Navodilo giede osebnodohodninskega davka, , (Spisal drž in dež. poslanec Fr. Pišek.) Davke plačevati je vedno nepivjetno in mnogokrat težavno.. Vsak državlja.n, kateri ima male doliodke, naj bi plafial malo, kateri pa ima velike1, naj bi plaeal tudi primerno višji davek, to bodi načelo. Brez davka ne more obstatl nobena država. Davčna oblast je večkrat drugega mnenja in se drži načela: Derem lega, ki se mirno pusti, in §8itim onega, ki vrišči in se brani. Postavno in umeslno je, da se za odmero osebne dohodnine uporablja katastralni čisti dobodek, Ta znaža na papirju res recimo 500, 800 ali 1000 K, a dav6.!ia oblast navadno domneva, da mia zemljiški posesinik še vefi doliodkov ter se ne ozira na ele-mentarne nezgode, uirae In nesreSe. Davčna oblast, ki razmere sicer dobro pozna ter ima nastavljene svoje zaupnike, si misli: Ce bo plaigal, je prav, država poirebuje denarja. Ce se z natanSno utemeljeno priznalnico ali prizivom brani, nima država noben& škode, in to tem manj, ker jih mnogo po nevednosti še plača kolek za reknrz. Jaz sem mjienja, da se od posestnika, kateri plačuje itak davek ter razne velike doklade i)i hišno razrednino, ne more z?ahtevati, da bi plač-eval vrhu tega še osebjio-dohodninski davek. To je krivično, kajti uradnik plača pri ravno isti svoti samo osebno-dohodninski davek, a nobenih doklad. Dobro se še spomlnjamo, da se je 1. 1896., ko so je vpeljala ta postava, javno pisalo, da ne bo zade' ta davek posestnikov, ki se bavijo samo s kmetijo, ker nobe.ii kmet nima 000 gld. čistega dohodka. Zadnja Ieta pa se slišijo od mnogib kmetov hude pritožbe, da se jim nalaga osebno-dobodmnski davek. Krivifino je, da se proti kapitalistom l.n ind.ustrijal.ceni ne poslopa zdaleka tako strogo kakor proti kmetom, Ivmet mora zavsakprostor, v katerem stanuje družina in delavci, plafievati hišno-razredni davek. Od 15.000 t o v a r n i š k i li p o s 1 o p i j v Avstriji se pa n c p 1 a 8 a n i t i 1 vijiar hišno-razredneg a d; a v k a. Ce ima kmet dobro letino ali kak izvanrodni dohodek, se mu davek zviSa, Ce pa je po uimi oškodovan, se mu za tisto leto pe odpiše. Občutne stroške povzročajo davfene oblasti strankarn, ketr jili klicejo v urade, kjer se jim dokazuje jia njib veliko začudenje, da imajo dohodke, o katerih se jim še niti i;e sanja. Ljudje na deželi, ki imajo še pogum in pa vstrajnost, da se s trdim clelom mucijo i.n si v sedaiijih težavnih razraerali kaj pridelajo ter skrbijo za živež, bi se morali od vseli strani države podpirati, ne pa. z neopraviSenimi davki težiti. Davčne oblasti ne pomislijo, da mora kmet plačevati visoke neposredne davke pri nakupu tovarniškega blaga, ker so vsled kartelov vsi pridelki, katere mora kmet kupovati, silno podraženi. Ogrski žid narekuje kmetu žitno ceno, dunajski žid nastavi cene živini, socialni deaiokratje pa dolzijo kmeta, da je oderuli in vse draginje kriv samo on. Dolžnost vlade bi bila, da ne bi preobložila krnečkega stanu, kajti Be pade on, pade tudi država, Tmamo opravičene vzroke, se pritoževati proti davcnim oblastim in braniti napram prebudemu bremenu1 osebno-dohodninskega davka. Poslanci S, K, Z. gmo povodom razprave o novi vladni predlogi za osebno-dohodninsld davek v državni zbornicl energično zalitevali pravi6.no davčno preosnovo in kakor pozn,eje sledi, tudi zdatne olajšave dosegli, da se kmečki in obrtni stan razbremenita, velekapitalisti pa praviSno obdačijo, Ker zadnja leta davč.ne oblasti vedno huje pritiskajo z osebno dohodnlno, nameravam v prid in obrambo naših kmečkih posestnikov izpregovoriti o najvažnejših postavnih določilih in v latiko umljivih oblikah podati nekaj navodil in vzorcev, kako se naj ravnajo obrtniki in posestniki in kako naj izpolnjujejo napovedbe (priznalnice), katere bodo tekom meseca marca dobili od davSne oblasti za odmero osebno-doliodninskega davka. To navodilo naj služi našemu kmetu v olajšavo l.n pouk, da si laliko vsak dan izpolni priznalnico, ki je in mora biti postavna podlaga za odmero osebno-doliodninskega davka. Na podlagi izpolnjene priznalnice, oziroma prizlva, mora naš kmet doseči, da se mu osebno-dobodninski davek ne predplše, oziroma se mu izbriše, ali pa primerno zniža. Kdo je dolžan, plaSati osebno-dohod- ninski davek? Vsak mož ali žena,, kateri ima nad 1600 K letnega dobbdka. Ravno to prvo postavno določilo se od mnogih krivo razume. Kot davku podvržen cisti dohodek velja namreč ne sajno tisti dohodek (denar), ki ga dobimo po odpisu vseli stroškov koncem leta kot prihranek ter se lahko vloži v hranilnico, temvec k temu spada vrednost denarja, ki ga potrebuj&mo za sebe in svojo družino, kakor za živila, obleko, stanovanje itd, Zaradi tega mora uradnik, ki porabi svojo plačo za hrano, obleko, stanovanje itd., plačati osebni davek, 6e si tudi koncem leta ni pribranil nobenega vinarja. Kdo je dolžan, napoved Izpolniti. Kdor ima več kakor 2000 K Sistega letnega dobodka, mora priznalnico izpolniti in davcni oblasti predložiti, in sicer tudi brez poziva davcne oblasti. Po paragrafu 204 pa le takrat, Se dobi od davcne oblasti poziv, Kdor ima feistega dohodka cez 1600 K, pa ne čez 2000 K, lahko napoved izpolni, ako sam hoce, postavno ni vezan tega storiti. Priporočam pa, da jo izpolni, ker sl s tem laliko prihrani morebitne nadaljne sitnosti ali rekurze, Izpolnujte napovedpravilno in prav o S a s n o! Pri napovedi za odmero dobodjtiinskega davka se v napovedi na ravno navedene, postavno dopustne odpise dostikrat ne ozira i.n zato se jih mnogo prepozno pritožuje, da morajo plafievati osebno doliodnino, kar se ne bi zgodilo, 6e bi bili priznalmco pravilno izpolnili. Posestnik, ki svojo napoved tako izpolni, da odstrani vse postavno dovoljene svote od čistega dohodka, s tem ne stbri državi nobene krivice, ker se poslužuje samo svoje pravice, ki mu jo daje postava. Prepričan sera, da je pri nas zelo malo posestnikov, ki bi imeli 1600 K čistega dobička po odbitku postavno določejiih izdatkov. Nobenemu ni treba svojih dohodkov zamolčati, pa2 pa naj vsak vse izdatke navede v priznalnici, ki se po postavi smejo in morajo od čistega dobodka odpisati. Svetujem tudi vam, dragi kmetje, da se držite natančno 6asa. doloCenega zia vlogo izpolnjenlh navedb ali rekurzov, Dostikrat se slišijo pritožbe, da davčne oblasti prestrogo postopajo, Se se predpisani čas zamudi in priznalnica prepozno vloži ter je tudi res, da se ravno z ozirora na za.mujeni 6as odbije najve6 rekurzov in se morajo plaSovati provisoke davŽne vsote. Meseca januarja*) se napoved pravilno izpolni ter odpošlje okrajnemu glavarstvu (davSni oddelek. Kedaj in kako se napoved predloži? Meseca januarja pisineno na uradnem obrazcu; toda vsakemu je tudi prosto, osebno se oglasiti prl davSni oblasti :n podati svojo izjavo na zapisnik, K a k s n i s o d o b o d k i ? V priznalnici je doloSiti gotove in negotov.e dobbdke. Gotovi dobodki so n, pr., če daš svoje posestvo, njivo, travnik, pašnik ali stanovanje v nuiem tersprejemaš za to tisto leto gotov znesek. Negotovi dobodki so n. pr. iz gozdov ter se morajo priznati povpreBno * Z ozirom na to, ker se je novela o osebno dohodninskem davku dne 26. januarja 1914 gklenila, se jo za letošnje leto obrok za napoved do zadnjega aprila podaljšal. po prinosu zadnjih dveh let, Te^a zadnjega važuega določila se pa ronogi iz nevednosti ali vsled pritiska davč.nih obiasti premalo poslužujejo, Iz posestva se napovejo kot dob o d k i: 1« Dohodki iz prodanih pridelkov, n. pr. za živino, zrnje, krmo, sadje, vlno, zelenjavo, perutnino, mleko itd, 2. Vrrednost potrebščin za lastno porabo, katej-e potrebuje kdo za sebe in svojo družino, n.pr. zrnje, aioko, jajca, mleko, drva itd. Vsi ti doinači pridelki, ki se doma porabijo, se naj napovedo skupno, in sicer povpreCno za tisto ceno, kakor je domav navadLVrednost pridelkov, ki se porabijo za gospodarstvo, n. pr. krnia za živino, svinje, perutnino, se ne vpiše ne v dohodke in ne v izdatke. 3. Denama vrednost servituiov (služnosti). 4. Uohodki iz kaauiolomov, peska, ilovice (opekarn) ltd. 5. Letna jiajemnina za posestva, travnike, njive, pašnike. G. Dohodki iz gozdnili pridelkov, kakor razlieiii les, oglje, stelja itd. (Dalje priliodnjič.)