v redu, kako naj pričakujemo, da bodo šle velike! In še nekaj: Ali je mogoče trpeti ta socialni da osta- jajo brez svojih zakonitih prejemkov ljudje, ki sploh nič drugega nimajo? - c'-, z nerednim izplače- vanjem upokojenskih prejemkov se mora nehati! Naše ceste se morajo zboljšati Potrebna nam Je centrala za slovenskih Pravijo, da se danes kultura vsakega naroda sodi po kakovosti njegovih cest. Nam pa se zdi, da bi se moralo pravilneje reči, da se sposobnost vlad vidi v tem, kakšne ceste so dale svojim narodom. Ce pride tuj avtomobilist v Italijo, ki je še tako odločen nasprotnik fašizma, bo kaj kmalu, ko se bo nekaj časa vozil po lepih italijanskih cestah, zadovoljen vzkliknil: Lepe ceste pa so le napravili fašisti. In že je pripravljen priznati fašistom tudi druge zasluge. Lepe ceste so danes v dobi vedno bolj zmagovitega avtomobilskega prometa glavni propaga-tor za vsak narod. Nič ni pretirano, če bi rekli, da je dotični narod, ki še danes nima moderne avtomobilske ceste, svojo dobo prespal. Mi Jugoslovani moramo žal o sebi že to reči. Prihodnje leto bo v Zagrebu slovanski kongres za ceste. Vse mogoče bomo mogli takrat pokazati svojim gostom, toda glavnega ne bomo mogli pokazati: velike moderne in res lepe ceste. Kakor šolarčki bomo proti njim, ko bodo oni pripovedovali o svojih cestah in razkazovali slike njihovih cest. Edino, kar bi mogli pokazati onim, ki bi se potrudili daleč na vzhod, da se od Horgoša na madjarski meji skozi Beograd proti Nišu in Sofiji gradi velika mednarodna cesta. Ali tudi ta se šele gradi. Prav nič pa ne bomo mogli pokazati od velike naše državne ceste, ki bi vezala Ljubljano, Zagreb in Beograd in ki je dobila tudi že svoje ime: cesta zedinjenja. Ta cesta bi nam bila najbolj potrebna, a danes na to cesto ne misli nihče. Smo res čudni ljudje, ki hočemo, da bi se vse naše pokrajine približale ena drugi, a ne poskrbimo za ceste, da bi sploh mogli priti v stik. Ta cesta bi bila dolga 540 km in bi veljala dve milijardi. Ce bi od zedinjenja dali le 200 milijonov din na leto za to cesto, bi se vozili po njej že celih 8 let. To bodi pripomnjeno, da tudi tako velika cesta ni nobena utopija, če se jo hoče zgraditi. Inženirje, ki bodo prišli na slovanski kongres za ceste v Zagreb, bodo seveda po kongresu odpeljali tudi k morju. Težko bo takrat našim ljudem, ko ne bodo mogli svojim slovanskim bratom razložiti niti to, zakaj še niso zvezana letovišča ob Hrvatskem Primorju z lepo cesto. In nerodno jim bo pojasnjevati, zakaj še ni zgrajena turistična cesta čez Velebit, ki bi bila prvovrstna privlačnost za tujce in ki bi bila zgrajena, če bi se za njo potrošilo skozi 10 let le po 7 milijonov din. Par Bodijev manj, pa imamo ceste, ki jih potrebujemo. Ko pa bodo razkazovali naši in- ženirji svojim slovanskim gostom | čeli reševati na moderen način in divote našega Primorja, bodo pač več ko enkrat slišali vprašanje, kako je to mogoče, da ne vodi do teh krajev široka avtomobilska cesta iz Jesenic in Št. lija, da bi mogli priti tujci v te divne kraje. Široka avtomobilska cesta iz Slovenije na Sušak je že državna potreba, ki je ni mogoče odlašati. Res je, da se od Ljubljane do hrvaške meje na tej cesti danes nekaj dela. Toda tempo je mnogo prepočasen. 100 km dolge ceste morajo biti gotovo v enem letu, najmanj pa v dveh. Pravo delo mora biti gradnja takšne ceste, ne pa samo zasilna krparija dela! In kje je še priključek iz meje do Ljubljane? O tem se danes niti še ne govori. A o tem se mora pričeti govoriti in prav tako o vseli drugih naših cestnih vprašanjih in zato je treba, da se ustanovi v Ljubljani posebno društvo ali poseben zavod za modernizacijo cestnega omrežja v Sloveniji. Bilo je že govora o tem, da bi Zbornica pomagala pri ustanovitvi takšnega zavoda ali društva. Bila bi pa tudi naloga banovine in vseh občin, da bi pomagali pri ustanovitvi in vzdrževanju takšnega društva. Naše cestno vprašanje se mora za- brez takšnega društva to ni mogoče. V Zagrebu že pripravljajo ustanovitev takšnega društva za Hrvaško, v Ljubljani ne sme manjkati takšno društvo za Slovenijo. Ne glede na res velikanski pomen takšnega društva za tujski promet, ne smemo prezreti niti njegovega čisto gospodarskega pomena. Naši kamnolomi, naša gradbena podjetja, vse bi moglo oživeti od gradnje velikih modernih avtomobilskih cest. Zato pa ponavljamo: Potrebujemo osrednjo pisarno za propagando modernizacije cestnega omrežja, potrebujemo osrednjo tehnično pisarno, ki bo poskrbela, da se bodo te ceste gradile predvsem z našim domačim materialom, a da bodo pri tem tudi prvovrstne in ustrezale tudi našim vremenskim prilikam. In potrebujemo končno osrednjo korporacijo, ki 1k> skrbela za financiranje cestnih del in dosegla tudi od države potrebne prispevke. Intenzivno in energično je treba začeti delati za zboljšanje našega cestnega omrežja in za to naj poskrbi cestno društvo, ki se naj čim prej ustanovi! parna, srodnom robom i priborom, trgovina tvorničke proizvodnje svih vrsta kožne i gumene obuče, preradjene kože i gume, svih vrsta gumenih i kožnih proizvoda i iz-radjevina kao i kožnih i gumenih djonova i potpetica, kožnih i gumenih kajiševa, svfh vrsta guma za sve vrste vozila, gumenih iz-radjevina primenjenih u vazdu-hoplovstvu, gumenih prostirača, tkanina, hartije i kartona za potrebe proizvodnje obuče«. Na pravočasno vloženo pritožbo zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, na podstavi §418. v zvezi s § 101. obrtnega zakona ter §§ 114. in 117. z. u. p. odločim, da sc pritožbi ugodi in napadena odločba zaradi nedostatnega postopka razveljavi. Nadaljnja pritožba po upravni poti ni dopustna. redni Bata in obrtn Nova odločba banske uprave proti Bati Že v torkovi številki »Trgovskega lista« smo objavili odločbo banske uprave na pritožbo Zbornice za TOI, ker je mestno poglavarstvo v Ljubljani v nasprotju z določili § 95./1 obrtnega zakona razširilo Bafino pooblastilo za proda-jalnico v Ljubljani na celo vrsto predmetov, čeprav je vložila tvrdka Bafa le eno vlogo. S samo eno vlogo pa se smejo po § 95./1 obrtnega zakona prijaviti le obrti in stroke, ki se po krajevnih potrebah in navadah tudi izvršujejo skupno. Nihče v Ljubljani pa še ni videl prodajalnice, v kateri bi se prodajali čevlji, zrakoplovne potrebščine ter vrhu vsega še hiše in vsi drugi predmeti, kakor je navedla; tyrdka Bata v svoji vlogi. Zato je banska uprava v celoti ustregla pritožbi Zbornice za TOI ter pooblastilo mestnega poglavarstva razveljavila. Odločbo banske uprave smo objavili v torek v celoti. Danes pa objavljamo drugo in še bolj jasno odločbo banske uprave na pritožbo Zbornice za TOI proti odločbi sreskega načelnika v Slov. Konjicah, ki se je prav tako ko mestno poglavarstvo v, Ljubljani zadovoljil, da.tvrdka Bafa v nasprotju z obrtnim zakonom kar z eno samo vlogo prijavlja kar celo trumo obrtov in strok, ki jih izvršuje v svojih prcdajalnicah. Odločba banske uprave se glasi: Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. VIII No. 3205/1, 10. julija 1936. ODLOČBA. Z odločbo z dne 1. aprila t. 1. št. 748/2 je sreski načelnik v Slovenskih Konjicah v zmislu §§ 96. in 140./2 obrtnega zakona vzel na znanje prijavo obrta tvrdke »Bata« cipele i koža d. d. Borovo in izpopolnil tvrdkino pooblastilo z dne 21. aprila 1934, št. 2408/7 za podružnico s sedežem v Slovenskih Konjicah, tako da sme izvrševati .trgovino .»s....sivima..vrstama kožne i gumene obuče kao i svima vrstama obuče od. gume i kože_ zajed no (papuča itd.), svima pripadcima i priborom za kožnu i gumenu obu-ču, kao i Cvirna artiklima za nje-govanje i održavanje obuče, trgovina1 kežom, sirovom i preradjenom, kao i svima vrstama proizvoda i izradjevina od kože i za proizvod-njii obuče, gufhoffi sirovom i preradjenom, kao i svima vrstama proizvoda i izradjevina od gume kao i od gume i kože zajedno, svim obučarskim, kožnim, gumenim i ostalim materijalom, čara- Razlogi: Dosedanje pooblastilo tvrdke je glasilo na »trgovinski obrt prodaje čevljev in kož«, torej samo na prodajo čevljev in kož, dočim se ja sedaj to pooblastilo razširilo na nove predmete, in to stroke, ki predstavljajo po tukajšnjih, tudi v obrtnopravni praksi nesporno priznanih običajih, popolnoma samostojne stroke. Večina predmetov, ki so navedeni v novem pooblastilu, se nikakor ne more subsumi-rati pod »trgovino s čevlji in kožami«. Sresko načelstvo je popolnoma prezrlo določbo § 95./1 obrtnega zakona, da »samo obrti in stroke, ki se po krajevnih potrebah in običajih izvršujejo skupno, se smejo prijaviti z eno vlogo.« Izven vsakega spora je, da se po krajevnih običajih trgovina »s čevlji in kožami« ne izvršuje skupno s trgovino s surovimi kožami«, kakor je tudi izven spora, da se »trgovina s čevlji in kožami« po krajevnih običajih ne izvršuje skupno n. pr. s trgovino z aeroplanskimi potrebščinami ali s trgovino »s papirjem in kartonom«, ampak da so lo popolnoma ločene stroke, ki se dejansko nikjer ne izvršujejo skupno. Ako se uveljavi pri obrtnih oblaetvih taka praksa, potem bi se moglo v splošnem vsako obrtno pooblastilo razširiti na poljubno vrsto strok z običajno prijavo v smislu § 140./2 obrtnega zakona, katero bi sreska načelstva proti plačanju takse Din 20’— kratko odobrila. Da ni bil izvršen postopek v zmislu § 95./5 obrtnega za-. kona, dokazuje to, da zbornica potrdila po § 95./5 zakona o obrtih ni izdala, ker za to ni bila niti na-prošena. Pritožba zbornice je zato utemeljena in se mora napadeni odlok sreskega načelstva radi nezakonitega postopka razveljaviti. Pri tem je opozoriti na določila §§ 29. in 30. z. u. p., po katerih je ob izdaji nove odločbe postopati. Takse prosto po čl. 5, to^ha' 4. zakona o taksah. O tem se obveste: 1. »Bafa«, cipele i koža d. d. Bo- ! rovo, v roke pravnemu zastopniku! g. dr. Frlanu Francu v Ljubljani. 2. Srbsko načelstvo v Slovenskih Konjicah s priključenim spisom radi vročitve odločbe stranki pod 1. proti potrdilu. 3. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Namestnik bana pomočnik: Dr. Majcen s. r. Opozorilo izvoznikom sadja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja izvoznike sadja, da so zadnje pošiljke zgodnjih češpelj, ki so bile poslane iz naše države na dunajski in praški trg prišle na trg v zelo slabem stanju. Nekatere češplje so bile Celo v tako slabem stanju, da ni bilo mogoče za nje doseči niti toliko, da bi bili kriti prevozni in drugi stroški. Glavni vzrok te težke napake je, ker sp poslali naši izvozniki nezadostno izbrano in zrelo blago, ki se je zato tudi slabo prodajalo. Drug razlog pa je v tem, ker so zadrževali pošiljke, da bi popolnoma napolnili vagone na nakladalnih postajah po 2 in 3 dni, da se je že tu začelo blago kvariti in da je prišlo na namembno postajo že pokvarjeno. Sveže češplje, ki so prišle na dunajski trg v dobrem stanju, so se dne 20. in 21. julija prodajale na trgu po 35—40 šilingov, dočim so slabe češplje dosegle največ 20 grošev, nekatere pa komaj 10. Kakor se je izkazalo, vzdrže naše zgodnje češplje zelo slabo transport in zato priporoča Zavod za pospeševanje zunanje trgovine izvoznikom, da teh češpelj na pošiljajo na tuje trge. če bi nekateri izvozniki vseeno hoteli pošiljati zgodnje češplje v tujino, potem jim zavod priporoča, da jih pošiljajo le v majhnih lesenih zabojčkih ter v malih vagonskih pošiljkah, da bodo na ta način bolje vzdržale transport. # K temu opozorilu Zavoda bi dostavili le to, kar ponavljamo že leta in leta! Kdaj se bo pri nas res že enkrat začela kontrola sadnega izvoza? Kdaj se bodo od izvoznega posla izločili vsi oni, ki leto za letom pošiljajo slabo sadje na tuje trge ter kvarijo s tem sloves našega sadja? Kdaj bodo vse naše številne sadne zadruge res poskrbele, da se bo izvažalo samo dobro in lepo sadje ter tudi na pravilen način? Ali res še ni dosti izgub, ki smo jih zaradi vseh teh napak že doživeli? primerno frekvenco in da se ne bo dogajalo to, kar se danes dogaja, da ne prenese niti 100 istočasnih pogovorov. Naj se napravi že enkrat res celo delo, ki bo tudi nekaj pomenilo! Krparij smo imeli res že preveč in. konstantna telefonska mizerija v Ljubljani to jasno dokazuje! Naj bo te mizerije odslej za vedno konec. Nova grupacija vžigaličnih konzorcijev Ameriško konkurzno sodišče je odobrilo pogodbo med švedsko družbo Svenska Taendstieks in In- ternational Match Co o razdelitvi medsebojnih vžigaličnih interesov. Na podlagi te pogodbe je prevzela švedska družba delnice vseh evropskih vžigaličnih družb. Od švedske družbe je prevzel avstrijski »Solo«-družbi blizu stoječi dunajski konzorcij 46.000 delnic du-. majske »Solo«-družbe, da s tem ustvari trdno avstrijsko večino v tej družbi. Obenem pa je dunajska družba prepustila švedski družbi tudi svojo udeležbo pri jugoslovanski tvornici »Drava« in ma-djarski »Szikra«; švedska družba obvlada s tem vžigalično industrijo v Poljski, Madjarski, Jugoslaviji in Romuniji. Češkoslovaška Solo d. d. pa je repalriirala pri tej priliki več tisoč lastnih delnic, ki jih je prevzela čsl. Solo-družba, ki je včlanjena pri kemičnem koncernu Zivnostenske banke. Istočasno pa je prepustila tudi ona svojo udeležbo pri »Dravi« in »Szikri« švedski družbi. Poznavalec mineralni!! vida zahteva povsod izrecno lo Rogaško slatino, ker ta zraven prijetnoga svožilnega okusa kropi tudi probavo Napoved lepših časov A za srednji stan še niso prišli Ljubljanska telefonska centrala bo povečana »Jugoslovenski Kurir« poroča, da je v poštnem ministrstvu že napravljen načrt o povečanju avtomatičnih telefonskih central v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Nameravano povečanje central bo veljalo 8 milijonov din. Predlog za dovolitev tega kredita pride že v kratkem na sejo gospodarsko - finančnega odbora ministrov. Že sedaj je v vseh treh naših glavnih mestih 4000 prošenj za nove telefonske aparate in bodo že na podlagi teh prošenj kriti vsi investicijski stroški za razširjenje central. Kakor moramo z velikim veseljem in zadoščenjem sprejeti to vest, tako pa moramo tudi takoj dostaviti, da se naj razširjenje te lefonskih central izvrši v takšnem obsegu, da bo za nekaj časa mir, ne pa da se po enem ali dveh letih začne že zopet stara mizerija. A ne samo centralo samo je treba povečati, temveč napeljati telefon ske vode tudi v one ulice, ki so še brez njih. Baš ti kraji, ld plačujejo največje pristojbine, potrebujejo najbolj telefon, a ga dobe najležje. Poleg tega pa je treba poskrbeti tudi za to, da bo centrala v urah V zadnjem času se množe po,voriti o resničnem oživljenju na naših in tuijih listih napovedi, da trgu dela, ko se dvigne potrošnja, se sedem suhih let bliža svojemu ko se začno izpraznjevati trgovine koncu in da se že začenja sedem debelih let. Tudi naš list je večkrat zabeležil te optimistične napovedi, obenem pa tudi dostavil, da trgovstvo do danes tega zboljšanja še ni nikjer niti v najmanjši meri občutilo. Vse nadloge, ki pritiskajo trgovca, so ostale k moramo vendar re^ da je treba njim pnsle se nove, docnn m bila in ko bo živahnejše povpraševanje omogočilo maiim in srednjim podjetnikom, da dopolnejo svoje zaloge in povečajo število svojih nameščencev. In ko pozdravljamo vsako zboljšanje in dvigajoče se zaupanje, dana trgovstvu nobena olajšava. Krošnjarstvo, šušmarstvo, veleblagovnice, prodaijalnice industrijskih podjetij, privilegiji zadrug, ostra davčna praksa, velike trošarine in uvozni ne itd., itd., vse to uničuje trgovca tako ko prej. Zato trgovstvo na vse te optimistične vesti o zboljšanju ne more reči nič drugega, ko da jih sliši, da pa jim ne more verjeti! In prav tako ko našemu trgovstvu, se godi tudi češkoslovaškemu. Tudi na Češkoslovaškem se vedno več govori o skorajšnjem zboljšanju in preobratu na boljše. govoriti o gospodarskem oživlje nju s previdnostjo, ker ne gre še za stalen pojav, ki bi jamčil za napredek v vseh strokah. Vendar pa je razveseljiv znak, da optimizem sploh raste in da se veča za-| upanje in da se povsod kaže stremljenje ustvariti pogoje za j boljše življenje. Že v tem je na vse zadnje vendarle neki obrat k boljšemu, zlasti če gledamo, s kakšno vztrajnostjo in občudovanja vredno potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo so se baš mali in srednji podjetniki borili za zboljšanje svoje eksistence. Zarja lepših časov se res kaže — toda samo Glavno glasilo češkoslovaškega tr-. j>0 zasiUgj naših malih in srednjih govstva »Obehodnieskč zajmy« pa! ljudi, ki niso obupali niti v naj-odgovarja na te vesti z naslednjim težjih časih in s tem dokazali, da uvodnikom: »Preobrat k bolj- so bag sro