l ist izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno K 6'— polletno „ 3'20 Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Hotel „TIVOLI“. posamezne številke po ... . „—'30 Telefon štev. 105. Cene inseratom: '/is strani pri enkratni objavi K 1"50, pri večkratnih ~ - objavah popust. Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug. Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne Leto I. V Ljubljani, dne 1. aprila 1911. Štev. 5. Izven kartela. i. Že v prvi številki smo se dotaknili perečega in za gostilničarstvo velevažnega vprašanja, namreč pivovarniškega kartela. Obljubili smo pri tej priliki, baviti se obširneje s to zadevo, kadar zamoremo podati zadostna pojasnila. Danes tej naši obljubi zadostimo, kajti beležimo lahko, da so pivovarne: Delniška v Laškem, M e n g i š k a in Vrh-11 iška s 1. fe bruvarjem podale zvezi avstrijskih pivovaren svojo o d p o v e-d , d o č i m pivovar-n e „Gostilni a r s k a zadružna“ v Lescah in „Škof j a loka“ sploh 11 * s o bile v kartelu. Poziv „Deželne zveze gostilničarskih za-drug na Kranjskem“ je imel torej uspeh in zato je sedaj naša dolžnost, da to pereče vprašanje pojasnimo. Ležeče nam je namreč na tern, da so naši cenjeni čitatelji tudi glede tega vprašanja dobro poučeni, ker nadejamo Se> da potem vedo, kaj je njih sveta s t a -novska dolžnost. V zadnjih letih se je ravno v gostilničarskih krogih izraz „kartel“ pogostoma rabil in Me kartel pivovaren je večkrat klical gostil-ničarje na važna posvetovanja, ki pa žalibog radi premalega zanimanja večine naših gostil- ničarjev niso imela onega uspeha, ki se je prvotno splošno pričakoval. Zdi se nam, da je bilo temu mnogo krivo tudi to, ker marsikateri naših tovarišev ni vedel, kaj je kartel in kaj se s karteli namerava. Da se torej v bodoče zavarujemo proti neuspehom ravno iz tega razloga in da ne nastanejo kaka nadaljna nesporazumljenja, hočemo najprej odgovoriti na vprašanje: Kaj je kartel? Kartel, za kar je onim, ki so že bivali v v Ameriki, izraz trust bolj znan, je združitev velikega kapitala, vporabljenega za proizvajanje ali dobavo gotovega izdelka v ta namen, „da se varujejo koristi proizvajalcev“. To pa se po naše pravi: Kartel je združitev proizvajalcev na škodo odjemalcev. Združenje pivovarn v kartel je torej vedno in povsod na škodo gostilničarjev. To so uvidevali naši stanovski tovariši vedno in povsod in vedno skušali onemogočiti smotre, katere zasledujejo kartelirani proizvajalci. Marsikdo sedaj vpraša: Kaj pa zasledujejo karteli? Odgovor na to vprašanje je zopet prav lahek. S karteli se namreč ne zasleduje nič drugega, kakor kar smo že zgoraj povedali: Varovati koristi proizvajalcev, kar pomenja z drugimi besedami povedano, ravno toliko kakor: Za pri gotovih izdelkih porabljeno glavnico doseči kolikor mogoče visoko obrestovanje, odnosno iz podjetja samega velikanski dobiček. Pota do tega cilja so seveda različna in v mnogih slučajih pridejo kartelirani proizvajalci še-le čez več let s pravo barvo na dan. Vedno in povsod pa je pri kartelih končni cilj isti, namreč okoristiti se, obogateti na škodo odjemalcev in malih obrtnikov, četudi večkrat celo na nedopusten, protipostaven in protizakonit način. Nekateri karteli postopajo pri tem prav premeteno, namen svojega postopanja zelo prikrivajo ali se celo delajo nasproti javnosti splcšnokoristne, drugi pa zopet iz vsega početka brez ovinkov vsaj treznomislečim ljudem dado vedeti, kaj pravzaprav nameravajo. Zadnjo pot je ubral tudi kartel pivovarn v alpskih deželah, katerega so poklicale v življenje nemške pivovarne. Ta pivovarniški kartel se je ustanovil z namenom, da v s t v a r i v naših deželah monopolno ozemlje z a s v o j e izdelke, to je za izdelke onih pivovarn, ki so prvotno misel kartela sprožile. In te pivovarne so bile nemške štajerske pivovarne. Ta svoj namen pa so nameravale doseči s tem, da so hotele 1. pokupiti kolikor mogoče malih pivovarn v tem ozemlju in tako odpraviti konkurente, LISTEK. J\lauk o serviranju. tS sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.) (Dalje) V delavnih urah se mora obračati vsa pozornost na goste; zaradi tega ni dovoljeno, da bi natakarji ali natakarice stali skupaj in šepetali, pri tem pa prezrli, ako hoče kak gost kaj zabavati. Glede poslovanja naj se govori kolikor mogoče tiho. Q°voriti v navzočnosti gostov o čem drugim sploh ni dovoljeno. ^spodobno je, ako se glasno kliče komu ali za kom naročila ali J 1 sporočila, ki zadevajo poslovanje. S strani natakarjev mora vladati v jedilnici največji mir, opravila z jedilnim orodjem in Posodo sc morajo vsaj v jedilnici kolikor mogoče brez ropota ,ZVršiti, ako že ni mogoče, da se to delo izvrši popolnoma izven jedilnice. Začasno brezposelni natakarji in natakarice naj ne stoje Predaleč od odkazanih jim miz, ne smejo pa pri tem obračati Pozornosti na razgovore gostov. Da bi se. stalo poleg mize, pri ateri sede gostje ali da bi se celo prisluškovalo, ni dovoljeno, elika nepremišljenost in breztaktnost je, ako se natakar ali na-akarica vmešavata nepozvana v razgovore gostov. V kolikor se to more zgoditi, se mora prepustiti gostom Vedno prednost, posebno pa, kadar hočejo iti skozi vrata. Ako je pa v posameznih slučajih vendarle potrebno, da gresta natakar ali natakarica naprej, n. pr. da kažeta gostu pot, se mora poprej nekoliko oprostiti, odnosno prositi dovoljenja, da sme iti naprej. Ako se mora vstopiti v sobo, ki ne spada k takozvanim javnim restavracijskim prostorom (soba za tujce, chambre parti-culiere separee), se mora najprej nalahno potrkati in čakati, dokler se ne zakliče „Notri 1“ („Naprej!“, „Prosto!“); po potrebi naj se vdrugič potrka. Ako je treba vrata odpreti, se mora pritisniti pošteno na kljuko. Mnogo ljudi je-preveč komodnih, da bi pošteno prijeli za kljuko in odpirajo vrata z velikim hruščem. To se ravno tako ne spodobi, kakor tudi ne loputanje z vrati (pogostoma še z nogo). Pri vstopu v sobo se mora obdržati kljuka toliko časa v roki, dokler niso vrata nalahno zaprta, izvzemši, ako nam avtomatični zapiralci prihranijo to delo. Ako mora hoditi uslužbenec radi postrežbe večkrat v zaključeno sobo, sme opustiti vsakokratno trkanje le z izrecnim dovoljenjem gosta. Ako da gost natakarju ali natakarici napitnino, se morata le-ta na dostojen način zahvaliti. Ako ne dobita napitka, je skrajno neumestno, plaziti se okoli mize in z vsakojakimi obrazi in kretanjem obračati gostovo pozornost na se. Natakar in natakarica sta lahko v bližini gosta, kadar je ta svoj račun poravnal, vendar se pa to ne sme zgoditi na vsiljiv in pozornost vzbujajoč način. Napitek je prostovoljen dar, h kateremu ni nihče prisiljen, tudi navidezno ne. Ako se pripeti, da gosti, ki so zelo razburjeni, ali ki niso več trezni, natakarja ali natakarico nadlegujejo aii žalijo, je go- o o C/5 H O < -t c/x o< & -t C/5 < C/5 Z p -t o o< ,p ?=r £ C/5< -t' 2. napraviti v posameznih deželah iz gotovih pivovarn za se — oporna središča; 3. prisiliti večje obstoječe pivovarne, katerih niso mogli takoj pokupiti, da vstopijo v kartel, vendar jim pa obenem onemogočiti razvoj in napredek; 4. preprečiti konkurenco s strani pivovarn izven alpskih dežel. 5. Ako bi se jim vse to posrečilo, potem so neomejeni gospodarji našega ozemlja, potem lahko zvišajo in zvišujejo poljubno cene svojim izdelkom. 6. Da pa je dobiček tem večji, je ob enem treba tudi znižati z razpečavanjem izdelkov združene troške in izdatke. 7. Ako se jim vse to deloma ali popolnoma posreči, potem je ogromni dobiček gotov. 8. Končno so pa pri vsem tem računali tudi z nezavednostjo in brezbrižnostjo gostil-ničarstva, katerega so s tem hoteli vsužniti za svojo paro. (Dalje). Občni zbor zadruge v Zagorju ob Savi. (Dalje in konec.) Na poziv načelnika poroča gosp. Tomo Koprivc kot pregledovalec računov v svojem in v imenu g. Ašiča, da sta pregledala in primerjala s prilogami račune, jih našla popolnoma v redu in da predlagata radi tega abso-1 uto rij. Troški so razmeroma nizki, ker načelnik ni dobil niti za gotove izdatke, ki so mu narasli z ustanovitvijo, vsega povrnjenega, vendar pa bodo tekoče leto troški veliko manjši. Priporočati pa bi bilo, da naj se na prihodnjem občnem zboru pravila spremene, namreč v toliko, da se zviša pristopnina za nanovo pridobljene koncesije in za najemnike, ker potem bomo lahko brez vsakih nadaljnih doklad vzdrževali upravniške troške zadruge, zlasti še, če se vpošteva obrestovanje naložene glavnice. Na tem mestu moram povdarjati vzorno in požrtvovalno delo načelnika, za katero je žel pravzaprav le sovraštvo, in zato mu moram izreči zahvalo, ker se je tako potrudil za razvoj naše zadruge. S tem pa tudi končam svoje poročilo. To poročilo je soglasno sprejeto. Zato se preide k nadaljni točki dnevnega reda in se na predlog načelnika izvolijo v zvezni občni zbor dosedanji delegati. Pri raznoterostih se najprej razvije razgovor glede postopanja v slučajih kršitve gostilničarskih pravic po n e -koncesijoni ranih konkurentih. Priporoča se članom, naj vsak slučaj, podprt vsaj z dvema zanesljivima pričama, sporoče načelstvu zadruge, ki bo že storila potrebne korake. Sproži se nadalje vprašanje, ali bi h e bilo mogoče doseči, da bi se stekale kazni radi obrtnih prestopkov iz gostilničarskih krogov in njih konkurentov gostilničarjem samim v prid. Pojasnilo se glasi, da samo v slučaju, ako ima zadruga lastno bolniško blagajno. Zato se naproša »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, da naj vsestransko razmotri, ali ne bi kazalo ustanoviti deželno gostilničarsko bolniško blagajno, ki naj bi se skupno upravljala in poslovala za vse okraje, v katerih že obstoje ali bodo še obstajale gostilničarske zadruge. V nadaljni razpravi se omenja ,,Gostilničarski Vestnik“, ki ima ravno v okraju zagorske zadruge razmeroma največ naročnikov. Načelstvo naročitev najtopleje priporoča. Izvesti bi se morala ravno pri našem strokovnem glasilu parola: „Kdor je z nami, s tem smo tudi mi. Kdor nas ne podpira, tega tudi mi n e.“ Zato ne bodi vsak gostilničar samo naročnik lista, marveč naravnost od vseh svojih dobaviteljev zahtevaj, da mora inserirati v našem stanovskem glasilu, pri naročilih se pa edino-le oziraj na one tvrdke, katere oglašajo v „Gostilničarskem Vestniku“. T o parolo je treba izvesti na celi črti. Končno se razvije še živahna debata glede pivovarn. V smislu sklepa, storjenega na občnem zboru „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, je dolžnost vsakega zavednega gostilničarja, da podpira samo one pivovarne, ki niso v kartelu. Kartelirane pivovarne imajo namreč edino-le namen, storiti gostilničarje za svoje hlapce, ki jim morajo — hočeš nočeš — brezplačno pomagati k dobičku. Odpor proti kartelu je opravičen, ker kartel pivovarn pomenja samo napad na žep gostilničarja in celega naroda. Kartel je i s t o p o m e m b e n z zvišanjem cen, z ugonobitvijo domače industrije. Poučeni smo, da so naše domače slovenske pivovarne, ki so bile primorane pristopiti kartelu, že podale svojo odpoved in izstopile. Zato je stanovska dolžnosl vsakega pametnega in gospodarski razvoj poznavajočega gostilničarja, da toči pivo tistih pivovarn, ki mu lahko dajejo večje udobnosti, ki mu lahko zagotove, da za temi udobnostmi ne tiči nobena past. To pa morejo in smejo samo pivovarne, ki niso v kartelu. Po teh razpravah zaključi nato načelnik občni zbor z običajno zahvalo. Zagorski zadrugi želimo le nadaljnega tako nevstrašenega dela za razvoj in gospodarsko ukrepitcv svojih članov. Občni zbor ljubljanske gostilničarske zadruge. Kakor smo že poročali v zadnji številki, je bil sklican letošnji občni zbor ljubljanske gostilničarske zadruge v pondeljek 27. marca t. 1. Ne vemo, ali je letošnje leto med gostilničarskimi zadrugami že izbruhnila ta epidemija, da ne more biti noben občni zbor ob napovedani uri sklepčen, kajti tudi pri ljubljanski zadrugi se je ta žalostni pojav pokazal in namesto ob 2. se je začelo zborovati šele ob 3. Kazalo bi menda zopet vpeljati kazni za one lenobe, ki vedo kaj je gostilničarska zadruga samo takrat, kadar jih kje kaj žuli. Po teh splošnih opazkah preidemo k zborovanju samemu, katerega so se udeležili poleg skoraj polnoštevilnega odbora, pičlega števila ljubljanskih gostilničark in gostilničarjev vladni zastopnik g. komisar Semen in obrtni instruktor g. dr. B 1 o d i g. Zborovanje je otvoril načelnik g. Kenda, ki je pozdravil navzoče ter se zgražal nad pičlim obiskom. Sarkastično je v svojem govoru navajal, da morda ta brezbrižnost ljubljanskih gostilničarjev pomenja neomejeno zaupanje odboru. Omenja tudi velikanski napredek ljubljanske zadruge v zadnjem letu, kajti vse od nje upravljano premoženje se je zvišalo od 22 na 30 tisoč kron. Zato bo ljubljanska gostilničarska zadruga kmalu v prijetnem položaju, da bo v kratkem lahko znižala prispevke gostilničarjev v pomočniško bolniško blagajno. tovo koristno, da ostaneta mirna in pametna. Na vsak način pa morata vse opustiti, kar bi dalo povod takim ali sploh prepirljivim gostom za prepir. Bolje je, da zapustta na umesten način lokal in se izogneta mučnemu položaju, kakor da bi odgovarjala. Čim mlajši in neizkušenejši je nastavljenec, tem skromnejši mora biti njegov nastop. Ako najdeta natakar ali natakarica kak predmet, ga morata, ko sta to naznanila višjemu natakarju, takoj oddati v pisarni ali pri blagajni, da se napravijo posebni zaznamki v knjigi o najdenih stvareh, ako se sploh vodi taka knjiga. Najdnina ali napitnina za predmete m vrednosti, ki se najdejo v hotelskih ali restavracijskih prostorih ni predpisana postavno, vendar se daje pogosto. Ako se ve, kateri gost je izgubil najdeni predmet in če se ve za njegov naslov, se spodobi, da se ga čimprej obvesti o tem. Gostom, posebno onim, ki sede sami, naj se po možnosti predlože časopisi. Ako odloži čitatelj kak list, se mu mora doncsti nov časopis, ne da se bi to posebej zahtevalo, odnosno se naj vpraša, kateri časopis hoče čitati. Ilustrovane tednike, ki so ravnokar izšli, se lahko dajejo od gosta do gosta. Ni težko spoznati, kateri časopis kak gost rad čita; to naj si natakar in natakarica po možnosti zapomnita. Ako se hoče vzeti kak list z mize, pri kateri sedi kak gost, se mora vprašati za dovoljenje. Časopisi morajo biti na gotovem prostoru skupaj, ako jih gostje ne čitajo; ne smejo pa viseti raztreseni po mizah, stolih, stenskih kljukah in kljukah za obleko. Časopisi se morajo dati tako v okvir, da slede pravilno številke strani. Če to ni mogoče, se morajo strani tako uvrstiti, da gost lahko najde nadaljevanje od strani do strani. Dalje se mora časnike vložiti v časniški držaj tako, da se tiskani del lahko čita in da ni v držaj sam vtaknjen. Tudi morajo biti razrezani v lokalu nahajajoči se časopisi. Kadar vstane gost s svojega sedeža, da zapusti lokal, mu pomagata obleči suknjo najbližje stoječi natakar ali natakarica, navadno eden onih, ki mu je stregel, poda mu morebiti tudi klobuk, palico ali dežnik in stopi potem na stran, da mu napravi prostor. Ako stojita natakar ali natakarica v bližini vrat, jih odpreta gostu, da more ta izstopiti. Samoposebi umevno se morata pri tem priporočati. Mizo, ki postane prosta, morata navadno v bližini stoječi natakar ali natakarica pospraviti. (Dalje). b o C/5 H O < -t o< -t C/D pr < rt> c/d 2 V) -1 O o< ,P pr •s C/5< n* Na načelnikov poziv prečita nato tajnik g- Pintar zapisnik izrednega občnega zbora, ki se je vršil 22. julija 1910 v prvi vrsti radi provizorične izvolitve načelnika. Zapisnik se brez vsake debate odobri; zato se takoj preide k nadaljni točki dnevnega reda, namreč k letnemu poročilu za leto 1910, katero poda v imenu načelstva tajnik gospod Pintar. To poročilo podamo kolikor mogoče natančno in se glasi: Kakor je v obče glavni princip zadrug braniti se in varovati svoje člane pred uničujočo konkurenco, upirati se z vsemi razpoložljivimi zakonitimi sredstvi proti pomnožitvi gostilničarskih koncesij ali otvoritvi novih obratovanj ter bodriti svoje člane k skupnosti in edinosti postopanja v obrtnih zadevah, tako si je bilo načelstvo, t. j. odbor zadruge v svesti te naloge in zadače ter je tudi v pretečenem letu vršilo svoje ravnanje in delovanje v napominanem smislu. V splošnem interesu zadmžničarjev odbor osobito pri zapro-sitvah za nove koncesije je bil trd do skrajnosti in storil v danih razmerah vse korake do najvišjega mesta, istotako tudi, ako se je šlo za prenose koncesij v kraje, koder ni bilo za gostilne nikakih potreb, ali da so razne okoliščine zahtevale zmanjšanje števila gostilničarskih obratovanj v dotičnem kraju. V teh ozirih je odbor resnično vse storil, da bi se število gostilnic in koncesij ne pomnoževalo. V 21 tih odborovih sejah je bilo pretresovati o 55 prošnjah deloma za lastne koncesije, deloma v zakupdajo in prenose, ali pa za razširjenje koncesij na več pravic § 16. obrt. r. V vseh slučajih se je odbor držal stroge objektivnosti, imajoč vedno pred očmi, da je začasno v Ljubljani gostilnic več kakor dovolj. S poudarkom je odbor v vseh svojih izjavah navajal, naj slavna oblast dotlej, dokler je še 5, 6 do 7 koncesij neizvrševanih, ki so največkrat od vdov in sirot, nobene nove koncesije ne izda. Tudi glede ideje skupnosti in enotnega postopanja v prodajanju, osobito piva je odbor v mesecu maju izdal medsebojno dogovorjeni letak o enotni ceni, t. j. 24 v za steklenico, a žal se te dogovorjene cene neka-terniki ne morejo oprijeti. Ti so sovražniki svojega lastnega žepa ali pa jim je morda celo žal, da je bila odpravljena tlaka. Precej škodljiv črv gostilničarstva so branjevci. Ti segajo v področje koncesijoni-ranih gostilničarjev s tem, da dobivajo obrtne liste za prodajanje piva in vina in še žganja v zapečatenih steklenicah. Kršijo pa svoje pravice takoj prvi dan, ker začno takoj prodajati čez ulico, pa tudi v lokalu na drug način kakor imajo dovoljeno. Tak branjevec ne sme Prodajati piva v patentnih steklenicah, marveč zamašenih z zamaškom in še krito kapico, ravno tako ne sme vina sproti natakati v steklenice in mašiti; vsaka steklenica mora biti že natočena v zalogi ter pravilno zamašena 'n zapečatena. Vsako drugo ravnanje naj cenjeni člani naznanijo zadrugi brez ozira, kajti branjevec nima do vas ozira in vam dela škodo. Zakaj bi se vi potem nanj ozirali, ko sle opravičeni braniti se škode. Da k takemu ludi kupovat ne bodete hodili, je pač umevno. Proti tej vrsti konkurentom zadruga kaj rada nastopi, ker se stekajo kazni takih kršilcev zakona v zadružno bolniško blagajno. Torej le kar pridno in brezobzirno na dan z ovadbami proti nezdravi konkurenci. Tudi v pre-iečenem letu je zadruga vsak jej naznanjen slučaj ovadila obrtni oblasti in so znašale kazni okrog 160 K na korist blagajni. Energično tako postopanje je torej na dvakratno korist: odprava konkurence in dobiček bolniški blagajni. Gospodarsko je imelo načelstvo za glavni motiv pred seboj varčevanje z zadružnimi dohodki. Odbor ni hotel dovoliti, da bi se zadružne pisarne preselile tja doli za infante-rijsko vojašnico in sicer radi nepripravnosti kraja, glavno pa, ker se ni hotelo povedati, koliko bo veljala najemnina in se je bilo bati odiranja zadružnih institucij. Posledica temu odporu je bil odstop načelnika Tostega. Tudi pohajanje razstav, vinskih pokušenj in gostilničarskih shodov po nemških krajih hoče odbor začasno opustiti in s tem letno 400—700 K prihraniti. (Dalje). Gostilničarska zadruga v Železnikih in nje ustanovitev. 28. marca se je položil temeljni kamen za novo gostilničarsko zadrugo, katere delokrog je določen za prijazno Selško dolino, ki se razprostira ob bistri Selščici pod Ratikovcem. Vabljiva dolina je to, ogledati pa bi si jo moral vsak slovenski gostilničar že radi tega, ker bi našel po celej tej dolini tovariše, ki niso samo inteligentni in po napredku stremeči, marveč tudi solidarni in vsestransko izobraženi. Za škofjeloški okraj se ustanavlja že dalj časa gostilničarska zadruga in bo ta mesec tudi faktično ustanovljena. Kakor smo pa že povdarjali v našem listu, je radi prometnih zvez in velikanske oddaljenosti nekaterih krajev od Škofjeloke (do 30 km) na uspešno delovanje tako obsežne zadruge težko misliti in zato se je kot dobrodošla pozdravila misel, ustanoviti za občine Selca, Sorica in Železniki lastno gostilničarsko zadrugo s sedežem v Železnikih. Nekateri tovariši-gostilničarji v teh občinah so se te ideje z veliko vnemo oprijeli in zato se je mogel vršiti že pretečeni torek sestanek tamošnjih gostilničarjev glede ustanovitve te gostilničarske zadruge. K sestanku so se vabili vsi gostilničarji teh občin in vabilu se je tudi velika večina odzvala, ki je soglasno sklenila ustanovitev zadruge in tudi izvolila pripravljalni odbor, kateri naj vodi pripravljalna dela do ustanovnega občnega zbora. Ta najmlajša med gostilničarskimi zadrugami na Kranjskem bo sicer po številu najmanjša; po organizaciji, po navdušenju in zanimanju sodeč pa gotovo ena prvih. Želeli bi, da bi se bili vsi naši gostilničarji vdeležili tega sestanka, kajti potem bi videli, kaj se doseže, ako vlada zanimanje in navdušenje za organizacijo, videli bi, da lahko z velikim zaupanjem zremo v boljšo bodočnost gostilničarskega stanu. Da pa se vsi naši tovariši o tem stanovskem gibanju med tovariši v selški dolini lahko sami pouče, hočemo podati precej natančno sliko tega stanovskega sestanka. Sestanek je bil napovedan na 2. uro popoldne. Že pred tem časom so se začeli polniti prijazni prostori g. Gabrijela Thalerja, čigar izborna klet slovi tudi preko mej selške doline. Prišli so tovariši od blizu in daleč in tudi onih, ki kraljujejo visoko gori na pobočju Rakitovca in Donnerskogla, ni manjkalo. V navdušenju za dobro stvar se niso strašili tudi 4 urne hoje. Sestanek je otvoril tov. gosp. Dolenc iz Železnikov, ki je pozdravil navzoče ter na kratko začrtal namen sestanka. Gostilničarji selške doline so prišli do prepričanja, da je za nje najbolje, ako ustanove zadrugo s sedežem v Železnikih. To je za organizacijo bolje, ker je Škofjaloka preveč odročna. Naj se pre- ide takoj k dnevnemu redu. Predlaga za predsednika g. Bogataja iz Železnikov, ki je tudi soglasno izvoljen. Odzivajoč se pozivu g. Bogataja obrazloži nato predsednik „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ g. Kenda pomen stanovske, zlasti gostilničarske organizacije. S to tvarino se itak mislimo v našem listu še obširneje baviti, zato si njegova izvajanja prihranimo za drugič. Za njim je govoril na kratko naš urednik o strokovni izobrazbi v gostilničarskem stanu in njenih dobrih straneh. Ta izvajanja so sicer tudi občevažna za gostilničarstvo, vendar jih radi pomankanja prostora moramo istotako odložiti danes. Po teh izvajanjih se oglasi tov. g. Tavčar iz Selc, čigar govor se glasi v glavnem: (Dalje). Gostilniška kuhinja. Recept št. 10. Bisque n’ Ecrevisses Račja juha Krebs-Suppe. Količine: 10 dkg sirovega masla, 20 rakov za juhe (to so taki raki, ki so 11 cm dolgi), 25 dkg riža. Dodatki: 1 Čebulja, 1 rdeče korenje, 1 zelena, 1 korenina peteršilja, 4 kose šampinjonov, nekoliko soli, za noževo špico kumne, Vi 1 vina za kuhanje, 1 kozarec konjaka, 1 kozarec madejre. Pripravi se: V 10 dkg sirovega masla pusti zlatorumeno zarumeneti najprej na peresa zrezano korenje, katero osoli in popopraj ter zalij s pol litrom vina. Nato dodaj v ponev še kumno in 20 dobro izpranih živih rakov. Ponev dobro pokrij ter vse skupaj duši. Posebej še mehko skuhaj v vodi ali juhi 25 dkg riža. Dušene rake vzemi iz ponve, odloči od njih repe in škarje, ki jih pozneje vporabiš za vloge k juhi. Nosove in koše pa dobro izperi ter jih napolni nato z zmesjo, ki jo drugače vporabljaš za cmoke iz žemelj. Poleg tega se navadno napravi še par vložkov. Ostale trde dele rakov dobro stolči z zelenjavo in rižem vred v možnarju. Nato pretlači vse skozi sito, daj v ponev, zalij s 4 litri navadne juhe, pokuhaj, zadostno osoli, in kadar je pokuhano, zalij s konjakom in madejro. Servira se k tej juhi izločene škarje in repe, nadevane koše, vložke iz žemelj ter peresasto narezane šampinjone. (Dalje). Vprašalnica. V p r a š a n j e š t. 10. V nauku o serviranju navajate, da so včasih pri natakarjih predpisane bele kravate. Prosim, da mi pojasnite, kedaj. Odgovor: V splošnem so za natakarje predpisane bele kravate le pri banketih, bodisi da so ti zasebnega ali javnega značaja. Drugače pa nosi belo ovratnico le plačilni natakar, ker imajo ostali natakarji črne ovratnice. Bele kravate pa morajo nositi natakarji tudi vselej takrat, kadar gospodar to zahteva. To je v navadi zlasti v hotelih in kavarnah prve vrste in pa dnove, katerim se že na ta način hoče označiti na zunaj praznično lice. Da pa se v takih slučajih loči že po zunanjosti poslovodja od natakarjev, nosi ta ob takih prilikah poleg bele kravate (mašne) tudi bel telovnik, gospodar pa dolgo in široko belo ovratnico. V navado pa je prišel še drug način, namreč da nosijo pri takih prilikah natakarji smokinge ali frake, poslovodja pa temno dolgo salonsko suknjo in teman telovnik, dočim je med poslovodjem in gospodarjem ta razlika, da nosi gospodar svitel telovnik poleg dolge temne (črne) salonske suknje. Vprašanje št. 11. Pri večerji v neki restavraciji se mi je pripetilo, da mi je hotel odnesti natakar jed, četudi sem s prekrižanjem noža in vilic čez krožnik v smislu navedb nauka o serviranju označil, da hočem še dalje večerjati. Natakar pa je mojim navedbam nasproti utemeljil svojo namero s tem, da v tujini, zlasti na Angleškem pomenja prekrižanje krožnika z nožem in vilicami, da gost ne namerava dalje obedovati in da se prekinjenje obeda označi samo na ta način, ako se vilice in nož nasloni na vsako stran krožnika. Prosim torej, da mi pojasnite, kaj je pravilno in da se izognemo morebitnim zmešnjavam pri takem označevanju. Odgovor: Navedbe, ki smo jih podali v nauku o serviranju, so popolnoma pravilne in veljavne po vseh kulturnih državah, zlasti na Angleškem. Gost označi, ako se po teh pravilih ravna, da ne namerava nadaljevati obeda, samo na ta način, da položi vilice in nož, odnosno jedilno orodje sploh drugo poleg drugega (vzporedno) na krožnik. Edino to označevenje je po sedanjih gastronomičnih pravilih avizo za natakarja, naj odnese servis. Vsako drugo označevanje nima tega pomena. Ravno na Angleškem je strogo izvedeno pravilo, da prekrižanje krožnika z orodjem pomenja nadaljevanje obeda. Zato dotični natakar z utemeljevanjem ni imel prav. Iz celega posnamemo samo, da je pač nekaj slišal o nauku o serviranju zvoniti, da pa se je tega nauka le površno prilastil. Omeniti moramo namreč, da imajo nekateri gostje navado med prekinjenim obedom nasloniti jedilno orodje na krožnik in da to mora že vsak natakar po naravni legi spoznati za prekinjenje. Pripomnimo samo, da fini gostje vedno označujejo prekinjenje obeda samo spre-križanjem jedilnega orodja, velika večina pa, ki se za pravila dostojnosti ni menila, označuje prekinjenje pri obedu- s tem, da nasloni jedilno orodje na krožnik, ker to bolj prija komoditeti. Mi pri nauku o serviranju tega nismo omenjali, ker se nam je zdelo to označevanje kot samoposebi umljivo. Ponavljati pa moramo še enkrat, da je nauk o serviranju, kakor ga prinašamo mi, samo izvleček daljših razprav in da je torej zlasti pri njem treba paziti na vsako besedo, ker se drugače prav lahko zaide v površnost, ki pa se navadno zlasti v gostilniški obrti britko maščuje. Vprašanje št. 12. Pri priporočanju „Gostilničarskega Vestnika“ sem pri nekaterih tovariših dobil odgovor, da se jim dozdeva, da se list postavlja na preveč na mednarodno stališče. Meni se to sicer ne zdi, vendar pa prosim v tem oziru natančnega pojasnila, kako stališče zavzemate. Odgovor: Svoje stališče smo že v programu v I. številki označili. Naše glasilo je v prvi vrsti strokovno, stanovsko. Pred vsem nam je ležeče na napredku in na strokovni naobrazbi gostilničarskega stanu. Zato se moramo seveda v vprašanjih, ki so vsesplošnega značaja, naslanjati tudi na organizacije gostilničarstva po drugih deželah. Drugače pa je naš namen, naše gostilničarstvo na podlagi organizacije in strokovne naobrazbe privesti do bolj.šega gmotnega, narodnogospodarskega položaja. Ukrepiti hočemo torej naše gostilničarstvo. Naš gostilničar je član našega naroda. Ako hočemo doseči zboljšanje njegovega položa, hočemo s tem doseči zboljšanje velikega stanu med slovenskim narodom in s tem neposredno tudi slovenskega naroda samega. Kakor se drugod postavljajo gostilničarske organizacije na narodno stališče, tako se hočemo postavljati v gotovih vprašanjih, pri katerih se nam zdi to za naš stan koristno in potrebno, na strogo narodno stališče. Vsaj vendar zastopamo stališče, da bodi na slovenski zemlji, v slovenski gostilni slovenski gostilničar gospodar in gospod. To Vam menda zadošča. Razno. Ustanovni občni zbor gostilničarske zadruge za škofjeloški okraj. Kakor smo poučeni, se vrši ta mesec v Škofjiloki ustanovni občni zbor gostilničarske zadruge za škofjeloški sodni okraj- Občnemu zboru bo priso-stoval zadružni instruktor dr. Herman Blodi g iz Trsta in gotovo tudi delegati ,,Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“. Natančnejši vspored ustanovnega občnega zbora priobčimo v prihodnji številki, že danes pa vabimo vse gostilničarje škofjeloškega okraja, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleže ustanovnega shoda, ker je ta shod odločilne važnosti za razvoj gostilničarstva v njih okraju. Pričakujemo, da bodo gostilničarji s številnim posetorn javnosti nasproti pokazali, da se zavedajo važnosti tega shoda in stanovske organizacije. Opozarjamo vnovič na občne zbore pomočniškega zbora in pomočniške bolniške blagajne ljubljanske gostilničarske zadruge, ki se vršita v pondeljek dne 3. t. m. popoldne ob 2., oziroma ob 3. uri v zgornjih prostorih restavracije pri „Roži“ v Židovski ulici. Dnevni red smo objavili že zadnjič, danes samo ponovno poživljamo vse člane, naj se teh občnih zborov v kolikor mogoče velikem številu udeleže. Velika regata na Bledu. Iz ljubljanskih športnih krogov smo poučeni, da namerava prirediti „Ljubljanski športni klub“ letošnjo sezono na Bledu regato, to je tekmo z dirkalnimi čolni. Tako prireditev bi bilo tako iz športnih ozirov kakor tudi iz razlogov tujskega prometa samo pozdraviti in zato priporočamo zlasti prizadetim krogom na Bledu, da tej regati posvete vso pozornost. Tiskarski škrat. V zadnji številki smo poročali o ustanovitvi trnkarkega društva „Sava“. Škrat v tiskarni nam je izraz trnkarski izpremenii v trnkarski, kar s tem popravljamo. Pivovarniški kartel in slovenski dnevniki. Tovariš z dežele nam piše: Gostilničarji se borimo proti pivovarniškemu kartelu alpskih dežel že od njegovega postanka sem. Mnogo uspehov pri tej borbi do danes ne moremo pokazati. Krivdo na tem se navadno zvrača na nas gostilničarje same, češ da smo premalo zavedni, premalo narodni in podobno. Res je, mnogo je med nami tovarišev, ki se kažejo v marsikaterem oziru mlačne m tako tudi pri vprašanju pivovarniškega kartela. Največ krivde pripisujem pa v tem oziru naši slovenski jav- nosti, ki jo zastopa časopisje. Na eni strani se mi borimo za naš in naših domačih pivovarn obstoj, na drugi strani pa priporočajo naši dnevniki v svojem inseratnem delu ravno izdelke teh karteliranih pivovarn. Mislim, da bi v tem oziru morali biti že malo bolj izbirčni. Če se namreč posreči nemškim karteliranim pivovarnam ugonobiti in uničiti naše domače pivovarne, radi tega ne bomo prizadeti samo mi, marveč tudi razni naši denarni zavodi, bodisi da pripadajo tej ali oni politični struji, kakor tudi vsi oni negostilničarji, ki so svoj čas pokupili akcije domačih pivovarn. Ako hočemo doseči pravih uspehov, je treba, da naši listi ne sprejemajo vseh priporočil, marveč da so zlasti pri narodnogospodarskih vprašanjih nekoliko bolj previdni. Drugače se takoj vidi, kako daleč sega njih narodnost in naj nam gostilničarjem nikar ne predbacivajo, da smo samo trgovci in da se naša narodnost neha tam, kjer se prične žepno vprašanje. Da ne bo nikakega nesporazumljenja, omenjam samo, da je „Jutro“ v štv. 379 od 18. m. m. imelo med svojimi anoncami kar dve veliki, naravnost v oči bodeči anonci karteliranih nemških pivovarn „Goess“ in „Union“ in da se to anonsiranje večkrat ponavlja. Ako hočemo biti narodni, bodimo torej narodni na celi črti in ne samo v uredniškem delu listov in tu zopet samo gotov čas (Opomba uredništva: Strinjamo se popolnoma s temi navedbami in opozarjamo ob enem na naš sočasni članek „Izven kartela“.) Gostilničarstvo in politika. Iz krogov ljubljanskih gostilničarjev je došel našemu uredništvu dopis, katerega objavimo v celem obsegu, ker so naši predali gostilničarjem vedno odprti. Dopis slove: „V ljubljanski gostilničarski zadrugi je uslužben gosp. Tomc. Kakor sem zvedel, namerava g. Tomc kot pristaš socialno-demokratske stranke kandidirati pri prihodnjih ljubljanskih občinskih volitvah v občinski odbor. To svojo namero je sporočil tudi načelniku g. Kendi, in ga vprašal, če ima zadruga kaj proti tej kandidaturi. G. Kenda mu je menda odgovoril, da mu prepušča prosto roko. To pa po mojem in mojih tovarišev nazorih nikakor ne gre. Znano je namreč, da je ravno med ljubljanskimi gostilničarji, restavraterji in kavarnarji najmanj pristašev socialno-demokratične stranke in da se gostilničarji sami s svojimi kandidati udeležimo volilne borbe. Po mojem in mojih somišljenikov nazoru v tem slučaju g. Kenda ni storil prav, da ni uvaževal teh okolnosti in g. Tomcu kratkomalo kandidaturo dovolil. G- Kenda bi moral najmanj sklicati sejo načelstva, ne pa dajati v tako važni točki svojevoljno dovoljenja. Ali misli g. Kenda kot načelnik zadruge terorizirati nas gostilničarje? In ali je odbor zadruge zato tukaj, da ga načelnik prezira? Ali smo odbor morda zato volili, da spi in načelniku samo kima Oočinske volitve so važno vprašanje in pri njih imamo tudi gostilničarji odločevati, ker občinski odbor mnogokrat sklepa o za gostilničarje zelo važnih vprašanjih. Zato ta Kendov samolastni korak nam gostilničarjem prej lahko škoduje kot koristi.“ — Objavljamo dopis kakoršen nam je došel in se vzdržimo vsake opazke. Mislimo pa, da bi bilo umestno, ako nam poda gosp. Kenda pojasnila, kaj je na tej celi stvari. Vprašajte kogar hočete, vsak vam bo povedal, da je najboljša samo pristna Kolinska kavina primes. Edino ona da kavi prijeten vonj, izboren okus in lepo barvo — v tem je ne doseže nobena druga cikorija. Tembolj pa moramo Kolinsko kavino primes priporočati kot pristno domače blago, ker z njega nakupovanjem tudi podpirate domačo industrijo. O zaključku natakarskega tečaja v Sofiji, katerega je vodil — kakor smo že poročali gosp. Ivan Kenda iz Ljubljane, piše najuglednejši bolgarski dnevnik „Večerna pošta“ sledeče: „Banketu, katerega so ob zaključku tečaja priredili natakarji na čast gosp. Kendi, so med drugimi prisostovali gosp. Zlatarov, tajnik trgovske in industrijalne zbornice bolgarske, gosp. Harisanov, tajnik trgovskega društva, gosp. Georgitepej ev, odbornik trgovske zbornice in trgovskega društva, mnogo hotelirjev in gostilničarjev ter zastopniki časopisja. Vrsto napitnic je otvoril predsednik bolgarske natakarske zveze, kateri napije gosp. Kendi in trgovski zbornici, katera je priredila ta tečaj. Dr. Zlatarov napije udeležencem tečaja. Predsednik sofijskega natakarskega društva gosp. G r i n i d o 1 o v napije in se zahvaljuje gosp. M i n č e v u , predsedniku bolgarskega gostilničarskega društva. Gosp. Nikola D 1 n j a k o v prečita nato krasen referat, kaki naj bodo bodoči natakarji in gostilničarji. Gosp. Ivan P a 1 a z o v napije članom trgovske zbornice, gosp. M i n č e v mladim natakarjem, gosp. Nikola Štefanov že skoraj svobodni Makedoniji in gospodarjem, in gosp. M o s k o v i č natakarskemu društvu. Gosp. K e n d a se zahvali napitnicam ter napije bodočim modernim bolgarskim gostilničarjem, bolgarskemu narodu in udeležencem tečaja. Po vsaki napitnici je zasvirala godba različne slovanske himne. Gosp. Kendo so pri tem nosili na rokah okoli in je bil končno izvoljen za častnega člana bolgarskega natakarskega društva. H koncu banketa se je zaplesalo še narodno bolgarsko ,,horö“ ter so se nato ob pozni uri udeleženci banketa razšli. Gosp. Kendo so udeleženci tečaja pri njegovem odhodu iz Sofije polnoštevilno spremljali na kolodvor, poslavljat pa so se prišli od njega tudi mnogoštevilni njegovi ožji prijatelji iz hotelirskih in gostilničarskih krogov. Slovo je bilo presrčno. Ko se je vlak začel pomikati, se je začul iz stoterih grl gromoviti „Hura! Na viždanje!'1 Zastopniki natakarskega društva pa so spremljali gosp. Kendo še dve postaji “ Tako na Bolgarskem. In pri nas? Pred sezono. Sezona v naših letoviščih in zdraviliščih se čez dober mesec polagoma že prične. Zato smo se odločili prinašati v našem glasilu tik pred sezono in skozi sezono zaznamek vseh onih naših hotelov in gostiln v naših letoviščih, ki bodo inserirali v našem glasilu. Poleg tega se bomo po možnosti ozirali tudi na naročnike našega glasila v dotičnih krajih. Tujec, ki pride v eden ali drug naš kraj na počitnice, si hoče večkrat ogledati tudi druge naše kraje in navadno prej vpraša gostilničarja, pri katerem stanuje, kateri hotel ali gostilno mu v tem kraju priporoča. Vsak gostilničar ne more poznati vseh naših krajev, še manj so mu znane podrobneje krajevne razmere. Radi lažjega umevanja navedemo samo primero. Tujec, ki je napravil izlet na Golico in prenočeval potem na Jesenicah v hotelu ,.Triglav“, si hoče ogledati tudi Posto-jinsko jamo. Pred odhodom vpraša gostilničarja, kateri hotel mu v Postojni priporoča. Vzemimo, da ta drugače ni znan v Postojni, mu bo gotovo priporočal ,,Narodni hotel“, ker ta hotel že iz našega glasila pozna. Nasprotno bo lastnik „Narodnega hotela“ v Postojni priporočal posetniku Jesenic hotel „Triglav“ in podobno. Zato hočemo, kakor že navedeno, poleg stalnih anonc vpeljati v sezoni tudi še stalno rubriko hotelov in gostiln, razdeljenih po krajih. Glede tega se bo naše upravništvo itak še posebej obrnilo na posamezne hotete. Uvidevamo namreč, da je ta način vzajemnega priporočanja najizdatnejši in najuspešneji. Posnemanja vredno. Prijatelj našega lista in odličen gostilničar nam piše: Stanov- ska zavest med slovenskim gostilničarstvom je žalibog še prav šibko razvita in se obrtniki sploh ne brigajo pri nas, da bi podpirali svoja stanovska, odnosno strokovna glasila. O tem nas osobito prepriča žalostni konec „Slovenskega Obrtnika“, ki menda še leto dni ni izhajal, ter glasilo deželne zveze za tujski promet na Kranjskem „Promet in Gostilna“, ki mu tudi ni bi usojen celoletni obstanek. Žalostno pa bi bilo in znamenje jako nezdravih razmer, ako ne bi vzdržali ravno gostilničarji svojega glasila. Vsaj morajo imeti drugače v svojih lokalih najraznovrstnejše časopise. Glasilo kake organizacije je vedno vprašanje časa in tako bode tudi prospevanje našega glasila pokazalo, če smo slovenski gostilničarji že zreli za lastno glasilo ali ne. Upam, da si ne bomo nakopali sramotnega znamenja, da še nismo sposobni za skupno in organizirano delo. Da pa se list čimprej utrdi in razvije, hočem pisati vsem svojim prijateljem in znancem našega okraja, da naj sami gotovo list naroče in agitirajo pri tovariših za list. V domači občini storim pa to sam.“ — To je posnemanja vredno, tako bi moral postopati vsak zaveden gostilničar in potem bi tudi gostilničarskemu stanu bila zagotovljena boljša bodočnost. Strokovna naobrazba pri ljubljanskih gostilničarjih. Ljubljanski dnevnik „Slovenski Narod“ je v eni svojih številk prinesel vest, da ima med ljubljanskimi gostilničarji in ka-varnarji nad 400 naročnikov. Gotovo je to znamenje, da se ljubljansko gostilničarstvo že z ozirom na goste živahno zanima za politiko. Želeti pa bi bilo, da bi se gostilničarji v Ljubljani v isti meri zanimali tudi za stanovske zadeve in da bi v tem oziru prednačili celi Sloveniji. Žalibog temu ni tako! Lahko beležimo vest, da je razmeroma ravno med ljubljanskim gostilničarstvom najmanj zanimanja za gostilničarsko-stanovska in strokovna vprašanja in da se torej pri marsikomu že takoj pri vstopu v njegove lokale pozna, kako daleč je z njegovo in njegovega osobja strokovno naobrazbo, še bolj pa, kadar se kaj naroči v teh lokalih. Kljub temu pa se z vsemi štirimi branijo strokovnega napredka in vsake tako potrebne jim strokovne naobrazbe. Stanovskega glasila ne marajo, strokovne stvari jih ne zanimajo. Skratka, živijo kakor ptič in v zavesti, kakor bo Bog dal, tako bo pa šlo. Drugi imajo celo svoje principe, da strokovnih glasil ne naročajo in to celo ljudje, ki so včasih sedeli v odboru gostilničarske zadruge in vedno največ brusili jezike, četudi se jim je takorekoč pri vsakem stavku, ki so ga iz-pregovorili, poznalo, kako plitva je njih strokovna temeljitost. In ti ljudje zahtevajo potem naravnost nemogoče stvari, ti ljudje zahtevajo takrat, kadar jih kje čevelj ožuli, naj bi šli za nje neizprosno v boj vsi njih stanovski tovariši. Take „zavedne“ stanovske tovariše si bomo prav dobro zapomnili, spoznalo jih bo pa v najkrajšem času tudi občinstvo vsled njih zaostalosti in občinstvo samo jih bode tudi obsodilo, prisodilo jim bode toli zaželjeni počitek in oddih v njih gostilniških prostorih, kajti danes vedno bolj prodira geslo, kdor hoče kaj veljati, kdor hoče biti ugleden, mora biti najprej v svoji stroki vsestransko podkovan. Kdor bi se rad v svoji stroki res izpopolnil in moderno naobrazil, toda se radi mnogih okoliščin ne more, temu se ne zameri in se tudi zameriti ne more, komur pa se nudi prilika, a jo odklanja, ta s tem najboljše sve-doči, da ne mara ljudi, da ne mara zaslužka. Zaspanost, mlačnost in omaloževanje se navadno britko maščujejo. Nov načelnik dunajske gostilničarske zadruge. Svoj čas smo poročali, da je preminul zaslužni načelnik dunajske gostilničarske zadruge g. Schack. Treba je bilo torej novih volitev. Te so se vršile 17. marca v ljudski dvorani dunajskega rotovža. Odbor dunajske gostilničarske zadruge se je odločil priporočati svojim tovarišem za načelnika dosedanjega podnačelnika g. Otmarja Pen z a ter je pozval člane zadruge, naj se volitve polnoštevilno udeleže. Temu pozivu so se dunajski gostilničarji številno odzvali. Na volišče je namreč došlo nad 2400 gostilničarjev, ki so vsi oddali svoje glasovnice za g. Penza. Novi načelnik je v svojem nagovoru takoj po izvolitvi povdarjal, da hoče nevstrašeno hoditi dalje po začrtani poti in da bo ena njegovih glavnih skrbi, ustanoviti za počitka in odmora potrebne gostilničarje in gostilničarke v bližini Dunaja lastno zavetišče in zdravilišče. Ako primerjamo to dunajsko naravnost velikansko udeležbo pri volitvah z našimi, pač uvidevamo, da nas ravno na polju strokovne organizacije še čaka mnogo jako resnega in napornega dela. Če se dosežejo drugod taki uspehi, zakaj bi jih ne dosegli tudi mi. Zato na delo, tovariši! Pokažimo celemu svetu, da se slovenski gostilničarji v polni meri zavedamo svojega stanu in pomena stanovske organizacije! Pokažimo, da ne zaostajamo za drugimi, podvizajmo se, da postanemo drugim uzor! Z dobro organizacijo pa pokažemo tudi lahko našemu narodu samemu, da je gostilničar vsega uvaževanja vreden član velike slovenske rodbine. Občni zbor gostilničarske zadruge na Jesenicah se vrši v četrtek dne 6. aprila t. 1. popoldan ob 2 v hotelu „Triglav“ na Jesenicah. Dnevni red obsega: 1. Poročilo načelstva. 2. Računski zaključek za 1. 1910. 3. Proračun za 1. 1911. 4. Volitev odposlancev in njih namestnikov v zvezni občni zbor. 5. Slučajnosti. Kakor vseh naznanjenih občnih zborov se udeleži tudi tega „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ vsaj po enem odposlancu iz Ljubljane. Pričakovati se torej sme, da se občnega zbora tudi člani zadruge polnoštevilno udeleže. 11 o bena slovenska gostilna brez Gostilnic. Vestnika. stopnjlce, balkoni, ograje,stav- (53) 21 2 Kranjska iDetOUSka tOVama Cementne cevi na stroj ali na beni okraski, spomeniki, ko- E>W O S/' I 1¥ TDI ¥ \ M A r0^0» izdelane v vseh merah, rita, betonski votli zidaki, po- 1 lxll5LJv> 0£ lyOMP. L J U barvaste mozaik plošče za tlak, krivalneplošče, kanalizacije'i'1 Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, cementna opeka za dimnike itd. ZBrivixioa Eng. Franchetti, Ljubljana Sodna ulica, št. 1. se priporoča p. n. gostilničarjem. (60) 20—1 Vinska trgovina Peter Stepič Spodnja Šiška štv. 256 (55)21—2 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Sode, velike in male ima na prodaj Ivan Buggenig, (56) 20—1 sodar, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5. Instalater HPV- Sax3 konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišće 7. se priporoča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih napeljav. Sprejema tudi naročila na deželo. (59) 10—i BLAŽ JESENKO (26) 12—3 Ljubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke, cilindre, čepice i. t. d. najnovejše fasone, po najnižji ceni. Avstr, patent št. 46.347 Patentovano v 7 državah. Čudovito! " (57) 6—1 Vse dosedanje iznajdbe skladnih stolov, klopi in miz celega sveta presega J. Lojk-ova iznajdba illilift ikiaiiSb iofi h m ki jih izdeluje in zalaga parna tovarna = lesnih izdelkov Fr. Burger v Sp. Šiški Prospekti zastonj in poštnine prosto.— Vzorce pošiljam po povzetju. Ako ne ugaja, sprejmem poštnine prosto nazaj in vrnem vplačani denar. Pravico za sprejem denarja imam le jaz. Polenovko (sirovo) na specijalni način pripravljeno priporoča p. t. gostilničarjem Josip Pollak 61 (1-1) Prvi kranjski atelje za ortoped iške aparate in bandaže A. H LAVKA Ljubljana, Prešernova ulica 6. O priporoča svojo veliko zalogo gumi blaga in ortepediških aparatov, obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, kilnih pasov nogavic za krotice (krčne žile), sedalnih blazinic, vrečic za led, prašnikov za karbol, aparatov za inhalacije (s paro in mrzlo). Vsakovrstne brizgalke in aparati za samoklisti-ranje. Vse bandaže se izdelujejo po odredbah p. n. zdravnikov. Starejši instrumenti se razkužujejo. (62) lo—l Popravila se izvršujejo kar najbolje in najceneje. trgovec Ljubljana, Sv. Petra cesta 9, poleg hotela ,,Lloyd“ Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani največja in najbolj varna slovenska hranilnica v lastni hiši, v Prešernovi ul. štev. 3. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4i,'40/0 brez odbitka, sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. — Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. — Za varnost vloženega denarja jamči rezervni zaklad m mestna občina ljubljanska, izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je popravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. Posoja na zemljišča po - 0/0 In proti poplačevanju dolga po najmanj 1/4 °/o. Dolžnik pa mora SVOJ dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. — Denarnega promete do konca 1 1910 je imela nad 564 milijonov kron; stanje hranilnih vlog znaša nad 40 milijonov kron, rezervni zaklad po K 1.200.000 (37) 12-3_____________________________________ V V Gričar & Mejač v Ljubljani, Prešernova ulica št. 9. priporočata v veliki izberi po najnižji ceni obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd. Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih (8) 12-3 4 4 1U1WUJV -i ,Marodni hotel'Postojna se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole (32) 24-5 za obisk Fran Patern ost, lastnik Štampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. ANTON ČERNE graver in izdeloval] kavčukovih stampilij. = LJUBLJANA Stari trg št. 20. Ceniki franko. Tovariši gostilničarji! Pri potovanju po Gorenjskem se (34) 24—5 vstavljajte na Jesenicah v hotelu „Triglav" 2 min. od kolodv., kjer so Vam na izbero dobra kuhinja, pristna vina moderno opremljene sobe za tujce. Priporočajte ta hotel tudi svojim p. n. gg. gostom. Lovro Humer, hotelir Fr. Stupica v Ljubljani 73 Marije Terezija cesta št. 1 w priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih *• slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, i, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje. Dalje pumpe In cevi za vodo, vino in gnojnico, peči, štedilnike In poljedelska orodja, kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za pivotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežniške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko In mizarsko orodje vedno v zalogi. (14) 24-5 LJUBLJANA Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine pro- (NARODNA KAVARNAj sto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. FRAN KRAPEŠ <5? Treba le dopisnice z naslovom: CSC - JžČ Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana. (4) 24—5 Fr. P. Zajec, Ljubljana Izprašani optik In urar priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlatnino hi srebr nino, kakor tudi optičnih ( yx- i ■ gramofonov in raznih (29) 24—5 plošč. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Dobro in poceni! Špecerija in delikatese. Pražena kava iz lastne pražarne Vsakovrstna vina in likerji. T. MENCINGER (5)24-r. LJUBLJANA (47) 23-4 Priporočamo svojim tovarišem izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo največje slovenske narodne tvrdke: Delniška družba združenih pivovaren = Žalec in Laški trg v Ljubljani. = §§ 8 fl i s Prva kranjska izvozna pivovarna Vrhnika priporoča svoje izborne izdelke. Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa lastnici (41) 24-5 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. 8 I 8 8 s II r Ustanovljena leta 1882. Rezervni zaklad nad pol milijona kron Ustanovljena leta 1982. Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron. KMETSKA POSOJILNICA ljubljanske okolice registrovana zadruga z neotrt. zavezo V lastnem zadružnem domu v Ljubljani, Dunajska c. 18. obrestuje hranilne vloge po čistih -*■ [2 |0 brez odbitka rentnega davka. L- Telefon št. 18S Interurban. Račun: pri avstr. pošt. hran. št. 828.403 .. ogr. . „ „ '9.864 Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga. Posojuje na zemljišča o 5l/4 ' .z amortizacije ali na amor-. tizacijo po dogovoru. Eskomptuje trgovske menice. Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 - Denarni promzt v letu 10 K 100,000 000 - WMM-. stavbeni in pohištveni mizar v Ljubljani, Jenkova ulica 7 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo vsakovrstnih omar za led v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. Cene najnižje, (51) 3—2 postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Obenem pa tudi prodam za zelo nizko ceno popolnoma novo opravo za špecerijsko — - trgovino. Vsa ßjubijana govori o tem, da je VCarol čPlaninšek-ova pražena kava najboljša! Razpošiljam po pošti vsak dan od 5 kg naprej franko. _______ (58) 20-1 Pivovarna Mengeš ustanovljena leta 1818. JULIJ STARE Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19. Telefon št. 218. priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih (43)'24—5 in steklenicah. _____ I. Vecchiet, zlatar Ljubljana, (49) 22—4 nasproti glavni pošti. Bogata izbera zlatnine in srebrnine. Lastna delavnica. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne' Zaloga čevljev. 5.21-2 JTJJL/rJTA. STOPI Prešernova ulica 5. Največ j a zaloga moških, damskih in pristnih groisserskih gorskih čevljev. Elegantna skrbna izvršitev po vseh cenah. Fran Čuden (9) 24-5 Spedicijska in komisijska družba «BHkKHIl», tl. z o. j. Ljubljana, Javno skladišče Dunajska cesta 33. i i i Špedicija vsake vrste Preselitve pohištva. Točno in poceni. (25) 12-5 Jamčeno pristen brinjevec iz žganjekuhe IGNAC FOCK, KRANJ je neprekosljivo in naravno blago. Gg. hotelirji, gostilničarji in kavarnarji zahtevajte vzorce in ponudbe. (48) 6-4 Gostilničarji, zasebniki! Pozor! Mat. Dolničar, uTnTTrgovLLt n o m na debelo. Izborna, zajamčeno pristna bela, rdeča in črna vina iz najboljših vinskih goric. Poskušnje na zahtevanje brezplačno in (30) 12—5 poštnine prosto. Ljubljanskim p. n. izletnikom se priporoča tudi za obisk priznane gostilne. V hotelu „Tivoli" Ljubljana se sprejme več natakaric. --------------------^ ^---------------------^—— Modna in športna trgovina” P. JVl$Gl>I6t Ljubljana ” Nasproti glavne pošte. Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčiče, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baižunasti trakovi, pozamen-trija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. (7) 24—5 Ferline volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji galoše, nogavice, solnčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropje za damske žlobuke, slamnike, oblike in vse na-kitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d. Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje; tenis in lovce. — So-_______________kolske potrebščine. Pivovarna ;Mayr' v Kranju priporoča cen j. gostilničarjem in slav. občinstvu svoje izborno priznano pivo. _______________________(39) 24—5 Žganje — Likerji. Domača tvrdka. Cene brez konkurence. Pozor gg. gostilničarji! Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri f Gabrijelu Eržen-u i £ iz v Zapužah, 1 ^ pošta Begunje (Gorenj.) Pozor gg. gostilničarji! Domača tvrdka. Cene brez konkurence. ■ = Žganje — Likerji. : Avg. Agnola, Ljubljana Dunajska cesta 13. Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. (20) 24—5 i illhii^na Hotel .Južni koiodvor- priporoča L.j U L/iJOl Idi v Ljubljano došlim p. n. gostilni- č. i/.-m svojo priznano dobro kuhinjo, naravna vina, izborno pivo, udobne sobe za tujce itd. (16) 24—5 Prijazni prostori. Hotel in restavracija „BAVARSKI DVOR“, Ljubljana, Dunajska cesta štv. 29 se priporoča tovarišem gostilničarjem kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno urejena. — Mir in točnost zajamčena. (6) 24—5 Za obilen poset se priporoča Štefan Bergant, lastnik. KAVARNA „AVSTRIJA** V LJUBLJANI na vogalu Sempeterske ip Resljeve ceste se cenjenim gg. gostilničarjem priporoča O) 24-5 za obisk. Ivan Stritar. Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1847. Tovarna pohištva j. J. HaglaS Ljubljana, Turjaški trg št. 7. ' Največja zaloga pohištva = za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žitnnali modroci, (28) 24—5 otroški vozički itd. Najnižje cene. Najsolidnejše blago. Največji ljubljanski fotografski atelje Hvg. Berfhold, s»11™ "Ji“, u se priporoča za naročila glede vseh v (15) 24—5 fotografsko stroko spadajočih del. Umetna knjigoveznica BfCSkVär (n) 24—5 Ljubljana, Francovo nabrežje priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic. Cene zmerne. Točna postrežba. Franc Ks. Stare, slikar, pleskar in zlatar Ljubljana, Sodna ulica 12 se priporoča p. n. občinstv i za vsr. v to stroko spadajoča dela v mestu kakor tudi na deželi. Dobra in solidna izvršitev. Primerne cene. (24) 24—5 Fotografični atelier ,VIKTOR* Ljubljana, Bethovnova ulica 7, poleg „Kranjske hranilnice“ se priporoča p. n. gg. gostilničarjem za izvršitev modernih portretov. (19) 24—5 Sprejema tudi naročila na deželo. ^ Pivovarna ^Škofjaloka' priporoča p. n. gg. gostilničarjem in občinstvu svoje izborno marčno pivo. (38) 24—5 3mport, eksport, zaloga čevljev 50S. HERRIStiB, Ljubljana 3určičev trg 3. Pod Crančo. Blago najboljše vrste, po najnižjih cenah. Specijaliteta: Prave hribolaske, podkovane 07)21-5 <(6oiserce.<( KAVARNA „LEON“ V LJUBLJANI Stari trg štv. 30 je kakor navadno celo noč odprta. S spoštovanjem se za obilni obisk priporočata (2) 24—5 Leon in Fani Pogačnik. GRAMOFON-ATELIJE A. Rasberger, Ljubljana (40) 24-5 Sodna ulica št. 5. Godbeni avtomati in gramofoni samo 1. vrste. Najfinejše plošče „Triglav“. Edina strokovna delavnica za popravljanje godbenih strojev, avtomatov In gramofonov. Veliki avtomati se popravijo na licu mesta. Vsa popravila se izvršujejo strokovnjaško in ceno. Šivanke, peresa in vse potrebščine vedno v zalogi.