Glasnik SED 24 (1fi84) 4
94
Sklepi ustanovnega sestanka sekcije za RAZSTAVE neevropsko etnologijo pri SED, dne """„'f'
a. 3.1985	POSVETOVANJA,»
Iniciativni odbor: Barbara Fux, Mojca Terčelj, Marko Ter-
seglav, Zmago Smltek, Irena Sumi
Člani ustanovnega odbora smo na sestanku sprejeli naslednje vsebinske sklepe:
1.	V okviru zastavljenega programa je treba Imenovati nosilce raziskav po posamičnih problemskih sklopih.
2.	Delo začenjamo z uvodnim seminarjem na temo družboslovne metodologije v našem, Širšem evropskem In svetovnem prostoru. Za predavatelje v seminarju bomo povabili raziskovalce etnologe in raziskovalce drugih sorodnih družboslovnih In humanističnih ved:
3.	Uvodno javno predavanje s predstavitvijo programa sekcije In utemeljitvijo bo imel dr. Zmago Smltek.
4.	V okviru seminarja bomo vabili tudi absolvente In Študente etnologije in sorodnih strok, da predstavijo Studijsko gradivo na temo družboslovne metodologije raziskav etničnih skupin v neevropskem prostoru.
5.	Sekcija bo zagotovila redno objavljanje dela seminarja v strokovnem časopisju in drugih medijih.
Sekcija se ustanavlja na podiagl naslednjih formalnih sklepov:
1.	Predstavnik sekcije v odboru SED je dr. Zmago Šmltek.
2.	Sekcija sprejme tukaj predstavljeni emblem za svoj znak na vseh objavah, dopisih In listinah:
3.	Sekcija predlaga statutarni komisiji SED naslednji člen:
—	Sekcija organizira preučevanje zgodovine, sodobnih družbenih razmer, kulture In perspektiv etničnih skupnih z obeležjem manjšine In staroseistva; v strokah, ki jih zastopajo členi In sodelavci sekcije, Siri teoretske osnove in vednost za tako preučevanje In šil v javnosti zanimanje zanj; z Izsledki seznanja pedagoške In druge ustrezne dejavnike; vzdržuje zveze z zainteresiranimi društvi, Institucijami In skupinami doma in na tujem In izmenjuje z njimi mnenja.
—	Sekcija dosega zastavljene cilje s tem, da organizira neposredno preučevanje življenja In dela etničnih skupin samostojno aH v povezavi z zainteresiranimi dejavniki; zbira dokumentarno In strokovno gradivo o etničnih skupinah; prireja različne predstavitve gradiva In Izsledkov v obliki zborovanj, predavanj, seminarjev, razstav Ipd.; organizira obiske drugih raziskovalcev In predstavnikov eničnlh skupin v naSI domovini.
Overil: dr. Zmago Smltek

mi.
Qui
Cuituram Ai i o rum Ignorant, klw Suarn C<j it uram Cognoscere Non
Potsunt,
1
P. S. Emblem sekcije je Izdelal dipl. ing. arh. Janez Su-hadolc, latinsko besedilo pa Je overil prof. Mero.
Razstava VETRNIK {PREDMET — ŽIVLJENJE) In nekaj vzporednih misli muzejske etnologlnje
Razstava je bila postavljena kot "razstava v razstavi" 60 LET SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA od 24. aprila do 4, novembra 1984 v Ljubljani in za tem cre-stavljena še v Kraško muzejsko zbirko v Postojni od 15. novembra do 15. decembra 1984.
Pripravili so jo: etnologinja Inja Smerdel — idejna zasnova, scenarij, zamisel postavitve, fotografije, film; Ing. arh. Marjan Loboda — načrt postavitve, prostoročne risbe; mag. France Golob — preparlranje In restavrlranje vetrnlka, tehnična risba njegovega prereza; Ana Perko, Bine Romih, Janez Cerne In Slavko SakelSek — tehnična Izvedba in Boštjan Nučič — Izdelava fotografij. (Vsi omenjeni, razen fotografa, so delavci v Slovenskem etnografskem muzeju.)
Ob otvoritvi smo razstavo predstavili z naslednjimi besedami: "Razstava Vetrnlk (predmet — življenje) je majhen eksperiment. Poskusili smo postaviti "razstavo enega predmeta". Predmet, temelj muzejskega deta, smo postavili v sredino, po krožno obdajajoči steni pa smo razvili njegove relacije z življenjem. Morda bi lahko rekli tudi, da je v sredini muzej In na steni stroka, etnologija, z vsemi medsebojnimi vezmi. — Izbira predmeta, vetrnika (po pravopisu) ali "maSine za vejat žito", "pajklja", "bint mašine" in drugega Imenja za Isto stvar, je osebna. Ne nazadnje pa jo je motivirala tudi metaforika vetrnlkove funkcije, ločevanje zrnja od plev. — Vizualno smo razstavo gradili na tekočem panoju, z enakovredno pojmovani-ml mediji: s predmeti, z dokumenti, s teksti, s fotografijami in z risbami. Na koncu, ko pri ponazaorltvl delovnega procesa nastopi stopnja popolne mehanizacije, pa smo vključili tudi vizualno enakovreden medij, vldeo."
S temi besedami sta na kratko razloženi Idejna zasnova In zamisel postavitve. Scenarij razstave pa je bil naslednji:
Povezave predmeta z življenjem smo oblikovali v kratkih in povedno jedrnatih tekstovnih, slikovnih, risanih In predmetnih odgovorih na osnovna vprašanja: Kaj Je to, Kje — Iz katerega kraja je, Kdaj — Iz katerega Časa je, Kdo ga je naredil, Kdo ga je uporabljal In Kako so ga uporabljali. Vprašanja so bila na razstavi vidni naslovi vsebinskih poglavij. Zadnji poglavji sta bili Pridelek In Epilog, v katerem je bilo tudi odgovorjeno na vzročno vprašanje Zakaj.
V prvem poglavju, Kaj je to, smo v sredISČu razstavljeni predmet pojasnili (t) z njegovim lokalnim Imenom "maSIna za vejat žito", Iz katerega je Izhajala tudi razlaga njegove funkcije, z njegovo pravopisno in drugimi besednih!! različicami. Sledila je določitev Časa uvajanja vetrnika na slovenska kmetije (t), ki smo jo povzeli iz del 8. Grafenauerja, M. Makarovičeve In A. Saša,1 In opisi (t, f) Nekdanjih načinov za ločevanje zrnja od plev po različnih slovenskih pokrajinah.
Od splošnega smo preSII h konkretnemu. Odgovor na drugo vprašanje, Kje — Iz katerega kraja j«, je predstavil (t, f, zemljevid) pivško vas Selce, njen Družben In gospodarski oris (t) ter Letni ciklutgoapodarakih opravil (vrtljiva okrogla legenda), v katerem smo poudarili dela z žiti.
Od tretjega vpraSanja, Kdaj — fz katerega časa je» naprej pa smo nizali odgovore v treh časovnih plasteh. Natančno opredeljene2 smo opremili s simboli vetrnika, strojne mlatllnlce In žitnega kombajna, ki so ogledovalcu pojasnjevali nadaljnji časovni koncept razstave. Tako
Glasnik SED 24 (1fi84) 4
95
imenovani čas vetrnlka, ¿as ročnih opravil z žiti, ko je del procesa čiščenja opravljal vetrnik, namreč nismo želeli predstaviti izolirano, temveč smo povezave razstavljenega predmeta z življenjem razumeli razvojno. Spreminjalo se je življenje In spreminjali so se delovni procesi, od popolnoma ročnih do popolnoma mehaniziranih. Te spremembe smo prikazali v "času vetrnlka", ki ga opredeljujejo ročna Žetev, ročna mlatev in ročno čiščenje žit, v "času strojne mlatllnlce", ko so želi ročno In vozili mlatit In čistit na strojne mlatllnlce, in v "času žitnega kombajna", ki ga opredeljujejo Strojna žetev, mlatev in čiščenje, ko vse tri delovne postopke z žiti opravi en sam stroj.
V	Ilustracijo vseh treh "časov" smo s fotografijami {In delno s tekstom) izpolnili razpredelnico, ki je predstavila Nekatere kulturne sestavine življenja v Selcsh in njihovB spremembe v času: hišo, oblačenje mladih, glavne sestavine prehrane, zaposlitev ob kmetovanju, gospodarsko Izseljevanje "odvečnih" družinskih članov, obrt In trgovino, promet, dobivanje mladih In poroko.
Sledilo je vprašanje kdo ga Je naredil. Odgovori so nanizali vsakokratnega Izdelovalca {t, f), Izdelek (t, f) In Možne predloge/Glavne trgovine.../Glavna trgovina In Zastopstvo... v Ljubljani.
V	odgovorih na vprašanje Kdo ga Je uporabljal smo predstavili Lastnika/Lastnike (t, f, d), Vrednost (t) In Uporabnike (t).
Šesto vprašanje je bilo Kako so ga uporabljali. V poglavju, v katerem smo ponazorili delovni postopek z žiti z njegovimi tremi glavnimi stopnjami: žetvijo (z vezanjem in sušenjem), mlatvljo (s pripravo škopnlkov) In čiščenjem, smo v "času vetrnlka" v ponazoritev vključili predmete: srp, cepec ("grablje za škopt") ter reto In mernik z vevntco. Predmeti, muzeallje, so bili na vsebinsko odgovarjajočih mestih postavljeni pred tekočI pano ali pa nanj Pritrjeni, vendar poudarjeno izpostavljeni, izstopajoči Iz površine s teksti, fotografijami in risbami. Nekatere smo lahko položili v roke Izstopajočim fotografskim silhuetam nosilcev — npr. žanjlcl srp In mlatiču cepec.
Pri Žetvi smo s tekstom predstavili Kdaj, Kje, Kdo In Kako so žeil ler Dan žetve v družini selškega polzemlja-karja z Obroki hrane In pojače. Vezanje (t) je ponazorila fotografska rekonstrukcija delanja preveala In Izdelek ,air|. Sušenje {t) pa fotografska rekonstrukcija In risbe različnih oblik sušenja. Po enakem ogrodju (Kdaj, Kje, Kako) smo zoradill vsebino tudi pri Mlatvl In t-istenju. Mlatev smo ilustrirali še s Prehrano ob mlatvl It) ter z Običajem ob mlatvl (t In r poteka običajno). Ponazoritev čiščenja v "času vetrnlka" (z retom, z vetrni-
kom) pa smo zaključili z razlago (t, f) dokončnega čiščenja z rešetom ali s trijerjem, v vseh treh "Časih", ki Je bilo in ki ostaja popolni mehanizaciji navkljub še vedno potrebno.
Sledil je prehod v "čas strojne mlatllnlce", kjer smo ponazoritev ponovno skrčili na tekst, dokumentno gradivo in fotografijo. Vsebinsko ogrodje pa Je pri žetvi In mlatvl s čiščenjem ostalo Isto (Kdaj, Kje, Kdo, Kako).
Preobrat, ki nastopi v "času žitnega kombajna", ko vse tri glavne stopnje delovnega postopka z žiti opravi en sam stroj, smo označili kar z mislijo enega od Selčanov: "Zdaj se niti ne vej, da se dela." Postopek sam smo prikazali z nizom fotografij. Osnovna zamisel o mediju prikaza pa je bila, da naj bi bila popolna mehanizacija na razstavi predstavljena v gibanju. Primeren medij naj bi bil vldeo, vendar podrejen vizualnemu konceptu razstave, ekran, vključen v tekočI pano, izenačen s teksti, s fotografijami In z risbami.
Idejo smo uspeli uresničiti,3 tako da se Je prvih štirinajst dni razstave poleg fotografskega prikaza poteka procesa dela predvajal tudi njegov vldeo.
Po scenariju je dokumentaren filmski prikaz dela —-Kako — dopolnjeval posnet tekst s pojasnili Kje, Kdaj In Kdo. S posnetkom rekonstrukcije ročne žetve In za tem ponovljenim, skrajšanim posnetkom žetve, mlatve In čiščenja s kombajnom, je bila podana primerjava med nekdanjimi, zamudnimi ročnimi opravili (veliko dni, veliko ljudi, večja odvisnost od vremena) In sedanjim potekom Istih del (en dan celo nekaj deset minut In malo tjudl). Na koncu filma pa je bila prikazana besedna razlaga stavka: "Kombajn (stroj je pojmovan personlflclrano) nam bo prišel omlatlt (stroj — prijatelj opravi tri glavne delovne postopke z žiti, ki so Jih združili v pojmu "mlatev"),"
S tem so se Iztekli odgovori na glavna vprašanja, zastavljena na razstavi, po njenem scenariju pa sta sledili še dve vsebinski poglavji,
V	Pridelku smo pojasnili (t) pomen žitaric za Selčane ("vsakdanji kruh", plačilno sredstvo) In prikazali (r) žitne skrinje, "žakll" — napolnjeni s pšenico, ovsem In Ječmenom) nekdanji In sedanji način shranjevanja žitaric In vso razvejano, do nedavnega popolno Izrabo pridelka.
V	Epilogu pa smo razložili (t) pomen stroja In ponudili ogledovalcu v premislek, kaj vse nam lahko en predmet sporoča. Seveda, če želimo kaj Izvedeti o predmetu In njegovih povezavah z življenjem, ob njem razmišljati In se ne le ustaviti pred razstavljenim na podstavku, v vitrini, prebrati skope podatke o Imenu, dotaciji in Izumu in vzdihnitj o tem, kako Je lep, star, zanimiv. Predmet Ima ne le svoje "človeško pogojeno" zgodovinsko, socialno in krajevno ozadje In funkcijo, temveč je njegova "govorica" £e mnogoplastnejša. Razstavljeni vetrnik npr., je bil ob nakupu leta 1981 predmet z novo funkcijo, čiščenjem flžolovega zrnja od lupin; z nakupom, po vpisu v Inventarno knjigo je postal muzeallja; na razstavi je spregovoril z vsemi omenjenimi povezavami, odgovori na osnovna vprašanja; pojavljal se je kot simbol nekega lokalnega "časa vetrnlka"; v Egllogu Je bil zadnji vetrnik iz Selc prikazan (t, f) kot še vedno potreben, v stari funkciji uporabljen predmet, ki postane ob odvisnosti kmečkega dela od vremena, kadar v slabem stroj deloma zataji, ponovno iskan; sledila pa sta še prikaza (f) dveh pomenov vetrnlka od drugod: vetrnik kot dekoracija za "kmečko ohcet" na Bledu In vetrnik kot motiv za "časopisno nostalgijo".
K vsebinski ponudbi razstave je sodil Se muzejski kartotečni list vetrnlka kot "katalog",4 ki si ga je lahko vsakdo vzel s kupa ob razstavljenem predmetu.
Oblikovna, likovna zamisel postavitve pa Je bila naslednja: s pano|l ustvariti prostor v prostoru, ki bi s svojo krožno obliko nenehno sugerlral žarCenje v središču stoječega predmeta, projekcijo njegovih povezav v prikazu na stenah. Bolj razmlšljujoč ogledovalec je morda doumel tudi simboliko uporabljenih barv: rdeča barva naslovnih vprašanj — mak v žitnem polju; rjava barva fotografij — toplina lesenih predmetov In rumena
Glasnik SED 24 (1fi84) 4
96
Z razstave o veternlku v Slovenskem etnografskem muzeju
barva tekočega panoja — poletno sonce, dozorelo žito. Iz tega, po nekaterih mnenjih za muzealca, omejenega s konkretnostjo njegovega dela, neprimernega ekskurza v kakršno koli simboliko, prehajamo k določnejčlm stvarem.
Etnologi smo.svojo vedo "humanlzlrall" z metodološkim obrazcem o prenosu zanimanja etnologije od kulturnih prvin na njihove nosilce. Ta obrazec, ki ga na kaže razumeti Izločujoče (gre za prenos zanimanja in ne za izločitev prvih), pa v zadnjih letih, pri prenosu Iz fakultetnega, Studijskega okolja v muzejsko realnost, nekaterim muzejskim etnologom predstavlja problem, drugim Izziv. Nekaterim je to le zapisana želja, drugim povzroča dvome, tretjim rezultlra v razočaranje. Sami smo ga razumeli kot izziv, iz katerega je nastal poskus, razstava Vetr-nlk (predmet — Življenje). Takšna razstava, kakršna je bila, je osebna interpretacija omenjenega metodološkega obrazca, ena od možnih. Nadaljnje delo odpira nova iskanja. Metodologija nI ali vsaj ne bi smela biti nekaj statičnega. Nekaj, kar bi osvojili, sprejeli In temu potem celo življenje sledili. Daje osnovo, ki jo empirično preverjamo, dograjujemo In morda tudi preoblikujemo in s tem prispevamo k njenemu razvijanju. Ta misel velja tako pisani Interpretaciji etnoloških spoznanj kakor muzejski, razstavni. Pred petimi leti je bilo Izrečeno vprašanje, "ali je etnologija v muzeju aplikativna veda". Takrat Izraženi dvomi so bili glade na stanje slovenskega etnološkega — predvsem muzealstva — upravičeni. Vendar, tudi muzeologija se ne konča z opravljenim izpitom. Stanje, kakršno je bilo In je v sivem ozadju ter v blešča-vlh razstavah muzejskih cvet o bero v še vedno, priseganje na dobre, že uveljavljene, konvenclonalne postavitve, bi nedvomno lahko presegli ali pa vsaj poskušali preseči z razvijanjem lastne misli, s študijem ne tako nedostopne tuje muzeološke literature In z Izmenjavami informacij, ki obstajajo. Danes sami odgovarjamo na zastavljeno vprašanje pritrdilno. Da, etnologija v muzeju Je aplikativna veda In to lahko zelo živa. Etnološka muzejska razstava,
ki razkazuje le predmete, vsa vsebina etnoloških dognanj, naj bodo ta še tako sodobna, pa je ponujena v katalogu, je mrtva. 2lva etnološka muzejska razstava, oziroma muzejska razstava nasploh, naj bi bila v sebi popoln medij, samostojna Interpretacija strokovnih dognanj, v svoji strnjeni povednostl enakovredna razpravi. Mnenja smo, da naj muzejska razstava ne le prikazuje, temveč tudi pripoveduje. Prikazovanju uveljavljeno strežejo galerije, muzeji pa so ob preseganju tesaurusa dolžni storiti kaj več.
Razni evropski muzeji so v zadnjih nekaj letih ponudili v razmislek kar nekaj primerov dobrih, zanimivih ali spornih razstav (Rüsselshelm, Amsterdam, Frankfurt, Köln Itn.). Dobre rešitve, ki naj nam ne bi bile nujno vzor, so pa dobrodošla Informacija, so verjetno nastajale v razponu med dvema ekstremoma, med razstavama Rimsko germanskega muzeja v KOInu In Zgodovinskega muzeja v Frankfurtu. Prva razgrinja pred obiskovalca le predmete, razvrščene po tematskih skupinah, temelji le na estetiki stvari in sugerlra potrebo po potrošnji. Druga, študijsko temeljito, pa kljub pretlranostl dobro označi zbadljiva pripomba, da na njej predmeti ovirajo branje legend."
Po vsem povedanem menimo, da "misliti ali ne misliti" v krogu slovenskih etnologov muzealcev ni vprašanje. Vprašanje je "narediti In rte le misliti".
In za konec še eno nesoglašajoče mnenje k drugače precej soglasno podprti ugotovitvi, da "muzejska razstava S svojo predmetno naravnanostjo v najboljšem primeru iahko, z uporabo medijev in tehničnih sredstev, le plastično prikaže (ilustrira) okolje, ne pa Izrecno "načina življenja" ali družbenih odnosov" 7 Ob tem o muzejski razstavi brez predmetov ne bi Izgubljali besed. Njihova pričevalna moč pa je odvisna od tega, kako Jih razstavimo: ali jih le postavimo ali pa jih uspemo Izrabiti kot vir za razkrivanje načina življenja In postaviti kot medije za njegovo odslikovanje. K dvomu o primernosti muzejske razstave za prikazovanje načina Življenja ali družbenih
Glasnik SED 24 (1fi84) 4
97
odnosov pa še en dvom. AH je napisana razprava res
primernejša, bolj živa, komunlkatlvnejša, resnlčnejša.
Filozofi se sprašujejo, ali je zapisana misel še Ista, kot
Se je porodila.
Zapisana beseda je že prevara.
Opombe:
1	Danes bi jim lahko dodali še delo Orodje In stroji za čiščenje omlačenega žita (Loški razgledi 30, Skofja Loka 1983; str. 56—72, nedvomno izčrpno gospodarsko zgodovinsko študijo, ki jo je v času nastajanja razstave napisal umetnostni zgodovinar mag. France Golob, drugače restavrator in konservator v SEM.
2	Z datacljo sprememb v procesu dela ali z uvajanjem različnih stopenj mehanizacije v samih Selcah In na širšem območju Pivke.
3	FIlm (super 8 mm), ki sem ga posnela sama, je popolnoma začetnlškl In je služIl le uresničitvi neke Ideje. Vezne tekste je posnel Naško Krlžnar <AV lab. SAZU) In film po scenariju zmontlral v celoto. Na video kaseto ga je presnel Marjan Osole (SKUC). Televizijski sprejemnik In videorekorder pa je posodila Iskra Commerce, TOZD Zastopstvo.
4	Študija z naslpvom Kako so Želi, mlatili in čistili žita v vasi Selce na Pivki je v tisku v sklopu drugega zbornika Ljudje in kraji ob Pivki (Postojna 1985».
5	Naško Krlžnar: AH je Btnologlja v muzeju aplikativna veda? Način življenja Slovencev 20. stol., posvetovanje SED Nova Gorica 6. 6. 1980. Ljubljana 1980, str. 17—24.'
6	iz poročila Jasne Horvat o obisku nemških muzejev leta 1982.
7	Naško Krlžnar: Nav. delo, str. 21.
1NJA SMEROEL
Razstava "SOLKANSKI MIZARJI" v goriškem muzeju
29. septembra 1984 smo v prostorih Krajevne skupnosti v Solkanu odprli etnološko razstavo z naslovom "Solkanski mizarji". Zaradi prostorskih In drugih težav smo jo po dveh tednih preselili v Goriški muzej na grad Kromberk, kjer bo odprta predvidoma do konca februarja 1985.
Solkansko mizarstvo je izrazito krajevna obrt, ki je v različnih časovnih obdobjih različno vplivala na krajevni značaj Solkana In na način življenja njegovih prebivalcev, ne samo mizarjev. Od začetkov mizarstva okoli 1850 do danes je vseskozi dajalo poseben pečat načinu življenja Soikancev, saj se je kraj pod vplivom razvoja obrti iz Pretežno agrarnega naselja postopoma spreminjal v Pomembno obrtniško naselje, predmestje In zaledje mesta Gorice, po drugI svetovni vojni pa v pretežno delavski kraj ob nastajajoči Novi Gorici. Mizarstvo se je v Solkanu razmahnilo zlasti v času med obema vojnama,
je solkanske mizarje združevala Zveza mizarskih obrt-nlkov C.A.M. (Comunitk Artlglanl Mobillerl). Z Izredno kvaliteto Izdelkov so solkanski mizarski mojstri zasloveli daleč po svetu, veliko Izvažaj, med drugim tudi v Egipt. Za pohištvo so dobivali števlma priznanja In nagrade na mednarodnih razstavah pohištva v Milanu, Firencah, padovl, Faenzl in drugod. Po drugI svetovni vojni je *!ogo C.A.M. prevzelo Združenje mizarskih obrtnikov 2Mo, ki pa danes poleg redkih (Štirih) preostalih mizarjev združujejo še obrtnike drugih strbk. Prav na podlagi solunske mizarske tradicije je nastala In se uveljavila gorlš-ka lesna Industrija — tovarna pohištva MEBLO.
Temelj razstavne postavitve predstavlja raziskava solkanske mizarske obrti, ki je del Interdisciplinarnega pro-
jekta z naslovom "Solkan", pomeni pa etnoloSkl prispevek v omenjeni raziskovalni nalogi Goriškega muzeja.
Razstava skuša predstaviti mesto In pomen solkanske mizarske obrti v kraju samem v vseh obdobjih, prikazati način življenja solkanskih mizarjev v povezavi z društve-nlm in družbenim življenjem mizarske zadruge, približati oblikovalcem mizarsko delovno oko/je, orodje in surovine In pokazati tudi nekaj pohištvenih Izdelkov, ki prav gotovo pričajo o izjemni tehnični In oblikovalni sposobnosti solkanskih mizarskih mojstrov.
Razstava poteka v dveh razstavnih prostorih, kjer je v prvem podan- rekonstrukcljskl prikaz mizarske delavnice in večinoma gradivo za prikaz zgodovinskega razvoja mizarstva v Solkanu: fotografije Solkana pred 1, svetovno vojno, odmevi zadružnega gibanja mizarjev v tisku (Soča, Gorica), pravila mizarske zadruge, zidarski načrti za hiše mizarjev, mizarska učna spričevala, fotografije društev v Sokanu (tamburašl, kolesarji...), seznam in mreža delavnic, fotografije nagrajenega pohištva, nekaj reklamnega gradiva C.A.M. in druge. V drugem prostoru se tematika nadaljuje na podoben način In zaključi s predstavitvijo nekaterih Izdelkov solkanskih mizarjev. Dragocena je legenda domačih narečnih Izrazov (med njimi popačenih nemških, Italijanskih in furlanskih), ki se ujema s pregledno oštevilčenimi razstavljenimi predmeti.
Nekja primerov razstavljenih mizarskih predmetov: "bink" = mizarska delovna miza
"kava161" = leseno stojalo za podstavek pri mizarskih
opravilih
"SrAufl" = iesenl primeži, stege, sfinge
"StOga" = gaSperček za ogrevanje "botfege" (delavnice)
"remšš" = .turnir
"hlžpc" = pomžno stojalo ob "biinku"
"spahdunlk" = velik obllč za oblanje večjih površin
"pfimlga" = morska pena za pollranje
"Stupln" = volnena kepica za pollranje
"žmflrša špIcadOra" = priprava za obdelavo okvirjev
"svftta Skušra" = premični kotnik
"kompas" = leseno Sestllo
"trSpano" = ročni vrtalnlk, sve*der
"šnfelfbrer" = premični Izvijač
"kratka šponzariOla" = kotni venčenjak
"bašton" = obllč s polkroinlm rezilom
"cAntar" = obllč z nazobčanim rezilom, razkar
"žgčjbja" = rezbar a ko žlebllo, polkrožno dleto
"žaga preštadčrja" = žag i ca za utore
"klšta špicadtira" = jeralnik
Do novega leta si je razstavo ogledalo veliko Število obiskovalcev, med njimi skupine šolarjev in dijakov, kar prav gotovo kaže tudi na precejšen pedagoški pomen razstave.
KATJA KOGEJ
Razstava
Arhitektura na Ziljl
Na povabilo Kulturne skupnosti in Muzejske skupnosti Jesenice so v Liznjekovi hiSi v Kranjski gori februarja 1985 gostovali Zlljanl z razstavo Arhitektura na ZIIJI. Pripravilo jo je Slovensko kulturno prosvetno društvo iz Bistrice na Zllji In je bila v jeseni 1984 najprej prikazana na Koroškem v okviru koroških kulturnih dni. Njen avtor je dr. Ludvik Druml Iz ziljske Bistrice, zagnani koroški Izobraženec. K delu ga je gnala ljubezen do zglnjajočega domaČega arhitekturnega izročila, želja po uveljavitvi tega izročila v zavesti rojakov in želja, da bi se njegove kvalitete In značilnosti vrasle tudi v razvoj sodobnega stavbarstva v Zlljskl dolini. Razstava, kakor tudi predavanje ob barvnih diapozitivih, ki ga je Imel dr. Druml ob otvoritvi v