Andrej Žumer, nailučitelj in c. ki\ okrajni šolski nadzornik. St. 9. Ljubljana, 1. vel. travna 1892. XXXII. leto. Vsebina. E. G. — Ob tristoletnici rojstva Jana Auiosa Koinenskega. — Vilibald Zupančič: Slavnostni govor. — Iz deželnega zbora kranjskega. — I. K. — Trb.: Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se dalo iz zdravjeslovja (higijene) poučevati in v katerem obsegu? — J. Marn : Knjiga Slovenska. — Književnost. — Listek. — Naši dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. Ob tristoletnici rojstva Jana Amosa Komenskega. Govorila pri Komenskega večeru dne 19. mal. travna v ljubljanski čitalnici gdč. Viljemina Riscltner. Ob grobu tvojem brat objemi brata, In čustvo jedno vsakega prešini: Ljubezni čustvo za naroda srečo. J. C i m pe rman. Mogočno zazvenite mi, glasovi, In združite lepo se v spev vzneseni, Kakor se družijo morja valovi V besnečo moč ob vihri nevkročeni. Pretesni morju sivi so bregovi, Tako pretesne danes prsi meni — Zato med svet, vi glasi, v duši skriti, Kot v zrak se dviga orel ponositi! Slavi se dan, človeštvu praznik krasen, Kakoršnega še redko je imelo; Od severa prihaja klik nam glasen, Odziva spev na jugu mu veselo; Na jutru rod, in svet večera jasen, Ljubezni čustvo je oba prevzelo, Ljubezni čustvo, da se mož proslavi, Da v njem se večni mu pomnik postavi. Res, mož! — Kar jih živelo kdaj na sveti, Srce najblažje njemu vedno bilo: Umel je on, kaj pravi se živeti, Da kaj sadii življenje bi rodilo; Po vzvišenem prestal ni hrepeneti, čeprav ga mnogo je pušic ranilo; Da drugim srečo in blagost poveča, To bila radost mu, to bila sreča. Res, mož! — Ubožna mati ga povila, Jedino je od nje prejel — življenje; Kal v srci, ki nebesa jo vsadila, Po trudu njega, čaka je vstajenje' Preplašila ga ni viharjev sila, Omajalo ga v delu ni mučenje: Načelonr blagim vedno zvesto služil, Ljubezen je s sočutjem v duši družil. Res, mož! — Igralo ž njim nezgod valovje, Ko z nami čarobno igrajo sanje: Pregnan ostavil slavno je domovje, Ki živel je v ljubezni vroči zanje. Užaljen čez obmejno šel gorovje — A molil je, da rasi blagostanje, In sreča sveti dragi domovini, Do nje ljubezen vsakega prešine! Kaj storil vrli mož, nam dobro znano, Ko beremo sloveča njega dela: Podal je dece nežnim srcem hrano — Ob nji veselo, vzorno bo živela; Možu se truditi je neprestano, Opravljaj žena posel svoj vesela — Resnično: 011 človeštvu bil učitelj, Omike, vede splošne on stvaritelj! Let trikrat sto! — Umrlo mož brez broja, Ko zvezda žitja njih se utrnila, Ugasnil žar jim solnčnega je soja, Noč temna njih imena je zakrila. V pravljici le, ki dela v krila svoja Imena njih, bo slava jim živela, V pravljici, dokler noč je ne odene, Ko cvet, ki v noči pomladanji vene. A ti živiš! — Od roda in do roda Prehaja v boji pridobljena slava. Popel si do nebeškega se svoda, Nad zemljo širno duh tvoj večni plava. Vsa dela neizčrpna so posoda, Ki polni, kili jo ljubezen prava. Po ukili teh smo žiti se učili, Po njih zanamci pozni bodo žili. Odpri se grob, ki mu ostanke krije, Za danes žitje njemu se ponovi, Da venec se ob čelo mu povije, Ki stekli zemlje vsi so ga rodovi! Njegova zvezda, glej, na nebu sije, Iz groba v mrak polnočni vro glasovi: ,,Ko jaz vsak žij, živeti druge uči — In moj spomin ostal bo v večni luči!" — E. U. Slavnostni govor pri Komenskega večeru dne 19 inal. travna v ljubljanski čitalnici. Govoril profesor Vilibald Zupančič. lavni zbor! Častiti udje Slovenskega učiteljskega društva! Ako se ozremo v zadnja desetletja, ne bodemo lahko našli imena, katero bi se tako slavilo ne samo v učiteljskih krogih, ampak po vsem izobraženem svetu, kakor je to ime J a n a A m osa Komenskeg a, slavnega pedagoga, utemeljitelja sedanje ljudske šole in novejše učiteljske umetnosti. Slovensko učiteljsko društvo je skoro med zadnjimi, ki spolnjuje to dolžnost, potem ko so že neštevilna društva, kor-poracije, mesta in dežele v celi Evropi in izven Evrope praznovale. 3001etnico rojstva tega velikega moža. Res je, da je naudušenje najviše vzkipelo v domovini Komenskega, med njegovimi najbližnjimi rojaki, potem pa v protestantskih deželah, posebno na Nizozemskem med somišljeniki Komenskega v verskih rečeh. Ako slovenski učitelji tudi stopijo v kolo častilcev Komenskega, moža svetovnega pomena, se pa nikakor ne mislijo odpovedati svoji od očetov podedovani katoliški veri in avstrijskemu patrijotizmu, in nimajo v mislih Komenskega kot zadnjega škofa jednote čeških bratov, ali kot protestantskega teologa, kateri je crpil svoje verske in politiške nazore na protestantskih nemških vseučiliščih, ampak slovenski učitelji ga slavijo kot jednega najprvih pedagogov in učiteljev vseh časov, kot utemeljitelja ljudske šole; oni ga slave kot odličnega sorodnega Slovana in ob jednem kot ljubitelja vseh narodov in vsega človečanstva. Mi bodemo obžalovali njegovo žalostno usodo, katera ga je tirala skoraj po vsi Evropi, mi bodemo tudi občudovali njegove osobne lastnosti, njegovo neumorno žilavo delavnost, njegovo globoko udanost v voljo božjo in neugasljivo ljubezen do domovine. . Ako pogledamo stanje Evrope pred 300 leti, nahajamo na jedni strani protestantsko idejo, katera je na vrhunec svoje zmage dospela leta 1555. za časa Avgu-stanskega miru in si podvrgla vso severno in srednjo Evropo; na drugi strani katoliško idejo, katera se je sovražnici krepko v bran postavila, in tudi velik del zgubljenega sveta nazaj pridobila. Ta doba je doba protireformacije iz 301etne vojske. Prot¡reformacija v avstrijskih deželah, ki so bile razdeljene med tri sinove cesarja Ferdinanda 1. leta 1564., imela je ta uspeh, da se je v njih katoliški duh zopet oživel. Samo v čeških deželah se je reformacija veliko bolj ukoreninila, ker je našla v utra- 9* kvizmu in v ostankih husitizma jako ugodna tla, in ker so bili vladarji v notranji Avstriji, to je na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, nadvojvoda Karol in njegov sin Ferdinand pozneje cesar, veliko bolj vneta in odločna za katoličanstvo kot vladarji na Avstrijskem, na Ogerskem in v čeških deželah, Maksimilijan II., Rudolf in Matija. V teb časih se je rodil 28. sušca 1592. 1. v Ogerskem Brodu na Moravskein J a n Amos K o m e n s k i (Tu sledi že sploh znani životopis. — Urni.) . . . V istem letu (1657) izide „Lux in t e n e b r i s" (Svetloba v temi) mistična knjiga, katere vsebina so prerokovanja Kristijana Kotterja, Kristijane Poniatowske, zamaknene ženske in Nikolaja Drabika, duhovnika bratske jednote češke. Ta knjiga je že takrat vzbudila veliko na-sprotsvo, in res se moramo temu čuditi, kako je mogel treznomisleči Komenski obelodaniti sanjarije tistih treh ljudij. Istina je, da so v tistih časih najbolj izobraženi ljudje bili udani takim praznini sanjarijam, in ako pogledamo v naše čase, najdemo nekaj podobnega v spiritizmu. Ako hočemo predstaviti si pomen slavnega Komenskega, treba mu je določiti mesto v zgodovini pedagogike, ki je tudi kulturna zgodovina. Srednjeveške šole, v katerih je vladal trivium in kvadrivium, so bile zgolj latinske šole in materinskemu jeziku je bil odmenjen povsod le prav majhen prostor. O metodi v našem pomenu besede ni govora. Učitelj je narekoval, učenci so pisali za njim, potem je učitelj zopet izpraševal. Disciplina je bila ostra, o realnem pouku ni bilo sledú, vladal je v teh šolah formalizem in verba-lizem. Za časa reformacije se je jelo boljšati šolstvo bodisi v protestantskih, bodisi v katoliških deželah. Spoznala se je čez dalje bolj potreba boljšega pouka, posebno iz verskih ozirov, da se namreč na jedni strani evangelij, to je protestantska vera, bolje razširi, in na drugi strani katolicizem laglje ohrani. Zato so se vsi reformatorji, Luter, Calvin, Zwingli, Melanchton in njihovi učenci, posebno Trotzendorf, pečali s pedagogiko. Velikega vpliva so bile tudi šole očetov Jezuitov, katere so se smatrale za najboljše šole tistega časa. Uvedenje realij se je posebno godilo po vplivu Francoza Michel de Montaigne-a in učenjaka Angleža Bakona Verulamskega, katerega spise je Komenski izvestno spoznal, ko se je bavil na Angleškem. Wolfgang Rati-cliius je imel tudi dokaj zdravih nazorov, kako je prenarediti šolstvo, posebno pa učenje tujih jezikov. Posebno važilo je to, da je Ratichius priporočal pouk najprej v materinščini, potem v kakem drugem jeziku. Ratichius in Bakon sta živela v tistem času kakor Komenski. Omeniti je tudi spise španskega duhovnika in modrijana Ludovika Vivesa, laškega učenjaka Tomaža Campanella, Valentina Andreae, prijatelja Komenskega in drugih. V Komenskega duhu so se pa vse te misli kristalizirale, plod njegovega truda-polnega premišljevanja in delovanja je bila reformacija vsega šolstva, katero je v nebrojnih svojih spisih s čudovito jasnostjo, točnostjo in eleganco izvedel. Misli njegove so kakor čisto zrnje brez plev, in njegove spise še dandenašnji lahko bere z velikim pridom vsak učitelj, vsak oče in vsaka mati. Ni mogoče tu razpravljati cel sistem Komenskega, hočem tedaj le izbrati nekaj poglavitnih pedagogičnih mislij njegovih. Prva misel je ta, da se odgoja mora začeti že pri rojstvu in da je mati tudi prva učiteljica otrokova, in to misel je razvil Komenski v svojem spisu : „I n f ormatorium s c h o 1 a e m a-ternae". Plod te ideje vidimo zoreti v spisih Pestalozzija in Frobelna in v sedanjih otroških zabaviščih. Druga velikanska ideja je ta , da se vsa m 1 a d i n a od šestega do dvanajstega leta bodisi moškega ali ženskega spola, viso-cega ali nizkega stanu, bogati in revni morajo izobraziti v isti šoli in pripraviti za življenje ali za učene študije. To je „s c h o 1 a v e r n a c u 1 a", tu imamo idejo ljudske šole, katero je genijalni Komenski postavil na tisti temelj, na katerem še sedaj sloni in katerega tudi prihodnost ne hode mogla nadomestiti z boljšim. Tretje zlato zrno, katerega si izberemo, je to, da podlaga vsemu šolskemu učenju mora biti materinščina. Kakor znano je Komenski večino svojih knjig napisal najprej v češkem jeziku, katerega je znal jako spretno rabiti, in potem jih je prestavil v latinski jezik, jezik vseh učenjakov. V svojih velevažnih delih „Magna didac-t i c a", „J a n u a 1 i n gu a r u m r e s e r a t a", „M e t h o d u s 1 i n g u a r u m n o v i s s i m a". „Vestibulum januae linguarum". „Atrium, palatium linguarum" in drugih je razvil to zdravo načelo. Go-spodstvo latinskega jezika na visokih šolah seveda ni mogel in ni hotel omajati, ampak pot za učenje latinščine in za vsako učenje je ugladil. Velevažen korak v napredku šolstva je uvedenje nazornega nauka. Kdo ne pozna imena „Orbis pictus", dela, ki je bilo prestavljeno v vse evropske in več azijskih jezikov in je največ pripo- mogla k svetovni slavi Komenskega? „Orbis pictus" je oče vseh ilustriranih knjig za otroke, po načelih te knjige poučuje sedaj zadnji učitelj in zadnja učiteljica v najbolj skriti vasici na celem izobraženem svetu. Preteklo je pa skoro 200 let, dokler je prodrla ta pedagogična resnica v življenje, resnica, da pouk mora začeti pri nazornem nauku. Dodati hočem še jedno zrnce iz bogatega zaklada Komenskega spisov, in to je: šola nima samo namena poučevati, ampak tudi namen vzgajati in 1 a d i n o. Temelj vzgoje mu je strah božji, in v naši šolski postavi se isti princip izreka v besedah: Šola ima namen vzgajati mladino nravstveno-versko. Ni moj namen govoriti o pansofistiških spisih Komenskega in preustrojenji latinskih in visokih šol, kar je istodobnike veliko bolj zanimalo, kakor nas. Zadostujejo naj te črtice, iz katerih je razvidno, da Komenskega smemo imenovati „učitelja narodov" in da je vreden, da se ga tudi mi tukaj zbrani spominjamo s hvaležnim in naudušenim srcem. Iz deželnega zbora kranjskega. v. Ustanovitev dveh stalnih učiteljskih mest na deželni kmetijski šoli na (»runi. Finančni odsek (poročevalec poslanec V i sni k ar) nasvetuje: Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Pri deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu se stalno ziste-mizirata mesti: a) drugega učitelja (pristava) z letno plačo 900 gld., s 6 petletnicami po 50 gld. in prostim stanovanjem; b) mesto tretjega učitelja z letno plačo 700 gld., s (i petletnicami po 40 gld. in prostim stanovanjem. 2. Deželni odbor se pooblašča, da prepusti pristavil in tretjemu učitelju primeren kos vrta za zelenjavo ter dovoli pristavil tudi deputat po 1 liter mleka na dan. 3. Prošnja Viljema Rohrmana za povišanje plače in stalno nameščenje se odstopi deželnemu odboru v rešitev. Poslanec P o v š e krepko podpira predlog, da se šoli dajo stalno nameščene učne moči. Zavod je eminentne važnosti, a če je učitelj le začasno nameščen, ne more s tolikim veseljem delati zanj, kakor če je stalen in navezan na zavod. Dosedanja razlika v plačah voditeljevi in pristavovi je prevelika, pristav ima mnogo posla in po svojih študijah zasluži večjo plačo. Zato I so glasovali Nemci in slovenski člani fi- predlaga, da se pristavovo mesto stalno nančnega odseka. namesti in plača zviša na 1000 gld., na- Drugi predlog poslanca Povšeta, da sprotno pa opusti deputat po 1 liter mleka se sicer mesto tretjega učitelja zistemizira na dan, ker je itak v računih šola ločena z letno plačo 700 gld. in 6 petletnicami od gospodarstva. Ta predlog je pri gla- po 40 gld., da pa se to mesto razpiše in šele sovanji ostal v manjšini z 2 glasoma, proti čez jedno leto stalno popolni, je bil sprejet. Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se dalo iz zdravjeslovja (higijene) poučevati in v katerem obsegu? (Nadaljevanje.) Beril ni spis 116. v 1. Vsebina: Hlapenje; pri hla-penji se toplota veže; zgoščevanje hlapov; pri zgoščevanji hlapov se toplota izpušča. 2. Obseg pouka: Kadar uživamo vroče jedi, posebno tekoče, pihamo v nje, da odženemo s hlapovi nasičeni zrak; mešamo in prelivamo jih tudi, da jim spremenimo površje. Najbolje pa je premagovati glad in čakati ohlajenja. Prevroče jedi škodujejo zobem ter opeko usta in želodec. — V spalnicah, ki imajo vsled pomivanja mokra tla, ni zdravo spati. Mokrota se spreminja v hlap in pri tem se utaja mnogo toplote, katera se vzame zraku, kojega dihamo. Kašelj, hripavost, nahod in druge nezgode so učinki tega. Da se tla še pred večerom posuše, je treba čez dan prevetrovati, po zimi pa vrh tega še kuriti. — V nekaterih boleznih obvezujemo kis (ocet) z ovijačami, ktere so se namočile v hladni vodi. To bi pa več škodovalo, kakor hasnilo, ko bi čez mokro hlapečo ovijačo ne ovili še suhe platnene obveze, ki zavaruje hlapu pot v zrak ter učini, da grejejo topli hlapovi vrat. Berilni spis 117. 1. Vsebina: Najvažnejše o zvoku. 2. Obseg pouka: Premočni in preblizu razlegajoči se glasovi n. pr. krepko streljanje, vpitje, ploskanje i. dr. pretre-sujejo zrak in ž njim naše uho tako, da se lahko ušesna mrena, ki prepreza ušesno jamo na dnu, kakor živalska koža na bobnu, pretrga, kar stori, da ne slišimo več. — Razposajeni otroci imajo slabo navado, da zavpijejo, zažvižgajo ali zaploskajo svojim pajdašem nenadoma na uho. Kako lahko pripravijo tem načinom svojega bližnjega ob velik dar božji, namreč ob sluh. B e r i 1 n i spis 110. 1. Vsebina: Nauk o svetlobi. 2. Obseg pouka: Bolehnitn očem škoduje vsaka večja svetloba, pa tudi zdravim je nevšečna. Za take oči je treba senčil. Najnavadnejše senčilo je pokrivalo. Nekateri nosijo v olajšanje očala s temnimi stekli, kadar se jim blišči. Bliščeče svetilnice imajo itak senčila ali iz trdega papirja ali iz porcelana, kar očem zelo ugaja. Novorojenčke varujejo skrbne matere pred bliščobo, dobro vedoče, da slednja škoduje slabim očem, ki so še nenavajene belega dne. Berilu i spis 123. 1. Vsebina: Nekatere bolj umljive prikazni iz elektrike. 2. Obseg pouka: Elektrika ni le porodna sila, marveč je tudi pripomoček k zdravju. Slaboživni in taki ljudje, kojim se je pohabil kak imeniten nerv, da jim večkrat udje odreko svoj posel n. pr. ranjeni, nadalje mrtvoudni se poslužujejo časi z velikim pridom električnega kolovrata, priprave, na kteri se elektrika umetno nareja. Borilni spis 125. 1. Vsebina: Strelovod; kako se nam je obnašati ob hudi uri. 2. Obseg pouk: Zrak ima mnogo elektrike, ki se zbira v hudournih oblakih ter nareja blisk in grom. Blisk je močna električna iskra, ki tu pa tam preskoči na najbližje reči na zemlji. Čim višji je predmet, tem bližji je hudournemu oblaku, tem prej trešči vanj. Nekatere reči sprejmó prav rade elektriko, recimo: kovine, živalska in rastlinska telesa, voda, vlažen zrak, pečevje itd. Sicer nas roka božja doseže kamorkoli se podamo, vender ne sledi iz tega, da se nam ni treba izogibati nevarnosti. V največji nevarnosti pa je zvonilec pod stolpom, ki po sicer lepi navadi z zvonom opominja ljudi k molitvi, kajti zvon, ki je iz kovine ter visoko v zraku visi, vabi strelo k sebi. Pa tudi vrv v njegovi roki je kolikor toliko vlažna in elektrovodna. Tako ima tedaj strela najboljšo in najkrajšo pot naravnost k zvo-nilcu. Jednako tudi bivanje na popolnoma prazni planjavi, kjer je človek morebiti najvišji predmet, ni varno. Najbolje je, bivati blizu, toda ne preblizu dreves ali kakega drugega višjega predmeta. Ni dobro bajé o hudi uri dobro teči ter skušati nevihti uiti, ker se zrak razganja in ker se vsled močnega gibanja razvnamemo, da se vroč hlap vzdiguje od nas. Vznemirjeni zrak, kakor tudi vroči hlap vabita elektriko in bežeč je v veliki nevarnosti. Dirjajoči ter razvneti konji so bili že dostikrat po streli z neba uničeni. Sploh pa se nam je ravnati po navedenih nasvetih tega berila ter zaupati v božjo pomoč. Berilni spis 146. 1. Vsebina: Opis kač; ktere nevarnosti nam prêté od kač ; kako si je treba pomagati, če nas pikne strupena kača. 2. Obseg p o u k a : Po kačjem piku se razlije strup iz votlega zoba v rano. Strup se zmeša s krvjo, da se ta razsede. Ce se približa s kačjim strupom otrovana kri srcu, je smrt tudi že blizu, zato je treba zabraniti, da se to ne zgodi. V tem berilu najdete dovolj izdatnih pripomočkov zoper žalostne nasledke kačjega pika. Zapomnite si jih, pa ne izgubite glavo ter ne vpijte samo, da vas je kača pičila ter da vas boli, marveč mislite rajši na to, kako si bote pomagali. Ako ste sami priče takega žalostnega dogodka, se ne pomišljujte, temveč pomagajte svojemu nesrečnemu bližnjemu ter kličite na pomoč bolj sku-šenih rok, če je mogoče, najpred zdravnikovih. Ravno tu velja prislovica: „Hitro začeto, dvakrat prijeto". (Dalje prih.) I. K. — Tri). Knjiga Slovenska v XIX. veku. Luka Svetec Podgorski r. 8. okt. 1826 v Podgorju pri Kamniku, srednje šole zvršil 1. 1848 v Ljubljani, pravoslovje leta 1853 na Dunaju, služil pri banski stolici na Hrvaškem do 1. 1860, potem pri okrajni gosposki v Mokronogu, Kočevju, na Brdu, od 1. 1866 pri mestnem uradu v Ljubljani, I. 1870 postal beležnik ali notar v Idriji in 1. 1872 v Litiji, kjer vrlo deluje še sedaj, od 1. 1877 vedno tudi kot deželni poslanec i. t. d. Sebi. Dokler verhe Triglava Zarja mi zlati; Dokler me bistra Sava Žejnega poji; t)okler prijatli zvesti Me objemajo ln po življenja cesti Marno spremljajo: Dokler sinovi Slave Materi žive, Za dom se in postave Boja ne straše; Dokler slovensko petje Serce ini jasni; Dokler lepoti cvetje Lipino bersti; Vetrovi, žalost nate! Skerb nesite vso! Veselje vabim v svate, Venčam si glavo. Tako radostno jo je zapel sani sebi 1. 1849 v Sloveniji št. 39 Podgorski, kateri je čvrsto sodeloval še dijak (L. Svetic) v šolskem listu s Cegnarjem itd. ter oglasil se bil že 1. 1848 v Sloveniji: Kazen radovednosti (Božična povest str. 72). —L. 1849: Lipi (Pesem: Rasti, draga lipa! rasti, — Ti kraljica vsih dreves, — Kinč prelepi naše vlasti, — Našim dedom sveti les! itd. v 22 kiticah št. 11). Svečan in cvetica str. 108. Tolažba. Rojakom. Vinski terti (Oda št. 35). Sebi. Pomladanska. Misli o sprehodu str. 184. — Slovenija svojim bravcem o začetku druzega tečaja — v distilni str. 212. — Zaboj, Slavoj in Ludek (Iz kraljodvorskega rokopisa str. 284 — 292). Kraljevič Marko in Vila (Serbska narodna pes. str. 312—316). — Ve dež II: Dobro jutro (Pes. str. 6). — Iz te dobe je menda tudi: Zlato ne blaži. Dramatična drobtinica, po Klicperi iz češkega posl. Podgorski (Slov. Talije I. Vezek str. 171). L. 1850 Vedež III: Piščalka (Povest. — Po ruskem Karamzina str. 60). Kazen krive prisege (str. 105). — Slov. gimn. Berilo I: Pogreb starega Slovana (knez Svintorog). Pomladanska. Dobro jutro. Božič na Serbskem. — Slovenska Bčela: Darovanje (Stoji oltar, u znožju Slava, — Pobožna služba se godi, — Tišina sveta vse obdava, — Prinesli sinki so dari itd. str. 1). Tožeče drevo (str. 129). — Slovenija: Nove oblike. Iz Dunaja št. 2—4. Odgovor sostavku „novo-obli-karski vihar" v 4. listu Novic št. 11. 12. Podgorski (Vid. Jezičnik XXIII str. 91). L. 1851 Bčela: Kolednica (Koledniki hodijo! — — Kaj čakam, kaj jaz se mudim? — Le berž se, perute, razpnite! — Le berž me za njimi nesite! — Koledvat i jaz poletim. — Novo leto nosim, Vas darova prosim itd. str. 17). Vladimir i Košara (Izvirna povest str. 4—72). Podgorski. — Danic i ca (Kaj pravo srečo da, — Zapoj mi pesmica!--Ako ne dá je čast, — Blago, lepote slast? — U persih jo imej, — Ne išči je drugej; — Vest čista, serčni mir — Sta prave sreče vir). L. 1852 Slov. gimn. Berilo II: Piščalka. Svečan in cvetica. Kazen krive prisege. Pogreb pri turških Bošnjacih (Iz ilirske knige „Pogled u Bosnu"). Kakor ti drugim meriš, tako drugi tebi (Basen iz Polskega). — Novice: Pomenki o „Zori" (Zora, jugoslavenski zabavnik za godinu 1852, od R. R a z 1 a g a i Iv. V i n k o v i č a). „O namenu i vrednosti tega dela se je že govorilo (cf. C e g n a r); jaz toraj pretresa ne bom ponavljal, le nekoliko dostaviti mislim. „Zora" je namreč prevzela težko nalogo voditi Slavene po poti k o b č n e m u slo v-s t ve n emu jeziku, ter v djanji kazati, kako se je treba pri tem ravnati. . Sveti, ki smo jili zastran slovstvenega jezika doslej slišali, so dvojne verste. Nekteri velé, da bi neko narečje vzeli, ter potem na jednej podlagi nadaljno izobraževanje osnovali; drugi svetujejo jezik, ki bi bil složen iz vsih narečij, misleč, da bo le oni jezik slavenstva vreden, ki bo bogastvo vsih narečij v sebi združil. Kteri teli svetov je bolji: Jaz sem mnogo premišljal , ter včasi tudi poskušal, kako bi si mi Slaveni k občnemu jeziku pomagali, i naposled se mi je zdelo, da imajo vendar le tisti prav, ki terdijo, da ne dobimo slovstvenega jezika, ako nam ne požene korenin iz jedilih tal, i mladik ne obrodi iz j e d n e g a debla. Le potem, ko bo terdna podlaga dana, je razvitek njegov mogoč; dokler ta ni položena, je pisati po vse-slavensko to, kar na pesek zidati; trud i čas, na tako delo obernjena, sta brez koristi zgubljena. Zatoraj mi je vselej žal, ko knjigo te verste v roke dobim, posebno če je ko „Zora" od sposobnih rok pisana, ker si mislim, ko bi bil ti trud drugače obernjen, bi bil narod kaj od njega imel; tako sta pa pisatelj i bravec goljufana. Zakaj tako sodim, bom skušal v kratkem razložiti . . . Ker priložnost nanese, bom še nekaj o „Zorinem" životopisji spomnil . . Tudi premile sodbe i preobilno kadilo nekterim pisateljem mi ne dopade . . 0 slovnici samo to opomnim, da bi se razloček predlogov v in u v složenih besedah ne smel zanemarjati. Vsak lahko vidi, da, postavim vhod i uhod, vrezati in urezati ni jedno. Severna narečja, kakor tudi stara slovenščina so v tem vselej natanki; tudi mi bi imeli paziti, ker ta razvada večkrat smisel kali, kakor tudi ni prav, da se svojega bogastva brez potrebe znebi varno itd." (str. 35—43;. — Bčela 1852 str. 62—64: Odgovor gospodom pretresovavcem (Ceg-narju, Podgorskemu i Bleiweisu) „Zore" od Rad osla v a Razlaga: — „Gosp. Podgorski je mirno pretreseval „Zoro"; on je nepristransko izustil svoje prepričanje proti našemu prepričanju. Tako velja dokaz proti dokazu! . . Do zdaj še nisem prepričan, da po krivoj poti hodim; rad pa jo zapustim, kadar se mi to popolnoma dokaže ali saj boljša pokaže itd." — Hvala vinske tertice. Oda ponatisnjena iz Slovenije 1849 (Novic. str. 245). L. 1853 Novice: Klepec (Stoji na skali terdni Grobnik, — Ponosno gleda na dolino . . Zlata . . hčerka Radoslava . . Presilni borec turški Hasan-aga — Ponos slovenski, silni Klepec str. 52—104). — V tej dobi je Svetec pravnik na Dunaju pomagal Cigaletu vravnavati „Občni deržavljanski zakonik" in vladni list, slo-venil vojno postavo itd. (Vid. Jezic. XXVIII str. 27). Pri tej priliki bodi popravljena pomota v Jezic. XXIX str. 55, da pesem .. Kosovka deklica" v Sloveniji 1. 1848 se znakom C. ni Cegnarjeva, marveč Ciga-1 e t o v a (Serb. nar. str. 8). L. 1854 Slov. gimn. ßer. III: Pirenejski medved (Iz Lista). Kakor pravo tako zdravo (Serbska nar. pripovedka). Triglav (Po Rosthornu). Smert kraljeviča Marka (Serb. nar.). Poslovenil Svetec. — Ko leda rč i k Bleiweisov: Metod, slavenski apostelj (Po sila starem, morebiti še za Svatopluka zloženem življenjopisji. Vzeto iz I. PI Schmaler's Slavische Jahrbücher str. 49-53.) L 1855 Slov. gimn. Ber. IV: Potovanje po jutrovih deželah (Po Listu). Oblega Dunaja (Po Majlathu). Princ Eugen, vojskovodja austrijanski (Po Hormajerju po si. L. Svetec str. 155-166). — Koledarček Bleiweisov: Pasji Turci lulo nabašite (Serb. nar.)! Vilenska pesem (Serb. nar.). — Nato pa je nekako omolknil L. Svetec v slovenskem slovstvu in je utihnila lira Podgorskega tako, da je pač v smislu mnogih rodoljubov pobratim mu Fr. Ceg-nar v „Slov. Glasniku" 1. 1858 (II. št, 8) zložil poziv: Podgorskemu. Pomlad zbudila Se je vesela, Ondi pod g o i o Tica zapela. Nogo je vstavljal Potnik stermeči, Serce napajal V pesmi doneči. Cvete še pomlad — Lepše ne more; — Kaj da ne poje Tica spod gore? Vrnivši se s Hrvaškega na Kranjsko je L. Svetec jel se glasiti na slovni-š k e m polju, in znamenito, da so Novice I. 1861 priobčile prvi njegov umotvor iz Slovenije 1. 1848: Radovednost kaznovana. Božična povest. Podgorski. —-V Novicah 1. 1862 pa se prično njegovi „Slovniški po-menki" (O naglasnicah in breznaglasnicah cf. Glasnik M. Cigale str. 74 — 92). „Še nekaj o parlamentarnem jeziku, in nekoliko medu pa tudi pelina za naše domače ljudi gosposkega in kmečkega stanu" (str. 131), kjer piše: „Jaz bi tedaj pravilo za- stran našega parlamentarnega jezika postavil takole: Govori sploh, kakor pišemo; samo soglasnica I, kadar stoji pred drugo soglasnico, ali pred polglasnico <■ v končnicah na /v-, en, '■/;, ali na koncu besede, izrekuje se tudi kakor r; vendar se mora v vseh teh primerljejih glasnica ali polglasnica pred 1 stoječa popolnoma in jasno izgovoriti". Temu nasprot pa je Cegnar svetoval: „Vsaka čerka naj se vselej izreka tako, kakor se piše, tedaj tudi čerka /" (Jezič. XXIX str. 62). Podgorski kaže ondi pelin t. j. grdo navado, govoriti pol po nemški in pol po slovenski; kakošna zmota je misliti, da je znanje kakega tujega jezika že samo po sebi učenost in modrost . . Jezik je le sredstvo, le posoda človeškega znanja. Al kaj pomaga posoda, ako je prazna? . . Primimo se resnobno svojega jezika, ter ga postavimo tudi v društvenem, v vsakdanjem življenji na mesto, ki mu po naravi gre itd. (str. 132). — „Še nekaj o fonetičnih zakonih našega jezika" (str. 392 cf. J. Pajk str. 326). - „O členkih". Jako važni v človeškem jeziku so členki ali p a r t i k u 1 e. Komaj zineš, že potrebuješ teh besedic. Ne izrečeš skoraj ne dveh besed brez njih. Zatoraj so pa členki tudi v vsakem jeziku neizrečeno oglajeni, iz-brušeni in večkrat tako majhni, da jih človek komaj spazi. Al kakor so neznatne viditi te besedice, to vendar še le one stikajo besede in stavke v lepo, razvidno, soglasno celoto. Ce jih ne obračamo prav, ali če nam jih pomanjkuje, postaja jezik okoren in temen. Tudi mi Slovenci še nismo popolnoma v čistem s členki .. Da se tedaj pozornost mislečih naših filologov obrne tudi v to stran naše slovnice, in da se tudi tukaj uredi, kar bi še trebalo, namenil sem spregovoriti nekoliko o najna-vadnejših in najpotrebnejših členkih našega jezika, namreč o besedicah: i, a, no, ko in kur (str. 407—435). L. 1863 je v Novicah spisal Podgorski razpravo „O slovenskem naglasku ali akcentu", kjer pravi na pr.: „Lani je, o pretresovanji parlamentarnega jezika našega, bilo izrečeno upanje, da se najde tudi nekdo, ki nam pomore premagati težave, ktere ustanovi parlamentarnega jezika različno naglaševanje napravlja. Od tiste dobe sem bil jel marljiveje premišljevati o naglasku našega narečja, poslušal sem paz-ljiveje narod raznih krajev, prebiral sem iznovega južnoslavenske pisatelje, primerjal jih z govorico našega naroda, in naglaševanjem naših slovničarjev itd. . . Ne morem se tedaj zdržati, da ne bi očitno razglasil zvedeb in skušinj svojih zastran naglaska . : 1. Kaj je naglasek (akcent)? Kolikovrsten je v slovenskem jeziku in kako se zaznamenuje? — II. Kako se naglasek premice, in kaj je ritem (rhvthmus) ? — III. V kakem razmerji stojimo Slovenci zastran naglaska z našimi brati na jugu, to je, s Hrvati in Srbi? — IV. Kteri slog se v slovenščini po navadi naglašuje (str. 51—-123)? — „Se nekaj o besedicah an in ni" (str. 401). — V Novicah 1. 1864: „Nadalje o besedicah anti, an, ni, niti", češ, ker smo se začeli od teh besedic pogovarjati, ne smemo jenjati dokler se popolnoma ne porazumemo .. Zato sem prav hvaležen gosp. C i g a 1 e t u, ki mi je v zadnjem listu lanskih Novic (str. 417) z izvrstnim svojim peresom pomogel bistriti stvar, ki res ni malenkost, temveč živa potreba za lepoto, spretnost in pravilnost našega jezika in za knjižno slogo slovansko . . . Oe ima še kdo kaj dodati ali popraviti, naj blagovoli, da tudi to stvar po prijateljski in složno z dobrim vspehom doženemo (str. 27—36 cf. Cigale str. 59— 66). Podgorski. — Kakor daje J a n e ž i č v „Slovnici" svoji Svetcu (Podgorskemu) srčno zahvalo za marsiktero prijazno opombo ali popravo, tako je ponatisnil tudi nektere umotvore njegove v svojih „Cvetnikih" slovenski mladini za vzor in posnemanje. S pesniške livade in s polja s 1 ov-niškega je Podgorski prestopil naposled na politiško borišče, na katerem vstraja še doslej. Že 1. 1862 so ga jele Novice priporočati za deželnega poslanca v Trebnjem, češ, Mokronovcem ga ni treba, ker ga sami dobro poznajo, pač pa rečemo mi drugim, ki ga ne poznajo, da g. Luka Svetec je mož modre glave, pošten kakor zlato skozi in skozi, — nikodar prenapet je pa nepremakljiv v tem, kar je za pravo spoznal; od prve svoje zavede do današnjega dne je zvesto stal za narod svoj, kterega težave dobro pozna in njegove pravice vselej odkritosrčno zagovarja s tisto mirno in lepo besedo, ktera je njemu dana kakor malokteremu, — z eno besedo: vse izvrstne lastnosti ima za poslanca. Da je Avstrijan z dušo in telesom, vsigdar z besedo in djanjem kaže. Novice ga tedaj živo priporočajo vsem vo-livcom ter so si sveste, da mnogi prijatli naši, ki g. Svetca poznajo, bojo mu vso to hvalo potrdili in volitev njegovo v svojem okrožji pospešili, ker dobro vejo, da treba nam je v deželnem zboru takih mož. Ker g. Svetca ni strah, sedaj ko vživamo ustavno življenje, očitno pred svetom se spovedati svojih misli, da vsak iz njegovih ust zve, kaj srce njegovo čuti, nam je poslal svoj program, ki se tako-le glasi: Moj program. „Kranjc, tvoja zemlja je zdrava — za pridne nje lega najprava — za uk si prebrisane glave — pa čedne in trdne postave" — tako je pel pred stoletjem naš neti mrl i Vodnik. Kdor se je ozrl le koliko ]>(> naši kranjski deželi, lahko se je prepričal resnice teli peVcovih besed . . . — To so v kratkem načela mojega političnega mišljenja, ktere bom branil vselej in povsod z možko besedo, srčno in stanovitno". L. Svetec (str. 338—9). Takrat Svetec sicer ni bil izvoljen za poslanca, pač pa 1. 1864 za deželnega in 1. 1867 za državnega (do 1. 1872), in takrat jel je spisovati tudi politi-škega značaja reči na pr.: Kako uravnamo naše nove občine ali soseske (Novic. 1. 1863 str. 5—11)? Historično pravo in narodna ideja (Novic. 1866 str. 323-328). Spisal L. S. — Zgodovinski spominki, iz Triglava prevedel L. S. itd. — Krepko se je oglašal v zborih, dasi je imel neprijetno stanje v tisti zločesti dobi in borbe celo z domačini, zlasti v državnem zboru, kar poleg drugih časnikov pripovedujejo, tudi Novice na pr.: Govor v deželnem zboru kranjskem o adresi (okt. in febr. patent. 1. 1865 str. 418). O adresi v državnem zboru (1. 1867 str. 204—213). Odprto pismo Novicam iz drž. zbora (str. 362—364). Nove državne razmere. V zagovor slovenskih narodnih zastopnikov (1. 1868 str. 27-51). Kako človek lahko okrajne sodnije svetovalec postane (str. 22). Se nekaj zastran g. 19. osnovnih državljanskih pravic (str. 112). Nekoliko vpra-i šanj Primorcu (str. 128 cf. Jezic. XXIX ! str. 63 Fr. Cegnar). V zboru kranjskem poročevalec o volitvah (str. 324). Zarad šolskega nadzorstva (Dežmanu —■ o duhovščini — str. 407). O vpeljanji slovenskega jezika v šolah in uradnijah (Novic. 1869 str. 11—37). O adresini razpravi v državnem zboru (1. 1870 str. 44—46) itd. itd. Koliko se je boril L. Svetec še sicer na politiškem polju in kako se vojskuje še sedaj, o tem naj povedo druge listine. Jaz sem se namenil tukaj opisati ga le bolj v dobi, kadar je z drugimi n a d e-polnirni vrstniki (Jeriša, Cegnar, Oli-ban itd.) zaslovel v našem mladem slovstvu na pr. z uličnimi pesmicami, po iz-i virni povesti Vladimir in Košara, po vspešni borbi za nove oblike in zoper pisavo Zorino, po čvrstih razpravah slov-niških itd. Omenim naj tu samo še, da je j koj v I. občnem zboru Matice Slovenske 1. 1865 izvoljen bil za odbornika, v družbi s s. Cirila in Metoda za podpredsednika, in da je 1. 1881 o smrti narodnega voditelja, očeta dr. J. Blei-\veisa, občno mnenje imenovalo ga nasledil i k a zlasti, ko bi stanovitno bival v Ljubljani. Govoril mu je takrat v slovo na grobu Luka Svetec ter kazal na pr.: „Utrnila se je nenavadna, svitla zvezda, ki je tako lepo, tako dobrotno svetila slo- venskemu narodu skoraj celega pol stoletja . . Dr. Janeza Blehveisa-Trsteniškega, katerega je narod naš tako visoko spoštoval , tako srčno ljubil, katerega smo s tolikim zaupanjem in s tolikim ponosom klicali svojega očeta — njega ni več! . . Tvoja delavnost, dragi Janez, bila je vsestranska . . Mi ti obetamo vedno tvoj zgled posnemati. Kedar bi hotela hidra razprtije dvigati med nami svojo glavo, naj tvoj zgled potolaži nasprotne strasti.. . Tvoj duh naj veje nad nami, kakor angelj božji; naj nas navdaja z gorečnostjo in pogumom za narod in delo, za slogo in edinost, da se bomo tudi za naprej trdno držali tvojega starega gesla: Vse za vero, za dom in za cesarja (Novic. 1881 str. 396)!" Književnost. Metodika zemljepisnega pouka, spisal Fr. Orožen, profesor na c. kr. učiteljišči v Ljubljani, s 13 slikami, cena :>0 kr. Kmalu po zemljepisu za meščanske šole je izšla tu omenjena «metodika» kot ponatis iz XXXI. in XXXII. letnika «Učiteljskega Tovariša», torej tudi v obliki tega lista. To delce je prva metodična knjiga zemljepisne znanosti med Slovenci. Ona napotuje učitelje, kako naj učencem tolmačijo zemljepisne pojme, kako naj začnejo z zemljepisnim poukom v šolski sobi in kako naj jih uče zemljepisja na planem, pod milim nebom. Posebno hvalevredno je. da g. pisatelj polaga toliko važnost na zemljevid, ker ta je verna slika površju naše zemlje in brez zemljevida si ne more nihče predstavljati niti zunanje oblike in podobe kake Zemljine, niti njene navpične izobrazbe. Zato je zemljevid v ljudski šoli neprecenljive koristi in nain se zdi v vsi Orožnovi metodiki najvažnejše poglavje ono o «čitanji zemljevidov», ki zares podaja vsakemu vsa potrebna pojasnila, da se lahko spozna ali zaveda (orijentira) na sleharni karti. G. pisatelj je razdelil svojo metodiko na sledeče oddelke: o zemljevidih, o važnosti zemljepisnega pouka, metodična načela pri zemljepisnem pouku, analitična in sintetična metoda, početni zemljepisni pouk v šolski sobi, obzor, zavedanje po straneh sveta, zemljepisni pouk pod milim nebom, kakov namen ima risanje pri zemljepisnem pouku, kako nam je risati pri poučevanji, zemljevidi v ljudskih šolah, pridvižni zemljevidi, čitanje zemljevidov, metodične opazke o pouku zvezdoznanskega zemljepisa, učila za zvezdoznanski zemljepis, najnavadnejši pojavi iz zvezdoznanskega zemljepisa: 1) navidezno gibanje solnca in lune; 2) ikn in noč; 3) letni časi; 4) lunine pre-membe; 5) mrknenje solnca in lune; 0) razlika v času med posameznimi kraji in 7) dnevni in letni časi pri naših vstričnikih, protidomcih in protinožcih. Knjigi so pridejani «zemljevidni obriski petero zemljin», kakoršni se nahajajo tudi v zemljepisu za meščanske šole. Pridejane slike prav dobro pojasnujejo način risanja zemljevidov in podajejo učitelju lepo navodilo, kako naj sam riše na deski pred učenci. Pogrešamo pa sliko o gibanji zemlje okoli solnca, ali o različnih položajih zemlje nasproti solncu (o postanku letnih časov), in pa sliko o gibanji meseca okoli zemlje in kako je v raznih položajih nasproti solncu različno razsvetljen (o mesečnih menah ali fazah). Saj «metodika» ni namenjena le tistim učiteljem, ki poučujejo zemljepis na tri- in štirirazrednicah, nego tudi onim, ki poučujejo v viših razredih, na meščanskih šolah in celo srednjošolskim profesorjem. Ce se je že vse drugo pojasnilo se slikami, naj bi se bilo pri-dejalo še ti dve podobi, ki bi izvestno le povzdigali vrednost knjige. Jezik v «metodiki» je prav gladek in lahkoumeven. Tehnični izrazi so sprejeti z malimi izjemami (n. pr. pravilnejši «polutnik» mesto nejasnega «ravnika») popolnoma iz Jesenkovih zemljepisnih knjig. Tu in tam se nahaja še kak okoren izraz (n. pr. solnčni «obrat»), ali s časoma bodemo tudi v tem oziru napredovali in ustanovili si čisto natančno, značilno terminologijo. Neprimeren se mi zdi izraz «pridvižni zemljevid» za Reliefkarte, mesto «vzbočeni zemljevid. «Pridvižno» je to, kar se da pridvigniti, a ne kar je že vzdigneno, vzbočeno. Tudi mesto izraza «otem-njava» za «Schummerung» vtegnil bi bolje služiti termin «osenjevanje». Kadunja prav za prav ni «Karstloch«, nego bolj žlebu podobna kotlina. Za «Karstloch» moramo rabiti izraze «ponikve, rupe, lijce» itd. Za «Schuttkegel» je bolje sipec, nego kopa, ki pomeni nemški «die Kuppe». V poprejšnjih časih se je silno zanemarjal zemljepisni pouk v ljudskih in srednjih šolah, zato se bode našlo mnogo učiteljev, ki nemajo pravega pojma o zemljepisni metodiki. Taki učitelji naj nikari ne zamude urno seči po Orožnovi metodiki in naj z njeno pomočjo koj popolnijo pomanjkljivo svoje znanje in | naj se priuče učencem zemljepis tako tolmačiti, kakor nasvetuje in na potuje tu ocenjena knjiga. S tem bodo dandenašnji med najvažnejše in najzanimivejše zna-sebi in učencem mnogo truda prihranili in dosegli nosti, kajti on veže vse ostale prirodne znanosti prav lepe uspehe pri poučevanji zemljepisa, ki spada jedno z drugo. S. H. Lis Izpod Leskovega grma. O naši vasi, o Leskovem grmu, culi ste, gospod urednik, pač bore malo še. Znabiti pa so Vam znani sosedni kraji: Sladka voda, Leskova dolina, Travni vrh, Pekel? — Ne? — I, čudo pač ni! Se ve, naše zemljepisne knjige so tako pomanjkljive še, a mi smo tu sredi gozda pod belim Snežnikom, da se človeku dozdeva, kakor bi nas narava nalašč hotela izločiti od ostalega sveta. Posledica temu pa je v istini ta, da se svet za našo deželico presneto malo briga. Kakor bi mi ne bili vredni biti udje tiste človeške družbe! Vender pa — navzlic temu preziranju — ne vračujemo hudo s hudim. S toliko živahnejšim zanimanjem sledimo temu, kar se godi «tam zunaj». Časopise dobivamo sicer z večine „na posodo" od svojih znancev iz Sladke vode in Pekla, pa jih, ne glede na to, beremo z istim — če ne večjim — veseljem, kakor pravi pravcati naročniki. V zadnjem času zanimajo nas — in posebe še mene — vzlasti poročila iz deželnega zbora kranjskega. Ni sicer moja ni mojih soobčanov navada razglašati med svet mnenja svoja. A, ker mi moj bivši sosed Jaka le ne da miru, sklenil sem, gospod urednik, od časa do časa poročati Vam kaj malega izpod našega Leskovega grma. Se ve, zavežem se ne! Naše nadležne prošnje glede izboljšanja plač so nam tedaj srečno — odbili. Da odkrito izjavim: izne-nadilo me to ni posebno. Kavnodušnosti priučiti se mora sleharn učitelj itak za Časa, sicer mu v življenji britkih iznenadenj nedostaje! Debata o proračunu norrnalno-šolskega zaklada pa mi daje priliko baviti se nekoliko z opazkami nekaterih gg. poslancev. Pred vsem pa mi je konštatirati, da pripoznava velika večina gg. deželnih poslancev nas učitelje kot važen faktor v boji za narodni naš obstanek. Poslanec g. Kersnik je poudarjal, da sta vzlasti dva glavna uzroka, ki pouzročujeta, da uspehi ljud-skošolskega pouka ne zadostujejo, namreč: pomanjkljivost šolskega nadzorstva in pa odvisnost od okrajnega glavarja, koje nasledek je često brezpogojna služnost učiteljeva i. t. d. Nam pa so znani bolj tehtni vzroki, da se v mnogih slučajih ne doseže in ne more doseči učni smoter. Ti so: neredno šolsko obiskovanje, epidemične bolezni in čezpostavno število otrok, koje mora po jeden sam učitelj poučevati. Statistika podaje nam tacih slučajev premnogo. Učitelj. ki mora v poldne vnem pouku poučevali do ■2 za učiteljice. Po učnem jeziku je bilo v Predlitavskeni nemških učiteljišč 40 (24 moških, Iti ženskih), čeških 12 (9 moških, 3 ženska), polskih G (3 moška in 3 ženska), laški 2 (I moško, 1 žensko) in glede učnega jezika mešanih 8 (5 moških, 3 ženska). Ta učiteljišča je obiskovalo 5276 kandidatov in 3032 kandidatinj. Ogerska učiteljišča je obiskovalo 2438 kandidatov in 1067 kandidatinj. Za vzdrževanje učiteljišč je izdala v 1. 1890. avstrijska vlada 1,712.512 gld., ogerska vlada pa v 1. 1886. 901.554 gld. — Na Avstrijskem pride povprečno jedno učiteljišče na 340.505, na Ogerskem pa na 247.656 prebivalcev. Zahvala. Slavna kmetska posojilnica Ljubljanske okolice je, kakor že nekatera prejšnja leta, zopet letos podarila za uboge učence in učenke tukajšnje šole 10 gld. Za ta lepi dar se v imeni obdarovane mladine in nje roditeljev izreka od krajnega šolskega sveta in šolskega vodileljstva slavnemu odboru navedene posojilnice tem potem najprisrčnejšo zahvalo. Krnjni šolski svet in vodstvo trirazredne ljudske šole v Šinariji, dne 14. sušca 1892. Jat i. Borštnik, preds. kr. š. sveta in voditelj. Zalivala. Blagodelno društvo «Narodna šola» je blagoizvolilo poslati za tukajšnjo šolo lep računski stroj, kakor tudi za ubožno šolsko mladino več raznovrstnega šolskega blaga proti majhnemu znesku. Za ta velikodušni dar izreka podpisani najtoplejšo zahvalo. Vodstvo trirazredne ljudske šole v Š mar i ji dne 14. sušca 1892. Jan. Ev. Borštnik, vodja. Zahvala. Da sta poslali ljudski šoli v Dolenjem in Gorenjem Logatci ustanovnici društva Narodna šola, vplačala je slavna posojilnica v Logatci za njih ustanovnino po 20 gld. Za ta velikodušni dar se najtopleje zahvalujeta Vodstvi ljudskih šol v Dolenjem in Gorenjem Logatci. Zahvala. Slavno društvo «Narodna šola» je blagovolilo tukajšnji šoli za mali znesek 5 gld. priposlati mnogo raznega šolskega blaga. Podpisano vodstvo se za ta blagodušni dar v imeni šolske mladine prisrčno zahvaljuje. Šolsko vodstvo v Cerknici 15. sušca 1892. Karol Dermelj, nadučitelj-vodja. Uradni razpisi učiteljskih služeb. _ Št 142 m. š. sv. Na mestni nemški štirirazredni deški ljudski šoli v Ljubljani je popolniti četrto učiteljsko mesto s pripadninami III. plačilne vrste in stanarino letnih 80 gld. Pravilno opremljene prošnje za to službinsko mesto je predpisanim potem vlagati pri podpisanem mestnem šolskem svetu do 23. vel. travna 1892 1. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 20. tnal. travna 1892. Listnica uredništva. G, Postojinski: Danes ni bilo mogoče. — G. I. Z. v V. P.: Spis nam ugaja in ga priobčimo v kratkem. — G. J. R. v L.: Z didaktiko pričnemo v prihodnji številki in se bode tiskala, kakor je nasve- toval g. Novak. — Mnogim gg. sotrudnikom: Vse pride na vrsto. V zadnjih številkah nam je Komenski in deželni zbor vzel mnogo prostora, torej ni bilo mogoče; prosimo potrpljenja. — G. J. A. v Šm.: Dopis priobčimo prihodnjič. «Učiteljski Tovariš» izhaja na celi poli velike osinerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta. Spisi naj se blagoizvolijo pošiljali uredništvu v Ljubljano, Poljske ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o. Lastnik: Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. — Tisek J{. Miličeve tiskarne v Ljubljani.