OSFSBUJA
iMdimrcA
y siBjE
VSEBINA

Izdajatelj
Rudnik lignita Velenje
Ureia uredniški odbor Božena Steiner, Diana Janežič, Dragica Marinšek, Ivo Hans Avberšek, Aca Poles, Peter Pušnik, Boris Potrč, Jože Kožar.
Glavna urednica Diana Janežič Novinarka in lektorica Dragica Marinšek
Oblikovanje Ivo Hans Avberšek
Grafična priprava NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje
Tisk
Grafika Bizjak Velenje
Naklada 4000 izvodov
Naslov
RUDAR, Partizanska 78, 3320 Velenje, tel. (063) 853-312 int. 18-15, fax (063) 854-986
Rudar je vpisan v register časopisov in se po mnenju Ministrstva za informiranje z dne, 14.2.1992, št. 23167-92 šteje za izdelek iz tarifne številke 3, tč. 13 Tarife prometnega davka, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po 5-od-stotni stopnji.
Glasilo Rudar je brezplačno. Prihodnja številka Rudarja izide 27. februarja. Prispevke zanjo lahko pošljete v uredništvo najpozneje do 18. februarja 1998.
Naslovnica
Kolaž fotografij s kulturnih prireditev v podjetju.
foto:
arhiv
Tehnični direktor mag. Marjan Kolenc pripoveduje o proizvodnih kazalcih leta 1997 in napoveduje letošnjo proizvodnjo, pove pa tudi, da bomo v jami v prvih mesecih leta med drugim odstranjevali zadnje sekcije podporja Dowty, ki je bilo v njej dvajset let.
Kako smo poslovali lani in pod kakšnimi pogoji bomo letos, bomo izvedeli sredi februarja, ko bo pripravljena tudi novinarska konferenca. Celo leto, najbolj intenzivno pa prvo polletje, pa bo teklo v znamenju kakovosti. Do 3. julija naj bi pridobili certifikat kakovosti ISO 9001.
Varen in obvladovan proces
8. februar je slovenski kulturni praznik. Nanj v tokratni številki opominjajo naslovnica, uvodnik predsednika odbora za kulturo Stojana Špegla in literarna priloga z likovnimi, proznimi in pesniškimi deli naših sodelavcev.
Le zdrav in zadovoljen človek je lahko kos naporom, ki ga čakajo doma in na delu. Zato so vse zadnje strani namenjene prav temu: skrbi za zdravje, telesno gibčnost in dobro počutje duha.
KNJiZNICA CEUE 9^^
UVODNIK

Kar napolnjuje srce, vre iz ust
(Ta stari rek se je kar sam ponujal, ko sem razmišljal, kaj naj napišem v uvodniku Rudarja ob slovenskem kulturnem prazniku.)
In kaj napolnjuje naša srca? Je mar to odnos do bližnjih, do sodelavcev, prostora, predmetov, do resnice...?
Danes sanjamo o lepšem življenju (v tem času ni nič pomembnejšega, kot vzbujati navdušenje), sanjati pa je potrebno tudi ideje, ki jih bodo oblikovale naše misli. Ljudi se ne spominjamo le po njihovi osnovni dejavnosti (še posebej voditeljev), ampak po tem, kaj so predstavljali, predvsem pa po tem, za kaj so se zavzemali.
Z vedno večjimi koraki gremo naprej. Kot ne moremo mimo novih tehnoloških in organizacijskih vrednot, mimo dotika globalne misli in vpliva medijev, se tudi ne moremo izogniti poslovni kulturi in kulturi nasploh. Še nekaj let nazaj je bilo kar malo čudno, da se rudarji ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, ki niso povezane z delom, danes pa jim z veseljem zaploskamo na posameznih prireditvah.
Precej naporov je potrebno vložiti, da izkopljemo tono premoga, ki zelo hitro zgori v pečeh. Te od nas zahtevajo nove in nove tone. Zato moramo te aktivnosti podpreti z določenim smislom, ki bo puščal sledi tudi za bodočnost. Kakor se mi spominjamo starih rudarskih šeg, prebiramo stare zapise in pesmi, tako se bodo nas spominjali po pisani besedi, sliki, fotografiji, filmu... Če bodo vsebovali vsi ti dokumenti tudi duh časa v svoji globji obliki, lahko z gotovostjo rečemo, da bomo zapustili dediščino, ki bo govorila o tem, da nismo skrbeli le za dobro življenje rudarjev, ampak tudi za plemenitost poklica, ki ga opravljamo.
Na koncu bi vsem sodelavcem zaželel, da bi nosili v sebi dobro glasbo, lepe besede, skladne barve in spoštovanje do soljudi, še posebej zato, ker nam bodo hvaležni naši nasledniki - predvsem pa naši otroci.
Stojan Špegel, predsednik odbora za kulturo
»MSI M
Leto 1997 se je izteklo dobro, kako v 1998?
Navadno je tako. Bolj ko se leto bliža koncu, več stvari, ki jih je nujno treba še opraviti, se kopiči, čas se izteka, nervoza narašča. Pa vendar se potem vse izteče dobro. Ko se koledarji zamenjajo, je čas, da pogledamo nazaj trezno in z razdalje. Lanski december je bil v proizvodnji premoga napet, v januarju pa lahko december in celo leto 1997 že primerno ocenimo. To je storil tehnični direktor podjetja mag. Marjan Kolenc.
Magister Marjan Kolenc
Rudar:"S kakšnimi številkami v proizvodnji smo sklenili leto 1997 in kako jih komentirate?"
Kolenc: "Načrti za količino proizvodnje premoga v letu 1997 in njeno doseganje niso bili problematični. V prvi polovici leta smo celo izključevali delovne dni, saj je proizvodnja tekla brez težav in skladno z načrtom. Ob polletju pa je bil sprejet dogovor, da v TEŠ oddamo več premoga in tako smo sklenili, da povečamo proizvodni načrt za lani od 3.920.000 ton na 4.050.000 ton, brez da bi ob tem spremenili dolžino odkopne fronte. Tako smo v drugo polovico leta stopili z bolj napetim načrtom proizvodnje. To se je proti koncu leta še stopnjevalo. Najbolj negativen je lanski november, saj smo ostali skorajda brez odkopne fronte, obratoval je le odkop v Škalah, kjer je premog zelo slab.
V novembru smo opravili veliko demontaž in montaž nove opreme in pri tem dosegli rezultate, ki jih bo težko ponoviti. Dela so potekala odlično, čeprav je šlo za velik obseg, saj smo na primer v enem dnevu prestavili tudi 30 sekcij! Kljub temu, da so vsa ta dela potekala dobro, pa je bilo nekaj težav z zagonom novih odkopov v Pesju in Prelogah, konec leta pa se je približeval. Tako je bilo v začetku decembra na eni strani premalo premoga, na drugi strani pa
PROIZVODNJA JANUAR-DECEMBER 1997
je imel tisti, ki je bil odkopan v Škalah, preslabo kurilno vrednost - v novembru komaj 8.717 k J/kg, kar je bilo skoraj 15% pod načrtovano vrednostjo. Ker naš premog oddajamo po tonah, obračunavamo pa po giga joulih, je bil primanjkljaj v zadnjem mesecu leta kar velik.
Tako smo sklenili, da moramo do konca leta oddati še 90.000 ton premoga, kar je v celem letu pomenilo 4.140.000 ton premoga. Pri tem je bila dosežena kurilna vrednost premoga 9.542 kJ/kg."
Rudar: "V kolikšni meri sploh lahko vplivamo na kakovost premoga?"
Kolenc: "Prihajamo v območja odkopavanja, kjer je premog slabše kakovosti. Ker odkopavamo na kratki odkopni fronti, bo treba načrtovanju kakovosti posvetiti več pozornosti. Sedaj pridobimo četrtino letne proizvodnje na enem odkopu, zato bo posebej v prihodnjih letih pomembno, v kakšnih pogojih dela odkop in kakšne kakovosti je ta premog in že pri načrtovanju proizvodnje v prihodnje temu posvetiti več pozornosti.
Kakšne kakovosti, kurilne vrednosti bo premog na določenem območju, kjer nastavljamo odkop, lahko natančno predvidimo z jemanjem vzorcev. Za kontinuirano merjenje pa bi potrebovali poseben merilnik. S tem se ukvarjamo že nekaj let in izde-
OBRAT	PROIZVODNJA			+ VIŠEK	- PRIMANJ.		ODSTOTEK		POVPREČEK
	osn. nač.	mes. nač.	doseženo	na osn. nač.	na mes. nač.	na osn. nač. na mes. nač.		
PRELOGE	1.581.900	1.607.400	1.495.470	-86.430	-111.930	94,54	93,04	6.154
PESJE	1.637.530	1.728.600	1.757.760	120.230	29.160	107,34	101,69	7.234
SKALE	616.070	581.400	713.820	97.750	132.420	115,87	122,78	2.938
| PRIPRAVE	214.500	220.400	172.950	-41.550	-47.450	80,63	78,47	712
RLV	4.050.000	4.137.800	4.140.000	90.000	2.200	102,22	100,05	17.037
PARAMETRI PROIZVODNJE ZA DECEMBER IN OBDOBJE l-XII 1997 IN 1996
PARAMETER	DECEMBER 1996	DECEMBER 1997	% DEC. 97/96	l-XII 1996	l-XII 1997	% 97/96
PROIZVODNJA (t)	228.500	436.400	190,98	3.950.000	4.140.000	104,81
DELOVNI DNEVI	17	21	123,53	239	243	101,67
DOLŽINA 0DK. FRONTE (m)	245,7	363,1	147,78	402,0	346,9	86,29
STALEŽ RLV	3.985	3.890	97.62	4.024	3.950	98,16
DDK. UČINEK (Vdnino)	67,79	86,54	127,66	66,76	79,15	118,56
JAMSKI UČINEK (t/dnino)	7,3	12,53	171,64	8,63	9,15	106,03
UČINEK RLV (t/dnino)	4,21	7,01	166,51	5,10	5,29	103,73
STORILNOST DELA (t/zap/dan)	3,68	5,86	159,24	4,47	4,72	105,59
PRODUKTIVNOST 0DK. FRONTE (t/m/dan)	36,31	55,67	153,32	38,65	47,06	121,76
KURILNA VREDNOST (GJ/t)	9,223	8,876	96,24	9,716	9,542	99,63
lan imamo projekt za to. Pogovarjali smo se že z več proizvajalci te opreme, a ustreznega merilnika še nismo našli. Naš premog je namreč premlad in je razlika med sevanjem gama, po katerem se meri kakovost premoga, med jalovino in lignitom premajhna.
Vsekakor pa je odkop treba skrbno načrtovati, saj ga kasneje, ko že obratuje, ni mogoče enostavno ustaviti in premakniti. Navaditi se bomo morali, da bomo načrtovali kakovost premoga in ne več tone, saj prodajamo kakovost."
Rudar: "Kako varno pa smo lani odkopavali premog?"
Kolenc: "Trendi varnosti pri delu so bili v letu 1997 v primerjavi s prejšnjimi leti pozitivni. Zabeležili smo rekordno malo ognjev oziroma oksidacijskih procesov, saj o pravih ognjih ne govorimo več. Število nezgod je bilo okoli 320, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti prav tako dober podatek. Najboljši je seveda, če nezgod ni. Zgodila se ni nobena težka nezgoda, prav tako se tudi ni zgodil noben težji nevaren pojav (stebrni udar, izbruh plina), ki smo jih sicer zabeležili pred leti.
Stopnjujejo pa se druge težave: več prahu na odkopih, koncentracije plinov se povečujejo. Teh nalog se bomo mogli letos in v prihodnje resno lotiti. Vse to kaže, da se bomo morali v celoti orientirati na druga področja: kadar proizvodnja teče normalno, se vsi premalo zavedamo, da je za to, da tako je, treba narediti veliko stvari tudi zunaj jame. Vsi sicer živimo od premo-
ga, vendar nas je vedno več, ki ne delamo neposredno pri tem procesu, skrbimo pa zato, da ta proces neovirano in čim bolje poteka."
Rudar: "Začelo se je leto 1998. Kakšni so načrti za letos in kako jih bomo skušali doseči?"
Kolenc: "Težav, seveda, ne načrtujemo in tudi upamo, da jih ne bo. Načrtovana je proizvodnja 4 milijone ton, za TEŠ pa nekoliko nižja kot lani. Odkopna fronta naj bi bila letos komaj nekaj čez 300 metrov in bodo v povprečju obratovali malo več kot 3 odkopi. Glavnino proizvodnje naj bi dala odkop v Pesju in na jugu v jami Preloge. Tudi v jami Skale bo proizvodnja potekala normalno. Govorimo sicer o zapiranju te jame, vendar se vsaj še pet, šest let to še ne bo izrazito poznalo, trudimo pa se sedaj iz te jame pridobiti čim več premoga, saj ga potem nikoli več ne bomo."
Diana Janežič
Nov rekord -tokrat pripravski!
20. januarja je bil na pripravs-kem delovišču postavljen rekord v narejeni dolžini proge. Po besedah tehničnega direktorja mag. Marjana Kolenca je bil rekord skrbno načrtovan in je zato ne le v metrih, ampak tudi vsebinsko zelo pomemben za podjetje.
"Že nekaj let opažamo, da napredek na pripravskih deloviščih s spremembo tehnologije pada. Dobivamo sicer kvalitet-neje izdelane proge, vendar je napredek čedalje manjši in s pri-pravskimi deli težko sledimo dobrim rezultatom na drugih področjih dela. Zato smo pripravili rekord, da preverimo sposobnost priprav.
V številkah izgleda ta rekord takole! Narejenih je bilo 99 metrov jamskih prog. Pri napredovanju je delalo 13 pripravskih številk, od tega 10 v premogu, 3 pa na pretesarbah v panelih. Povprečno to pomeni, da je vsaka številka naredila 7,6 metra, kar je dober rezultat oziroma kaže na to, da je tudi na pripravah mogoče narediti več, kot kažejo vsakdanji rezultati.
Ta napredek, 99 metrov, je v zadnjih letih daleč najboljši, saj od leta 1990 nismo imeli nikoli večjega napredka kot okoli 80 metrov izdelanih jamskih prog v enem dnevu. Za premogovnik je to pomemben proizvodni rezultat in vsem, ki so pri njem sodelovali, čestitam!
Poudariti moram še to, da je pri pripravi tega rekorda sodelovalo več služb - predvsem Transport, Jamska mehanizacija in druge -, saj je bilo treba dostaviti več kot 230 voznih enot materiala, potrebnega za ta napredek," je še dejal mag. Marjan Kolenc.
Dvajset let uporabe hidravličnega podporja Dowty
41 milijonov ton premoga
IZ začetku sedemdesetih let je v velenjskem premogovniku stekel intenziven razvoj opreme za mehaniziranost dela na širokih čelih. Preizkušenih je bilo več vrst hidravličnih podporij. Sprva so strokovnjaki preizkušali predvsem hidravlična podporja nosilnega tipa, ki se niso najbolje obnesla, nato pa so začeli razvijati hidravlična podporja nosilno ščitnega tipa. Ta so bila prirejena pridobivanju premoga po velenjski odkopni metodi. Velik napredek v tem razvoju pomeni hidravlično nosilno ščitno podporje z dvema transporterjema, možnostjo obvladovanja zruškov v podkopnem delu ter z izpopolnjenim načinom krmiljenja. To podporje je izdelala angleška firma Dowty in je bilo v našem premogovniku v uporabi 20 let; od leta 1978 do 1998.
Na čelu, opremljenem z Dowty podporjem (leto 1981)
Sodelovanje med firmo Dowty in našim premogovnikom se je začelo leta 1977. Prvo podporje, ki je bilo plod tega sodelovanja, je bilo nosilno ščitno podporje Dow-ty 4L - 3250 kN za mehanizirano pridobivanje lignita do višine 3,2 metra. Obratovalo je v sklopu s pridobivalnim strojem EVV-170-L oziroma EVV-340-2L in z dvoverižnim transporterjem TOT-732 na odkopih, kjer seje odkopavalo brez pridobivanja premoga iz stropa. Leta 1982 so strokovnjaki našega podjetja in Dowty posodobili konstrukcijo podporja in izdelali izboljšano varianto sekcije z novim imenom Dowty 4L - 3250 kN Kompakt. Do leta 1990, ko je bila s tem tipom podporja odkopana zadnja plošča, sta obe izvedenki obratovali kar na 32 ploščah in odkopali več kot 4,5 milijona ton premoga.
Ker	velenjska
odkopna metoda temelji predvsem na pridobivanju premoga iz stropa, so oboji strokovnjaki kasneje razvili nosilno ščitno podporje, ki je omogočalo tudi odkopavanje premoga s povečano odkopno višino. Tako je leta 1979 prispelo v Velenje devet prototipnih sekcij z oznako Dowty 2L - 300 ton, naslednje leto pa so strokovnjaki razvili podporje, ki ga še danes poznamo pod oznako Dowty 4L -4000 kN. To podporje je že imelo štiri stojke in dva transporterja. V letih
obratovanja so ga še izpopolnjevali, tako da je bila zadnja plošča na etaži k-80 A v jami Preloge novembra lani odkopana s podporjem Dowty 4L - 4000 kN tip G. Od leta 1979 do 1997 je bilo s 684 sekcijami tega podporja vseh tipov odkopanih 69 plošč in pridobljenega okoli 37 milijonov ton premoga.
Nosilno ščitno podporje Dowty v različicah za horizontalno in vertikalno koncentracijo je pomembno prispevalo k izkopu premoga in razvoju tehnoloških postopkov v velenjskem premogovniku. Z njim je bilo v 20 letih uporabe na 101 odkopu odkopanih okoli 41,4 milijone ton premoga. Njegova konstrukcija se v teh letih ni spremenila, nenehno pa smo izboljševali njegove hidravlične in jeklene dele. S sodelovanjem britanske firme Dowty, ki se je medtem reorganizirala in preimenovala, so bili tudi strokovnjaki našega podjetja v stiku s svetovnimi rudarskimi in stroje-gradnimi trendi, kar je bilo podlaga za razvoj novejše odkopne opreme.
Mag. Marjan Kolenc, tehnični direktor premogovnika, je takole povedal, kakšne izkušnje ima s podporjem Dowty, zakaj smo ga prenehali uporabljati in kakšno podporje imamo v jami sedaj!
"Podporje Dowty smo začeli uvajati v jamo okoli leta 1977, ko je že bilo opravljenih nekaj poskusov z ruskima podporjema OKP in KTU ter z nemškimi podporji Salzgitter, Becorit in Hemscheidt. V tem času smo iskali podporje za horizontalno koncentracijo in angleški strokovnjaki so ponudili podporje, ki je že v osnovni obliki imelo drugačno konstrukcijo: bilo je nosilno ščitnega tipa, torej je bil ščit poudarjen, nosilni del podporja pa je bil manjši.
Osnovni hibi tega podporja, ki sta se pokazali že takrat, sta bili premajhna osnova in s tem njen prevelik pritisk na tla ter nerešeno obvladovanje zruškov. Ti hibi sta se vlekli vsa leta uporabe podporja in kažeta, da podporje ni bilo konstruirano posebej za razmere v velenjski jami.
Izpopolnitve osnovnega podporja so privedle do mnogih močnejših različic, prilagajali pa smo jim tudi delo na odkopu. Obvladovanje delovnega procesa s tem podporjem je bilo lažje in zato je razvoj drugih tipov podporja za nekaj časa zamrl. Sredi 80. let je prišlo do razvoja ščitnega podporja Hemscheidt, vendar so bili rezultati z Dowtyjem tako dobri, da so zasenčili vse druge. Dnevne proizvodnje na odkopih Dowty so rasle iz leta v leto in v letih, ko smo v Velenju pridobili največ premoga, je glavnina proizvodnje prišla s teh odkopov. Med leti 1982-84 je bilo na leto kupljenih tudi po 200 sekcij tega podporja, kar je zadoščalo za tri odkope. Kazalo je, da bo to glavno podporje in nosilec razvoja premogovnika.
Kljub vsem tem dobrim rezultatom pa je bila večna težava hiba, ki sem jo že omenil. Prevelik pritisk osnove na tla se je slabo izkazal posebej v slabših razmerah. Stroški remontov in vzdrževanja so bili veliki, ker je bilo tudi podporja veliko. Poleg tega je bila kapaciteta podporja omejena, nikoli nismo ustrezno rešili podgrajevanja križišč z njim, to podporje pa je tudi preprečevalo sodobnejši način pridobivanja premoga.
Vzporedno s tem je zato začelo nastajati novo, ščitno podporje, ki smo ga razvili pri nas - v ESO in ima oznako ESO LL - in je dejansko nastajalo na podlagi zahtev in razmer naše jame, našega znanja in izkušenj. To podporje ima manjši pritisk osnove na tla, preprečuje zruške, ima en transporter, omogoča pridobivanje stropnega premoga brez razstreljevanja, z
njim je možno podpirati križišča, skorajda brez remonta pa lahko z njim odkopljemo tudi do štiri odkope. Ko je to podporje pokazalo prve dobre rezultate, se je razvoj Dowty podporja ustavil. Postopno smo ga od leta 1990 začeli zamenjevati, kar pa je šlo počasi, saj ga je bilo v naši jami zelo veliko: skoraj 700 sekcij ali 8 odkopov!
V jami imamo sedaj tri tehnološko enake, med sabo kompatibilne tipe podporja različnih proizvajalcev. Njihova uporaba povzroča sedaj drugačne probleme: zaradi velike proizvodnje in večje zmogljivosti odvoza premoga so se povečale koncentracije plinov, zato smo povečali zračenje, to pa povzroča večje prašenje.
Naslednja generacija podporja bo predvsem usmerjena v večjo višino, saj prehajamo v odkopavanje severozahodnega predela jame Preloge, kjer bo možno le horizontalno odkopavanje. Za pridobitev ustrezne količine premoga pa je, seveda, treba razviti večje podporje.
Naj sklenem! Reči moram, da je k vsemu temu razvoju različnih tipov podporij veliko prispevalo podporje Dowty, prispevalo je tudi velike količine premoga v časih najbolj intenzivnega odkopavanja premoga."
Diana Janežič
Križiščna sekcija za odkop horizontalne koncentracije Dowty KSH 7S-700 kN
POVPREČNI ODKOPNI PARAMETRI ZA VSE ODKOPE S PODPORJI DOWTY 4L-4000 kN in DOWTY 4 L-32S0kN
TIP PODPORJA	NAPREDEK	ODKOPANA VIŠINA	PROIZVODNJA	PRODUKTIVNOST	0DK0PNE IZGUBE	ODKOPANO IZ ENE
	m/dan	m	ton/dan	t/m/dan	%	PLOŠČE - ton
DY 4000	1,42	12,88	1.847,44	22,3	+ 0,16	530.037
DY 3250	1,95	3,69	766,47	9.06	-63,10	139.581
Intenzivno delo pri uvajanju sistema kakovosti
Certifikat sistema kakovosti do polletja
Uvajanje tega sistema se je v podjetju začelo leta 1995, ko je bil za nosilca projekta imenovan mag. Slavko Plazar. svetovalec tehničnega direktorja za kakovost. Postavil je temelje uvajanju tega sistema v našem podjetju, nato pa se je krog njegovih sodelavcev v tem projektu čedalje bolj širil. Danes lahko rečemo, da neposredno pri uvajanju sistema kakovosti sodeluje že okoli 100 sodelavcev, posredno (pri zbiranju in obdelovanju podatkov, izvajanju nalog) pa še veliko več.
Eno izmed področij, o katerem so razpravljali udeleženci na strateški konferenci konec novembra v Fiesi, je bilo tudi uvajanje sistema kakovosti v delovni proces. Pred timom, ki vodi postopke uvajanja sistema kakovosti (poleg mag. Slavka Plazarja še Bojan Stropnik, Simon Klinc, Jože Kamenik in Franci Rošer) in njihovimi neposrednimi sodelavci, so letos še posebej pomembne naloge, saj naj bi v prvi polovici leta podjetje pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001.
Ker postaja projekt del vsakodnevnih aktivnosti v podjetju, smo za odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na sistem kakovosti zaprosili mag. Slavka Plazarja.
Rudar: "Kaj ste o področju kakovosti govorili na strateški konferenci?"
Mag. Plazar: "Na strateški konferenci smo pregledali potek projekta uvajanja sistema kakovosti in potrdili smernice nadaljnjega dela do pridobitve certifikata. Hkrati smo ugotovili, da se s pridobitvijo certifikata delo na področju kakovosti ne končuje, ampak je to pomembna vmesna stopnja, pravzaprav začetek poti k obvladovanju procesov in stalnih izboljšav v podjetju.
Na strateški konferenci smo pregledali področja sistema kakovosti, ki izhajajo tudi iz strateškega plana podjetja, in sicer: področje akreditacije, področje optimizacije oziroma izboljšav, področje certificiranja ter področje nacionalne in mednarodne primerljivosti (celovita kakovost TOM). Področje akreditacije zajema delavnico za popravilo elektro opreme, geomehanski laboratorij in servisiranje reševalne opreme. Pri tem smo do sedaj pridobili akreditacijo s strani Urada za standardizacijo in meroslovje oziroma pripravili poslovnik z zahtevami standarda EN45001.
Na področju optimizacije oziroma izboljšav smo prek različnih delovnih timov že zastavili aktivnosti, ki so usklajene s standardom ISO 9001, istočasno pa se že uvajajo določene izboljšave. Te aktivnosti so potekale intenzivno na področju obvladovanja dokumentacije (klasifikacija, označevanje, hranjenje in arhiviranje ter sledljivost dokumentacije s procesi), na področju merilne opreme (poenotenje pristopa do merilne opreme in merilnih postopkov ter priprava izhodišč za presoje oziroma certifikacijo) in področju interne standardizacije (pregled obstoječega stanja in priprava predloga izboljšav).
Ob vsem tem teče tudi iskanje ustrezne informacijske podpore sistemu kakovosti, torej kako informacijsko obvladovati vse postopke in čim lažje vstopati v interno mrežo s čim manj 'papirnate vojne'.
Ena od večjih nalog na področju optimizacije je tudi stalni nadzor nad izvajanjem aktivnosti v procesu podjetja, to je izvajanje notranje presoje. Za izvajanje notranje presoje se je usposobilo 25 sodelavcev, postavili smo postopek za izvajanje notranje presoje, odpravljanja	ugotovljenih
neskladnosti in postopek izboljšav.
Rdeča nit celotnega projekta je certifici-ranje po standardu ISO 9001, ki predstavlja integracijo vseh naštetih aktivnosti. Veliko dela je bilo opravljenega v skladu z letnim planom v letu 1997, ki je zajemal pripravo projekta, izdelavo dokumentacije in vzpostavitev oziroma verifikacijo vseh aktivnosti, kar je bilo opravljeno konec decembra	lani s tako	imenovano
predpresojo zunanje institucije SIQ."
Rudar: "Kakšno je poročilo zunanje institucije, ki je opravila predpresojo?"
Mag. Plazar: "Predpresoja je nadaljevanje notranjih presoj, ki smo jih v podjetju opravili sami s pomočjo zunanjega svetovalca in se tako pripravili na predpresojo. To opravi v podjetju zunanja, neodvisna insti-
tucija, ki naredi primerjavo med aktivnostmi, ki tečejo, izdelanimi dokumenti in zahtevami standarda 9001. Predpresojo smo po moji oceni opravili zelo dobro, kajti področje oziroma branža, v katero spada naše podjetje, nima primerjave v Sloveniji. Tako je bila najtežja naloga, najti prevajalnik med standardom in obstoječo prakso. Poskusili smo življenje v podjetju čim bolj prevesti v poslovnik in paziti pri tem na usklajenost s standardom.
Isti problem so imeli tudi presojevalci, njihove izkušnje so predvsem vezane na industrijo, ki je primerljiva. Presenečeni so bili nad obvladovanjem delovnih procesov, integracijo posameznih aktivnosti in tudi usklajenostjo s standardom ISO 9001. Naloga zunanjih presojevalcev je bila poleg dajanja pozitivne ocene tudi ocena neskladnosti in priporočil. Ugotovljene neskladnosti se navezujejo le na dve področji, ki jih je potrebno urediti v času do certifikacijske presoje.
Priporočila niso mišljena kot neskladnosti, temveč dopolnitve določenih področij, ki bi v popolnosti zagotovile skladnost s standardom. V zaključku svojega poročila so presojevalci zapisali, da so ugotovili skladnost z zahtevami standarda ISO 9001 in da to omogoča nadaljevanje certifikacijskega postopka do certifikacijske presoje."
Rudar: "S predpresojo je za vami en del obsežnega dela, nadaljujete pa hkrati z vstopom v novo leto. Kakšne naloge vas in nas torej čakajo v prvi polovici leta 1998 in do pridobitve certifikata kakovosti?"
Mag. Plazar: "Plan dela za leto 1998 smo potrdili na strateški konferenci. V njem so zapisane aktivnosti pri odpravljanju neskladnosti, popravki in dopolnitve izdelane dokumentacije v smislu priporočil pred-presojevalcev, zajema pa tudi pripravo sodelavcev za certifikacijsko presojo, izdajo druge verzije celotne sistemske dokumentacije in usposabljanje sodelavcev po posameznih organizacijskih enotah.
Naš osnovni cilj je seveda pridobitev certifikata po standardu ISO 9001, nadalje bomo pripravili brošuro, s katero bomo seznanili vse zaposlene s projektom in sistemom kakovosti. Skozi celo leto bo potekalo sistematično usposabljanje sodelavcev, priprava dokumentacije za posamezne procese in uvajanje izboljšav, izvajanje notranjih presoj, usposabljanje presojevalcev za notranjo presojo po standardih ISO9001, EN45001 in ISO14001 ter uvajanje statističnih metod kot orodja pri analizah procesov.Cilj vseh aktivnosti v tem letu temelji na stalnem premikanju kroga kakovosti (planiranje, izvajanje, nadziranje, ukrepanje) po klancu navzgor, kar pomeni, da se uveden sistem kakovosti stalno preverja in izboljšuje."
KN/KSN/KP
ZAPISI O KAKOVOSTI
POSLOVNIK KAKOVOSTI
SISTEMSKI POSTOPKI
SISTEMSKA NAVODILA
KNJIGE RUDARSKEGA NADZORA, KNJIGE SLUŽBENIH NALOGOV, KNJIGE PREGLEDOV,
NAVODILA,
NAVODILA ZA DELO
IZVEDBENA DOKAZILA
MAPE PODROČIJ/SEKTORJEV
MAPE ORGANIZACIJSKIH VODIJ
Rudar: "Temelj vseh postopkov je izdelana dokumentacija oziroma poslovnik o kakovosti. Predstavite nam ga!"
Mag. Plazar: "V poslovniku o kakovosti, kot temeljnem dokumentu celotne sistemske dokumentacije, so zapisana temeljna pravila, kako potekajo procesi v podjetju. Ne spušča se v podrobnosti, ne opisuje posameznih postopkov, njegov sestavni del pa je tudi področje, iz katerega izhaja sledljivost z vsemi drugimi pod-dokumenti, ki natančneje opisujejo posamezne aktivnosti.
Poslovnik o kakovosti je razdeljen na 20 poglavij. Ta so sestavljena iz enega ali več elementov, ki opisujejo posamezne procese ali aktivnosti. Poslovnik nosi oznako PQ, posamezna poglavja pa so označena s številkami, ki so skladne z opisanim področjem v standardu, hkrati pa vsaka taka številka pomeni tudi določen proces v podjetju (npr. odgovornost vodstva, prodajo premoga, projektiranje in razvoj, obvladovanje dokumentacije, nabavo, proizvodnjo premoga, kontrolo, obvladovanje merilne opreme, izvajanje korektivnih ukrepov, skladiščenje, izvajanje notranje presoje, izobraževanje in usposabljanje ter uporabo statističnih metod). Skozi te številke je omogočena natančna sledljivost z vsemi poddokumenti, navodili oziroma aktivnostmi, ki potekajo po vseh enotah od vodstva navzdol."
Rudar: "Ali datum 3. julij letos še velja za čas pridobitve certifikata kakovosti?"
Mag. Plazar: "Nesporno, saj so na ta datum naravnane tudi vse potrebne in predpisane aktivnosti. V certifikacijsko presojo naj bi stopili v marcu, tako da bi po presoji imeli še dovolj časa za odpravo morebitnih neskladnosti in tako resnično potrdili, da je naš delovni proces primerljiv s standardom ISO 9001 ter s tem tudi primerljiv z nacionalnim in mednarodnim delom."
Diana Janežič
"Med presojo smo se srečali z zaposlenimi, ki so bili izredno kooperativni in odprti za pogovor. V pogovoru in skozi delo so pokazali poznavanje in razumevanje politike kakovosti podjetja in njeno učinkovito izvajanje v praksi. Kot posebej pozitivne elemente izpostavljamo: aktivno participacijo vodstva podjetja in sodelavcev ter njihovo motiviranost, pregled doseženih rezultatov in postavljanje novih ciljev na letni strateški konferenci podjetja, povezavo oziroma združitev dokumentiranja sistema, izhajajočega iz zakonskih zahtev v rudarstvu, v dokumentacijo sistema kakovosti, vzdrževanje in razvijanje visoke kulture podjetja do varnosti dela in skrbi za okolje." (iz poročila komisije za predpresojo)
Zapis direktorja Kamnoloma Paka Branka Poharja
Kamnolom Paka -znosen sosed
aŽe več kot 25 let je prisoten na obrobju velenjske kotline pod Paškim Kozjakom beli kamnolom, o čigar potrebnosti so se mnogokrat kresala mnenja, nazadnje v svetu mestne občine Velenje v letu 1997 ob sprejemanju Ureditvenega načrta. Še enkrat je zmagal razum in danes šestnajstčlanski kolektiv z optimizmom zre v prihodnost. Govorimo o kamnolomu Paka, uspešnem hčerskem podjetju Premogovnika Velenje.
Kamnolom Paka je družba z omejeno odgovornostjo, katere 100-odstotni lastnik je Premogovnik Velenje. Upravljanje družbe se izvaja prek sklepov, sprejetih na skupščini, enako tudi nadzor na poslovanjem. Družba zaposluje 16 delavk in delavcev (11 redno zaposlenih, 4 za določen čas in en pripravnik), ki so v letu 1997 opravljali tele dejavnosti:
-	pridobivanje in prodaja kamenih agregatov,
-	storitve globinskega vrtanja in odstrelitve,
-	izvajanje vzgojno izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe in programov za izpopolnjevanje srednje strokovne izobrazbe v rudarski usmeritvi.
Teh 16 delavcev opravlja operativne in knjigovodske naloge, finančne, kadrovske in druge intelektualne storitve, elektro-strojne storitve pa v večini naročamo pri Branko Pohar	Premogovniku Velenje.
Prevoze kamnine v kamnolomu, bul-dožeriranje, nakladanje na kamione ter druge storitve s težko mehanizacijo predajamo pogodbenim izvajalcem. Vrtalno razstreljevalna dela opravljamo sami.
V letu 1997 smo proizvedli in prodali 380.373 ton kamenih agregatov, in sicer po vrstah, kot prikazuje tabela!
Letni plan 300.000 ton smo presegli za 26,8 odstotka. Bolj kot preseganje plana je pomembna dosežena količina peska gra-
Vrste in količine proizvedenih kamenih agregatov
granulacija peska (mm)	količina v tonah	delež v odstotkih
0-4	134.630	35,4
4-8	38.004	10,0
8-16	34.013	8,9
16-32	14.268	3,8
0-50	117.328	30,8
0-16 (betonska mešanica)	10.891	2,9
rovni pesek (odstrel) in kamen	31.239	8,2
nulacije 0-4 (pesek za malte), ki je prihodkovno najbolj zanimiv, hkrati pa je osnovni pokazatelj zmogljivosti separacije. Za separacijo Kamnoloma lahko rečem, da spada med visoko produktivne ob istočasno izredno racionalni konfiguraciji postavitve strojne opreme, kar nam omogoča ceneno in zanesljivo proizvodnjo.
Poleg proizvodnje kamenih agregatov smo izvajali v manjšem obsegu vrtalno razstreljevalna dela za zunanje naročnike.
Lani smo kupili nekaj nove opreme. Tako smo v juniju vključili v proizvodnjo novi ko-nusni drobilec G 49 švedske tovarne Nordberg, kupili smo novo LIVVEL sito nemške proizvodnje za odsejavanje finega ravnega peska, ob koncu leta pa smo, kot prej drobilec, tudi iz Avstrije uvozili novo hidravlično vrtalno napravo proizvajalca Bčhler. Vrednost te opreme je precejšnja, denar zanjo pa smo z rezervacijami iz prejšnjih let in iz tekočega poslovanja zbrali sami. Kot zaenkrat kaže, smo imeli pri tem srečno roko.
Glavni odjemalci naše proizvodnje so že vrsto let isti, občasno pa se pojavi kakšen novi, kakšen stari pa, kot je žal v sedanjem času v Sloveniji vse preveč prisotno, tudi odpade. Po količini odvzetega peska v preteklem letu so bili naši glavni kupci: Ko-grad Otiški Vrh, Pontello Dars, Vegrad Velenje in še drugi. Razen Pontella, ki je svoje delo pri gradnji avtoceste zaključil, računamo na iste kupce tudi letos.
Kot večina podjetij v Sloveniji pa tudi mi nismo povsem brez težav. Tudi nas, mogoče še bolj kot druge, ker smo majhni, zadeva finančna nedisciplina, ki ogroža našo likvidnost, kljub relativno veliki stopnji donosa.
Drugi, prav tako pereč problem, je pasivna pravna zakonodaja, ki slabim podjetjem omogoča, z izkoriščanjem pravnih lukenj in beganjem pred stečajnim in regularnim poslovanjem, životarjenje brez poravnave svojih obveznosti do dobaviteljev. S
sprejetjem novega Zakona o izvršilnem postopku bodo takšne zadeve lažje rešljive.
Poleg teh problemov, ki so splošni, pa se srečujemo tudi s povsem specifično problematiko, katere podrobnejši opis bi zavzel preveč prostora. Na kratko povedano, gre za probleme, ki izhajajo iz dejstva, da še nimamo novega Zakona o rudarstvu, v katerem bi bile razmejene zadeve, ki se dotikajo kamnolomske dejavnosti in jih po svoje tolmači Zakon o varstvu okolja, sprejet v letu 1993.
Tako nekateri kamnolomi plačujejo ekološko rento, ki jo z odloki predpisujejo občine, na drugi strani pa stari Zakon o rudarstvu govori, da je rudno bogastvo javno dobro v lasti države. Zaradi tega se pojavljajo, pod krinko sanacije, kamnolomi brez ustrezne dokumentacije, ki jih, z redkimi izjemami, vodijo tehnično neustrezno usposobljeni ljudje, pogosto še brez moralnih kvalitet, ki delajo rudarski stroki in legalnim kamnolomom veliko škodo.
Tudi naš kamnolom s svojim izgledom in dejavnostjo nedvomno predstavlja obremenitev za ožje okolje. Tega se vseskozi zavedamo in temu primerno poskušamo ustvarjati simbiozo z okoliškim prebivalstvom. Če se navežem na problematiko, ki sem jo opisal zgoraj, menim, da je ožja okolica kamnoloma oziroma krajevna skupnost upravičena zaradi naše prisotnosti dobiti določeno odškodnino, vendar ne z odlokom in vrednostjo predpisano, ampak kot dosedaj, dogovorjeno med vodstvom kamnoloma in krajevno skupnostjo. Menim, da bi vsaka predpisana odškodnina delovala negativno, saj bi lahko pomenila, da se kamnolomi lahko za to, ker so plačali, obnašajo nemoralno in neekološko.
Normalno pa je, da se s kamnolomsko dejavnostjo povzročena škoda, ki je komisijsko ugotovljena, mora nemudoma izplačati. Menim, da je s takšnim razumevanjem te pereče problematike in dosedanjim delovanjem, ki ga z naše strani ne nameravamo slabšati, vzpostavljena ustrezna simbioza. Poleg tega se zdi samoumevno, da imajo pri zaposlovanju v kamnolomu prednost ljudje, ki živijo v bližnji okolici kamnoloma.
In kaj glede na vse zapisano načrtujemo v letu 1998? Glede na nejasno situacijo v zvezi s koncesijami za rudna bogastva se mi zdi v tem trenutku najpomembnejše, da bi vzporedno z našo osnovno dejavnostjo, uvajali nove programe, ki bodo odvisnost od osnovne dejavnosti zmanjševali in delavcem zagotavljali večjo socialno varnost. Programi, ki smo jih prek pravne službe Premogovnika Velenje prijavili za doregi-stracijo so:
-	pridobivanje kamene moke,
-	rušenje objektov in zemeljska dela,
-	poskusno vrtanje in sondiranje,
reciklaža nekovinskih ostankov in Pogled na strojne naprave
odPadkov in	kamnoloma
- proizvodnja betonske mešanice.
Vsak od teh programov je zanimiv. Najprej bomo poskušali prodreti z opravljanjem vrtanja in miniranja za bližnje kamnolome, saniranjem plazov v ožji regiji, s pomočjo Premogovnika in mestne občine Velenje pa si bomo poskušali pridobiti koncesijo za recikliranje gradbenega odpada, s čimer bi vzpostavili surovinski krog. V drugi fazi bi vključili še druge programe, med katerimi si največ obetamo od betonarne.
Naj za konec dodam še tale apel! Kamno-lomska dejavnost je in mora ostati rudarska dejavnost. Morda bo čez 50 let to še edina rudarska dejavnost v Sloveniji. Rudarji moramo z geologi iskati ustrezne naravne vire, jih evidentirati in zavarovati pred poseljevanjem, da jih bomo, ko bo potreba, lahko s čim nižjimi stroški in čim manjšim razburjanjem javnosti pričeli izkoriščati. Sedaj, ko stopamo v intenzivno gradnjo avtocest, to že čutimo v obliki večanja stroškov čez vse meje za vsak meter izgradnje avtoceste.
Branko Pohar
Delavci Kamnoloma ob novem vrtalnem stroju
DOGODKI
Predavanje Jožeta Mencingerja o vstopu v Evropsko unijo
Jože Mencinger je doktor ekonomskih znanosti, profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani in od 15. januarja novi rektor ljubljanske Univerze. Aktivno je sodeloval v političnem in gospodarskem življenju osamosvojene Slovenije, saj je bil v med 1990 in 1991 podpredsednik slovenske vlade, zadolžen za gospodarstvo. Je tudi avtor predloga temeljnega sistemskega zakona o lastninski preobrazbi. Med drugim preučuje Evropsko unijo ter ekonomske razloge za in proti vključitvi Slovenije v EU.
Razloga za veselje ni
Slovenski nacionalni odbor svetovnega energetskega komiteja (l/VEC) je 14. januarja v novi predavalnici v upravni zgradbi Elesa v Ljubljani pripravil predavanje dr. Jožeta Mencingerja z naslovom 'Makroekonomske dileme energetskega gospodarstva pri vključevanju v Evropsko unijo'.
Jože Mencinger sebe imenuje se 'euroske-ptik', ali kot je dejal v uvodu k omenjenemu predavanju:	"Trudim se ohladiti
navdušenje ljudi za vključitev v unijo, zmanjšati iluzije in vse skupaj postaviti na realna tla." V tem stilu je tudi začel predavanje, ki ga je razdelil na tri sklope: kakšne so ekonomske koristi in stroški držav, ki se želijo včlaniti, na eni in Evropske unije na drugi strani, katere so nevarnosti vključitve za nove članice in kaj bi vključitev v EU pomenila za energetiko.
Nesporno je, da je med članicami EU in tistimi, ki vanjo želijo, (naj bodo v nadaljevanju to - po Mencingerju - prišleki) velika asimetrija. Družbeni bruto proizvod je v EU 40-krat večji in dohodek na prebivalca 7,5-krat večji kot v državah-prišlekih. Startne pozicije prišlekov so zelo različne. V domala vseh vodi Slovenija, ki je na lestvici DBF daleč spredaj, po kupni moči prebivalstva pa ne več tako zelo. Je pa Slovenija na okoli 58-odstotkih povprečnega evropskega standarda.
Ekonomski kazalci vključitve Slovenije v EU so torej zanjo ugodni, bolj nas bo 'tepla' politika. "Pri nas je namreč še vedno bolj pomembno, kdo je minister in njegov pomočnik, medtem ko politiko v državah EU vodi uveljavljena administracija in so ministrska imena manj pomembna," je poudaril svoje znano razmišljanje Mencinger.
Kaj bodo imeli prišleki od EU? Trge? Gotovo ne, saj naj bi se tržni delež prišlekov na trgih EU s sedanjih 3-odstotkov predvidoma dvignil le na 6. Subvencije? Zelo malo, saj so pogoji za pridobitev strogi. Tudi z asociacijskimi sporazumi so prišleki pridobili le obveznosti in skoraj nič koristi. Sedanje članice EU bi imele s prihodom prišlekov bolj malo koristi, pa zato precej stroškov. Po letu 2000 naj bi se Unija povečala s sedanjih 15 na 26 članic. To pomeni tudi za 34% večjo površino unije, za 29% več prebivalstva, za 9% bi se povečal DBP, toda za 16% zmanjšal produkt na prebivalca. S seštetjem vsega naj bi bila 'n-ova' EU za četrtino revnejša.
Na trgu dela in kapitala 'nova' EU ne bi pridobila veliko. Dostop do cenejše delovne sile imajo sedanje članice EU že sedaj, zato bo dodaten trg dela povečal stroške dela. Ekonomisti ne predvidevajo povečanja
brezposlenosti, saj bi tuja delovna sila konkurirala za delovna mesta, ki jih domačini nočejo. Trg kapitala je že odprt, a so investicije v Vzhodno Evropo že sedaj manjše od pričakovanih.
Še največ bo 'pridobila' EU stroškov. Sedanji skupni proračun EU je 60 milijard ecujev, od česar je 56% namenjenih skupni kmetijski politiki, manjša deleža pa strukturnim skladom in stroškom administracije. Slednji niso zanemarljivi, saj je EU predvsem velik birokratski stroj in tudi zato je vključevanje novih članic vanj težavno, zapleteno in drago. Pravzaprav sedanja EU s prišleki ne bi dobila nobenih dohodkov, povečala pa bi svoje stroške.
Zakaj se o vključevanju Slovenije v krogih EU malo govori in jo obravnavajo v paketu z drugimi državami (Češko, Madžarsko, Poljsko)? Slovenija je zelo majhna država, ni problematična, od nje bi unija dobila zelo malo in bi ji malo tudi morala dajati (skorajda ne pride v poštev za subvencije zaradi prevelikega DBP).
In nenazadnje, kako se bo v EU vključila skupaj s Slovenijo energetika? To naj zanjo po Mencingerjevih besedah ne bi bilo nič travmatičnega, sicer pa je priznal, da energetskega področja ne pozna najbolje. EU v Agendi 2000 ni zapisala posebnih zahtev za to področje. Ne nasprotuje državnemu monopolu nad energetiko, zahteva le večjo transparentnost cen, večje zaloge tekočih goriv (s sedanjih 30 na 90 dni), sprejeti bi morali zakon o gospodarjenju z energijo in letno realno povečevati cene energije za 7%.
Z vprašanji in mnenji po Mencingerjevem predavanju pa so se poslušalci - člani SNK WEC strinjali s predavateljem: Slovenija in energetika ne bosta imela velikih gospodarskih preprek za vključitev v EU, ampak politične. Energetska podjetja si želijo delati in gospodariti kot ekonomski subjekti v skladu z dolgoročno državno energetsko strategijo, ne pa kot podaljšana roka vladne administracije.
Diana Janežič

Dvanajsto spoznanje
I strahu smo pričakovali spet večer. Lahko bi se pripetilo karkoli. Nepripravljeni in v nagli stiski si nikakor nismo mogli, niti še hote-Wpredstavljati vseh tistih dolgih, nič kaj prida obetajočih uric.
Udkarje vrli sin prejšnji večer v naletu namizno-teniških ambicij pokončal rokometno sliko na ekranu, nam je zastajal v prsih dih, mTbi še lahko slišali kakšno, pa najsi bo še tako gnilo politično vest iz televizorja.
Ie! Nič, pa nič! Mrtev, kolikor je le lahko neuporaben kos nesprejetega boga poganom. Klavrno smo pospali tisti večer zgodaj, da ne m toliko trpeli v pomanjkanju zabave, kiča, blebetanja in ostale medijske krame, brez katere ni soli v življenju marsikatere še tako obljudene naselbine.
maslednjega jutra smo vstali lažje, skorajda presenetljivo peresnih misli. Samo v daljavi se nam je zlovešče svital finale dneva, mrk mnezanimiv kot tema v skrajnem kotu sobe. Pri delu in v šoli, kamor smo začasno morali na tlako, smo še nekako pozabili našo veliko nesrečo.
Uendar, ko sta se poparjena najprej iz šole privlekla otroka, sta brez besed občepela na mehkih sedežih prazne glave, da nista želela Wti čokoladnih keksov, niti krompirčka, niti česa drugega, slastnega iz hladilnika. Obstala sta in se samo igrala. Igrala sta se, kot bi tokrat prvikrat spoznala svojega bratca in svojo sestrico.
la njima sem se priklatil tudi sam iz službe. Nehote sem skuhal rižev narastek in jagodni kompot, saj nisem mogel spremljati Wiučarskih skokov, ki so bili napovedani za to popoldne že teden dni prej, preden je sploh žalostno preminil naš najbolj čaščeni član gospodinjstva.
jjjofem sem odprl vrata ženi, ki se je prikazala z obrazom ubijalca, ki bi moril tudi brez honorarja zgolj iz veselja in potrebe po dejan-
Urkoje pojedla skupaj z nami, počasi in z zgovornim klepetanjem. Kakor smo sicer znali vsaksebi nanaglo zmetati vase instantno Tmlako in pobegniti v trušč rambo-herojev in navijaških strasti, v melanholijo otožnih nadaljevank brez konca, smo zasedali v neki povsem novi vnemi.
Ušaj bi s sabo...?" saj nismo vedeli pa smo se pogovarjali kar tako počez. Bilo je še kar zanimivo.
Iačuden sem spoznal, da je fant že v sedmem razredu in punca v tretjem. Sam sem namreč menil, da sta v drugem in v petem. Od žene sem izvedel, da ni več v Agrokosu, niti ni v preoblikovanem in olastninjenem Gagakopu, temveč dela na občini kot referentka za komuniciranje z občani, odkar je končala šolanje ob delu. Tudi nisem vedel!
Im trenira nogomet. Sem mislil, da je še pri plavanju in hči naj bi igrala violino, čeprav sem jo še pred kratkim vozil h klavirju. Nič msem vedel.
Mtemnilo se nam je pred očmi in smo prižgali luči v jedilnici in v dnevni sobi. Spet nas je kruto spomnilo, da je televizor tako nemočno J^isoten in mu z ničemer ne moremo pomagati. Ubogi siromak!
lato dober prijatelj, znanilec večerov, ko iz popoldanskega sporeda pritačkajo otroške oddajice, vesti iz sveta, izbrani filmi, ex-in
Jmst-kullura, vroča glasba......in dan zaspi v objemu dvodimenzionalnih lepotic in mišičnjakov velikih dobra dva decimetra.
Irgli smo tarok namesto risank, presneto od kod pridejo k otrokom ti rokohitrski triki in še bolj kvantaške fraze.
mčerkaje privlekla violino, sinje tolkel po kitari in smo peli kdaj že pozabljene vedno zelene. Godli smo ljudske in moderne, zmešano Wkor javkajo mački sredi februarja prevzeti od ljubezni in premraženi v ljubosumju.
Ha skrivaj povem, kar ni bilo že ohoho, precej debelo časa, tista noč je imela čudno noro moč. Z ženico sva se valjala po postelji, na Wh, na mizi, v banji, na pralnem stroju in tudi na odsluženem televizorju, brez katerega tudi tokrat ni bilo vrhunske zadovoljitve.
|a naj kdo še reče, da ni TV v zabavo! Celo v spremenjeni rabi je nadvse koristen aparat!
Marijan LIPIČNIK
LITERARNA PRILOGA

Špegel Stojan
KO VISOKO LAHKO POLETIJO ANGELI

OPAN S KOZMIČNIM PRAHOM
Dekle
ki si domišlja da je golobica se sprašuje
kako visoko lahko poleti ko si otipava
z glasilkami stanje zavesti v molitvi
ki si jo izmisli sama
obdrži zaupanje
če so besede prave angeli vzdrhtijo kot list
položen na utrip srca v preprostem pogovoru ti odpihnejo svileno povrhnjico in prislonijo pogled k prvim koreninam
dotik
če se okopaš
s kozmičnim prahom
se izkristalizirajo nova spoznanja
in nove praznine
vse je v duhovnosti
prostranosti
nad nasiljem
nasprotja so povezana
v novo harmonijo
v silni grozi neskončnosti je najlepše še neodkrito veseli divjak ki podzavestno čuti tirnice lahkotnosti je s preciznim rezom pomnožil svetlobo in robato radovednost podaril svojemu odsevu ljubi žensko in ravna silnice dimenzije časa
nad novim babilonskim stolpom
kako visoko lahko poletijo angeli ne da bi se splazili izpod odeje kako globoko
nam lahko vsadijo nevidno seme ko melodija zaziblje če nedotaknjen lotosov cvet naj bo čarovnija ali nič
hrepenenje
WLJA
0 Ko so ptice sanjale o novih pustolovščinah so se nehote naučile jadrati na vzgonu notranje biti
in prebliski prabiti so jih vodili tja kjer so se pravzaprav naučile leteti
prvi ptič si je to tako želel da ni niti opazil kdaj so mu zrasla krila
ji:" OPAZUJEŠ RUDARJE S KONCA PROGE
Če opazuješ rudarje s konca proge se ti zazdi
kot da bi se med njih tiho prikradel Rembrandt in začel slikati njihovo svetlobo
Ventilatorji od daleč brnijo kot slapovi
pogovarjajo se z jamskimi škrati če verjameš da obstajajo te spustijo v večjo globino
Ko v rovu ugasneš luč premog počasi vsrka svetlobo obkroži te popolna tema počasi se obrni prižgi luč in
posveti nad jamsko vodo odblisk nje te vodi daleč naprej do naslednjih misli
Znojim in
premetavam se po postelji.
Groza me je.
Spet sem ubijal, čeprav vem, da ne smem -da nimam pravice odločati o življenju in smrti.
Vedno se borim za mir,
za svobodo duha, za kraljestvo ljubezni, za resnico, ki v srcih ljudi še ni zaživela.
Danes pa spet ubijam!
V napad!
SMRT komarjem!
SMRT VSEM, ki mi ne dajo spati!
I
SEM STAREGA KNAPA
od zore pa do dveh mi traja tlaka utrujen sem in zbit da se mi meša iz dneva v dan iz leta v leto me muči šiht da prosti čas porabim le za spanje živi me kruh pa Špeh
pa tu pa tam kak pir
v drugi smeni se mi gravža šiht še bolj ferzac je še bolj črn infale še bolj težke kam era ti bolj so tečni in štajger spet pijan in prvopisan spet je v bolniški
spet sam za vse sem kakor lani
ko pa nahtšiht pride
se vedno vprašam:
a te bom še dolgo kopal
a bom omagal pred penzjonom
al' bom do takrat garal
in sam Bog ve
kaj mi dela žena
noči so dolge
vse predolge
moj sosed pa pod kožo
je krvav
ZIJA
nekoč nekje,
ko se bom prerodil,
ko bom oblekel novega človeka,
prav vse začelo se bo znova
kristalno čist razumevati
začel bom to življenje
prišel bom v fazo takega spoznanja
da bom razumel prav vsa
življenjska stanja:
usran pohlep
ki vodi egoiste
krvav nagon
ki žene teroriste
vsi delavci, študentje, postopači! ne vidite da vas življenje pači zakrivate oči si pred resnico hotenju svojemu storili ste krivico kaj res je cilj človeškega obstoja da smo podobni kupu gnoja da vsi živimo v senci satelitov da smo iztrebili večino kitov! zaprli ste si srca v telesa zato vas meljejo tako kolesa
ko vodil vse ljudi bo duh in ne telesa vseh duhov nastal življenja bo ta pravi tok: nič več strahu uničenja sveta in kaj zato, če nafta bo pošla prav vse tegobe rešil bo naš duh brez kančka zlobe
Lojze Vrenčur
k-w ' \
Ilustracije iz skicirke Stojana Špesla
Jot
ti in jaz
sva šla čez zmedo časa hodila sva
po stezicah brezpotja in plesala v omami poželenja sva gledala ljudi slepote polnih in njih
ki jim je lastna senca čez vse draga
potem sva žrtvovala svojo lažno svobodo da lahko skupaj sužnjujeva zaradi upanja svetle prihodnosti
Kdor lahko z listino dokaže, da je pameten, lahko mirno kvasi neumnosti.
V	bližnji prihodnosti tudi preteklost ne bo daleč.
Klopi - varuhi naših gozdov.
Ni problema, če so problemi kar naprej.
Ne jemlji si vsega k srcu,
tam notri ni dosti vesolja za vse težave sveta.
Še tako nevrednega človeka naklonjenost ne zametuj!
V	lepem vremenu so tudi grda mesta lepša.
Spomin je tisti preostanek, kar mislimo, da se je zgodilo nekoč.
hvala ti
za tvojo ljubezen za tvoje prijateljstvo
ti in jaz z roko v roki greva naprej vedno naprej proti zahodu
Marijan Lipičnik
J/ŠČA
Priložnosti se nam na široko smejijo, le komu se to ne bi zdelo žaljivo.
Kakor psem tudi ljudem godi kosti glodati.
Neverbalnim ekspertom je tako vseeno, kaj govorite,
z vaših kretenj, mimike, nehotenih gibov so že zdavnaj
prebrali nekaj povsem drugega.
Zavolj lažnega upanja so potem nekatere stvari zares boljše.
Kdor ne gre s časom, s časom gre.
Samo kometi dežujejo potiho, se spotakne gora ob prepad, kdaj in kdaj zapeni se v pramorju, kakšen utrujen velikan zapsuje po domače in pljune vročo lavo po hrbtišču svojega razbolelega telesa v dol, potem se spet ne zgane milijone let, ali tisočletja, kdo bi štel, ničesar novega okoli in okoli, vetrovi tulijo vedno iste orkane, le nekaj mrčesa ne ve kaj bi s sabo teh nekaj bornih uric podarjenega življenja.
S stojišča nepomembnega mikroba se zdijo meje znanega vesolja blizu kakšnemu slonu, ki ga zviška opazuje, skozi vsemogočni drobnogled in vidi rojstvo in gleda smrt, v propadanju, čisto, jasno; le tisto, kar vidi mikrosvet pod seboj (razločno),
ne bo v glavi velikana nikdar znano, prihranjeno za vedno ostane, kar našim je očem razgledno in očitno, nekomu, ki si s povečevalom ogleduje pet stoletij in deset, miru in vojn, kakega občana na poti v mesto, da bi poravnal davke.
DOGODKI
Ko zvončki zapojo
Novoletni koncert pihalnih orkestrov
V nedeljo, 11. januarja, sta številne ljubitelje glasbe na pihala mladinski pihalni orkester Glasbene šole in Pihalni orkester Premogovnika Velenje s popoldanskim in večernim novoletnim koncertom z glasbo ponesla nekaj dni nazaj, v božični in novoletni čas, med velikane glasbene umetnosti, med ritme sveta in domovine.
Odličen podmladek
Dirigent Marjan Stropnik je mlajše in starejše godbenike suvereno in spretno vodil med notami in ritmom in njegovo dirigiranje je bilo užitek poslušati.
Glasbeniki so se razživeli in pokazali vse svoje znanje in sposobnosti, mladinci pa hkrati dokazali, da se za popolnitev vrst v starejšem orkestru čez leta ni bati. Poslušalci smo lahko le uživali.
Pa naj si bo, ko so zvenele zahtevne skladbe kot uvertura k Beethovnovemu Egmondu, Učakarjev splet slovenskih narodnih Za Sav'co, VVebbrov Phantom opere, Majeva Francoska rapsodija, ko so "zapeli zvončki", ko je zaplaval po dvorani "silvestrski poljub", pa na koncu južnoameriški ritmi, ali ko so se razigrali solisti -Tomaž Lojen na ksilofonu, Mitja Žgavec in Toni Vrzelak na pozavni, Matjaž Emeršič, Janez Mazej in Boštjan Mesareč na klarinetih, Tina Žerdin s harfo, Damir Tkavc s trobento in Beno Pirnat z baskitaro.
Na popoldanskem koncertu je bil med poslušalci tudi gost: priznani in priljubljeni slovenski dirigent, skladatelj in aranžer Jože Privšek, ki je posebej prisluhnil krstni izvedbi svojega potpurija slovenskih ever-greenov: Snežna noč, Zimzelen, Silvestrski poljub, Nad mestom se dani in Mini maksi. Po odzivu občinstva in čestitkah maestra je ta glasbeni krst uspel.
V ušesih mnogih (starejših) poslušalcev pa je morda še dolgo zvenelo besedilo znane popevke Mini maksi, s katero je koncert po dodatkih izzvenel: "Pripojmo mini si gorja in maksi sreče, naj bo mini vse, kar je slabo, kar je dobrega, maksi naj bo!" Saj nekaj takšnega so nam godbeniki z letošnjima novoletnima koncertoma gotovo želeli sporočiti.
Diana Janežič
Zadnji delovni teden v decembru je bila v razstavišču podjetja postavljena razstava novoletnih voščilnic, ki jih že dolgo zbira naš nekdanji sodelavec v Tiskarni Marijan Vodišek. Zbirka njegovih voščilnic obsega reprodukcije umetniških del slovenskih umetnikov, lastne Vodiškove voščilnice ter voščilnice, ki so bile v osemdesetih letih 'uradne' voščilnice Rudnika lignita Velenje in njegovih organizacijskih enot. Marijan Vodišek zbira voščilnice že zelo dolgo, zato je bila tokratna razstava le skromen, a zelo zanimiv pregled njegovega izbora.
Vodiškovo razstavo je 26. januarja zamenjala nova, prav tako zanimiva. Nekaj zaradi načina izdelave tokratnih razstavljenih del in tudi zato, ker je njihov avtor spet naš sodelavec; tokrat Igor Veber, diplomirani inženir geologije, zaposlen v hidrogeološki službi. Predstavlja se nam z grafikami, in sicer z računalniškimi grafikami. Razstava, ki je nekaj posebnega, svojstvenega, pa saj končno tako tudi je z vsako razstavo. Zato je treba stopiti pred slike in si jih ogledati. Vabljeni!
Leta 1953 je izšel Velenjski rudar
45 “Rudarjevih” let
Za preučevanje krajevne zgodovine so zelo pomemben in dragocen vir tudi časopisi, iz katerih se da poiskati marsikateri zanimiv podatek iz življenja naših prednikov. Poleg nekdanjih in današnjih osrednjih slovenskih časopisov, pri katerih imam v mislih zlasti Slovenskega gospodarja. Slovenski narod. Jutro, Slovenec, Slovenski poročevalec. Ljudsko pravico. Delo in Večer so zelo pomemben zgodovinski vir tudi lokalni časopisi, ki Faksimile naslovnice prve številke	poročajo o lokalnih dogodkih in seveda tudi interna glasila delovnih
Velenjskega Rudarja, ki ga hranijo v kolektivov, arhivu Muzeja Velenje
■ A J A SINDIKAT HUDNIKA V K K. K N J K		1 »1 ■ I kfl >)
rej uje uradntikl odbor — Odf» •rnl urednik Zdenko »Air lan — -dnlllvo Rudnik Velenje — *	m*. «32-81123 o H. H. 8o*tenJ Tlak Cel jeke t lekarne * Celju		| VELENJE. 1. JANUARJA 1953 j	8E8	k	^
V novo leto
Mnogo problemov mtojt pred Mim. mg* tovariši, v nastopajočem letu. Ti rob lemi so resni, toda ntso nerešljivi, kupno >t/t bomo lahko rešili. Skupnost zahteva od vseh drlavlja-ro, da izvršijo svojo doltnost v izgradiš socializma. Tudi m» smo člani le upnostt. Posebno, ker stojimo v prvi niji borbe za utrditev našega goepa-•.rstva in ustvaritve močne materialne
Voditi podjetje ni tako (noilavna "ar, to dobro ve naš Orlovski svet. ri tem delu mu pomaga naša sindikat-‘O podrušnlca. Podpira ga pa s svojim i -umevan jem in sodelovanjem večina liih rudarjev.
Tudi naš list Seli doprinesti k utrdil vi imaupravljanja podjetja in solidnemu padar« Ivu vse, kar se doprinesti da. • .-nan/ali vas bomo z vsemi perečimi odevam i, lUaAmi se našega gospodarnega stanja. KaStpot nam bo program ■•eze komunistov Jugoslavije. Skušali -mo dvigati zavest našega kolektiva in kovnost naših delavcev In usluiben-Ne bomo po pozabili pisati o vsem, je rajno za naše materialno in kui-
tivljenje v okviru naše občine, a zabavo bomo poskrbeli v našem
RUDNIK VELENJE V LETU 1953

rsire. S pravilnim iz >v»In ih strojev se t>
korlMsnjem zasekov »In ih stroji poraba razstreliva zmanjšala. i no s tem bo pa tudi manjša jamskega lesa.	*
Poleg proizvodnih nalog taka naj k tektlv v letu 1953 naloga povedati k. pači teto proizvodnje skoraj za 50 pr< itov. Najpozneje, koncem leta 195 bo začela obratovati Tovarna alu Strnišču. ki bo dnevno trošil i

minlja v Strnišču, ki bo dnevno troj 700 ton lignita, mora imeti na* rudi 750.000 ton letne kapacitete. Za d te kapacitete pa sta sedanji izvozni ja *ek in separacija ozko grlo. Zato mo ramo do jeseni leta 1953 usposobiti nov jašek v Prelogah za redni izvoz. Ta ja Jek zamaka podzemeljska voda, ki v zimskih mesecih zmrzuje. Ta led bi res no oviral redni izvoz. Za to se mora ja *ek osušiti. Polniiča v Jami se moraj dokončno opremiti. Zgraditi se mora * jami še pumpnrnica ter njo opremiti Jašek in pumpamico pa se mora osigu rali od eventualnega vdora vode. Glav ni prevoz v Jami se bo vršil s pomočjo gumijastih transporterjev, katere b» treba montirati. Na dnevu se bo mora' dokončati sedanjo provlzorno separav ter samo naklad išče v železniške gone. V ta namen se bo zgradilo pr zorne bunkerje, ki bodo služili e kladanjc posameznih vrst prem vagone. Dokončati se mora tudi niška postaja pri novem Jašk se mora končati do jeseni ' ae os Igu ra proizvodnih
V Celju so že pred drugo svetovno vojno izhajali časopisi (kot sta recimo Nova doba in Deutche VVacht), ki so nekaj svojega prostora odmeriti tudi novicam iz življenja v Šaleški dolini.
Po drugi vojni je bil v Celju ustanovljen časopis Nova pot, ki je poročal o dogajanju v takratni celjski regiji, izhajat pa je le od 2. junija do 3. decembra 1945, ko je izšla enaindvajseta in hkrati zadnja številka časopisa.
13. aprila 1946 je začel izhajati nov celjski časopis z imenom Na delo; že po šestindvajseti številki so časopis preimenovali v Naše delo, konec leta pa je prenehal izhajati.
Naslednji celjski časopis, ki je poročal tudi o naših krajih in ljudeh je bil Celjski tednik, ustanovljen leta 1948, ki se kasneje imenuje še Savinjski vestnik, nato zoper Celjski tednik in od teta 1968 Novi tednik.
Za Šaleško dolino nimamo podatkov, da bi pred drugo svetovno vojno že izhajal lokalni časopis, tako da smo za to obdobje omejeni le na preučevanje osrednjih slovenskih časopisov in časopisov iz naše bližine, ki so poročali tudi o dogajanju v naših krajih.
Prvi časopis, ki seje pri svojem poročanju omejil le na Šaleško dolino, je bil "Velenjski Rudar", ki so ga ustanovili leta 1953. Prva številka časopisa, ki je bil pravzaprav glasilo sindikata rudnika Velenje, je izšla 1. januarja 1953. Že v uvodniku pa so zapisali, "da ne bomo pozabili pisati o vsem, kar je važno za naše materialno in kulturno življenje v okviru naše občine in tudi za zabavo bomo poskrbeli v našem časopisu." Njegov prvi urednik je bil Zdenko Furlan, ki je bil hkrati tajnik rudnika, animator Svobode, režiser amaterskega gledališča in še kaj. Časopisje izhajal enkrat mesečno, konec leta 1957 pa je začasno nehal izhajati. 30. aprila leta 1960 so časopis ponovno obudili v življenje, iz svojega imena pa je izpustil pridevnik "velenjski" in se je poslej imenoval "Rudar". Še vedno pa je bil glasilo "delovnega kolektiva rudnika Velenje", čeprav je vseskozi pisal tudi o problemih in
dogajanjih na celotnem področju Šaleške doline. Časopis je izhajal občasno, od svoje pete številke dalje, ki je izšla maja 1961, pa je izhajal enkrat mesečno v zelo različnem obsegu. Urejanje Rudarja je nekaj časa vodil uredniški odbor, ki ga je vodil Jože Kirn, od oktobrske številke leta 1961 dalje pa je uredniški odbor vodil Jože Tekavec.
17. aprila leta 1965 je izšla zadnja številka Rudarja, glasila delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje. V uvodniku zadnje številke Rudarja je predsednik občinskega odbora SZDL Franc Pristovšek zapisal tudi naslednje:	"izvršni odbor občinskega
odbora SZDL Velenje je na zadnji seji ustanovil lastno glasilo, ki bo izhajalo vsakih štirinajst dni. Časopis se bo imenoval Šaleški rudar. Današnja številka je izšla sicer še pod staro obliko "Rudarja", ki je kot glasilo rudniškega kolektiva že ustvaril pravo tradicijo domačega krajevnega tiska, saj je s svojo vsebino posegal pogosto in obširno tudi v problematiko zunaj podjetja, zlasti Velenja. Lotevamo se nedvomno odgovorne in pomembne naloge. Od mnogih činiteljev bo odvisno, ali bo z novim glasilom res zadovoljeno željam
DOGODKI
služba za informiranje RLV je začela izdajati Samoupravljanje, glasilo kolektiva Rudnika lignita Velenje. Glasilo, najprej na dveh, nato na štirih ali največ šestih straneh, je bilo mesečnik in se je predvsem posvečalo gospodarskim vprašanjem in poročilom družbeno-političnih organizacij kolektiva.
Oktobra leta 1969 je urejanje glasila prevzel Rafael Batič in ostal urednik vse do leta 1991. Občasno glasilo kolektiva RLV in sedaj priloga glasila Samoupravljanje Informatorje še naprej izhajal po potrebi, od leta 1970 dalje včasih tudi kot sestavni del Samoupravljanja.
Obseg Samoupravljanja se je počasi povečeval in prva številka, ki je izšla 24. februarja leta 1972, je skupaj s prilogo obsegala že dvaindvajset strani, poleg gospodarskih in družbeno-političnih novic pa je bilo moč prebrati še kaj iz rudniškega vsakdana.
V sedmi številki Informatorja, ki je izšel kot sestavni del druge številke Samoupravljanja, izdane 5. aprila 1973, je bil objavljen tudi prispevek z naslovom "Rezultati anketiranja članov kolektiva v zvezi s tednikom Naš čas". Vsebina članka pa je bila naslednja: "Od vrnjenih 3010 anketnih odrezkov je bilo 2431 odrezkov z odgovori "NE". Da za tednik "Naš čas" ne bi bili več stalni kolektivni naročniki, se je tako izreklo 80,76 % vseh anketirancev, ki predstavljajo domala vse zaposlene na RLV. Vključno od 7. do 9. marca, ko smo anketo Izvajali, je namreč naš kolektiv štel, skupaj z upravičeno odsotnimi od dela (bolni, dopustniki in službeno odsotni), 3711 članov. Odslej bomo zato po sklepu ene zadnjih sej našega političnega aktiva in 1. seje predsedstva sindikata na RL V vsi prejemali le naše interno glasilo "Samoupravljanje", preimenovano v "Rudar”. "Rudar" bo izhajal mesečno in po potrebi. Zanj od osebnih dohodkov ne bomo nič plačevali; prejemali ga bomo brezplačno, kot smo prejemali "Samoupravljanje", izdajanje pa financirali na račun upravno-prodajnih stroškov."
Maja 1973 je torej glasilo kolektiva Rudnika lignita Velenje dobilo novo - staro ime Rudar in ga obdržalo vse do danes. Glasilo, ki je nekaj časa izhajalo na pravem časopisnem formatu, je do leta 1991 urejal Rafael Batič, leta 1991 pa je urejanje prevzela zdajšnja urednica Diana Janežič. Odgovorni uredniki so v teh letih med drugimi bili tudi Teodor Jelen, Konstantin Kuzmin in Ljubiša Savovič.
Med sodelavci Rudarja pa so bili Vinko Ošlak, Stojan Saje, Bojan Ograjenšek, Andrej Rozman, Dragica Marinšek in že kot praktikantka tudi Diana Janežič. V glasilo kolektiva velenjskega premogovnika so
veliko dopisovali tudi delavci, zaposleni v premogovniku in zunanji sodelavce med katerimi naj omenimo le Toneta Šeligo, Petra Rezmana in Iva Stropnika.
Pričujoči članek je le kratek prerez petinštiridesetletnega obstoja internega glasila (s krajšimi obdobji, ko ni izhajalo) velenjskega premogovnika, ki pa ga bo treba osvetliti še z marsikaterim drobcem, ki manjka v tem mozaiku. Morda lahko ta mozaik sestavimo tudi z vašo pomočjo. Vse bralce Rudarja, ki imajo doma morda shranjene izvode Velenjskega Rudarja, Rudarja, Šaleškega rudarja. Informatorja, Samoupravljanja ali Rudarja, zato prosimo, da jih prinesejo v uredništvo Rudarja, kjer jih bodo z veseljem arhivirali in tako ohranili tudi našim zanamcem.
Damijan Kljajič
V	trinajsti številki Informatorja, ki je izšel 30. maja leta 1970, kot sestavni del šeste številke Samoupravljanja, so objavili poziv vsem članom kolektiva, naj se v priloženi anketi izjasnijo o ideji za ustanovitev uredniškega odbora za obveščanje kolektiva RLV.
V	poziv so zapisali tudi naslednje: “Pri izbiranju vsebine poročil za glasili "Samoupravljanje"in "Informator" ter za oddaje po zvočnikih na Novem jašku, brez vašega sodelovanja ne bo šlo tako, kot bi moralo!"
Sodelovanja med bralci in uredništvom pa ni bito tako lahko vzpostaviti, saj so že v naslednji številki Samoupravljanja v rubriki "Za šalo in zares" zapisali naslednje: "Služba informiranja bralcem! Prispevkov vaših smo hoteli - dobili skoraj vakuum! Za kup vprašanj ste zreli, a ni ga, da bi 'met pogum."
Glasilo je v tem letu izhajalo še vedno v glavnem na štirih straneh, enkrat mesečno v nakladi 3500 izvodov, ki so bili brezplačno razdeljeni med člane kolektiva. V enajsti številki Samoupravljanja, ki je izšla 30. oktobra 1970 je bita objavljena tudi prva reklama, ki je delavce kolektiva na zanimiv način vabita, naj obiščejo restavracijo Delavski klub v središču Velenja. Vsebina glasila se ni bistveno spreminjala, prva fotografija je bila v glasilu objavljena v dvojni številki, ki je izšla 27. novembra 1971, dotlej so le tu in tam poleg teksta objavili tudi kakšno risbo. Sestavni del iste številke Samoupravljanja je bila tudi triindvajseta številka Informatorja, v kateri so bralce obveščali tudi o možnostih objavljanja brezplačnih malih oglasov.
Del tega obvestila se glasi takole: "Uspeh naših malih oglasov bo skorajda zajamčen. Zakaj? Zato, ker naša glasila prejemate vsi člani kolektiva. Vseh skupaj pa nas je okoli 3600 in seveda še najmanj toliko zraven, če štejemo tudi naše družinske člane!"
Bolezni sodobnega človeka
Genitalni sindrom
Poleg bolečin v križu je cervikalni sindrom eden od najpogostejših bolečinskih sindromov, ki mučijo sodobnega človeka. S pojmom cervikalni sindrom označujemo skupek simptomov in kliničnih pojavov, ki so posledica draženja ali stiskanja vratnih živčnih korenov v medvretenčnih odprtinah ali stiskanja žilnih elementov in samodejnega simpatičnega živčevja.
Pojavlja se v obliki revmatičnih težav, glavobola v zatilju, bolečin v vratu, boleče in zmanjšane gibljivosti glave, bolečin v predelu ramen ali lopatic. Bolečina lahko seva vzdolž ene ali celo obeh rok, pogosto pa jo spremlja občutek zbadanja, mravljinčenja ali omrtvičenosti.
Cervikalni sindrom se lahko razvije zaradi številnih razlogov. Najpogostejši, skoraj v 90%, je degenerativno obolenje vratnega dela hrbtenice. Posledično se javljajo motnje v funkciji tega dela hrbtenice ter invalidnost blažje ali hujše stopnje.
Za razliko od ledvenih vretenc, so vratna vretenca nežnejša. Od drugega do sedmega so na sprednji strani nižja, na zadnji pa višja. Tako je dosežena ustrezna krivina, ki deluje kot amortizer. Medvretenčne odprtine imajo bistveno manjši premer kot v ostalih segmentih hrbtenice.
Živčni snopi, ki tečejo skoznje jih skoraj povsem izpolnjujejo. Že pri najmanjših anatomskih spremembah tako prihaja do stiskanja živčnih korenin. Hrbtenične arterije so zavite v mrežo vlaken samodejnega simpatičnega nitja. Tesen kontakt s kostnimi in živčnimi strukturami je vzrok za številne težave, ki so posledica draženja
simpatičnega nitja ali vertebrobazilarne disfunkcije.
Vratni del hrbtenice predstavlja most med slabo gibljivim segmentom prsne hrbtenice in glavo. Za opravljanje funkcij vida, sluha, voha in govora mora biti glava zelo gibljiva. Prav zato je najpomembnejša bio-mehanična značilnost tega dela hrbtenice prav gibljivost glave v vseh smereh. Za premike glave je značilen velik moment sile, ki je odvisen od oblike, vsebine in teže. Izjemno velika gibljivost glave je zagotovljena s posebnimi anatomskimi značilnostmi vratnega dela hrbtenice, zlasti z malimi sklepi ter medvretenčnimi ploščicami. S starostjo se gibljivost postopno zmanjšuje, prav tako pa je kratek in debel vrat tudi slabše gibljiv.
Vloga medvretenčne ploščice je enaka kot v drugih segmentih hrbtenice. Njegova naloga je predvsem amortizirati vertikalni pritisk. Degenerativne spremembe se najprej pojavijo na medvretenčni ploščici. Zdrs ploščice je v primerjavi z ledveno hrbtenico izrazito redek in je v glavnem posledica nenadne poškodbe. Najpogostejši je kronični tip, ko se javlja počasna degeneracija več ploščic, kar privede do obolenja, ki ga zaznamujemo kot spondiloza. Med degenerativnim obolenjem pride na koščenih delih do trnastih izrastkov, ki še dodatno zožijo medvretenčno odprtino.
V nastanku cervikalnega sindroma ima pomembno vlogo tudi "mala travma", pri kateri pride, zaradi naglega obrata glave v poljubno smer ali zaradi neustreznega položaja med spanjem, do izpaha drobnih vretenčnih sklepov. Kadar so se na vretencih že razvili trnasti nastavki, so takšni izpahi še posebej nevarni. Slab položaj glave zaradi prisilne drže, ki ji je človek pogosto izpostavljen v poklicnem ali privatnem življenju, prav tako vodi do istih posledic.
Klinično se cervikali sindrom kaže v akutni ali kronični sliki, simptomi pa so lahko specifični ali nespecifični. Med nespecifične sodijo zmanjšana gibljivost, krč obhrbteničnih mišic in občutljivost mišic na pritisk. Specifični simptomi so odvisni od mesta prizadetosti posameznih živčnih korenin. Bolečina se tako lahko pojavlja v vratu, ramenu, nadlahti, podlahti, v področju lopatice ali dlani. Občutljivost je lahko motena v področju različnih mišic, prav tako pa je tudi z gibljivostjo. Nižje živčne korenine so odgovorne za bolj oddaljene mišice na rokah.
Pogosto so prisotni tudi simptomi, ki izvirajo iz drugih struktur. Zaradi draženja zadnjega hrbteničnega simpatičnega nitja bolniki pogosto navajajo vrtoglavice, motnje ravnotežja, slabost, šumenje v ušesih in druge neobičajne slušne in vidne simptome. Včasih se pojavlja še trdovraten glavobol v zatilju, neprijetni občutki v nosu, bolečine v poteku obraznega živca ter omrtvičenje žrela s posledičnimi težavami pri požiranju.
Za določene težave so odgovorne vratne arterije, ki potekajo skozi prečne odrastke vretenc. Zasuk glave lahko povzroči kratkotrajne motnje krvnega pretoka v vratni arteriji na strani, v katero se obrača glava. Podobne spremembe, ki pa se javljajo simetrično, lahko povzroči tudi maksimalen predklon ali zaklon glave ter hujši krč vratnih mišic. Če traja motnja dalj časa, se javljajo tudi krajša obdobja motenj zavesti.
Pri izbiri ukrepov za nekirurško zdravljenje akutne ali kronične faze cervikalnega sindroma je treba upoštevati anatomske in biomehanične značilnosti tega dela hrbtenice ter vzrok nastanka degenerativnega obolenja. Osnovni ukrep je ležanje. Z njim razbremenimo vratni predel in omejimo gibljivost. V akutni fazi je potrebno tako dolgo ležanje, dokler z drugimi ukrepi (ovratnik, raztegovanje, zdravila) ne odstranimo glavnih simptomov: bolečine, krča mišic in posledic draženja živčnih korenin. Izredno važna je primerna blazina. Številni prodajalci ponujajo odlične ergonomsko oblikovane blazine. Biti mora dovolj mehka, da položena pod vrat zagotovi ustrezno vratno krivino, pri ležanju na boku pa zapolni prostor pod bočno stranjo glave in ohrani hrbtenico v horizontalnem položaju. Previsoka ali prenizka blazina težave še poveča. Ležanje na trebuhu je odsvetovano.
Raztegovanje širi medvretenčne odprtine ter tako zmanjšuje pritisk na živčne korenine, hkrati pa preprečuje tvorbo zarastlin. Zelo pomembno je, da se smer raztegovanja ujema z osjo hrbtenice, vratna krivina pa mora biti izravnana. V akutni fazi je nošnja ovratnika nujna. Uporabljamo mehki Schanzov ovratnik, narejen iz nekaj plasti vate in povoja. Potrebno ga je nositi šest do osem tednov prek dneva in noči. Vsako jutro ga je treba namestiti znova, saj se razrahlja in ne zagotavlja dobre opore oziroma ne preprečuje gibanja.
V kronični fazi uporabljamo trši plastični ovratnik, ki ga bolniki pogosto nosijo tudi med delom, pri katerem prihaja do pretiranih obremenitev vratnega dela hrbtenice. Po koncu akutne faze je v okviru fizikalne terapije pomembna kineziterapija, pri kateri s posebnimi vajami popravljamo držo telesa. Poleg korekturnih vaj dosežemo
tudi ustrezno krepitev manjvrednih mišic. Degenerativnih sprememb ne moremo preprečiti, lahko pa vplivamo na faktorje, ki pospešujejo njihov razvoj. To so predvsem mehanski faktorji, ki povzročajo mikro izpahe posameznih sklepov in so eden glavnih razlogov za spremembe na hrustancu in medvretenčnih ploščicah. Naučiti se moramo izogibati naglih premikov glave ter vseh odklonov do skrajnih mej. Zelo blagodejno vpliva tudi elektrote-rapija, saj zboljšuje pretok, ima pa tudi protibolečinski učinek. Blaga toplota, zlasti vlažna, blaži bolečino. Intenzivnejše ogrevanje pa je prepovedano, saj lahko bolečino okrepi.Pogosto moramo iskati pomoč tudi v farmacevtskih proizvodih, kot so protivnetna in protibolečinska zdravila. Za lajšanje mišičnih krčev so dobrodošla tudi pomirila ter mišični relaksatorji. Pri izbiri in uporabi bodimo previdni, saj imajo zdravila številne neugodne stranske učinke.
Na koncu se moramo zavedati, da smo svojo hrbtenico ob rojstvu prinesli s sabo. Kakšno gensko informacijo smo podedovali, kako so nas polagali v zibel, kdaj pričeli nositi pokonci, kolikokrat nam je neumorna glavica kruto kinkala in visela kot ovenel zvonček, kako smo svojo hrbtenico obremenjavali v zgodnjem otroštvu, kolikokrat z glavo nesrečno zadeli ob steno ali padli na glavo - vse to so pomembni segmenti mozaične podobe naše hrbtenice: anatomski in funkcionalni. Žal tega mozaika ne moremo več popravljati.
Lahko pa izboljšamo svojo držo. Daljše monotono sedenje lahko koristno prekinemo z nekaj gibi, ki sprostijo krč mišic in pospešijo krvni pretok. Nabavimo si lahko ustreznejši stol, ki bo nudil oporo tudi vratnim vretencem. Staro neustrezno blazino bomo zamenjali. Uporabljali bomo le obuvalo z mehkim elastičnim podplatom, predvsem pa se bomo izogibali vseh nenadnih sunkovitih gibov glave ter omejili gibanje v skrajnih pozicijah. Pri rekreaciji bomo izbirali športe, ki niso eksplozivni, kjer lahko gibanje telesa in glave ustrezno kontroliramo. Če ne obladamo tehnike dihanja, bomo raje plavali hrbtno, saj moramo sicer pri prsnem plavanju vratno hrbtenico preveč ukriviti.
Še bolj bomo prisluhnili svojemu telesu in mu poskušali biti kar najboljši prijatelj. Morebitne poškodbe bomo skrbno preprečevali, z rednimi vajami pa bomo kar najbolj krepili hrbtenične mišice. Le tako bomo tudi v kasni starosti ohranili gibčnost in poskočnost, dobro gibljiva vratna hrbtenica pa nam bo omogočala kvalitetno življenje ter ustrezen kontakt s svetom okrog nas.
Janez Poles, dr. med. spec. interne med.
Mesta bolečin, omrtvičenosti ali slabše gibljivosti
Atletski klub Velenje praznuje letos 30 let
Marjan Hudej: “Poudarim naj, da je osnovni strateški cilj AK Velenje, da ima čim več članov, ki redno trenirajo in se na ta način učijo športnega življenja, ne glede na to, ali bodo v prihodnosti vrhunski atleti ali ne. Menimo, da smo vsakega mladega človeka s prihodom v naš klub pridobili za neko koristno dejavnost in ga -morda - odvzeli neki škodljivi, nevarni. Seveda pa se AK postavi na ogled tako glede organizacijskih sposobnosti in športnih dosežkov na tekmovanjih, to pa je tudi njegova dolžnost do vseh, ki ga finančno podpirajo."
Lani najuspešnejši doslej
Za dva velenjska športna kluba je letošnje leto jubilejno: Atletski klub Velenje praznuje 30 let, Nogometni klub Rudar pa 50. Delijo si pokrite in odprte prostore na obnovljenem mestnem stadionu in se med seboj dobro razumejo. Atletski klub Velenje je v jubilejno leto stopil z odličnimi rezultati pretekle sezone in z novim poletom za delo.
"Tisti, ki vodijo podatke o rezulatih AK Velenje, pravijo, da je bila lanska sezona za naš klub najuspešnejša dosedaj," je povedal predsednik kluba Marjan Hudej. "Na državnih prvenstvih so naši atleti in atletinje osvojili kar 37 medalj, na pokalnih tekmovanjih 13 medalj in postavili 6 državnih rekordov.
Svojevrstno reklamo so naredili sebi in klubu s sodelovanjem na mednarodnih tekmovanjih, med katerimi je bilo največje svetovno atletsko prvenstvo v Atenah. Na njem sta sodelovala Jolanda Čeplak in Marko Štor. Rezultati, ki sta jih dosegla, niso bili tako odmevni, za velik uspeh štejemo že to, da sta na prvenstvu lahko nastopila."
Mnogo odmevnejši in pomembnejši rezultat je srebrna medalja Jolande Čeplak na 800 metrov, sama pa je osebno najbolj ponosna na nov državni rekord na tej razdalji, postavljen na mednarodnem mitingu v Grčiji. Uspešni so tudi mlajši atleti. Peter Polesje na evropskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani za las zgrešil bronasto medaljo, odličen pa je bil tudi Matjaž Krajnc. Za dobre rezultate se morajo ujeti talent atleta, njegovo vztrajno delo, vodenje dobrih trenerjev in celotne organizacije kluba, pa seveda odličnih pogojev za delo, ki jih velenjski atleti brez dvoma imajo.
"Za naše delo je bil narejen očiten napredek leta 1994 s posodobitvijo stadiona in naprav na njem," poudarja Marjan Hudej. "Ti pogoji in vsa odmevna prvenstva, ki smo jih v preteklosti organizirali, so pripeljali v klub tudi veliko mladih, ki že rutinirano trenirajo.
Računamo, da bomo z njimi lahko prebrodili krizo, ki se pojavi v klubu s prestopom mladincev v članske vrste. Če temu bo tako, lahko v naslednjih letih pričakujemo močno člansko selekcijo. Veliko let je minilo od takrat, ko so bili člani AK Velenje eni najmočnejših, celo v Jugoslaviji, pred letom pa smo imeli le dva ali tri člane." Najmočnejše discipline velenjskih atletov so teki, na vprašanje, kaj je z drugimi panogami, pa Marjan Hudej odgovarja: "Velenje je na splošno znano, da ima dobre tekače in to vsako leto potrjujemo z udeležbami na krosih in drugih tekaških tekmovanjih v vseh starostnih skupinah.
Na stadionu pa imamo tudi dobre pogoje za trening drugih tehničnih disciplin, zato smo se kadrovsko okrepili. Iz Celja je prišel, sicer Velenjčan, trener Stanko Škoberne, Boris Šalamon trenira discipline na stezi. V prihodnjih letih naj bi enega ali dva atleta pripravili do te mere, da bi lahko kandidirala za uvrstitev v olimpijsko reprezentanco za Avstralijo."
Mladi ljudje trenirajo vsak dan, neumorno, ves njihov trud in napredek pa je ljubiteljem atletike, seveda, viden na tekmovanjih. V Velenju smo nekaj velikih atletskih tekmovanj pred leti že videli, radi pa bi jih še. Morda bo jubilejno leto AK Velenje postreglo s kakšnim?
"Mednarodni miting, ki smo ga nanovo vpeljali pred dvema letoma in je posvečen praznovanju dneva rudarjev, je uvrščen v mednarodne koledarje atletskih prireditev in računamo, da ga bomo pripravili vsako leto. Letos je predviden 20. junija, kar je ugoden termin tako za pridobitev kvalitetnih tekmovalcev kot za gledalce, saj je to še v času rednega pouka v šolah.
Sedaj tečejo še zadnje priprave za kandidaturo za evropsko prvenstvo v krosu, ki naj bi bilo konec leta 1999. To je zelo zahteven projekt in srčno si želimo, da bi organizacija tega prvenstva pripadla nam in kronala uspehe velenjskih tekačev na krosih. To tekmovanje bi hkrati testiralo progo za kros, ki bi bila s tem mednarodno priznana in bi z njo konkurirali na drugih podobnih tekmovanjih, ki so v svetu čedalje bolj popularna.
Sicer pa letos naše atlete čakajo najprej dvoranska prvenstva - nekaj naših atletov ima možnosti, da normo za evropsko dvoransko prvenstvo doseže," je sklenil Marjan Hudej.
Diana Janežič
S trdim delom do uspehov
Spomladanski del prvenstva je pred nogometaši
Nogometaši Rudarja so jesenski del prvenstva končali na 7. mestu, zbrali pa so 22 točk. S tem položajem niso bili zadovoljni ne igralci, ne vodstvo kluba in niti uprava. Ljubitelji nogometa so zato upravičeno pričakovali nekaj sprememb v klubu in zgodile so se.
Uprava se je odločila za zamenjavo trenerja: prekinila je pogodbo z dosedanjim trenerjem Milošem Šoškičem in na njegovo mesto z dveletno pogodbo 'postavila' domačina Draga Kostajnška. Igralski kader ostaja domala isti, klub pa na direktorskem mestu tudi ne vodi več Martin Štajner, in sicer zaradi prevzema nove delovne dolžnosti, ki ni združljiva z delom v klubu.
Nogometaši imajo te dni priprave - kar na domačem terenu, saj je vreme za ta letni čas ugodno, pogoji za treninge pa dobri. V sredo, 21. januarja, pa so bili na obisku v našem podjetju. Sprejela sta jih direktor dr. Franc Žerdin in tehnični direktor mag. Marjan Kolenc. Pred spustom v jamo in ogledom jame Pesje jim je direktor predstavil dejavnost podjetja in jim namenil nekaj priložnostnih besed. "Vsem v premogovniku veliko pomenijo dejavnosti, ki jih podjetje podpira izven osnovne dejavnosti: to sta predvsem kultura in
šport in med športi posebej nogomet," je med drugim dejal dr. Žerdin. "Ni nam vseeno, kako igrajo nogometna moštva v Šaleški dolini, najbolj pa, seveda, vse ekipe nogometnega kluba Rudar. To je posebej pomembno, ker nosite ime naše dejavnosti in s tem pomagate graditi naš ugled. V našem podjetju se trudimo ustvarjati in zadržati pozitiven ugled v ožjem in širšem okolju, v Sloveniji in v svetu. K promociji podjetja in našega dobrega imena pa nam lahko z dobro igro, odnosom do nogometa in s tekmovalnimi uspehi veliko pripomorete tudi vi." Na ogled jame je vodstvo podjetja nogometaše in funkcionarje kluba povabilo, da bi spoznali osnovno dejavnost podjetja, ki je njihov največji sponzor, pa tudi zato - je dejal direktor -, da bi spoznali, kako trdo je treba delati, da lahko s svojim delom živijo zaposleni v podjetju in tudi nogometaši Rudarja. "Upam," je dejal dr. Žerdin, "da bo vaš obisk v jami pozitivna motivacija za vaše delo v spomladanski sezoni prvenstva!".
Direktor je pozdravil in izrekel dobrodošlico tudi novemu trenerju Dragu Ko-stajnšku in mu zaželel veliko uspeha pri trenerskem delu. /dj/
Drago Kostajnšek
Smučarski tečaji!
TRC Jezero
O zimi letos govorimo predvsem v smislu, da je ni. Tiste s snegom ni v dolini, v hribih pa je smučanje užitek kot vsako leto. Zato kar pogumno v smučarske tečaje, da boste do prihodnje zime, ko bo sneg tudi v dolini, dilce že obvladali.
Smučarska šola TRC Jezero - RTC Golte organizira v času zimskih šolskih počitnic od 23. do 27. februarja smučarske tečaje za otroke in odrasle.
Cena petdnevnega tečaja, ki vključuje tedensko smučarsko vozovnico in topel obrok, je:
-	za otroke od 7. do 14. let starosti 9.000 SIT (brez toplega obroka 8.400 SIT);
-	za odrasle 12.500 SIT (brez toplega obroka 11.600 SIT).
Organiziran bo prevoz z avtobusom. Tečajniki se bodo odpeljali izpred Rdeče dvorane v Velenju vsako jutro ob 7.30 in se vračali iz Žekovca ob 16.30.
Odrasli tečajniki oziroma starši otrok, ki niso člani sindikata Premogovnika Velenje, morajo za prevoz doplačati 1.000 SIT.
Vpis in plačilo smučarskih tečajev bosta v ponedeljek, 16. februarja 1998, med 6. in 15. uro v Beli dvorani.
Dodatne informacije dobite pri Jožetu Grubelniku v Beli dvorani osebno ali prek telefonskih številk 063-859-026 in 063-853-312. interno 18-20 ter GSM 041-647-889.
Dan kliče v naravo
Na Velunjo peč
Nazaj v planinski raj
V zadnjih dveh številkah Rudarja smo malo več pisali o planinski sekciji našega podjetja, sedaj pa smo se s predsednikom sekcije Huseinom Djuheričem dogovorili, da bomo o njih brali v vsaki številki glasila.
Člani sekcije želijo popularizirati svojo dejavnost, povabiti medse še koga, ki ga morda zasrbijo pete in vleče lep dan v naravo, a ne ve, kam in s kom.
Kadarkoli si boste zaželeli, se jim lahko pridružite - kam jo vsakič mahajo, lahko razberete iz seznama izletov za leto 1998 (objavili smo ga v Rudarju 9/97), pred vsakim izletom pa po podjetju tudi razobesijo plakate.
Če pa radi hodite sami ali s svojo družbo, družino, vas bodo člani planinske sekcije v vsaki številki Rudarja povabili na izlet v bližnjo okolico Velenja. Veliko je skritih kotičkov, ki jih ne poznamo ali ne poznamo poti do njih.
Prijetno branje in veliko užitkov na poteh! Uredništvo
Zbrali smo se pri stari gostilni pri Kavčiču v Šaleku, nekoč samostojni vasi, sedaj pa obdani z velikimi stanovanjskimi objekti. Samo na vzhodu je še ostala takšna, kot je bila nekoč. Prav tja smo se namenili, po novih stopnicah, izdelanih iz železniških pragov, po markacijah Šaleške poti, na Šaleški grad, ki še vedno straži na začetku doline, tako kot že od 13. stoletja dalje. Vzpon je sicer še kar strm, vendar pa je kratek - ravno prav za segrevanje telesa. Ruševine gradu so zadnja leta vzorno sanirali (ruševine obstajajo od leta 1770, ko je grad pogorel in so ga opustili). Mi smo nadaljevali pot po grebenu (markacije so pogoste) do ostankov gradu Ekenštajn. Grad Ekenštajn je za mnoge Velenjčane neznan. Prvič je bil omenjan v začetku 14. stoletja. S Šaleškim gradom ni imel nikakršne povezave. Prvotni lastniki so bili Ekenštajnski vitezi. Kasnejši lastniki, izmenjalo se jih je kar nekajt so zgradili tudi graščino Gorica (Gustav Šilih jo lepo opisuje v romanu Beli dvor). Grad je bil precej velik (okoli 2500 m2) in je bil zgrajen v gotskem stilu. Grajsko jedro je bilo na zahodni strani in je bilo ločeno od ostalega dela z globokim jarkom, ki je še danes malo viden. Opuščen je bil verjetno konec 17. stoletja (vir prof. Ivan Stopar). Danes je ohranjenih samo še nekaj zidov med drevesi.
Sprehodili smo se po ruševinah in nadaljevali do vrha smučišča, kjer smo prišli na asfaltno cesto, ki pelje proti Lipju. Po cesti smo hodili mimo kmetij, dokler cesta ne zavije v gozd. Mi smo zavili na levo, na kolovoz, tik pred začetkom gozda, pri plinskem stebru 752. Markacije kažejo sicer naprej po asfaltu, do Gonžarja. Po dobrih 100 m makadama smo zavili desno v gozd (prvi odcep). Nadaljevali smo naprej po cesti. Na desni strani nas je pozdravila velika kovinska cisterna, katero je bogvedi kdo in kdaj odložil tu, da onesnažuje okolico.
Pogled nam je zaplaval na zahod, proti Mozirskim planinam, Smrekovcu, doli v dolini pa po obronkih Velenja. Nadaljevali smo po kolovozu v gozd, pod nami je bila kmetija Zabukovnik, kjer smo na prvem odcepu zavili desno - na bukvi je markacija in napis: Vilinja peč - navzgor proti Trneko-
vem hribu (692 m). Vendar nismo šli na vrh, ampak smo pri kamnu, kjer je nekdo napisal: 'VRH in V. P.1, zavili levo. Odprl se je razgled na Vegradov kamnolom, Trebe-liško in Vemont. Po lepi stezi rahlo navzdol smo prečkali kar precejšno strmino.
Hodili smo skozi gosto grmovje, med visokimi smrekami. Opazili smo celo nekaj markacij, ki so nas vodile vedno v desno smer. Na levi strani smo videli globoko sotesko in zaslišali šumenje vode. Pred nami je bila redka naravna znamenitost, Velunja peč, naravni most, ki je uvrščen med 240 naravnimi znamenitostmi Slovenije na 80. mesto (Enclikopedija Slovenije). Ta naravni most ali okno pozna prav malo Velenjčanov, čeprav kar sam kliče po turistični afirmaciji. Nekoč je bila Velunja peč ograjena in primerna za ogled vsakomur. Danes je ograja porušena in pri ogledu z vrha moramo biti zelo previdni. Mi smo se po strmini spustili do struge, kjer sta pogled in občutek resnično čudovita, kot da bi se vrnili v daljnjo preteklost. Pred nami je stala mogočna skala, poražena, preluknjana in mali potoček se je bučno pretakal skozi njo. Za nekaj trenutkov smo onemeli pred tem čudesom narave.
Po ogledu smo nadaljevali pot po dolini navzgor, čeprav bi se lahko tudi vrnili po isti poti. Do Velunje peči smo hodili slabo uro. V dolini pod Trnekovim hribom, malo nad mostom, je čudovita jasa, kjer lovci skrbijo za srnjad (če nismo preveč opazni in glasni, lahko tudi mi opazimo kakšno srno). Steza nas je vodila venomer rahlo navzgor na sedlo do križišča več cest. Na smreki smo opazili markacijo Šaleške poti proti Gonžarju ali Radojču. Mi smo se odločili za vrnitev v Šalek.
Pri Kavčiču smo pogledali na uro: za celotno pot z ogledom smo potrebovali samo 2 uri in četrt. Pot je slabo obljudena, potrebna bi bila označitve. Resnično pa je vredna ogleda in znoja. Pa tako blizu Velenja je . . .
Franc Maršnjak
V planinski sekciji podjetja že sprejemajo prijave za izlet v Grčijo oziroma na Olimp, ki je načrtovan konec avgusta letos. Če vas ta izlet zanima, pokličite Marjano Borovnik, interni telefon 13-51. Število potnikov je omejeno.
Stefanov pohod
Da si tudi planinci popestrimo praznike, se vsako leto 26. decembra, na Štefanovo odpravimo na zdaj že tradicionalen Štefanov pohod čez Paški Kozjak. Naj poudarim, da so pot zakoličili Primož, Teja in Slavko. Letos smo se odpravili že šestič. Zbralo se nas je kar 39; vsakič nas je več.
Ob 8. uri zjutraj nas je na pot pospremilo sivo, zimsko jutro, kar pa naše dobre volje ni kvarilo. Takoj od začetka je pot strma, speljana v ključih skozi gozd do prvega hriba Pečovnika. Za sabo smo pustili naselje Dolič. Na vrhu smo si oddahnili, se slikali na istem mestu kot vsako leto, nato pa sestopili do priljubljene točke: gostišča na Hribčku. Vroč čaj in malica sta bila spodbuda za nadaljevanje.
Pred nami seje mogočno dvigal Špik, nad katerim so bili sivi dežni oblaki. Za trenutek smo se zbali, da nas bo dež dodobra
namočil, pa sta naša dobra volja in veselje premagala in pregnala sivino neba. Na vrhu Paškega Kozjaka smo najprej obiskali grob našega planinca, smrtno ponesrečenega Bogataja. Nato pa naprej proti planinski koči na vrhu. Tam so nas dobro pogostili s kolinami. Ker se nam vsako leto pridružijo novi člani, je bilo treba zanje opraviti krst. Letos so bili krščeni štirje.
Po dobrem počitku smo se odpravili navzdol. Obiskali smo dom Bogatajevih, kjer so nas prijazno sprejeli. Čas pa je hitel in morali smo v Pako, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je popeljal domov. Z dobro voljo in upanjem, da se nam drugo leto pridruži še več planincev, smo se tako v svojem slogu poslovili od starega leta.
Husein Djuherič
V
Članarina za leto 1998
Od leta 1993 velja Pravilnik o izkaznici člana PD in vrstah članarine v planinski organizaciji.
-	A redni član je vsak posameznik, ki plača A članarino,
-	B redni član je vsak posameznik, ki plača B članarino,
-	redni člani so lahko mladi do 18. leta starosti in redni študentje.
Vrsto članstva pridobi posameznik, če izpolnjuje zgoraj navedene pogoje in za tekoče leto poravna ustrezno članarino.
Vsi člani (A, B in C) imajo poteg s Statutom PZS in praviti društva določenih pravic še naslednje materialne ugodnosti: popuste v planinskih kočah, kot jih določa Pravilnik o upravljanju planinskih postojank, nezgodno zavarovanje za primer smrti ali invalidnosti, A člani še dodatne popuste.
Po sklepu Upravnega odbora PD Velenje je članarina za leto 1998 naslednja:
-	A član 4.000,00 SIT,
-	B član 1.200,00 SIT,
-	osnovnošolci 400,00 SIT, srednješolci 600,00 SIT
Članarino za leto 1998 lahko poravnate pri Marjani Borovnik v kadrovski službi, soba št. 16 v upravni stavbi v Prelogah.
V ponedeljek, 19. januarja, so z dunajskega letališča proti Južni Ameriki odleteli štirje člani Šaleškega raft ing kluba: Robi Kožar, Miran Beškovnik, Matjaž Kovač (ti trije so tudi naši sodelavci) in Matjaž Tratnik. Po pristanku v Santiagu de Chile, glavnem mestu Čila, jih je čakalo mnogo bolj naporno potovanje: z zahodne na vzhodno stran tega kontinenta na lastni pogon, s kolesi.
Fantje zdaj kolesarijo že štirinajst dni. Pravzaprav sta na kolesu dva - Robi Kožar in Matjaž Kovač -, naloga drugih dveh popotnikov, ki sta na poti z avtomobilom, pa je ogled rek na področju Andov. V Čilu bo namreč prihodnje leto svetovno prvenstvo v raftingu in Slovenci smo v tej panogi na svetu nepremagljivi.
Vsi štirje pa bodo tako ali drugače prečkali najvišje južnoameriško gorovje Ande (na okoli 3.500 metrih nadmorske višine na prelazu pod najvišjo goro Aconcaguo -6956 m) in se srečali v Mendozi, kjer bodo obiskali slovenske izseljence. Pot naj bi po 1.700 kilometrih končali v prestolnici Argentine Buenos Airesu, domov pa naj bi se vrnili 22. februarja.
Kaj vse bodo vmes videli, doživeli, posneli in zabeležili, boste lahko prebrali v eni od naslednjih številk Rudarja, ko bodo popot-
niki že doma. Takšna pot, seveda, ni poceni - fantje so izračunali, da bo vsakega stala kakšnih 3.000 DEM - in zato so za pomoč prosili sponzorje. Pomagali so jim: Premogovnik Velenje, HTZ, SPESS, TRC Jezero,
Esotech, Gama - Heineken, Fotozoom,
Foto Tekauc in Promel. /dj/
Od leve: Robi Kožar, Miran Beškovnik, Matjaž Kovač in Matjaž Tratnik
PRAZNOVALI SMO
Prednovoletno praznovanje v Beli dvorani
To moramo še kdaj ponoviti!
Naše skupno slovo od delovnega leta je bilo v letu 1997 drugo po vrsti. Prvo -24. decembra 1996 - je v Beli dvorani doživelo ognjeni krst in bilo bogata izkušnja; vse, kar ni bilo v redu, je bilo lani izboljšano. Predvsem pa dodan bogat glasbeni program, ki so ga odlično organizirali in izvedli domala samo naši sodelavci.
23 harmonikarjev je presenetilo nas in tudi sebe.
Za ta letni čas skoraj idealne vozne in "parkirne" razmere so omogočile parkiranje pri čolnarni (kar je bilo predlani nemogoče), vendar ostaja dejstvp, da stotine avtomobilov in še kakšen avtobus naredijo gnečo, zastoje. Morda pa fii vozniki lahko tudi malo bolj upoštevali usmerjanja varnostnikov in ne poskušali za vsako ceno parkirati ob glavni cesti.
Zastoji so torej tudi tokrat bili, zato se je Bela dvorana okoli 10. ure le počasi polnila. A nastajala so vesela omizja sodelavcev, vrsta za hrano in pijačo se je daljšala. Vsi smo se razveselili ugodne cene piva, ki je prejšnje leto povzročala veliko negodovanja in četudi je nenadoma za nekaj trenutkov zmanjkalo klobas (kako ne, saj je tudi Gostov kombi padel v prometno gnečo), smo se vsi lepo najedli in odžejali.
Ampak, lani v Belo dvorano nismo prišli le jesti in piti, temveč tudi malo radovedni. Tiste, ki so bili prvič, so morda tokrat privabila zagotovila sodelavcev, da je bilo leta 1996 zanimivo zaključiti zadnji delovni dan v letu v tako velikem krogu sodelavcev. Tisti, ki so bili drugič, pa so upravičeno
pričakovali nekaj drugačnega, boljšega, pestrega. In pričakali.
Dedka Mraza, čestitke direktorja in tehničnega direktorja podjetja, skupno zdravico za "kol'kor kapljic, tol'ko let", pa dobro uro narodno-zabavne glasbe, ki je bila še bolj zanimiva, saj smo poznali njene izvajalce.
Med člani Šaleškega odmeva sta zaigrala Aleksander Ostič iz jame Škale in Marko Videmšek iz ERICa. Pri Podkrajških fantih igrajo naši sodelavci Janez Meh, Bojan Rožič, Ivan Borovnik in Franjo Jurovič, citrarka Urška Vedenik pa je hči naše sodelavke. V Triu Grobelnik igra Rajko Grobelnik iz jamomerstva, solista na frajtonarici Uroš Točaj in Matej Jus pa sta sinova naših sodelavcev.
23 harmonikarjev je presenetilo nas in tudi sebe. Bučen aplavz, ki jih je spremljal na oder in z njega, je povedal vse. Bili so nam všeč, aplavz pa je veljal tudi njihovemu pogumu in spretnosti, da so se v zelo kratkem času dobrega meseca dni naučili pet skladb zaigrati skupaj.
Zaigrali so nam: Ivan Muhič, Vincenc Ja-grič, Miran Plaznik, Simon Legnar, Boris Lesjak, Rudi Lemež, Silvo Ivanek, Rado Berlak, Jože Dren, Marjan Dren, Stane Cevzar, Peter Postružin, Damjan Blažič, Robert Blažič, Karel Zlatar, Jože Pri-stovšek, Ivan Obšteter, Rafko Goršek, Marjan Jus, Bojan Lajlar, Erik Hribernik, Damjan Lemež in Anton Jakob.
Čestitke organizatorjem in čestitke nastopajočim. Izrekamo jih tudi v imenu nekaj naših sodelavcev, ki smo jih v anketi za razglasno postajo povprašali za mnenje. Vsi so bili zadovoljni, navdušeni. Lepo je slišati govorice iz zanesljivih virov, da krstni nastop zbora harmonikarjev v Beli dvorani 24. decembra lani ni bil zadnji. Težko pričakujemo naslednjega!
Diana Janežič
OBVESTILA
Razpis
za dodelitev najemnih stanovanj in stanovam za zameniavo
Premogovnik Velenje zbira prošnje za dodeljevanje najemniških stanovanj v skladu s sprejetim pravilnikom za leto 1998. Prošnje lahko dobite pri svojih obratnih tehnikih ali v podjetju Habit, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje in jih izpolnjene oddate prav tako svojim obratnim tehnikom ali v podjetje Habit do vključno 15. februarja 1998.
-	Prošnjo za dodelitev stanovanja oddajte samo novi prosilci. Stari prosilci vložite samo spremembe (prispevek za stanovanje, velikost družine...).
-	Prošnje oddajte posebej za dodelitev in posebej za zamenjavo stanovanja.
-	Prošenj, ki bodo prispele po 15. februarju, ne bomo upoštevali.
-	Po pravilniku bo narejena enotna prioritetna lista za Premogovnik Velenje.
-	Pravilnik velja tudi za delavce hčerskih podjetij Premogovnika Velenje.
-	Prošnjo mora izpolniti prosilec sam.
Obvestilo!
Vse, ki potrebujete
ČRNA DRVA,
obveščamo, da s 1. februarjem
začenjamo z vpisom za njihov nakup. Vpišete se lahko v pisarni evidence dopustov pri gospodu Dragu Kremžarju vsak delovni dan dopoldne.
Zahvala		Zahvala
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi skrbnega in dobrega moža in atija		Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta
Jožija Skutnika, mlajšega		Frančiška Kompana
iz Ložnice pri Velenju 7 se iskreno zahvaljujemo kolektivu premogovnika, obratu Praktično izobraževanje, praktični pouk, sindikatu podjetja, gospodoma Dragu Semetu in Vinku Čuježu ter vsem Jožijevim sodelavcem za nesebično pomoč, izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč ter številno spremstvo ob Jožijevem preranem slovesu.		se iskreno zahvaljujemo kolektivu Premogovnika Velenje, sindikalni podružnici obrata Jama Skale ter sodelavcem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. žena Rozalija, sinovi Vladimir, Anton in Klemen z družinami
Iskrena hvala vsem! Žena Olga z Gregorjem in Barbaro		
		
Zahvala		
Zahvaljujem se za izraze sožalja in cvetje ob smrti mojega očeta	Zahvaljujem se	
Marjana Cmaka kolektivu Premogovnika, sindikatu podjetja ter sodelavkam v pralnicah NOP in Skale.	sindikatu SPESS in kolektivu podjetja za denarno podporo ob izgubi premoženja v požaru. Hvala tudi podjetju Habit za ureditev začasnega prebivališča. F er id Šaldič z ženo	
hčerka Sonja Postrpinjek z družino		
Mali oglas
Prodam ali zamenjam trisobno stanovanje in garažo na Stantetovi 7 v Velenju ter vikend na Paškem Kozjaku za manjšo stanovanjsko hišo.
Informacije po telefonu: 063-852-056 in 0609-639-350
Celje - skladišče
D-Per
65/1998
» 5000005764,1
I	^
COBISS o