Didakta februar-marec 2016 43 UČENJE OTROK KOT KOMBINACIJA PONUJENIH VSEBIN, SREDSTEV IN MATERIALOV / Smilja Novak, vzgojiteljica / Vrtci občine Žalec UVOD Otroška igra je ena od pomembnih specifičnih dejavnosti, ki je na različne načine vpletena v Kurikulum za vrtce, tako v načrtovane dejavnosti kot sicer- šnje življenje otrok v vrtcu (Marjanovič Umek 2001, 4). Uspešno učenje pra- viloma poteka znotraj OBR (območje bližnjega razvoja). Razlika med otro- kovim spontanim učenjem (odvisno je od otrokove razvojne stopnje oziroma zrelosti in je prevladujoče povezano s konstruktivizmom) in učenjem v OBR (odvisno ni le od otrokove razvojne stopnje, temveč tudi od načinov in pristopov spodbujanja otrokovega razvoja, simbolno bogatega okolja, socialnega dialoga, kompetentnejšega partnerja in je prevladujoče povezano s socialnim konstruktivizmov) je tako v količini kot kakovosti znanja. Vzgo- jitelj se vključuje v različne socialne kontekste, igro, v katerih sproži pri otrocih miselni in govorni konflikt in uspe, če povleče razvoj naprej (Učenje v območju bližnjega, zbornik, Supra 2009, 17). PRIMERI IZ PRAKSE Kot izhodišče dejavnosti sem vzela knjigo Lešnik je moj (Mojiceja Podgor- šek) in vsebino povezala z različnimi področji kurikuluma. Vsebina knjige se mi je zdela primerna za jesenski čas. Živali si pripravljajo hrano za zimo, vključeni so sadeži, pridelki, ki jih velikokrat uporabljamo pri igri v vrtcu (hruške, lešniki, koruza, slive ...). Prav tako v skupini uporabljam nauk te zgodbe, ki je: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Ves čas se mi je porajalo vprašanje: Kako naj izkoristim matematične de- javnosti kot miselne izzive pri otrocih v starosti 2–3 let? Ker sem se zavedala, da je naloga vzgo- jitelja, da otrokom vzbuja in spodbuja zanimanje in radovednost za različne matematične dejavnosti, sem obliko- vala cilje in pripravila problemske situacije, ki bodo otrokom omogoči- le samostojno iskanje poti do rešitve. Globalni cilji: - otrok se seznanja z matematiko v vsakdanjem življenju, - razvija matematično izražanje, mi- šljenje in spretnosti, - matematiko doživlja kot prijetno izkušnjo. Konkretni cilji: - otrok šteje kar tako, iz veselja, - Rabi izraze za primerjanje (veliko, malo, več, manj ...) ter za opiso- vanje položaja predmetov (zgoraj, spodaj, pod, za ...), - otrok klasificira in razvršča. IZVEDBA MATEMATIČNIH DEJAVNOSTI Razvrščanje Sadja – zelenjave: plakat, namizne igre, pravo sadje in pridelki. Z otroki smo se pogovarjali o različnem sadju, zelenjavi; kje raste, kakšno je po barvi, okusu, kje ga kupimo itd. Razvrščali so jih v Euler Vennov diagram. Dobili 44 Didakta februar-marec 2016 smo dve skupini – množico sadja in množico zelenjave. Prav tako so raz- vrščali sadje v množice po eni spre- menljivki – barvi. Spoznavanje prostorskih odnosov Didaktična igra – Kje živijo živali? (zgo- raj, na veji, spodaj, na travi, v zemlji in podobno). Pet različno velikih hrušk Otroci so natančno opazovali, ugota- vljali razlike in poiskali ustrezno veli- kost – enakost dveh hrušk. Vsiljivec v skupini Otrokom sem v obroč ali košaro pri- pravila različne buče. Nato sem do- dala nov predmet – jabolko. Otroke sem usmerjala, da iščejo vsiljivca, ki se razlikuje od ostalih predmetov. Spod- bujala sem jih, da so mi pojasnili svojo odločitev. Igra s plodovi Med sprehodom po igralnici (gozd) so otroci nabirali različne plodove: kostanj, lešnike, orehe. Plodove so šteli kar tako, opisovali, poimenovali, primerjali, pobirali v posode, vrečke. Ugotavljali so, katerih je več, manj, malo, veliko. Ugotovili so, da so vrečke postale težke. Otroke sem opazovala pri igri in raz- iskovanju. Pri problemskih situacijah sem otroke vodila in jih podpirala pri njihovem iskanju možnih rešitev. Opa- zovala sem njihovo komunikacijo, pri posameznikih tudi neverbalno. Otroci so doživljali veselje in ponos ob razvi- jajočih se sposobnostih in spretnostih. V dejavnosti so se otroci zatopili, bili so vztrajni, velikokrat se je razvila so- delovalna igra. Dejavnosti, povezane z različnimi področji: - Otroci so poslušali vsebino knji- ge Lešnik je moj. Ob ilustracijah v knjigi smo vsebino večkrat skupaj pripovedovali. - Otroci so si ogledali lutkovno igro po vsebini, kasneje so se z lutkami igrali tudi sami. - V igralnici smo ustvarili gozd (Na tla sva nasuli listje, različne veje, plodove. Otroke sva ob zgodbi in instrumentalni glasbi motivirale za ples veveric (otroci so imeli repke). - Spremenili smo se v ježe (Na hrbet smo pripenjali ščipalke, razvijali fino motoriko, vztrajnost). - Skakali smo po prostoru (naprej, nazaj – sonožno), se kotalili po bla- zinah, različnih debelin in velikosti. - Naučili smo se pesmico Jesenska (Nataša Hrastnik) in jo gibalno uprizarjali. - Otroci so likovno (tiskali s koruzo, orehi; naslikali in oblikovali ježka iz slanega testa) in glasbeno ustvarjali (udarjali oreh ob oreh, naredili ro- potuljico – v posodo vtikali lešnike, koruzo – prisluhnili zvokom; peli znane pesmice in podobno). Pri vsebini knjige Lešnik je moj sem ugotovila, da je bilo področje jezika močno prepleteno s področjem mate- matike, saj se je to navezovalo na spo- znavanje novih besed, besednih zvez, ki so jih otroci uporabljali v povezavi z matematičnim mišljenjem. Ravno tako je bilo z matematiko močno po- vezano tudi področje narave. Otroci so spoznavali živo in neživo naravo, jo primerjali in razvrščali predmete. ZAKLJUČEK Zgodnje izkušnje so bile bistvene za razvoj otrokovih misli. Učenje urejanja in razvrščanja je bilo zelo pomembno, saj so z njima otroci razvijali sposob- nost opazovanja, iskali so predmete z enako lastnostjo ter poskušali ustvariti red med neurejenostjo. Klasifikacija je ena temeljnih strategij, s katero otroci organizirajo materia- le, ljudi, dogodke, ki so del njihove igre. Prek klasifikacije začnejo otroci vzpostavljati razmerja med podobnimi stvarmi in podobne materiale ter situ- acije obravnavati enako. Razvrščanje, temeljna dejavnost klasifikacije, je v otrokovi igri pogosto sredstvo do cilja (Hohmann in Weikart 2005, 447). Japelj Pavešič (2001, 191) meni, da sta urejanje in razvrščanje pomembna zato, ker razvijata abstraktno mišlje- nje – lastnost je abstraktni pojem in iskanje splošne lastnosti posamičnih predmetov je ravno tisto, k čemur ma- tematika teži. Otrok urejanje in razvr- ščanje potrebuje, ker ga sili misliti na matematični način. Prav tako je bilo pomembno, da smo odrasli otrokom zagotavljali takšno učno okolje, ki je imelo dovolj konkre- tnih, zanje smiselnih in pomembnih učnih situacij, spodbud. Otroci so imeli dovolj časa, da so odkrivali, raziskovali, spraševali – gradili svoje znanje. Raz- lične učne situacije so otrokom nudile razne zanimive priložnosti za kreativ- no ustvarjanje, raznolikost izkušenj in možnost dela, ki si ga je vsak otrok prilagodil svojim zmožnostim. Literatura Japelj Pavešič Barbara (2001) Matema- tika. V: Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce, Marjanovič Umek Ljubica (ur.), str. 177–193. Maribor: Obzorje. Marjanovič Umek Ljubica (2001) Psiho- logija predšolskega otroka. V: Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce, Marjanovič Umek Ljubica(ur.), str. 26–54. Maribor: Obzorje. Hohmann Mary in Weikart David P. (2005) Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: DZS. Vrbovšek Betka (ur.) (2009) Učenje v območju bližnjega razvoja. Ljublja- na: Supra.