9
771580372009

RADSO/BREZICE
88,7 in 95,9 MHz
Številka 160
Leto 7
iz vsebine..
Športna dvorana bo pri osnovni šoli
...stran 2
Zahteve krajanov ob širitvi letališča
...stran 2
Posavska gostinca pred sodiščem
...stran 5
Dobri gospodarski rezultati Posavja
...stran 6
Nagrajenci občine Krško
...stran 7
Zrušil deset milijonov
Brežice - V zadnjem obdobju so naše uredništvo preplavile številne zgodbe občanov, ki so zgroženi nad delovanjem gradbenega inšpektorja Matjaža Goloba.
Ob nedavnem obisku vlade je minister Virant inšpektorje pozval k človečnosti.
In ravno to naj bi občani pogrešali pri inšpektorju Golobu. Večina prizadetih priznava napake, kot so neskladna gradnja, gradnja brez ustrezne dokumentacije, ogorčeni pa so nad odnosom inšpektorja.
Zakonca Pungarčič sta kljub temu, da sta upoštevala prepoved uporabe objekta, plačala 600.000 SIT kazni. Še bolj pa bode v oči zgodba podjetnika Sebastijana Gorenca, ki je moral porušiti objekta, kjub temu da je inšpektorju dostavil potrdilo z brežiške občine, da bodo na tem območju spremenjeni prostorski akti, torej bo kaj kmalu lahko ponovno na istem mestu postavil objekt. Šmemice inšpekcije naj bi bile, da se objekti, kjer bo možna kasnejša legalizacija, ne rušijo.
Vendar v primeru podjetnika Gorenca se te smernice niso upoštevale. Z objektoma je padlo tudi deset milijonov SIT neposredne škode, ogroženih je nekaj delovnih mest... Zakaj?
...na strani 3 To je ostalo od deset milijonske investicije podjetnika Sebastijana Gorenca.
Ostati ali izstopiti?
Globoko - Civilna iniciativa Globoko pričakuje, da bo Občinski svet Brežice na podlagi 2220 podpisov občanov proti odlagališču odločil, naj se občina takoj umakne iz postopka. Svet KS Globoko pa svetnike poziva, naj občina ostane v lokalnem partnerstvu in naj o odlagališču po zaključenem postopku odločajo krajani Globokega, ker bi v primeru referenduma njihov glas obveljal nad splošnim občinskim rezultatom. To stališče zagovarjajo na podlagi rezultata ankete, ki kaže, da več kot polovica občanov podpira terenske raziskave, ker te še ne pomenijo soglasja za odlagališče in zaradi načina, kakor bodo opravljene, ne škodujejo nikomur.
Svetniki so pred nehvaležno nalogo, ko je potrebno odločiti med dvema stranema. Bodo tehtali argumente ali kalkulirali, katera odločitev bi jim v jeseni prinesla več volilnih glasov?
...na strani2
Sanda Lukavica in Tamara Pavlovič
Med najlepšimi dve Posavki
Podčetrtek - V Termah Olimia so izbrali 12 finalistk, ki se bodo 25. junija v portoroškem avditoriju potegovale za naslov “Miss Slovenije 2006”. Med njimi sta kar dve dekleti iz Posavja in sicer 18-letna Tamara Pavlovič iz Cerkelj ob Krki in 20-letna Sanda Lukavica iz Krškega.
Divjak zmagal na filmskem festivalu
Krško - V Beogradu je na regionalnem delu filmskega festivala Kids for Kids v kategoriji avtorjev od 13 do 16 let nagrado za najboljši igrani film po izboru profesionalne žirije prejel film “Zanka” režiserja in scenarista Žige Divjaka iz Krškega. Film se bo potegoval za nagrade na svetovnem festivalu na Cipru, ki bo med 15. in 18. junijem in tja je povabljen tudi mladi režiser. 14-letni Žiga je učenec OŠ Leskovec pri Krškem, kjer pod mentorstvom Dženi Rostohar deluje video krožek.
V “Zanki” je Žiga predstavil mladostniško posnemanje “pokvarjenega” sveta odraslih, kjer igra pomembno vlogo v odnosih poveličan pomen posameznikove moči oziroma položaja. Junak “Zanke” je predsednik šolske skupnosti, zaljubljen v najlepšo učenko na šoli. Kmalu se izkaže, daje njej všeč le funkcija, ki jo ima junak, ne pa tudi on sam kot oseba. Prevaran in razočaran v najtežjem obdobju ostane sam, saj mu obrneta hrbet tudi najboljša prijatelja.
Za dobrih šest let v zapor
Krško - Po treh letih (in osem let po dogodku) je zaključeno vnovično sojenje nekdanjemu krškemu bančniku Jožetu Dušaku. Sodni senat pod vodstvom sodnika Petra Žnidaršiča je Dušaku prisodil 6 let in 3 mesece zapora, kar je slabo leto manj, kot seje glasila prvotna obsodba, izrečena pred dvema letoma, na katero sta se obe strani pritožili.
...na strani5
Ob občinskem prazniku občine Krško vsem občanom iskreno čestitamo!
Uredništvo Radia Brežice, Radia Sevnica in SavaGlasa
Žiga Divjak v akciji	Foto: Nik Rovan
Film, kije nastal v sodelovanju Luksuz produkcije DZMP in leskovškega video krožka, bo na ogled 1L junija ob 21. uri na prireditvi pred Fontano v Krškem, kjer bo prikazan tudi dokumentarec o njegovem nastajanju. B.D.
..če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Seja Občinskega sveta Brežice
'Str
Športna dvorana bo
Izredna seja Sveta krajevne skupnosti Cerklje ob Krki
Zahteve krajanov ob širitvi
pri osnovni šoli
letališča
Brežice - Nadaljevanje 26. seje Občinskega sveta Brežice je opozicija zopet ob-struirala zaradi iste zadeve, kot je zapustila sejo pred štirinajstimi dnevi - spremembe volilnih enot za volitve v krajevni svet na Bizeljskem. Takrat so odšli, ker je župan v toku seje točko umaknil z dnevnega reda in onemogočil predstavitev amandmaja. Na nadaljevanju seje so uvodoma hoteli razčistiti, če bo o tem izredna seja ali bo točka uvrščena na naslednjo redno sejo in ker ni prišlo do dogovora, so sejno dvorano zapustili. Zasedanje se je nadaljevalo, saj je 16 prisotnih svetnikov ravno za en glas zagotovilo potrebno večino.
Na dnevnem redu je bila končno na vrsti lokacija za športno dvorano v Brežicah, zadeva z dolgo brado, kakor pravi župan glede na kronologijo sprejetih sklepov o njeni gradnji. Razpravljali so o županovem predlogu, naj se lokacija določi pri osnovni šoli, za izgradnjo telovadnice pri Srednji ekonomski in trgovski šoli pa je dolžno poskrbeti šolsko ministrstvo.
Marija Jerič z Regiona Brežice je predstavila tri možne lokacije: vzhodno, severno in severozahodno od šole z dostopom iz Čemelčeve ulice. Po njenem mnenju je prednost severozahodne variante pred ostalima dvema v večjem vhodnem platoju pred dvorano in sedanji “balon” bi lahko ostal v funkciji ves čas gradnje. To rešitev podpirajo tudi športna društva in gradbeni odbor pri osnovni šoli, medtem ko svet osnovne šole
na nobeni od teh lokacij ne želi športne dvorane. Menda jo pri svoji šoli ne bi želel niti svet srednje šole.
Do lokacije pri osnovni šoli so zadržani tako v odboru za družbene dejavnosti, ki ga vodi podžupanja Stanka Pres-kar, kakor svetniki koalicije. Navajali so argumente, ki niso v prid tej izbiri. Preskarjeva je opozorila na zamujeno priložnost boljše lokacije, če bi se za to pristojni posamezniki in službe že v preteklosti angažirali, danes pa jo moti neusklajeno delovanje občinskih služb v omenjeni zadevi. Kritike na lokacijo so se ponavljale, v glavnem pa gre za skrb glede možnosti parkiranja, za vprašanje, koliko stroškov bo pomenila prestavitev nedavno obnovljenega “balona” in čemu naj bi ga sploh prestavili. Zupan Ivan Molan je razložil, da predlagani sklep o potrditvi lokacije pri
osnovni šoli ne pomeni že hkrati odločitve o eni od variantnih rešitev. Sprejem ohlap-nejše lokacije daje možnost, da postopek umeščanja športne dvorane končno teče naprej, medtem ko jo bodo v urbanističnem smislu zakoličili na kateri od prihodnjih sej občinskega sveta. Druge opcije, kjer bi bila občina lastnik skoraj celotne parcele, ni, nakup zemljišča nekje drugje pa bi strošek gradnje dvorane precej povečal.
Svetniki so kljub kritikam županov predlog podprli, ker mesto potrebuje dvorano. K sklepu so dodali še zahtevo občinski upravi, ki jo je podal Jože Baškovič, in sicer da mora pred začetkom gradnje dvorane pripraviti prometno ureditev na tej točki in skozi javno obravnavo v postopek vključiti tudi zainteresirano javnost.
Branka Demovšek
Cerklje ob Krki - Na izredni seji Sveta Krajevne skupnosti (KS) Cerklje ob Krki so se krajani s predstavnikom obrambnega ministrstva in Občine Brežice pogovarjali o problemih, ki jih bo okolje občutilo ob načrtovani širitvi letališča. Predsednik KS Darko Udovič opozarja, da mora biti kraj z infrastrukturo pripravljen na sprejem še enkrat toliko zaposlenih na letališču, kolikor jih živi v celotni KS.
KS Cerklje ob Krki se je že zdavnaj naučila strpno živeti z letališčem in tudi načrti o njegovi širitvi tako v vojaškem kot planiranem civilnem delu niso povzročili nasprotovanja med ljudmi. Vendar ob tem že nastajajo in še bodo problemi v zvezi s komunalno infrastrukturo, na katere je krajevna skupnost dolžna opozoriti, meni njen predsednik Darko Udovič. Pravi, da so se na sestanku s predstavnikom obrambnega ministrstva in vojašnice prvič uradno seznanili z načrtom za širitev letališča.
Zaradi širšega interesa, ki je s tem zastopan, domačini ne smejo trpeti posledic zmanjševanja kakovosti živ ljenja, zato so predstavili seznam razumnih zahtev za urejanje razmer pred začetkom del na letališču. Pereč problem je namreč prometna varnost na sedanjih prometnicah do vojašnice, ki so ob kritičnih urah še posebej obremenjene. Otroci so na poti v šolo ogroženi, menijo starši.
Darko Udovič
V Cerkljah se nadejajo, da bodo pristojni resno obravnavali potrebo po celoviti rešitvi prometne in komunalne infrastrukture v kraju, kjer bo po napovedih leta 2010 zaposlenih 2000 ljudi, kar je 300 več, kot je danes prebivalcev celotne krajevne skupnosti. To pomeni, da je sočasno z ureditvijo dodatnih cestnih povezav z letališčem potreb-
no poskrbeti tudi za primeren kanalizacijski sistem s čistilno napravo. Udovič je prepričan, da se bodo o realizaciji njihovih zahtev začeli medsebojno resno usklajevati v obrambnem, prometnem in okoljskem ministrstvu ter na brežiški občini, sicer se znajo krajani zelo ohladiti do načrtov o širitvi letališča, kar bi tudi javno pokazali.
Zaenkrat z vojašnico solidno sodelujejo, želijo pa si še bolj pristne stike, potrebne za sprotno reševanje problemov. Dobri odnosi lahko zgladijo ah omilijo določene neprijetnosti, ki jih povzroča letališka dejavnost. Krajevni svetniki so kot moteče izpostavili šolske helikopterske prelete nad naselji. Predstavnik vojašnice je obljubil spremembo smeri letov, kolikor bo to možno. B.D.
V
POSAVSKE nt/SICE
Brežice: prenova novih parkirišč
Le kdo si upa reči ne!
Z uradnim nastopom poletja je uradno nastopila tudi predvolilna kampanja. V vseh treh posavskih občinah prihajajo na svetlo imena županskih kandidatov, med katerimi so v glavnem preverjene osebnosti. Seveda spet kandidirajo vsi trije sedanji župani, pa nekaj nekdanjih in novih poslancev ter znova tudi sopotniki posavske politike, ki predvolilni čas,
brez upa zmage, izrabljajo za svojo osebno uveljavitev! V ospredju predvolilnega boja so imena kandidatov, v ozadju pa, menijo ljudje, mnogo bolj pomembne stvari.
Med prizadevanja so nabiranje predvolilnih točk in ugoden volilni rezultat bi morda lahko šteli vztrajanje brežiškega župana Ivana
Molana, da bi do volitev dobili vsaj lokacijo za večnamensko dvorano. V skrčeni zasedbi so mu pritegnili občinski svetniki, ki so v razpravah enotno nasprotovali dvorani pri Osnovni šoli Brežice. A so vsi, brez izjeme, nato izglasovali prav to neprimerno lokacijo! Le kdo bi si v predvolilni vročici upal nasprotovati gradnji športne dvorane! Očitno so v ozadju višji interesi, kajti le malce ozreti se je treba naokoli in najti ustreznejše mesto za pravi športni dom, kot je predlagal svetnik
Janez Vogrinc (SLS). Ponuja se denimo ena od vadbenih nogometnih površin, kajti v Brežice očitno ne bodo več prihajali hrvaški reprezentanti. Kolešnikov Zavod za šport zato ne bo potreboval kar dveh pomožnih igrišč in stadiona. Bi pa zato v bližini “garderob” in fitnesa pridobili športno dvorano, ki bi služila
tudi bližnji gimnaziji. Slednja prav tako nujno potrebuje športno dvorano in ima za gradnjo že zagotovljena 2 milijona državnega denarja! Bo brežiška občinska uprava, ki soji svetniki na zadnji seji dali ukor, le kaj storila? Saj se je taisti aparat, kot je videti zdaj, premalo pripravljeno lotil tudi prenove Brežic; verjetno bi morali najprej urediti parkirišča ob ulici Pod obzidjem, da bi lahko arheologi in vsi drugi nemoteno rili po mestu in njegovem podzemlju. Graditelji se seveda ne bi smeli zgledovati po parkiriščih pri osnovni šoli, kjer je zaradi malomarnosti že po dveh letih potrebna draga prenova! Župan Molan si z vsem tem ne pridobiva predvolilnih točk, tako kakor tudi ne stranka Nova Slovenija, če je res v ozadju vseh dejanj vztrajne Civilne iniciative Globoko.
Vsaj med kulturniki si vo-
lilnih glasov ne bo pridobil krški župan Bogovič, ki hoče prav tako vztrajno na čelo kulturnega doma ustoličiti svojega človeka. Potem ko je Tamara Vonta odstopila od kandidature, hoče župan spet prirediti razpisne pogoje za nove kandidate - med njimi naj bi bila znova tudi Alenka Černelič Krošelj - a ga svetniki tudi v drugo niso podprli. Zato pa so seveda natrosili mnogo ostrih besed na račun Brežic, ki da ob podpori ministra Vizjaka dobivajo pomembne upravne organe. Prostori za morebitni sedež upravnega okraja - “brežiške katedrale”, inšpekcijskih služb in geodetov so že nared, le razpis za opremo, pravi načelnik Darko Bukovinski, se mora iziti. Samo da se ne bi ponovila ljubljanska zgodba o operacijskih mizah, kajti potem bi se tudi operativni poseg med Krškim in Brežicami zavlekel
globoko v jesen in vprašanje je, kdo bi si nabral volilne glasove, ali kdo bi jih izgubil!
Prve zagate okrog HE Boštanj
Kot je splošno znano, sev-niški župan Kristijan Janc obvladuje občino bolj lagodno. Ni bilo prav, da ga ob odprtju HE Boštanj organizatorji niso povabili k rezanju traku, zato pa niso pozabili na seniorske modrece Komočarja,
Gorenca in Ga-lešo, ki so se skupaj trudili za pospešitev gradnje!
Janc je torej dogradil krožišča in HE Boštanj, ki pa je bila že tri dni po svečanem odprt-
ju na hudi preizkušnji. Zaradi visoke Save je nekdo prehitro ali prepočasi odprl dve zapornici in voda je poplavila kleti v kompoljskih hišah,
na rešetke jezovne zgradbe pa naplavila prvega mrliča. Janc se s temi problemi seveda ne ukvarja, saj je medtem bil v Moskvi, od koder je pozdravil posavske veterane, enotne v osamosvojitveni vojni in v borbi za sedež posavske pokrajine.
Prav tako enotni so seve-
da v podjetniški družini Po-lovič, ki uspešno išče tržne niše in širi maloprodajno mrežo športnih diskontov. Manj enotni pa so v iskanju rešitev za presežne delavce v podjetju Vipap Krško, prepričani, da bi podobne probleme pred dvema desetletjema uspešno, hitro in neboleče rešila Silvo Gorenc in Milan Šetinc. Ohranila bi socialni mir, prav takšen kot je ob maši kardinala Rodeta po deželi vladal v nedeljo popoldne!
. Vlado Podgoršek
Bo tu sedež upravnega okraja?
Franc in Aleksander Polovič
Silvo Gorenc in Milan Šetinc
Sava Glas, 8.6.2006
Delovanje gradbene inšpekcije
Zaradi radia 600.000 tolarjev kazni
Brežice - Delo inšpektorjev gotovo ni delo, ki bi bilo v javnosti priljubljeno. Zato “dobri” inšpektorji ne obstajajo, če pa že, pri svojem delu niso učinkoviti. Vendar naj bi tudi inšpektorje, to je ob nedavnem obisku vlade še posebej poudaril minister Virant, pri svojem delu vodil čut človečnosti. Ravno to pa naj bi občani pogrešali pri gradbenem inšpektorju Matjažu Golobu. Sli smo po sledeh številnih namigov, ki so leteli na račun njegovega delovanja in odkrili veliko zgodb ljudi, ki so zgroženi nad njegovim ravnanjem in odnosom. Odkrili smo podjetnika Sebastijana Gorenca, ki je moral zrušiti objekta na zemljišču, ki bo najverjetneje kmalu zazidljivo, ter zakonca Pungarčič, ki sta zaradi vključenega radia plačala 600.000 SIT kazni. Prav tako se s številnimi intervencijami občanov srečuje brežiški župan Molan, ki je bil zaradi tega na razgovoru pri vodji Območne enote Novo mesto Tončku Žiganteju in razmišlja, da bi o tem sprožil širšo razpravo, če bo potrebno tudi na pristojnem ministrstvu.
Na občini ga ne poznajo
Poklicali smo inšpektorja Goloba, ki nam je odvrnil, da se ne namerava zagovarjati pred javnostjo in nas je s svojimi vprašanji usmeril na tiskovno predstavnico republiškega inšpektorata za okolje in prostor. Prav tako smo poklicali vodjo območne enote Tončka Zig-anteja, ki nas je ravno tako najprej usmeril na tiskovno predstavnico. Tudi Zigante ne vidi razlogov, da bi se inšpektor zagovarjal pred komerkoli, dodal je še, da inšpektor Golob veliko in intenzivno dela in to pri ljudeh sproža revolte.
Z inšpektorjem Golobom se tako nismo uspeli srečati, smo pa odgovore prejeli od tiskovne predstavnice republiškega inšpektorata.
Ker so tudi na brežiški občini zgroženi nad delovanjem inšpektorja, predvsem zato, kot pravi župan Ivan Molan, ker gre pri njegovem delu za odkrivanje malenkosti in ne pravih kršitev, prav tako pri inšpektorju pogreša informiranje o tistih območjih v občini, kjer so načrtovani novi prostorski akti, da ne bi prihajalo do nepotrebnih rušenj, in dodaja, daje žalostno, da ga po več kot pol leta, odkar je inšpektor na tem območju, na občini še sploh niso spoznali. Zanimivo, da smo na vprašanje, ki smo ga naslovili na inšpektorja Goloba glede opažanj brežiškega Župana o informiranosti in sodelovanju z občino, dobili odgo-vor, da gradbeni inšpektorji z brežiškimi občinskimi službami tedno sodelujejo. Vendar inšpektorja na občini ne poznajo. Edini sestanek, ki pa je bil sklican na pobudo Občine Brežice in na katerem je bil prisoten tudi inšpektor Golobje bil v tem mesecu na območni enoti inšpektorata v Novem mes-ttf med drugim tudi s ciljem, tla se opozori na prej omenjeno Problematiko, ki zadeva inšpekcijsko službo. v Glede porasta intervencij ob-eanov pri županu, pa so nam odgovorili, da se morda županu Jodje bolj pritožujejo, kot so se v Preteklosti, saj je podobno tudi v inšpekcijskih pisarnah.
inšpekcijo največji problem zidanice
Kot najbolj pereče prostor-• Probleme v brežiški občini J^mšpektor v objektih na vin-rf. goricah (Čerina, Gazice, kjer so nekateri
bhn VeGe zidanice> kot je o dovoljeno, kar predstavlja Skladno gradnjo, na - 5 Občini Brežice so nam težvt0 vPraSanje odgovorih, da iekT ^P0stavijo določene ob-inšrfr k-!er bi bilo potrebno ni nf nC1JSko ukrepanje, ker to Jihova pristojnost. Pogre-
šajo pa delovanje inšpektorja pri nadzoru večjih posegov, pri posegih v mestu oz. v starem mestnem jedru, pri nepravilnostih ob izgradnji avtoceste... Kot dodajajo na občini, je problem, s katerim se srečujejo občani, tudi v tem, da so lahko neskladno izgrajeni objekti dobivali hišne številke, se priklap-ljali na infrastrukturo, si vrisali objekte v kataster. Na nek način je država to omogočala in verjetno bo sedaj težko odpraviti vse nepravilnosti, ki so posledica preteklih desetletij. Sicer pa na občini podpirajo delovanje inšpektorja s ciljem zagotavljanja kakovostnega prostora.
Vrtoglava kazen za vključen radio
Zakonca Pungarčič sta se odločila, da bosta na Žejnem, kjer sta kupila parcelo, zasadila vinograd in si ob njem postavila vinsko klet. Po pridobljeni celotni dokumentaciji sta leta 2004 začela z gradnjo. Avgusta naslednje leto sta se prvič spoznala z inšpektorjem Golobom, ko se je oglasil na parceli in poslikal gradbeno tablo, ki jo mora postaviti na gradbišče izvajalec del. Čez dva dni je soseda opazila, da se nekdo potika okoli njunega objekta. Najprej je pomislila na nepridiprave in nameravala poklicati policijo, a si je premislila in najprej obvestila Pungarčičeve, ki so ob prihodu ugotoviti, da ju je ponovno obiskal inšpektor Golob. Po obisku inšpektorja sta kmalu dobila obvestilo, da se morata oglasiti na inšpektoratu v Krškem. Po besedah Pungarčičevih ju je inšpektor obravnaval kot kriminalca. Predložila sta mu gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega so ugotoviti, da objekt ni zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem. Pungarčičeva priznavata napako, in sicer da sta zgradila objekt, kije večji za 3 m2, prav tako je za 8 m2 večji balkon in previsok kolenčni zid. Vendar se zgodba tu šele začne. .. Prejela sta odločbo, kjer je bilo navedeno, da morata ustaviti nadaljnjo gradnjo, v roku enega meseca zaprositi za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja in prepoved uporabe objekta.
Inšpektor Golob se je na parceli ponovno oglasil 17. novembra 2005, kjer naj bi ugotovil, da ne ravnata v skladu z odločbo in objekt uporabljata, saj naj bi skozi okno v kleti videl opremljeno kuhinjo, prav tako naj bi števec izkazoval porabo električne energije. Sklep o tem kontrolnem inšpekcijskem pregledu sta Pungarčičeva prejela 7. decembra 2005. Nad zapisanim sta bila presenečena, saj objekta nista uporabljala, navedbe o opremljenosti kuhinje pa so naravnost absurdne, saj je bilo že takrat, ko sta se prvič morala oglasiti na inšpektoratu zaradi neskladne gradnje,
v zapisniku zapisano, daje kuhinja delno opremljena in je po tistem nista več dodatno opremljala. Glede števca pa sta pojasnila, da sta namerno pustila vključen radio zaradi varnosti, saj se na tem območju pogosto dogajajo vlomi. Ko sta prejela ta sklep 7. decembra, sta izklopila tudi radio.
3. januarja 2006 gaje soseda ponovno opazila na objektu, bil je sneg in takrat je inšpektor lahko jasno videl, da Pungarčičeva objekta nista uporabljala. Vendar sta se Pungarčičeva krepko zmotila, saj sta kmalu prejela sklep o denarni kazni v višini 600.000 SIT
in 15 krat 20 m, resnici na ljubo brez ustreznih dokumentov in še isto leto ga je na osnovi prijave obiskal inšpektor. Seveda je njegovemu obisku sledila kazen v višini 300.000 SIT, sledilo je še nekaj podobnih kazni, ki jih je delno plačal, delno so šle v izvršbo, torej bodo v vsakem primem plačane, ravno tako pa je plačal tudi kazen zaradi degradacije in uzurpacije prostora v višini dobrih 448.000 SIT. Na prvi sklep inšpektorja seje pritožil, pritožba je bila seveda zavrnjena; ravno tako je na Občini Brežice vložil vse potrebno za spremembo namenske rabe zemljišča, o čemer
Zakonca Pungarčič ob usodnem števcu
in sicer zato, ker naj bi uporab-ljala objekt - ponovno je bilo navedeno, daje kuhinja opremljena (bila je že od vsega začetka) in da je stanje števca izkazovalo 20 kWh več od prejšnjega inšpekcijskega pregleda 17. novembra 2005. Inšpektorju sta skušala pojasniti, da objekta nista uporabljala, da sta po sprejetju sklepa 7. decembra 2005 izklopila radio in da je nastala razlika v kWh zaradi obdobja od 17. novembra, ko je inšpektor opravil pregled, do prejetja sklepa 7. decembra. Prav tako sta mu pojasnila, zakaj je bil pred tem vključen radio. Kljub vsem pojasnilom sta prejela denarno kazen v višini 600.000 SIT, ki stajo poravnala. Hkrati pa sta se že januarja pritožila na inšpekcijsko službo, vendar odgovora do danes še nista prejela. Pungarčičeva sta skupaj s kaznimi in novo gradbeno dokumentacijo plačala okoli 2 milijona SIT. Napako, da nista gradila v skladu z dovoljenjem priznavata in pravita, da sta bila upravičeno kaznovana, vendar pa sta nad kaznijo glede uporabe objekta naravnost zgrožena. Objekta resnično nista uporabljala in ju blago rečeno jezi, da ima ena oseba tako moč, da sama določi resnico in ju za to še neopravičeno kaznuje s 600.000 SIT.
Porušili, a kmalu bo zazidljivo?
Leta 2003 je Sebastijan Gorenc z Zg. Obreža pri Artičah zaradi vse večjega obsega dela zgradil poslovna objekta -skladišči dimenzij 4 krat 7 m
je obvestil tudi inšpektorja, ki ga je še nekajkrat obiskal, potem pa je zadeva nekoliko stagnirala.
Ko je zadevo prevzel nov inšpektor Golob je bilo takoj jasno, daje njegov cilj objekta porušiti. Junija 2005 je Gorenc dobil sklep o dovoljenju za izvršbo po dragi osebi z navedbo, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršbe, zato se niti ni pritožil. Nato je v aprilu 2006 prejel obvestilo o roku, v katerem bo do izvršbe prišlo, t.j. do 19. 5. 2006.
Odločil se je, da vendarle poskuša nekaj storiti, da bi objekta rešil, saj je sprememba planskih dokumentov predvidena za naslednjo leto. Žato seje napotil na občino, na oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj ter do župana Molana. Tam je bil, kot pravi Gorenc, prijetno presenečen, saj sta Mateja Sušin Brence in župan pokazala voljo pomagati, za kar se jima zahvaljuje, a vendar, kot se je izkazalo pozneje, trud ni obrodil sadov. Do tu vse lepo in prav, pravi Gorenc, inšpek-toija pri njegovem delu kljub temu, da se ne strinja z njegovim odnosom, lahko razume, kar seje zgodilo pozneje, pa od uradne osebe na njegovem položaju ne bi pričakoval, saj je šlo najmanj za sprenevedanje, če ne še kaj hujšega.
10. maja letos, bila je sreda, je Gorenc obiskal inšpek-toija Goloba, mu dostavil potrdilo z občine ter povedal, daje postopek v teku, nakar je inšpektor rekel (se zarekel?) dobesedno: ”Bom toleriral, če objekta izpraznite!” (to so sicer tudi storiti, a je šlo za jalovo
delo). Ravno tako je inšpektor povedal, dodaja Gorenc, kar mu je sicer znano tudi iz dragih virov, da tečejo smernice gradbene inšpekcije v smeri, da se objektov, ki so v postopku pridobivanja ustreznih dokumentov oziroma legalizacije, ne ruši! Proti koncu seje verjetno inšpektor Golob začel zavedati, daje bil glede na svoj siceršnji stil nekoliko nepremišljen, zato je začel svojo izjavo obračati v smislu “nič ne obljubim, pokličite me v ponedeljek”, Gorencu pa je tudi dal vedeti, da je odločitev popolnoma njegova in da mu ne more pomagati niti minister. Gorenc meni, da je morda tako prav, a vendarle se poraja vprašanje, če je tudi prav, da ima ena oseba pri zadevi, kjer se dela precejšnja gospodarska škoda in se pod vprašaj postavi nekaj delovnih mest (širokoustenje naših politikov o pomembnosti matih podjetij na tem segmentu in potrebi po pomoči le-tem) moč popolnoma samostojno odločiti, celo v nasprotju z usmeritvami institucije, ki ji pripada.
Gorenc pravi, da je kljub obljubi zaradi povedanega in poznavajoč inšpektorja Goloba njegovo pisarno zapustil skeptičen. Ni se motil, že naslednji dan sta ga obiskala izvršitelj in namestnik, da si ogledata objekta, ki se bosta rušila. Gorenc je poklical inšpektorja, ki je zanikal, da bi karkoli obljubil in da ne bo nič čakal, pač pa rušil. Gorenc se je oglasil še pri njegovem nadrejenem, kjer je izvedel, da nima vpliva na delo inšpektorja. Zato so, da bi vsaj nekoliko omilili neposredno škodo, z rušenjem začeti sami.
Inšpektor Golob se ob napovedanem terminu ni pozabil oglasiti, ugotovil je, da dela ne potekajo dovolj hitro in napovedal, da pride naslednji dan pomagat s svojimi možmi. A ga je Gorencu uspelo prepričati, da je določil rok, v katerem so objekta tudi porušiti.
Gorenc zaključuje svojo zgodbo z ugotovitvijo, da po eni strani delo inšpektorja lahko razume in ne čuti, da bi mu bila storjena krivica, čeprav bi se ob vsem skupaj lahko skliceval na marsikaj in pokazal na marsikateri objekt, ki bi si takšno usodo zaslužil pred njihovim, a tega ne žeti. Rahlo je razočaran le zaradi vedenja inšpektorja, ki ga je delno opisal, saj bi na tej ravni vendarle pričakoval, da se dana beseda drži, jasno pa je tudi, da je bila rešitev problema, pa naj si bo pozitivna ali negativna, tako blizu, da bi jo bilo moč počakati. Gorenc celo meni, da si delo inšpektorja morda zasluži celo spoštovanje, saj je ostal zvest svojemu zlonamernemu prepričanju in dokončal, kar seje namenil storiti.
Osebi, kije objekta prijavila inšpekciji in vsem, ki jima
takšno usodo privoščijo, želi obilo zadoščenja, je svojo zgodbo sklenil Gorenc.
Inšpektorat
odgovarja
Ob primera Gorenca smo inšpektorat še povprašati, če se vsi objekti, kjer je možna sprememba namenske rabe zemljišč rušijo, prav tako smo omeniti, daje Gorenc dostavil potrdilo občine o pripravah novih prostorskih aktov, pa o obljubah in-špektoija in smernicah inšpekcije, da se objekti, kjer je možna legalizacija, ne rušijo.
Odgovoriti so nam, da Gorenc gradbenemu inšpektoiju ni predlagal odloga izvršitve inšpekcijske odločbe. In ker je še naprej uporabljal objekt, ga ni odstranil ali legaliziral, je gradbeni inšpektor v juniju 2005 pričel izvršilni postopek prisilne odstranitve objekta. Navajajo še, da je sicer gradbenemu inšpektoiju poslal dopis, da so mu na Občini Brežice zagotoviti, da bo glede spremembe prostorskih planov vključen tudi njihov primer. Vendar, ker je kljub inšpekcijskim ukrepom objekte še vedno uporabljal, mu je gradbeni inšpektor v aprilu 2006 poslal obvestilo, da bo v maju 2006 pričel s prisilno izvršbo odstranitve objekta. Kot so še zapisati na inšpektoratu, je investitor po prejemu obvestila objekta odstranil sam.
Gorenc je nad odgovorom inšpektorata ogorčen, saj gre za sprenevedanje in laži in je vprašanje, zakaj sta objekta morala pasti še močnejše. Inšpektorat navaja, da Gorenc inšpektoiju ni predlagal odloga izvršbe, kar po besedah Gorenca absolutno ne drži, saj mu je 12. maja letos poslal prav takšno prošnjo. 18. maja mu je inšpektor poslal odgovor, da je prošnjo potrebno kolkovati. Gorenc mu je še isti dan koleke dostavil osebno, ker je želel prihraniti čas pošiljanja. Inšpektor mu je pojasnil, da nima smisla, saj bo prošnja v vsakem primera zavrnjena in kot že tolikokrat prej povedal, da se objekta porušita, hkrati pa je želel, da Gorenc prošnjo prekliče. Gorenc tega ni storil. Pred dvema dnevoma (6. junija) gaje inšpektor Golob poklical in ponovno želel, da prošnjo prekliče. Gorenc je to nameraval storiti, da se zadeva zaključi, vendar seje sedaj ob odgovora inšpektorata odločil za temeljit premislek.
Kakorkoli že, objekta sta porušena, dejstvo je, da bo Gorenc najverjetneje prav kmalu lahko na istem mestu postavil nov objekt. In komu mar, če je zaradi rušenja izgubil 10 milijonov SIT?
Ati se vsi objekti, kjer je možna legalizacija, rušijo, pa nam na inšpektoratu seveda niso odgovoriti.
Lidia Zbačnik
O Globokem naj odločajo Globočani
Globoko - Civilna iniciativa (CI) Globoko je 25. maja v urad župana na Občini Brežice predala 2220 podpisov, kar je 5 odstotkov volilnih upravičencev, z zahtevo, da se občina takoj umakne iz postopka umeščanja odlagališča NSRAO. Po rezultatu javnomnenjske ankete, opravljene 23. in 24. maja, pa se kar 59,7 odstotka občanov strinja, da se v Globokem opravijo terenske raziskave. O zahtevi CI bo odločal Občinski svet Brežice. Svet KS Globoko mu predlaga, naj ne sprejme sklepa o prekinitve lokalnega partnerstva občine z Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO). Končno besedo naj imajo v primeru referenduma prebivalci KS Globoko, ki bo ločena volilna enota in tukajšnji negativni izid pomeni veto na občinski rezultat.
različnih obolenj, predvsem raka, za območje KS Globoko in celotne občine. Če bo občina ostala v postopku, bodo dale terenske raziskave podatke, uporabne tudi za sadjarje, ekološke kmete, lovce. Narejene bodo meritve radioaktivnosti sadja. Občani pa bodo imeli končno priložnost slišati podrobnosti o odlagališču v nuklearki, kjer so ves čas obratovanja ob nizko tudi visoko radioaktivni odpadki. Postopek umeščanja odlagališča v tej fazi lahko ponudi odgovore, meni Vodstveni odbor: “Ne smemo podcenjevati ljudi, da se čez leta, ko bo prišlo do odločanja o končni lokaciji, ne bodo znali odgovorno opredeliti in bi jim morah zato že danes zapreti možnost informiranja. CI pravi, da se ne bodo kot otroci dah kupiti za pest bonbonov. “Strinjam se, zato jim ne ponujajmo “bonbonov”, ampak verodostojne podatke,” dodaja Preskar.
Branka Demovšek
Svet KS Globoko v odprtem pismu odgovarja na obtožbe Civilne iniciative Globoko, ki mu očita, daje izvajal aktivnosti v zvezi z lokacijo za odlagališče na svojo roko, brez stališča krajanov. Predsednik KS Anton Kmetič pojasnjuje, kako so pred prijavo lokacije sklicali predstavnike društev in organizacij, ki so se seznanili s postopkom umeščanja odlagališča s poudarkom, da občina lahko do 3. prostorske konference, predvidene leta 2008, kadarkoli izstopi. O dokončni lokaciji bodo odločali občani na referendumu. Svet KS je postavil zahteve oziroma smernice, po katerih odlagališče ne sme vplivati na zdravje ljudi in predstavljati nevarnosti za okolje.
CI Globoko z aktivnostmi proti odlagališču nadaljuje. Občane seznanja, da bo v odlagališču 5 tisoč 500 ton radioaktivnih odpadkov in namiguje na sumljiv tovor, pred 17 leti tajno odložen v razisko-
valno vrtino Dečno selo. Zaradi odlagališča bi propadlo bio-kmetijstvo, izgube zdravega okolja ne more nadomestiti noben denar, pravijo aktivisti CI, še posebej ogorčeni, da se z odlaganjem jedrskih “smeti” povezuje beseda “razvoj”. Ne verjamejo, da bi bile obljube, dane lokalni skupnosti z odlagališčem, zares izpolnjene.
Vodstveni odbor občine Brežice Civilno iniciativo ponovno vabi k sodelovanju. Predsednik Stane Preskar meni, da v imenu številnih radovednih občanov, kijih zanimajo izpostavljena vprašanja o radioaktivnosti, lahko skupaj pridobijo odgovore, pomembne za kraj in občino. “Zdravje generacij in čistost okolja sta najvišji vrednoti. Vodstveni odbor se v tem pogledu v celoti strinja s CI in v svojem delovanju zastopa izključno to stališče,” poudarja Preskar. Občane seznanja, da bo odlagališče v velikosti nogometnega igrišča, globoko
približno 10 m, sprejelo največ 17.500 m3 odpadkov. Govorice, da so radioaktivni odpadki v rudniku Dečno selo, preverja ARAO. Izkazalo se je, da takšnih odpadkov v jami ni. Glede zlorabe besede “razvoj” v povezavi z odlagališčem Preskar navaja podatke iz sveta. V Franciji in Španiji je na primer odlagališče lokalni skupnosti v zatonu omogočilo nova delovna mesta, obnovo kraja in posledično rast nepremičnin. Jedrske države v svetu imajo približno 110 odlagališč NSRAO in še nikjer ni prišlo do ekološke nesreče, ker odloženi odpadki ne morejo “proizvesti” jedrske reakcije, temveč zgolj izgubljajo svojo radioaktivnost.
CI poudarja, da vplivov radioaktivnosti na okolje in ljudi ni moč na hitro ovrednotiti, potrebno je spremljati več generacij. Vodstveni odbor načrtuje prav na to temo naročiti več študij. Onkološki inštitut bo predvidoma do avgusta izdelal študijo pogostosti
Boštanjska elektrarna odprta
Boštanj - Po 42 mesecih gradnje je predana namenu hidroelektrarna Boštanj, prva iz načrtovane verige petih novih elektrarn na spodnji Savi. Stala je 89 milijonov evrov. Na otvoritveni svečanosti so vrvico prerezali gospodarski minister Vizjak, okoljski minister Podobnik, direktor Holdinga Slovenske elektrarne Zagožen, vodja Skupnega podviga Barbič in direktorica Infre Gračnarjeva. Prireditev je bila namenjena le uradno povabljenim, ne pa tudi zainteresiranim krajanom, kar je sprožilo precejšnje negodovanje.
Letna rast porabe električne energije v Sloveniji znaša 2 odstotka. Boštanjska hidroelektrarna pretočno-akumulacij-skega tipa ima zmogljivost za povprečno letno proizvodnjo 115 gigavatnih ur, kar pomeni le odstotek letne proizvodnje električne energije v Sloveniji in manj, kot je novih potreb po njej. Proizvajala bo tudi na trgu dražjo vršno energijo ter nudila možnosti za prodajo sistemskih storitev.
“Žanjemo prvo žito koristne odločitve, kar je bila povezanost energetskega potenciala v Holding Slovenske elektrarne (HSE) in s tem zagotavljanje denarja za investicije”, je dejal gospodarski minister Andrej Vizjak. Danes ima HSE letni investicijski potencial 140 milijonov evrov
in pripravljen naložbeni načrt za vlaganja doma, pa tudi v tujini, je povedal direktor Jože Zagožen. Vodja Skupnega podviga Bogdan Barbič je zaslužen, daje bila boštanj-
ska elektrarna zgrajena znotraj načrtovanega stroškovnika brez dneva zamude, kar je za tako velike objekte v slovenskem prostoru redkost.
Elektrarna je popolnoma
Jože Zagožen, Janez Podobnik, Andrej Vizjak, Ana Gračnar in Bogdan Barbič
avtomatizirana in bo daljinsko vodena. Novih delovnih mest ne bo, enako tudi ne v naslednjih elektrarnah v verigi. Bo pa z verigo zagotovljena poplavna varnost, kar je bil pomemben argument v prid njeni gradnji, saj nekateri energetiki takrat projekta niso ekonomsko pozitivno ovrednotili. Ob vsaki elektrarni država preko svoje družbe Infra nameni velika sredstva za ureditev okolja. V primeru Boštanja je bilo to 6 milijard SIT, je povedal Zagožen. Minister Vizjak pravi, da se bo v življenjski dobi elektrarn, ki je 50 let, skozi koncesijske dajatve povrnilo vlaganje v ureditev prostora ob spodnjesavski verigi.
Branka Demovšek
“Dozorel sem jaz in dozorel je čas”
Vrh nad Boštanjem - Kandidat Liberalne demokracije Slovenije za sevniškega župana je Bojan Lipovšek, univerzitetni diplomirani elektro inženir, direktor Komunale, ki se bo prvič pojavil na volilnih lističih. Lipovšek je sicer funkcionar v krajevni skupnosti, saj je že drugi mandat predsednik KS Sevnica. Aktivno je sodeloval pri izgradnji telefonskega omrežja, plinovoda, kabelske televizije, kot direktor Komunale pa daje prednost izgradnji infrastrukture. Velike možnosti za Sevnico vidi v energetiki, turizmu in logistiki. Lipovšek je počaščen, daje znotraj stranke, v katero verjame, dobil največjo podporo. H kandidaturi so ga nagovarjali že pred leti, sedaj pa je prepričan, daje dozorel on sam in tudi čas.
Tudi glavni tajnik LDS Matej Lahovnik, ki seje udeležil srečanja članov LDS v Sevnici, je prepričan, da je LDS z Lipovškom dobila dobrega kandidata, ki bo Posavju dal novo in svežo energijo. N.Č.C.
“Ne bojim se izzivov!”
Okroglice - Županska kandidatka sevniških socialnih demokratov je magistra farmacije Breda Drenek Sotošek. Tudi pred štirimi leti je kandidirala za županjo, izvoljena pa je bila v občinski svet, kjer se čuti njena aktivnost v številnih pobudah, s svojim delom pa dokazuje, daje njena glavna skrb namenjena dobremu počutje ljudi in boljšemu jutri vseh. Tako je podprla mlade, da so dobili prostor za delovanje, prizadeva si za razvoj turizma in neokrnjenost narave, za revitalizacijo gradu, sicer pa je tudi sama lastnica galerije, v kateri pripravlja odmevne prireditve.
Stranka, ki po besedah glavnega tajnika SD Uroša Jauševca pričakuje, da se bo okrepila v neurbanih krajih, se je za Sotoškovo odločila zato, ker je sposobna podjetnica, delovna in vztrajna. Kot je na predstavitvi dejal Sinjo Jezernik, ima tudi nekaj slabih lastnosti. Je preveč odkrita, ne zna se sprenevedati in je naivna, kar za politiko ni vedno dobro, lahko pa je tudi prednost. N.Č.C.
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Prostornina ali volumen -ali je to vprašanje?
Če primerjamo količino odpadkov, ki nastajajo v Sloveniji, s količino, ki nastaja na primer v Nemčiji ali v Avstriji, bi lahko rekli, da je majhna. Razumljivo, saj nas je manj kot Nemcev ali Avstrijcev. Če pa primerjamo količino odpadkov, ki v Sloveniji nastajajo na osebo, je ta količina večja kot v drugih državah. Vsak Slovenec v povprečju proizvede nekaj 100 kg komunalnih odpadkov na leto in med njimi je tudi nekaj odstotkov nevarnih odpadkov. Te odpadke bolj ali manj sistematično in urejeno odlagamo na posebej urejenih odlagališčih. Mogoče se niti zavedamo, koliko prostora porabimo za to, ampak številke nikakor niso majhne - vsi skupaj gotovo porabimo nekaj milijonov kubičnih metrov prostora samo za odpadke.
Nevarnih, še posebej pa radioaktivnih odpadkov je bistveno manj. V Jedrski elektrarni Krško se njihova količina letno poveča za kakih 50 m3, mogoče še celo manj, vseh drugih radioaktivnih odpadkov malih proizvajalcev v Sloveniji pa je 1 do 2 m3. V Sloveniji skupna količina radioaktivnih odpadkov trenutno ne presega 2500 m3, kar je manj kot ena tisočinaprostornine drugih odpadkov, ki nastanejo v enem letu. Podatke raje navajamo v m3, saj si tako lažje predstavljamo, koliko prostora bi potrebovali zanje. 1 m3 obdelanih radioaktivnih odpadkov tehta namreč zelo različno, od sto kilogramov, kar je podobno kot nekateri komunalni odpadki, do tono ali več.
Za radioativne odpadke načrtujemo odlagališče, kamor bi jih trajno in varno shranili. Predvidena prostornina odlagališča je 17.500 m3. Če bomo zgradili površinsko odlagališče, bo to sestavljeno iz odlagalnih celic velikosti 20 krat 20 krat 10 m oziroma prostornine 4000 m3. Do leta 2023 naj bi predvidoma v Sloveniji imeli okoli 3500 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki bi jih torej lahko vse spravili v dve odlagalni celici, saj del prostornine zavzame tudi polnilo med sodi z odpadki. Toliko večja prostornina odlagališča je predvidena zato, da bi vanj lahko odložili tudi nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki bi nastali pri morebitni razgradnji jedrske elektrarne. Nikakor pa v načrtovanem odlagališču ne bodo odloženi visoko radioaktivni odpadki, prav tako pa tudi ne dolgoživi radioaktivni odpadki, ne glede na njihovo aktivnost. Zanje bo poskrbljeno posebej, do tedaj pa bodo varno skladiščeni.
Arheologi za dogovor
Brežice - Zaradi potrebe po prenovi infrastrukturnih vodov so se v Brežicah lotili celovitega urejanja starega mestnega jedra s poudarkom na Cesti prvih borcev. Ker so prav v tej ulici arheologi odkrili pomembna najdišča, sedaj načrtovana dela stojijo. Na pobudo župana Ivana Molana je bil proti koncu maja sestanek z direktorjem Zavoda za varovanje kulturne dediščine Danilom Breščakom in občinskimi strokovnimi službami s ciljem rešiti zastoj glede ureditve Ceste prvih borcev in parkirišč ob ulici Pod obzidjem. Župan zavod poziva h kooperativnosti, saj mora interes varovanja kulturne dediščine upoštevati finančne in časovne omejitve, predvidene za investicije. Direktor zavoda Breščak je obljubil predračun za dodatno arheološko izkopavanje pri sodišču z oceno trajanja. Dokončanje arheoloških del je pomembno za namestitev infrastrukturnih vodov, električnih kablov in plinovoda.
Ta naj starejša mestna cesta bo v prenovi dobila tlakovan pločnik, vzorci predvidenih tlakovcev pa so na ogled pred občinsko stavbo. Za ulico Pod obzidjem pri urejanju parkirišč zavod ne bo pogojeval arheoloških raziskav. Če obstajajo utemeljena predvidevanja, da bi se ravno na lokaciji parkirišč nahajalo pomembno najdišče, bo občina raziskave omogočila.
Molan in Breščak se strinjata, da se zaščita obzidja rešuje celovito in v prihodnosti, ne sedaj ob gradnji parkirišč. Občina je dala Zavodu za varstvo kulturne dediščine že lani pobudo, naj po strokovni plati pripravi projektno nalogo in predlaga pristop za obzidje v celoti, tudi z zahodno fasado. V projektu mora biti ocena stroškov in nakazani možni viri financiranja, saj je interes občine z varovanjem kulturne dediščine olepšati podobo Brežic. B.D.
	Sevnica
	96.7
KRONIKA
Sava674s, 8.6.2006
Posavska gostinca pred sodiščem
Zaključeno sojenje
Droga in Red Buli ti data krila..., ali pa ti vzameta svobodo
Krško - Evgen Komočar in Mihael Glogovšek sta znana posavska gostinca, ki sta trenutno v priporu. Pri Glogovšku je zaposlen tudi Ivan Hvizdak. Vsi trije naj bi bili vpleteni v promet z drogo. Policija jih je aretirala, ko so tajnemu policijskemu sodelavcu prodali kokain. Obramba ni uspela s predlogom, da se takoj na začetku iz spisa izločijo vsi dokazi, pridobljeni s tajnim policijskim delovanjem. To bo sodišče - če bo potrebno ■ storilo v teku postopka, je odločna sodnica Marija Vrisk.
Za bančne transakcije dobrih šest let zapora
Krško - Po treh letih (in osem let po dogodku) je zaključeno vnovično sojenje nekdanjemu krškemu bančniku Jožetu Dušaku. Sodni senat pod vodstvom sodnika Petra Žnidaršiča je Dušaku prisodil 6 let in 3 mesece zapora, kar je slabo leto manj, kot se je glasila prvotna obsodba, izrečena pred dvema letoma, na katero sta se obe strani pritožili.
Tajna delavca na Red Buli pogon
Junija 2004 sta k Evgenu Komočarju, ki se je nahajal v lokalu v Brežicah, pristopila dva moška in nakazala, da se želita pobliže spoznati z njim. Predstavila sta se kot Franc in Simon. Povedala sta, da sta iz Maribora in imata Podjetje v Zagrebu ter da se Priložnostno ukvarjata s preprodajo droge. Imela sta ve-jiko denarja in sta Komočarja vabila na večerje in na pijačo, ponujala sta mu tudi ženske in na sploh sta bila do njega radodarna. Z veseljem sta ga prevažala naokrog, saj je kil sam brez prevoza. Kmalu sta ga začela nagovarjati, naj Jima “zrihta” drogo, usmeijala Pa sta ga k Božičniku in Glogovšku. Kot pravi Komočar, sta bila tajna sodelavca zelo nadležna in sta se pogosto og-jašala pri njem ter ga nagovarjala. Rekel jima je, da se s tem ne ukvarja, a ni hotel zgubiti Zaupanja in ugodnosti, ki sta •bu jih nudila nova znanca, Zato je obljubil, da bo preko kancev nabavil drogo v Za-&ebu. Simon in Franc, za katera se je na koncu izkazalo, da sta tajna policijska sodelav-ca, nista bila zainteresirana za nakup droge iz Zagreba, am-Pak sta hotela robo domačih dobaviteljev”. Kljub temu je Komočar, ki pravi, da je bil neumen in naiven, daje to sto-rd, v Zagrebu nabavil najprej 'Zorec - dva grama kokaina, ^ ga je prijateljema prodal
25 tisoč SIT, kasneje pa sta °dkupila še 70 gramov kokai-
na za 720 tisoč SIT. Komočar si je za nabavo droge pri materi sposodil milijon, za prodajo znancema pa ni zahteval nobene provizije, ampak sta mu kar sama dala šop bankovcev.
To je storil le zato, da je naredil uslugo prijateljema. Če bi bil sam “diler”, bi to storil takoj, ne pa, da seje dal prositi leto in pol. Za Simona in Franca je Glogovšek dejal, da sta imela ogromno denarja in sta “razmetavala” z njim, ogromno pa sta tudi pila. “Red Buli in vodko sta pila kot nora, če je bilo treba, tudi zjutraj,” je pojasnil Glogovšek, ki je prepričan, da je bil izigran in pahnjen v policijsko igro. Glogovšek je bil zaradi droge enkrat že obsojen, a s trdo drogo nima nič, pravi, saj je šlo v omenjenem primeru samo za “travo”.
Vse je policijski konstrukt
Evgen Komočarje prepričan, da gre v tem primeru za policijski konstrukt, saj s policijo ni v dobrih odnosih. Večkrat je policija intervenirala v njegovem lokalu zaradi kršenja delovnega časa. Enkrat je bil udeležen v prometni nesreči, ki jo je povzročila policija, pa je potem stvari drugače prikazovala. Za vse skupaj je po njegovem mnenju kriv storilec, ki je v njegovem lokalu podtaknil požar. Policiji je takrat povedal, kdo je požigalec, a policija ni hotela ukrepati, zato je sam podal ovadbo, na Ministrstvo za
notranje zadeve pa podal pritožbo na račun policije.
Policija se mu na tak način maščuje, je prepričan Komočar, ki je z živci povsem na koncu. Tudi njegova mama je v skrbeh, saj jo je strah, da se ne bi ponovila usoda njegovega starejšega brata. Tudi on je bil namreč v njegovih letih v zaporu, od tam pa se je vrnil na smrt bolan.
Moj denar ne izvira iz kriminalne dejavnosti !
“Obtožba, češ da sem vključen v kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, se mi je sprva zdela smešna,” je na obravnavi dejal Mihael Glogovšek oz. Miško, kot ga kličejo. “Sedaj, ko sem že štiri mesece v priporu, pa se mi to ne zdi več smešno, saj ne vem, zakaj sem v priporu.” Pojasnjuje, da Komočarja sicer pozna, saj je hodil k njemu v lokal, vozil mu je pasjo hrano, od njega pa je tudi kupil nekaj gostilniške opreme. Včasih je Komočarju posodil tudi kaj denarja in ta mu je vse pošteno vrnil, sicer pa z njim nima posebnih stikov.
S tem, kar ga obtožujejo, nima nobene zveze, pravi Glogovšek in priznava, daje zaradi preprodaje droge že odsedel svojo zaporno kazen. A kot pravi, ga od takrat naprej policija stalno preganja in mu skuša vsaki dve leti nekaj podtakniti. Tako so ga povabili na razgovor na policijo tudi v zvezi z umorom na Te-
kačevem, pred leti so mu hoteli podtakniti prodajo droge. Pravzaprav mu je to skušal podtakniti Božičnik, policija pa je sodelovala. Obtožili so ga tudi za povzročitev hude telesne poškodbe. “Stalno so mi za petami, a kar sem dobil, sem pošteno odslužil." Miško se spominja, da gaje tudi lansko leto v vinogradu, kjer je delal, obiskal kriminalist in mu povedal, da Božičnik išče človeka, ki bi njega za 30 tisoč evrov spravil s sveta. Kot trdi Glogovšek, je kriminalist želel, da poda ovadbo zoper njega, a tega ni hotel storiti. “Od leta ’97 z Albinom Božični-kom nimam nič in ga nočem videti”, pravi Glogovšek in ugotavlja, daje sedanja ovadba posledica omenjene odklonitve.
Na namig, od kod mu toliko premoženja, saj ima znaten vložek tudi v gostinskem lokalu v Kopru, ki obratuje od novembra lani, je bil Glogovšek ogorčen. “Moj denar ne izhaja iz kriminalnih poslov! Imam gostinski lokal ter trgovino s talnimi oblogami, oddajam dva poslovna prostora. Nekaj denarja sem dobil z odprodajo zemljišč ob gradnji krožišča v Pohanci, poleg tega je na mojem zemljišču postavljena antena za Mobitel”. Očitek o njegovem premoženju se mu zdi žaljiv, saj mu je oče pred smrtjo zapustil precej denarja in mu sploh ne bi bilo treba več delati. Poleg tega izhaja iz znane podjetniške družine s 40-letno tradicijo, ki si ni nikoli nič privoščila, temveč je le delala, dodaja Glogovšek. P.U.
Po zaslišanju nekaterih oškodovancev in pregledu bančne dokumentacije - to je namreč zahtevalo višje sodišče, kije zadevo Dušak vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo, je bila po štirih mesecih, kar je trajal ponovljeni postopek, izrečena sodba. Okrožni državni tožilec je za Dušaka predlagal šest let in osem mesecev zapora, saj meni, da gre za komplicirano obliko gospodarskega kriminala v obsegu, s kakršnim se krško sodišče še ni srečalo. Tožilstvo je na posameznih primerih dokazovalo, kako je Dušak kot vodja krške ekspoziture Nove Ljubljanske banke individualno obravnaval posamezne komitente, ki so imeli na svojih hranilnih, deviznih in tekočih računih velike zneske. Kot pravi tožilstvo, je Dušak denar, ki ga je jemal s teh računov, uporabljal za svoje potrebe in ni res, daje denar potreboval za obnovo krške sodne stavbe, kakor se je zagovarjal. To je tožilstvo posebej poudarilo, saj je skušal Dušak dejanju dati pridih političnosti in politične gonje zoper njega. Če bi občina na račun obnove sodišča Dušaku dolgovala denar, bi mu ga tudi vrnila, a Dušak se na občni nikoli ni pojavil s tako zahtevo oz. predlogom, pravi okrožni državni tožilec Robert Renier. Je pa res, da je imel Dušak svoje podjetje AA, ki seje ukvarjalo s posojanjem denarja po visoki ob-
restni meri.
Dušak je tako poleg ponarejanja in uničenja poslovnih listin storil še kaznivo dejanje poneverbe, saj naj bi si protipravno prilastil vsaj 550 tisoč tedanjih mark in skoraj tri milijone SIT, vsaj 17 milijonov SIT tujega denarja pa naj bi uporabljal za svoje namene, a je denar vrnil.
Obramba se ni strinjala z zaključno besedo tožilstva in je poudarjala, da je ponovljeni postopek potrdil, da je Dušak vmešan v financiranje sodne stavbe in naj bi ga rešila prodaja telovadnice v Novem mestu, od katere bi mu ministrstvo nakazalo kupnino. Obramba je tudi prepričana, da zneski oškodovanja banke in neupravičene uporabe niso realni, saj naj bi banka po mnenju obrambe kot oškodovanka predložila le tisti del dokumentacije, kije njej v interesu, kar je Dušakov zagovornik ocenil kot neokusno dejanje. Obramba meni, da bi moralo sodišče 8 let po dejanju Dušaku izreči oprostilno sodbo. Zagovornik je prepričan, daje bil njegov klient kaznovan že s tem, da je ostal brez dela, daje finančno propadel in mora preživljati dva otroka, poleg tega pa je še žrtev medijskega linča. Vse to pa je - po mnenju obrambe -že dovolj velika kazen.
Sodišče je v glavnem sledilo zahtevi tožilstva in Jožetu Dušaku prisodilo 6 let in 3 mesece zapora. N.Č.C.
Bogata heroinska bera
Obrežje - Na mejnem prehodu Obrežje so letos zasegli že 48,3 kg heroina. Največji je bil zadnji zaseg, ko je ^■letni državljan Hrvaške in Srbske krajine v svoji petki preko meje “tovoril” kar 37,5 kg heroina.
0Na mejnem f b(ežje so se policisti jjtejni kontroli odlo F°drobneje preglodaj <
ebne enote za zatira ,aPstva iz Sežane, s i'JSat° obrestoval. ] /Pel namreč v avtu s avojčkov heroina ' s^to teži 37,5 kg. J Dl|i pod tapetam (Leu1, sFratka v vseh ^ hh avtomobila. Za;
S^nalrobr
** toliko. - -
*asegli, S.R pa
Es? ijer b° p(
clec"Jf-Zagrožena!
tet let zapora. hem° Je tretJi Vl ObreJ";' mejnen
*e2na»ega lastnika
na avtobusu, zasegli 600 g heroina in kot je povedal vodja kriminalistov na PU Krško Sašo Jejčič, so lastnika torbe, Slovenca, že našli, aprila pa so zasegli še 10 kg heroina, skupaj so torej letos samo na mejnem prehodu Obrežje za-
segli že 48,3 kg heroina.
Nad dobrim delom Policijske uprave Krško so navdušeni tudi na Generalni policijski upravi v Ljubljani. Njihov predstavnik Drago Menegalija pojasnjuje, da policija daje prednost temu področju delovanja, saj je Slovenija znana tranzitna pot za drogo. Statistika pravi, da zasežene količine heroina na milijon prebivalcev v Sloveniji znašajo 40 kg, kar Slovenijo uvršča zelo visoko.
Sicer pa je število kaznivih dejanj po členu 196 in 197 (neupravičena proizvodnja in promet z mamili ter omogočanje uživanja mamil) v lanskem letu v Sloveniji poraslo za en odstotek, kar pomeni, daje bilo 1241 več tovrstnih kaznivih dejanj kot leto poprej. Je pa bilo v lanskem letu vloženih tudi za 11 odstotkov več kazenskih ovadb za tovrstna kazniva de-janja. N.Č.C.
Na Okrožnem sodišču Krško se je prejšnji teden že zaključilo sojenje Goranu Ilibašiču, ki ga je obtožnica bremenila neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Ilibašič je namreč eden od zgoraj omenjenih storilcev, ki je 3. aprila letos preko mejnega prehoda Obrežje skušal pretihotapiti 10 kg heroina. Carinik je pri pregledu posumil, da ima prtljažnik njegovega Clia s hrvaško registracijo dvojno dno. S pomočjo službenega psa in endoskopa so odkrili, da se v dvojnem prtljažniku nahaja dvajset zavojev s heroinom. Toda z obetavnim zaslužkom - za 10 kg bi dobil približno 48,5 milijona SIT - ne bo nič, saj so mu drogo odvzeli, sam pa se bo za 6 let preselil v zapor.
Sin pokojnega na sodišču
Krško - Septembra lani je v vasici Brezje na Gorjancih, tik ob hrvaški meji, 62-letni Ladislav Kodrič po družinskem prepiru in pretepu umrl. Zena Alojzija in sin Matjaž sta to hotela prikazati kot naravno smrt, a je zdravnica zaznala sumljive okoliščine poškodb. Na Okrožnem sodišču v Krškem se je začelo sojenje 21-letnemu sinu pokojnega Matjažu Kodriču, ki ga obtožnicavbremeni kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe. N.Č.C.
Truplo na jezu elektrarne
Boštanj - Narasla voda je na jez HE Boštanj naplavila truplo. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za moškega srednjih let iz Hrastnika, ki je pogrešan že dva meseca. N.Č.C.
	
Delovna nezgoda Čatež ob Savi - Minuli petek seje pri rušenju enonadstropne stanovanjske hiše zgodila delovna nezgoda. Delavec, ki je opravljal dela na objektu, je iz neznanih razlogov omahnil eno nadstropje nižje in se hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju, saj je pri padcu prišlo do dvojnega zloma lobanje. Kraj nesreče sije ogledal tudi inšpektor za delo, obveščena pa sta bila preiskovalni sodnik in državni tožilec. Na kraju so ugotovili, da ponesrečeni delavec pri delu na objektu ni imel zaščitne opreme ter varnostnih pripomočkov za varno delo. Zoper odgovorno osebo bo podana kazenska ovadba.	
Gospodarski rezultati Posavja
Krško - Posavsko gospodarstvo je lani poslovalo dobro. Ustvarjeni neto dobiček v višini dobrih 8 milijard SIT je trikrat višji od tistega v poslovnem letu 2004. K dobri sliki v poslovanju družb prispeva rezultat Krškega z nuklearko, Eles- Genom in Vipapom. V tej občini si služi kruh več kot polovica vseh zaposlenih v Posavju. Vodja krške izpostave Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) Andrej Zupančič pravi, da se je v desetih letih znatno razvilo podjetništvo. Vedno več zaposlujejo in s svojimi rezultati pomenijo stabilnost v gospodarski statistiki regije, ki je po rezultatih med devetim in desetim mestom v državi.
V Posavju ima sedež 930 gospodarskih družb, ki jih AJPES zajame v obdelavi podatkov o gospodarskem življenju regije. Niso pa všteti veliki trgovci, banke in zavarovalnice s sedežem drugod.
Medtem ko se je po doseženem skupnem lanskem gospodarskem rezultatu Posavju uspelo v nekaterih kazalcih prebiti nad republiškim povprečjem, pri plačah še vedno za dobrih 7 odstotkov zaostajamo. K temu prispevata gospodarsko slabši brežiška in sevniška občina. Povprečna plača v Krškem pa je za dobre 3 odstotke nad republiškim povprečjem. Krško je gospodarsko središče Posavja, saj tukajšnje družbe ustvarijo dve tretjini prihodkov. Večina jih je od prodaje, ki je pretežno realizirana na domačem trgu, le tretjina na tujem. Izvoz se je povečal za dobrih 10 odstotkov, za kar sta zaslužni v glavnem le dve družbi. Izvozniki, ki so skupno leta 2004 prikazali izgubo, so lani poslovali pozitivno.
Dobiček je izkazalo 60 odstotkov posavskih družb, njegova rast pa je bila nad slovenskim povprečjem. V teh 559 družbah dela dve tretjini vseh zaposlenih v regiji. 175 družb ali petina je prikazala izgubo na substanci.
Tri četrtine posavskih družb je lani v poslovanju ustvarilo dodano vrednost, ki s 7 milijoni 400 tisoč SIT na zaposlenega pomeni povečanje glede na leto 2004 in je tudi višja od republiškega povprečja. Dodana vrednost v gospodarstvu občine Krško je z več kot 9 milijoni SIT na zaposlenega v regiji seveda najvišja in za tretjino višja kot v državi, v Brežicah je porasla za skoraj 7 odstotkov, v sev-niškem gospodarstvu pa je tako upadla, daje praktično ni.
Na ugodno krško in posledično regijsko sliko imajo močan vpliv nuklearka, Eles Gen in Vipap. Velike družbe so ustvarile 44 odstokov vseh prihodkov regijskega gospodarstva. Na slabšanje rezultatov v Brežicah vpliva stagnacija trgovine, nekoč vodilne dejavnosti. Najslabše rezultate ima Sevnica s tradicionalno predelovalno industrijo, ki zaposluje kar 92 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Statistično seje sevniškemu gospodarstvu rezultat sicer lani izšel pozitivno, vendar slabše od leta poprej.
Štiri leta AJPES pregleduje tudi letna poročila podjetnikov. Zavezancev je 2321, od tega je poročilo oddalo 2265 podjetnikov. Posavsko razmerje, kjer je dva in polkrat
več podjetnikov od gospodarskih družb, ni značilno za bogate regije okrog Ljubljane. Posavci so prisiljeni s samozaposlovanjem in podjetništvom reševati življenjsko eksistenco, pravi Andrej Zupančič.
V	zadnjem desetletju se podjetništvo razvija in utrjuje, kar se kaže tudi v povečanem zaposlovanju v tem sektorju. Zaposluje že dobrih 29 odstotkov delavcev. 83 odstotkov posavskih podjetnikov je ugotovilo dobiček. Med izgubarji jih je največ s področja gostinstva. Več kot četrtino dohodka in dodane vrednosti je ustvarilo gradbeništvo, kjer so najboljši rezultati.
V	Krškem z največjim številom podjetnikov so ustvarjeni spet najboljši rezultati, Brežice na tem področju malce stagnirajo, v Sevnici pa je prikazan najvišji podjetnikov dohodek kot kategorija in gradbeništvo kot najpomembnejša dejavnost, kar je odraz gradnje hidroelektrarn.
O gospodarskih rezultatih Posavja so pred kratkim pisale tudi Finance, a žal komentirale zastarele podatke, najbrž iz leta 2004, je opozoril direktor krške izpostave AJPES Zupančič.
Branka Demovšek
Je cesta (ne)varna?
Kompolje - Uporabniki ceste Gl-5 na relaciji Boštanj-Kompolje so si končno oddahnili, saj je cesta z odprtjem elektrarne asfaltirana. Vendar pa številni udeleženci v prometu opozarjajo na nevaren odsek, saj je cesta brez zaščitne ograje.
Tako je raven vode v akumulacijskem bazenu HE Boš-tanj skoraj vzporeden s cestiščem. Ob mokri in spolzki cesti ali nekoliko hitrejši vožnji bi se ob hitrem zaviranju znalo zgoditi, da bi avto zgrmel naravnost v akumulacijsko jezero HE Boštanj. V času gradnje elektrarne seje dvema mladeničema podobno že zgodilo, a sta se uspešno rešila.
Direktorica Infre Ana Gračnar pojasnjuje, da bo cesta povsem urejena in posodobljena šele jeseni, ko bodo vzdolž celotne trase postavili zaščitne ograje. Pred tem pa morajo ob obali zgraditi pilotne stene, ki bodo preprečevale udor zemljin in nasploh odnašanje zemlje. Na
ta problem je pokazalo lanskoletno neurje, zato so se za ta ukrep odločili naknadno. Tudi na Kompolju, kje so zaščitne ograje v večini že po-
1 r'ler
cAfa/tocite umML.
'tJefeJon 07/49-91-250
no/iočmfcc je cenejši!
stavljene, je še nekaj težav in dogovori za postavitev preostale zaščite so v teku. Kot pravi Gačnarjeva, naj bi bile pilotne stene zgrajene do jeseni, trenutno pa je odprt razpis za omenjeni projekt. Za ta dela so predvidena tudi dodatna sredstva Direkcije republike Slovenije za ceste.
Dokler ne bo zaščitnih ograj, pa je nevarni odsek ceste zaščiten s prometnimi znaki. Tudi Infri je v interesu, da bi bila cesta čimprej urejena in zatorej čimprej povsem vama, dodaja direktorica. N.Č.C.
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem v zadevi St 12/2005 z dne 11.05.2006 nad dolžnikom JUTRANJKA d.d. v stečaju, Radna 3, SEVNICA
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ JAVNO DRAŽBO (III. narok)
I.	PREDMET PRODAJE
1.	NEPREMIČNINE IN PREMIČNINE
1.1 Nepremičnine - tovarniški kompleks na lokaciji Radna 3 v Sevnici, zk.vl.št. 728,715 in 403, vse K.o. LOG ; K.o. LOG, zk.vl.št. 728
pare. št.	Vrsta rabe nepremičnine	Površina - izmera v m2
2312/35	Dvorišče	251
2312/36	Gospodarsko poslopje	1248
	Dvorišče	53
2312/37	Poslovna stavba	1351
	SKUPAJ	2903
K.o. LOG, zk.vl.št. 715
pare. št.	Vrsta rabe nepremičnine	Površina - izmera v m2	
2314/14	Poslovna stavba	531	
	Dvorišče	4104	
	Zelenica	957	
	SKUPAJ	5592	
K.o. LOG, zk.vl.št. 403			
pare. št.	Vrsta rabe nepremičnine	Površina - izmera v m2	
2312/55	Gospodarsko poslopje	20	
2333/9	Poslovna stavba	945	
	Dvorišče	3722	
	Dvorišče	367	
	Zelenica	6542	
	SKUPAJ	11596	
Likvidacijska vrednost za nepremičnine je znižana za 40% in znaša 288.162.600 SIT.
1.2	Premičnine - stroji in oprema; to je (proizvodna oprema, skladiščna, pisarniška, trgovinska in ostala oprema, rezervni deli, itd.) vse po cenitvenem seznamu. Likvidacijska vrednost premičnin je znižana za 40% in znaša 18.861.444 SIT.
1.3	Blagovna znamka “JUTRANJKA "je registrirana do junija 2006, vendar jo je možno podaljšati. Likvidacijska vrednost za blagovno znamko je znižana za 40% in znaša 1.032.000 SIT.
Celotno premoženje stečajnega dolžnika na lokaciji Radna 3 v Sevnici - nepremičnine, premičnine in blagovna znamka pod točko 1 se prodajajo v kompletu po 40% znižani izklicni ceni 308.056.044 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
2.	NEPREMIČNINE
“Stara poslovna stavba” z dvoriščem na lokaciji Prešernova 19 v Brežicah, parc.št. 1362/1 in 1363, zk.vl.št. 890, K.o. Brežice.
Premoženje - nepremičnine pod točko 2 se prodajajo po 40% znižani izklicni ceni 10.504.200 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
3.	PREMIČNINA - OSEBNI AVTO
Osebni avto RENAULT THALIA 1.5 DCI, letnik 2004, poškodovan - karamboliran
Premoženje-premičnina pod točko 3 se prodaja za izklicno ceno 390.000,00 Sit. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
Celotno premoženje se prodaja na javni dražbi (III. dražbeni narok), ki bo v sredo, 14.6.2006, ob 9. uri v prostorih Okrožnega sodišča Krško, v dvorani 4 - II. nadstropje, Cesta krških žrtev 12, 8270 Krško.
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 10.10.2005. Izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili, ki jih je izdelal stalni sodni cenilec in izvedenec Zvonko Jezernik univ.dipl.ing.
II.	POGOJI PRODAJE NA JAVNI DRAŽBI
1.	Premoženje se prodaja po načelu “videno kupljeno” v treh posameznih kompletih.
2.	Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe, tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti ter ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II. in III. odstavka ZPPSL.
3.	Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom.
4.	Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini najmanj 10% izklicne cene in jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri pri Banki Celje d.d., št 06000-0956079344 z navedbo “plačilo varščine za javno dražbo”. Pred začetkom javne dražbe mora dražitelj predložiti dokazilo o plačilu varščine, potrjeno s strani banke.
5.	S plačilom varščine vsak ponudnik, tudi edini, sprejme obveznost, da pristopi k dražbi. V primeru odstopa ponudnika od javne dražbe, že vplačana varščina zapade v korist stečajne mase.
6.	Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, se bo varščina vrnila v roku 8 dni po končani javni dražbi brez obresti.
7.	Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku do 45 dni po izvedeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na transakcijski račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, daje dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase.
8.	Zakoniti predkupni upravičenci po Sanovanjskem zakonu, ZureP-1, ZON, ZKZin SPZ lahko uveljavijo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL.
9.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II., in DL odst. čl. 153 ZPPSL ali poda izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II., in Ul. odst. čl. 153 ZPPSL.
10.	Če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, vplačano varščino pa bo zadržal stečajni dolžnik.
11.	Izbrani ponudnik si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo.
12.	Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se zaračunajo izbranemu ponudniku dodamo in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Urad. List 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni Ust št. 57/99). Vse dajatve in stroškev zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
13.	Kupljeno premoženje bo kupcu izročeno v posest in last po plačilu celotne kupnine.
14.	Ogled premoženja in cenilnih mnenj je možen po objavi teh pogojev vsak delovni dan od 9. do 14. ure po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Kos Tomažem na tel. št. 03/427-44-80, GSM 041-652-185 in na spletni strani www.svetovanie-kos.si.
III.	PRAVILA JAVNE DRAŽBE
1.	Dražbo vodi stečajni upravitelj.
2.	Draži lahko tisti, kije plačal varščino, kar dokaže s pisnim dokazilom o plačilu.
3.	Zastopnik dražitelja mora predložiti pisno pooblasfilo.
4.	Najmanjši možen dvig cene na dražbi je:
-	za predmet prodaje pod točko 1 je najmanjši dvig cene za 5.000.000,00 SIT
-	za predmet prodaje pod točko 2 je najmanjši dvig cene za 500.000,00 SIT
-	za predmet prodaje pod točko 3 je najmanjši dvig cene za 50.000,00 SIT.
5.	Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi naj višjo ceno-
6.	Dražba je končana 10 minut po naj višji ponudbi.
7.	Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj.
8.	Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednice stečajnega senata (154/1 čl. ZPPSL).
Junijski lavreati
Senovo, Krško - Slavnostna seja Občinskega sveta Krško, s katero so proslavili občinski praznik, je bila letos na Senovem. Slavnostni govornik je bil slovenski duhovnik iz Berlina Izidor Pečovnik- Dori, znan po odprtosti in sprejemanju ljudi v njihovi različnosti.
Župan Franci Bogovič je Podelil priznanja. Veliki znak občine Krško je za življenjsko delo s trajnim pomenom za občino na šolskem področju prejel Niko Žibret ter Sa-vaprojekt Krško za izjemne dosežke v treh desetletjih delovanja.
Znak občine j e za vzgoj no izobraževalno delo, vključujoč društveno delovanje, prejela Osnovna šola 14. divizije Senovo. Direktorica Centra za socialno delo Marjana Sečen je dobila priznanje občine za organiziranost in uspehe na področju socialnega dela, Jože Požun za pomoč
Direktor Savaprojekta Peter Gigante
društvom, ki jo nudi kot uspešen podjetnik, Teniški klub Krško pa za svojo 20-letnico.
Junija praznuje tudi Krajevna skupnost (KS) mesta Krško. Spomin na prve krške borce in 65-letnico izgnanstva bodo počastili s slavnostnim koncertom Pihalnega orkestra Videm in Moškega pevskega zbora Svoboda Brestanica. Ta osrednja prireditev ob krajevnem prazniku, kjer bodo podeljena priznanja in plakete mesta, bo 16. junija ob 19. uri v parku starega mestnega jedra.
Dobro opravljeno delo poleg osebnega zadovoljstva pušča sled tudi v širši skupnosti. Stane Rožman se je Krškemu zapisal kot direktor nuklearke, ki z izjemno odgovornostjo skrbi za njeno varno obratovanje. Zorica Kerin iz Osnovne šole Jurij Dalmatin je tiste vrste učiteljica, ki zna spodbuditi željo otrok po dodatnih znanjih in je nadvse uspešna pri vodenju zgodovinskega krožka. Vesna Zgom-ba ostaja prva dama plavanja, ki je zlatila kroniko uspehov Celulozarja. Mesto Krško
Niko Žibret
se omenjenim zahvaljuje s plaketo, ki jo prejme tudi župnija Videm za 850-letnico delovanja.
Priznanja pa bodo podeljena Društvu likovnikov OKO in Lovskemu pevskemu zboru za 10-letnico, Jožetu Levičarju za delovanje na kulturnem področju in Marjanu Jakši za uspešno podjetniško pot.
Svet KS skrbno spremlja tudi šolske dejavnosti v mestu in ne pozabi na javne pohvale angažiranim šolarjem. Letošnje priznanje z denarno nagrado jdobi zgodovinski krožek OŠ Jurij Dalmatin.
Branka Demovšek
Spomini na osamosvojitveno vojno
Cerklje ob Krki - Pod velikim letalskim hangerjem se je v soboto zbralo več sto Posavskih veteranov, med katerimi je večina na tak ali drugačen način sodelovala v osamosvojitveni vojni.
Na dogodke pred poldrugim desetletjem so posebej opozorili poslanec Stane ^ajk, župana Franci Bogovič 'n Ivan Molan, predsednik
UrP^I n Imrtn i	rrHri i
^uja suvester jersic ter se plasti oba slavnostna govomi-
*a - Ernest Breznikar in Raj-
Jože Grajžl, snemalec slovenske TV.
Zlasti Breznikar, v zadnji vojni poveljnik štaba Teritorialne obrambe (TO), in Veber, tedaj načelnik Uprave za notranje zadeve (UNZ), sta nizala dogodke, ki so odločilno prispevali h končni sloven-
1eterani in gostje
^Und Veber. Posebno doži-e|je udeležencev tradicionalna veteranskega srečanja je da predpremiera dokumen-jdega filma o bojih v Posav-Ju leta 1991, ki gaje zasnoval
in zato lahko tudi tarča enot JLA. Z njimi so se takratni miličniki in teritorialci uspešno spopadli v Rigoncah, kjer je padel Jernej Molan, v spopadih z oklepnimi enotami v Krakovskem gozdu in na Prili-pah. Z drznim ognjenim udarom so pregnali letala iz Cerkelj, miličniki in teritorialci pa so z ramo ob rami sodelovali pri hrambi orožja, pri reševanju in zaščiti starešin JLA, ki so prestopali na našo stran, pri prevzemanju vojaških objektov in njihovem razminiranju ter odhodu zadnjega vojaka s cerkljanskega letališča.
Govorniki so poudarjali enotnost in slogo, ki je tedaj prevevala prebivalstvo, uspehe pa so dosegali zlasti zato, ker so verjeli v ljudi. Tako spontano je bilo tudi druženje posavskih teritorialcev, ki so si lahko ogledali še razstavo
ski zmagi. Posavje je namreč zaradi obmejne lege in zaradi dveh strateško pomembnih objektov, kot sta letališče Cerklje in nuklearka Krško, bilo posebej ranljivo območje
Zaživel Zavod KŠTM
v Jevnica - Sl. junijem je začel z delom Zavod za kulturo, P0rt, turizem in mladino, ki ga vodi Petra Pozderec. Trenut-urejajo prostore v občinski stavbi, direktorica pa pripravlja b0 e”n° dokumentacijo in sistemizacijo delovnih nalog. Zavod ti Predvidoma zaposloval deset ljudi, od tega bo pet opera-Uev> ^ so set^aJ zaposleni na področjih, ki jih pokriva Za 0<^ — Juliju bodo objavljeni razpisi še za preostale delavce, ^i Pilili bodo pisarniško moč, nekoga, ki bo zadolžen za mla-SrC(p vPrašanja, nekdo se bo ukvarjal z razpisi za evropska upa SHVa’ kupeje pa naj bi zaposlili tudi finančnika. Pozderčeva pod • k° vse gladko steklo in bo zavod z vsemi zaposlenimi lst° streho začel s polno paro delati 15. avgusta. N.Č.C.
Ernest Breznikar in Rajmund Veber
“Štab v vojni”, opremo in oborožitev slovenskih letalcev ter omenjeni Grajžlov film, ki je dragocen dokument na zgodovinsko leto 1991.
Vlado Podgoršek
Jubilejno leto videmske pražupnije
Krško - Župnija Videm v Krškem praznuje letos 850-letnico prve pisne omembe v zgodovinskih virih. Častitljiv jubilej so začeli obeleževati že lani oktobra, letošnjo jesen bo o tej pražupniji izšel zbornik in dokumentarec, do takrat pa se bodo vrstili praznični dogodki.
Zadnjo majsko nedeljo je zaznamovala popoldanska slovesna maša, ki jo je vodil nadškof Stanislav Hočevar.
Somaševali so duhovniki sosednjih župnij od Sevnice do Brežic. Te župnije imajo namreč svoje korenine v pražupniji Videm, saj so bile dolga stoletja le njeni vikariati. Čeprav so duhovniki kasneje dosegli samostojnost župnij, je videmski jubilej regijsko pomemben in razlog za skupno slavje. Pri maši je bilo prebrano apostolsko pismo s papeževim blagoslovom, ki ga je posebej za to priložnost po pooblastilu poslal apostolski nuncij v Sloveniji monsg.
Castelo.
Svojevrsten čar je dala slovesni maši liturgična glasba v
Videmski župnik Mitja Markovič, nadškof Stanislav Hočevar in brežiški dekan Milan Kšela
izvedbi župnijskega pevskega zbora z Vidma in iz Leskovca ter vokalne skupine Valvasor ob spremljavi Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško pod taktirko prof. Draga Gra-
diška.
Maši je sledilo veliko družabno srečanje pod šotorom ob cerkvi, kjer so se s svojimi nastopi predstavila številna kulturna društva. B.D.
Brežice -moje mesto
Brežice - Predstavniki Občine Brežice in novega Zavoda za podjetništvo in turizem so predstavili poletne dogodke s področja kulture, turizma in športa. Po besedah župana Ivana Molana bo zlasti junij poln prireditev, ki jih pod naslovom “Brežice moje mesto” pripravljajo že tretjič. Z njimi želijo povrniti utrip staremu mestnemu jedru ter obiskovalce opozoriti na atraktivnost mesta ob sotočju Save in Krke.
Ta mesec bodo zato javnosti predstavili tudi rezultate evropskega natečaja Europan 8, v okviru katerega so domači in tuji mladi strokovnjaki opozorili na atraktivnost Brežic. Njegova zahodna fasada je nekoč ponujala prvi pogled na mesto, zdaj pa ga želijo znova obuditi. To bodo še ta mesec predstavljali na okroglih mizah, delavnicah ter pokazali na razstavi. Ob tem bo mogoče Brežicam dati novo vsebino in vrednost zaradi načrtovane gradnje HE Brežice pod samim mestom v Vrbini. Občinsko središče bi, menijo strokovnjaki, moralo bolj izkoristiti tudi množico atrijev. Prav v njih se bodo do konca junija zvrstile številne kulturne prireditve z nastopi pevskih zborov, tamburašev, plesalcev ter znanih slovenskih pevcev in glasbenikov, prikazali bodo domačo obrt in poskrbeli tudi za najmlajše obiskovalce. Hkrati z zaključkom tradicionalne prireditve “Brežice moje mesto” pa se bo na začetku julija na več lokacijah pričel brežiški festival stare glasbe.
Kot so povedali, bo več dogodkov na sporedu še jeseni. Po županovih besedah naj bi dorekli vsebino nekdanje mestne hiše, posebej pa se bodo posvetih tudi reševanju obsežnega poslopja, kot so grajske kašče. Sicer pa, je dejal župan, bo že v petek v Brežicah tudi start kolesarske dirke “Po Sloveniji”, 7. julija pa bodo odprli novo pošto. V.P.
Spar tudi v Brežicah
Brežice - Spar je konec maja odprl vrata tudi za brežiške kupce. V šestih mesecih je na Pleteršnikovi zrasel center z 2000 m2 površine. Za ponudbo skrbi 30 zaposlenih. Poleg tega bodo v centru še gostinski lokal, trgovina z vrtno galanterijo in trgovina s tekstilom, ki bodo odprti predvidoma v juniju. Investicija že 56. trgovine Spar je vredna nekaj več kot 852 milijonov SIT. Ob odprtju Špara so pripravili celodnevno praznovanje. Nastopili so Pihalni orkester Kapele, ansambel Primavista, Anžej Dežan in Nuša Derenda. Ob odprtju je Spar Splošni bolnišnici Brežice podaril milijon SIT za nakup novega rentgenskega aparata. L.Z.
Generalni direktor Špara Slovenija Igor Mervič, minister Andrej Vizjak in brežiški župan Ivan Molan na prvem ogledu brežiškega Špara.
Seniorji v Sarajevu
Sarajevo - Svoje jubilejno leto, desetletnico ustanovitve območnega združenja, bodo posavski seniorji proslavili z več dogodki. Včeraj so za svoje članstvo in kolektivne člane ter širšo strokovno javnost že pripravili predavanje o socialnih in gospodarskih reformah v Sloveniji. O tem je spregovoril državni sekretar vladne službe za razvoj dr. Andrej Horvat, po razpravi pa je sledil še ogled uspešne krške firme I.H.S. Konec maja pa so seniorji bili na tridnevni strokovni ekskurziji v Sarajevu. Ogledali so si najpomembnejše značilnosti mesta, med njimi stari del z Baščaršijo (na fotografiji), zanimale so jih lokacije iz zadnje vojne, zapeljali so se na Jahorino, Bjelašnico in Igman ter bili prijazno sprejeti v Ilidži, kjer imajo čateške terme svojo novo termalno riviero. Ustavili so se tudi v Jajcu in nazorno spoznavali, kako močno je v mednacionalne odnose posegla morija v minulem desetletju. V.P.
________________________________________, LOKALNE SKUPNOSTI____________________________________________________
stran 8_______________________________________________________________________________________________SavaGlas, 8.6.200^
Opozorili na težave in se veselili
uspehov
Jazbec predstavil svojo knjigo še domačinom
Dobova - Z vrsto zanimivih dogodkov Dobovčani obeležujejo svoj krajevni praznik. Že konec maja so v župnijski cerkvi predstavili pesniško zbirko “Zvezda se utrne” Reze Toporišič in na ogled postavili razstavo likovnih del na temo “Pesmi iz knjižne zbirke” likovne družine Franc Bogovič. Minulo soboto je potekalo srečanje pobratenih pihalnih orkestrov iz Avstrije in Slovenije, v osnovni šoli so odprli razstavo “Sola nekoč in danes”, v petek, 16. junija, pa kulturno društvo v prizidku kulturnega doma pripravlja še literarni večer pod naslovom “Naša beseda je vaša”.
Foto: Biserka Čančer
Osrednji dogodek je bil v nedeljo, ko so v gasilskem domu v Selah izvedli svečano sejo sveta krajevne skupnosti, na kateri je predsednik sveta KS Miha Boranič v nagovoru izpostavil najbolj pereče probleme, s katerimi se soočajo. Med njimi nedokončana dela ob izgradnji novega poslopja železniške postaje in v povezavi z njo tudi nesanira-ne ceste, sanacijo deponije, ne vzdrževanje brežin ob vodotokih, še posebej ob poplavah, na kar že nekaj časa opozarjajo tudi pristojno ministrstvo, nerešeno odvodnja-vanje, pričetek izgradnje čistilne naprave. Seveda je nanizal tudi nekaj uspehov - asfaltiranje 8 km cest ter ureditev okolice pokopališča.
Miha Boranič podeljuje priznanje Vladki Guček.
Ob prazniku pa so podelili območju krajevne skupnosti
tudi tri priznanja, ki sojih prejeli PGD Sela pri Dobovi za 60 let delovanja, Vladka Guček za razvijanje in ohranjanje kulturne dediščine na
ter Zvonko Blažinč za dolgoletno in prizadevno delo pri razvoju prostovoljnega gasilskega društva in vaške skupnosti Rigonce. J.K.
Leskovčani praznovali
Leskovec pri Krškem -1. junij je praznik Krajevne skupnosti (KS) Leskovec pri Krškem. Datum je vezan na vračanje izgnancev. Praznik so obeležili z več prireditvami, osrednja pa je bila svečana seja sveta KS s podelitvijo plaket in kulturnim sporedom.
Na prazničnem večeru v prostorih leskovške šole je predsednik KS Vojko Sotošek podelil plaketi, ki pomenita javno zahvalo in priznanje za prispevek v dobro skupnosti. Boris Resman z umetnim kovaštvom jo je dobil kot velik donator, ki ne odreka po-
moči lokalnim društvom in je s svojimi darovanimi mojstrskimi izdelki prispeval k urejenosti v kraju. Strelsko društvo je plaketo prejelo za dosežke na športnem področju, kjer so se izkazali tudi v mednarodni konkurenci.
Sledil je koncert Lovskega
30 let s pesmijo
Sromlje - Pobudo, da bi se sromeljski pevci združili v zbor, je pred 30 leti dal Ivan Volčanjšek, kasneje dolgoletni predsednik zbora, ki je še vedno njihov pevec. Takrat so peli pod žensko roko - prva zborovodkinja je namreč bila Olga Kolan. Za njo je zbor kar 13 let vodil Franc Baškovič, znan brežiški zborovodja, sedaj pa jim že 17 let dirigira Vinko Žerjav. Moški pevski zbor Sromlje je na začetku štel 17 pevcev, v nekem vmesnem obdobju jih je bilo celo 37, zdaj jih je spet 17, je nekaj zgodovinskih dejstev razkril sedanji predsednik zbora Tone Ban. Vadijo v pevski sobi v prostorih krajevne skupnosti, kije na svoje pevce zelo ponosna. Udeleževali so se zborovskih srečanj “Kozjansko poje”, ki so zamrla, sodelujejo na revijah in zapojejo povsod tam, kamor jih povabijo. Nastopali so tudi že v Italiji in v Avstriji in pred leti izdali svojo kaseto. Vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku obiščejo vseh šest vasi sromeljske krajevne skupnosti in vaščanom zapojejo.
Ob jubileju so v goste povabili New swing quartet, v katerem prepeva Marjan Petan, ki ima svoje korenine v teh krajih, zapela je tudi njegova žena - pevka Majda Petan ter “soseda” Nuša Derenda. Tako jubilanti kot gostje so do zadnjega kotička polno dvorano tamkajšnjega doma krajanov navdušili, za dobro razpoloženje in prijetno druženje po koncertu pa je poskrbel Trio Flamengo iz Kamnika, v katerem nastopa njihov nekdanji sovaščan Darko Kajba. Ob jubileju si želijo, da bi dočakali še kakšnega, v kar ob njihovi ljubezni do lepe slovenske pesmi ne gre dvomiti. J.K.
Foto: Mirko Vesel
pevskega zbora Krško in odprtje razstave novejše zgodovine kraja, ki stajo pripravila Vladimir Abram in Kulturno društvo Leskovec. Različne sekcije tega društva pogosto ponudijo sokrajanomkaj novega, kar občinstvo osvoji in želi nadaljevanje. Tako so se prijeli tudi Anini glasbeni večeri v leskovški župnijski cerkvi in Daša Pahor seje v sodelovanju z Valvasorjevim raziskovalnim centrom lotila razkrivanja njene zgodovine. V sklopu prireditev ob krajevnem prazniku je bila predstavljena tudi študija o gradnji cerkve v času protestantizma. B.D.
Brežice - “Mavrica izza duše”, roman dr. Milana Jazbeca, je izšel februarja pri založbi Miš iz Doba pri Dom-
Jazbečeva najnovejša knjiga združuje diplomacijo in literaturo. “Mavrica izza duše” je v svojevrstnem slogu podana
Demeter Bitenc, Milan Jazbec in Milan Kastelic
Žalah. Milan Jazbec, doma iz Sp. Pohance, je v Posavskem muzeju roman predstavil še domačim obiskovalcem. Jazbec je avtor štirih strokovnih knjig o diplomaciji in zbirke esejev Slovenec v Beogradu.
rahločutna psihološka in sociološka analiza odnosov, mestoma začinjena z elementi cinizma. Za roman seje Jazbec odločil, ker je začutil ambicijo in željo, da se preizkusi še v tej literarni zvrsti, prav tako pa v slovenščini še nimamo takega besedila. S predstavitvijo in druženjem z domačini je bil izredno zadovoljen, na svojevrsten način pa je “literarni žur”, kot gaje poimenoval Jazbec, popestril še znani slovenski igralec, sicer njegov prijatelj Demeter Bitenc. “Mavrica izza duše” je posvečena 760-obletnici vasi Po-hanca, rojstnega kraja Milana Jazbeca. L.Z.
Artiški
tamburaši
zlati
Osijek - Na 29. festivalu hrvaške tamburaške glasbe Osijek je Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče v seniorski konkurenci osvojil zlato plaketo. Od možnih 100 so osvojili 94 točk, kar je po besedah vodje orkestra prof. Križaniča velik uspeh, predvsem zaradi drugačnega položaja, ki ga ima tamburica v Sloveniji v primerjavi s sosednjo Hrvaško. Na festivalu, kije največja tovrstna tambu-raška manifestacija na svetuje nastopilo preko 1400 tamburašev oziroma več ko 30 orkestrov v različnih kategorijah. L.Z.
Tri desetletja z Avsenakom
Krško - Moški pevski zbor Svoboda Brestanica zadnjih 30 let vodi Janko Avsenak, sicer pa je bil ustanovitelj zbora in prvi dolgoletni zborovodja njegov oče. Pevci so ta jubilej ustvarjalno plodnih let obeležiti s koncertom, na katerem so sodelovati še drugi glasbeni gostje, med njimi Stanka Macur. Dvorana Kulturnega doma Krško je bila zasedena kot vedno, kadar nastopa ta zbor.
Janko Avsenak prejema čestitke za dolgoletno vodenje zbora.
Janko Avsenak, sicer tehnik po stroki, se je že zdavnaj zapisal zgolj glasbi. Odlično igra več instrumentov, komponira, svoj zbor pa je popeljal do naj višjih priznanj na pevskih tekmovanjih. Za zasluge na področju kulture se mu je pred leti občina Krško zahvalila s plaketo. B.D.
poročili so se
Brežice
27. maja sta se v gradu na Mokricah poročila Tomaž Cater iz Gornjega Lenarta in Barbara Žužel iz Tomaške vasi pri Slovenj Gradcu.
3. junija pa sta zakonsko zvezo sklenila Boštjan Savnik in Alenka Baron, oba iz Sel pri Dobovi.
Krško
27. maja so si v Krškem zlata prstana izmenjati Janez Zagorc iz Vratnega pri Šentjerneju in Ana Ložar iz Jelš, Leskovec pri Krškem, ter Aleš Šiško in Mojca Andrejaš, oba iz Krškega.
V	Kostanjevici na Krki pa sta se poročila Sebastjan Kruh in Mojca Cvelbar, oba iz Ledeče vasi pri Šentjerneju.
3. junija sta v zakonski stan stopila David Milar s Stolovnika in Silva Lenart iz Tomažje vasi.
V	Kostanjevici na Krki pa so se poročili Miro Drobnič iz Malenc in Anica Cimerman Jz Razdrtega ter Primož Ovinček iz Košenic in Mateja Šurla iz Šentjošta.
Sevnica
3. junija sta se v Sevnici na gradu poročila Dejan Mar-cola, Pod Vrtačo, in Tanja Koprivnik z Griča.
V	skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
rojstva v porodnišnici brežice
V brežiški porodnišnici je tokrat “samevala ” Jožica Golobič s Pristave ob Krki, ki je nekaj ur pred našim obiskom postalo drugič mamica. Po hčerkici so tokrat dobili še sinka, ki je ob rojstvu tehtal 3500 g in meril 52 cm. Očka Zdenko sicer ni bil prisoten pri porodu, gotovo pa z enoletno Anjo že težko čaka-ta, da Jožica in mali Jože prideta v domače zavetje.
Rojstva od 24. maja do 6. junija 2006
Deklice so rodile: Darija Hruševar iz Leskovca pri Krškem. Marta Molan iz Krškega, Urška Sovine iz Žibemika, Mojca Gorenje z Velikega Trna in Marija Hotko s Piršenbrega.
•
Dečke so rodile: Nada Kuhar iz Orešja nad Sevnico, Tatjana Vizlar iz Gržeče vasi, Marjeta Osetič iz Krškega, Suzana Pešec iz Brežic, Kristina Muršič iz Straže pri Krškem, Sonja Stupar iz Dobove, Ivana Ivanec Jakovina iz Župelevca in Jožica Golobič s Pristave ob Krki.

Sava Glas, 8.6.2006
v
Stiriperesnica pobratenih pevcev
Brežice - Štiriperesna deteljica je začela rasti pred 34 leti po enem od gostovanj zamejskega zbora iz Prosek-Kon-tovela. Tudi takrat je bil med njuni Bruno Rupel, kije na glas povedal to, kar so drugi le mislili in želeli - da bi se pevci štirih zborov pobratili, ustvarili štiriperesno deteljico in priredili vsakoletni koncert v kraju enega od zborov.
Letos so bile na vrsti Brežice in organizator Mešani pevski zbor (MePZ) KUD Brežice. V štiriperesni deteljici pa so še MePZ DPD Svoboda iz Stražišča pri Kranju, ki bo prihodnje leto praznoval 55 let delovanja, MePZ Zarja iz Železne Kaple na avstrijskem Koroškem, ki bo slavil 100-letnico, in tržaški Moški pevski zbor (MPZ) Vasilij Mirk iz Prosek-Kontovela, ki ima najdaljšo tradicijo, saj bo prihodnje leto obeležil 120-let-nico delovanja. Zamisel, ki se je porodila pred 34 leti, se je
uresničila vsako leto doslej in nikoli noben “list” ni manjkal. Menjavali so se pevci, čeprav je med njimi še vedno nekaj takih, ki pojejo že od prvega srečanja, menjavali so se zborovodji, toda štiriperesna deteljica je vsa leta vztrajala pri svojem poslanstvu - peti zase in s pesmijo razveseljevati druge, ohranjati slovensko zborovsko pesem in jo širiti tudi med zamejskimi Slovenci. Pomembnost slednjega je v svojem nagovoru poudaril tudi minister za kulturo dr. Vaško Simoniti, saj so pravi-
	
| ^SEgl	nn	\Em.
^va lista štiriperesne deteljice - MePZ KUD Brežice in MePZ bPD Svoboda Stražišče, dirigira Elizabeta Križanič.
Bruno Rupel, Vaško Simoniti, Ivan Molan in Engelbert Ojster
ce manjšin velikokrat kratene, spregovoril je o razvoju slovenske zborovske pesmi skozi zgodovino in njenem pomenu, še posebej v drugi polovici prejšnjega stoletja. Nastajala so kulturna društva in zbori, ki so se začeli povezovati in se srečujejo še danes v Celju, v Mariboru, v Šentvidu pri Stični in še kje.
Pevce in obiskovalce sta pozdravila tudi brežiški župan Ivan Molan, kije ponosen na amatersko kulturo v svoji občini, še posebej na pevce, ki jih je gotovo največ, saj v vsakem kraju deluje vsaj en pevski zbor, vesel pa je tudi, da
je štiriperesna deteljica doživela že toliko “ponovitev”, ter direktorica območnega sklada za kulturne dejavnosti Simona Rožman Strnad, ki se je tovrstnih srečanj udeleževala že kot pevka brežiškega zbora. Nekaj pozdravnih besed pa sta prisotnim namenila še podžupan Železne Kaple Engelbert Ojster in Bruno Rupel iz Prosek-Kontovela, ki je tudi napovedal srečanje štiriperesne deteljice prihodnje leto pri njih ob visokem jubileju pevcev “Vasilija Mirka”.
Jelica Koršič
“Pod svobodnim soncem” bo pravi spektakel
Sevnica - 16. in 17. junija ob devetih zvečer bo igralska skupina društva Trg na sevniškem gradu uprizorila Finžgarjevo povest Pod svobodnim soncem. Predstava bo zaradi scene in nastopajočih, ki jih bo okrog sto, pravi spektakel in to bi lahko bila osrednja posavska prireditev ob dnevu državnosti. Z njo bodo obeležili tudi 750-letnico prve omembe Sevnice v pisnih virih.
Ko so se pred dobrim letom v igralski skupini društva Trg začeli preštevati potencialni igralci in oznanjati, da hodo za svoj igralski debut Naštudirali Finžgaijevo povest Tod svobodnim soncem, so Nejevemeži zmajevali z glava-
novi ljudje.
Predstava Pod svobodnim soncem je ambiciozno zastavljen projekt, ki želi biti opažen tudi v slovenskem prostoru, zato so vanj vložili ogromno denarja. Prvotno načrtovanih šest milijonov SIT so presegli
igralska skupina društva Trg
Danes je za skupino že °?em ponovitev. Igralska sku-PJna seje namreč odločila, da Pripravi nekoliko enostavnej-s° in skromnejšo odrsko upri-2°ritev, kije bila v bistvu prijava na predstavo na pros-etn. V tej bo sodelovalo okriviš sto igralcev in statistov, pljučem bodo konjeniki, °rtniki, ki se ukvarjajo s sta-0 obrtjo in podobni. Kot pra-2l režiser predstave Sinjo Je-®rnik, je sevniško amatersko ° edališče eno redkih v Slo-?niji, ki razpolaga s 40 stal-lmi igralci in to je dober ^tencial. Poleg tega pa se KuPini stalno priključujejo
za milijon, saj so nabavili eno najmodernejših ozvočenj s šest-najstimi mikrofoni, vredno dva milijona 600 tisoč SIT. Pri tem so naleteli na veliko razumevanje lokalne skupnosti, občine, posameznih podjetnikov in gospodarstvenikov. Tako sta se dve podjetji odločili, da odkupita predstavi za svoje delavce in na tak način pomagata igralski skupini. Zanimivo pa je, da niti eden od sponzorjev ni zahteval objave svojega imena, ampak so finančno pomagali zato, ker verjamejo v projekt in ker so veseli, daje v Sevnici po dvajsetih letih zaživelo gledališče.
V teh dneh so se organizatorji iz društva Trg z izvajalci pogovorili tudi o tribunah za 800 ljudi, ki jih bodo za to priložnost postavili na sevniškem gradu, Agencija Boom iz Krškega pa bo poskrbela tudi za avtobusne prevoze v Sevnico.
Za predstavo se zanimajo slovenske šole ter slovenski gradovi, z njo pa naj bi nastopili še v tujini. Konec avgusta naj bi sevniški gledališčniki
nastopili tudi na slovesnosti ob odprtju prenovljene Finž-garjeve domačije na Gorenjskem.
V društvu so prepričani, da bi lahko bila to osrednja posavska prireditev ob dnevu državnosti. Poleg tega pa bo društvo Trg s predstavo Pod svobodnim soncem obeležilo 750-obletnico prve omembe Sevnice v pisnih virih.
Nada Černič Cvetanovski
30 let prvih brežiških “pedagoginj”
Boštanj - V teh dneh mineva 30 let, kar je maturirala prva generacija pedagoške usmeritve na brežiški gimnaziji. Jubi-lantke, ki jih je do mature pripeljala razredničarka Marija Čurin iz Sevnice, so se po tridesetih letih srečale in obujale spomine. Ugotovile so, da so bila mladostna leta najlepša in da je kar škoda, da so prav najlepša leta dana v upravljanje mulariji. N.Č.C.

MAPO VEDI
Prireditve
9.	junij
Krško - “Vsi v staro mestno jedro” - mladinski kulturni festival, ob 18. uri, Cesta krških žrtev
Brežice - “Visoko na nebu” - predstavitev padalstva kot športa, predstavil ga bo Toni Baznik, ob 21. uri, klub Mladinskega centra (MC)
Krško - “Sava - vir življenja” - potapljaško-fotografski večer, ob 19. uri, dvorana v parku
10.	junij
Velika Dolina - svečana seja sveta KS (ob 14.30), komemoracija ob spomeniku žrtvam vojne (15.15), osrednja proslava ob obletnici šolstva ob 16. uri, osnovna šola
Jablance - “Spoznajmo naravne znamenitosti Bohorja” - pohod; zbirno mesto ob 8.uri, Jablance
Krško - “Vsi v staro mestno jedro” - mladinski kulturni festival, ob 10. uri, Cesta krških žrtev
Krško - “Multimedijski performans”, ob 16.30, trg pred picerijo Fontana
13. junij
Krško - Butnhrupn koncert s skupinami I object, Xvase-line Childrenx in Grovving Rats; ob 20. uri, CebeTnak
16.	junij
Krško - slavnostna prireditev ob krajevnem prazniku mesta Krško; koncert Pihalnega orkestra Videm in MPZ Svoboda Brestanica, ob 19. uri, v parku starega krškega mestnega jedra
Brežice - “Talent fest” - zaključna prireditev učnih podjetij dijakov Ekonomske in trgovske šole Brežice, ob 18. uri, klub MC
17.	junij
Brežice - živ-žav - brezplačne kreativne delavnice za malčke-pozdrav prihajajočemu poletju, od 10. do 12. ure, škratova igralnica MC
Brežice - “Tretja jazzeya night” - večer vokalne glasbe jazza, soula, popa in klasike pod strokovnim vodstvom Irene Vidic, vokaliste bo spremljal Gregor Ptičar trio z instrumentalnimi solisti, ob 21. uri, klub MC
18.	junij
Lukovec - pohod po Marinkini poti, start ob 9. uri pri Kulturno mladinskem domu
Sevnica - veselo nedeljsko popoldne z narodno-zabav-nimi ansambli Posavja, ob 14. uri, grad
Kultura
8.	junij
Brežice - odprtje razstave “Kelti ob sotočju Save in Krke”, slavnostni govornik bo župan Ivan Molan, kulturni program bo izvedel Posavski oktet, ob 19. uri, galerija Posavskega muzeja
Sevnica - odprtje likovne razstave učencev OŠ Sava Kladnika Sevnica z naslovom “Barvna, črtna igrarija”, ob 20. uri, Lekos galerija Ana
Krško - zaključni nastop kitaristov Glasbene šole Krško, ob 19. uri, dvorana v parku
9.	junij
Brežice - jubilejni koncert ob 60-letnici Glasbene šole Brežice, ob 19. uri, Viteška dvorana Posavskega muzeja Senovo - “Plesali in peli sojih pred 100 leti - delavnica; ob 17. uri, dom 14. divizije
Brestanica - “Brestanica poje”, ob 18. uri, grad Raj-henburg
Sevnica - predstavitev restavriranja fresk “Štirje letni časi”, delo bo predstavil Viktor Povše, ob 20. uri, grad Podsreda - odprtje razstave makedonskega slikaija Goca Kalajdžiskega, ob 18. uri, galerija gradu
10.	junij
Krško - “Začinjeno s poezijo”, ob 20. uri, dvorana v parku
11.	junij
Krško - “Pogled nazaj” - predstavitev filma, ob 18. uri, dvorana v parku
Sevnica - srečanje pevcev ljudskih pesmi občine Sevnica, nastopili bodo Ljudski pevci z Blance, pevke z Raborja, pevci DU Sevnica, pevke Solzice, skupina Lokvanj, Fantje s Preske, pevke s Telč in Šmarčanke, pevci iz Boštanja, pevci “Pšenični klas” z Viher in pevci AKŽ “Pod Gorjanci”; ob 19. uri, grad
15. junij
Sevnica - lutkovna predstava “Obuti maček” v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane, ob 17. uri, grad
Brestanica - večer napolitanskih pesmi, Marko Železnik, tenor, in Martin Šušteršič, klavir; ob 19.30, grad Rajhenburg
17. junij
Vranje - spevoigra “Kam je veselje šlo?” ob 20.30, Ajdovski Gradec
21. junij
Sevnica - osrednja proslava ob dnevu državnosti s koncertom KD Godba Sevnica, ob 20. uri, grad (v primeru dežja v kulturni dvorani)
stran 10
Eko-šolarji s svojim znakom in himno
Artiče - Učenci in delavci OŠ Artiče so se v letošnjem šolskem letu vključili v mrežo slovenskih eko-šol pod geslom “Eko-šola kot način življenja”, pred dnevi pa so organizirali okroglo mizo in podpisali eko-listino. Iz poročila o njihovem delu je bilo razbrati, da so v preteklem letu uresničili veliko zadanih nalog; redno so pobirali smeti, zbirali star papir, izrabljene kartuše in toneije, posadili so rože in še bi lahko kaj dodali. V tem času so tudi razpisali natečaj za eko-znak in eko-himno in ob tej priložnosti nagradili tri najboljše. Za eko-znak so nagrade prejeli Jan Žnidaršič, Rok Verstovšek-Tanšek in zmagovalka Tea Vučajnk, za eko-himno pa so bili nagrajeni Larisa Vodopivec ter Bruno Zorko in Jure Naglič, najboljše besedilo pa so spisali učenci 2. razreda. Podpisali so še eko-listino, s katero so se zavezali, da bodo z aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje, pri čemer bodo sodelovali s krajevno skupnostjo, turističnim društvom in lovsko družino, predstavniki razrednih skupnosti pa so nanizali vrsto zanimivih predlogov, kijih bodo skušali uresničiti v prihodnjem šolskem letu.
Okrogle mize seje udeležil tudi predsednik sveta šole Ferdo Pinterič, ki je hkrati direktor brežiškega komunalnega podjetja in izrazil navdušenje nad projektom ter ob tej priložnosti obljubil, da bo KOP Brežice učencem omogočil obisk in ogled njihove dejavnosti, da bodo videli, kaj se zgodi z odpadki potem, ko se zberejo v za to pripravljenih zabojnikih. Sodelovali pa so še predsednik sveta staršev Evald Rožman, predsednica krajevne skupnosti Marija Kukoviča in predsednica turističnega društva Marija Haler. J.K.
Podpis eko-listine
SavaGto, 8.6.2006
Uspel kolesarski maraton
Sevnica - Kolesarsko društvo je pripravilo tradicionalni 11. kolesarski maraton, ki je potekal po spremenjeni trasi. Odziv je bil dober, zato so bili tako kolesarji kot organizatorji zadovoljni.
Na 32 in 63 km dolgih pro- ša ekipa pa je bila 15-članska gaje organiziralo domače ko- ce do Sevnice. Mali družinski gahje sodelovalo 176 udele- ekipa iz Mokronoga z imenom lesarsko društvo, je potekalo maraton na (32 km) pa je po-žencev. Najhitreje, v eni uri Dolenjske balance. Najstarejši po spremenjeni trasi. Kole- tekal od Sevnice mimo Trzisca in 39 minut, so progo prevo- udeleženec Sigfried Schubert sarji, ki so se udeležili veli- in nazaj v Sevnico, žili Jože Smole, Igor Kran- od Sv. Tomaža je imel 77, let, kega maratona na 65 km dol- Udeleženci, ki so prevozili iec, Bojan Štih in Michel najmlajši kolesar Leon Šuš- gi progi, so se peljali iz Sev- maraton, so prejeli spominski Bobič iz Novega Mesta.	taršič iz Dragatuša pa je štel niče mimo Tržišča, Mokro- pokal v obliki sevmskega
23 kolesarjev je bilo iz 5 let.	noga, Zbur, Škocjana, Bučke, grajskega leva ter malico,
sevniške občine, najštevilčnej- 11. kolesarski maraton, ki Zavratca, Studenca in Impolj- N.C.C.
Festival naših vin
Kostanjevica na Krki—Najbolj znam slovenski vinski strokovnjaki so v torek ocenjevali 105 vzorcev vin iz belokranjskega, dolenjskega in bizeljsko-sremiškega okoliša, kajti najboljša vina se bodo prihodnji konec tedna v tišini cistercijanskega samostana predstavila na prvem Festivalu vin Vinorodne dežele Posavje. V petek, soboto in nedeljo bo pod po-kroviteljstv t >m ministra Andreja Vizjaka degustacija najboljših vzorcev, beseda bo tekla o vinskih cestah in njihovi ponudbi, na ogled bo razstava starih tiskov in vinskih nalepk, posebno slovesnost bodo imeli vitezi evropskega reda vin, vmes pa bo še nekaj kulturnih dogodkov. Kot so povedali predstavniki organizacijskega odbora, želijo tudi v prihodnje združevati pridelovalce vin, ki na površini okrog 6.000 hektarov pridelujejo cviček, bizeljsko-sremiška in belokranjska vina ter odlične predikate in penine. V.P.
Posavske kmetice spet skupaj
Dobova - Tokratno srečanje posavskih kmetic je preteklo soboto organiziralo Društvo kmetic Brežice, ki letos obeležuje 30 let uspešnega dela. Potekalo je v dveh delih; najprej so obiskale Vrtnarijo Čatež, za tem še Viljo Globoko, ogledale so si muzej pri Polovičevih in bile v trgovini Beti v Dobovi.
Foto: Marija Levak
Srečanje seje nadaljevalo v Prosvetnem domu v Dobovi. Ob tej priložnosti so domačinke zaigrale komedijo o družinskem življenju in poročnem slavju (na fotografiji), Moški pevski zbor Kapele je druženje popestril s pesmijo, ritmična skupina deklet iz tamkajšnje osnovne šole pa s plesom. J.K.
SPAH SLOVENIJA. «Lo.o., Ljubljana, Letališka ceata 26
Ponudba velja do 13.6.2006 oz. do prodaje zalog.
€7,49
Suha domača salama
pakirano - polovice, Košaki TMI, 1 kg
Najcenejši izdelek v Sloveniji smo preverili v programu GFK Leaflet Monitor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka, ki je bil od 1.1/05 do 24.5/06 objavljen v različnih akcijskihletakih_
Vabljeni v novi hipermarket SPAR BREŽICE
ponedeljek - petek: 8.00 - 20.00, sobota: 8.00 -17.00, nedelja: 8.00 -12.00
ZANIMIVOSTI, NASVETI
za mlade...
ir
moda
A
Tone Partljič med nami
V četrtek, 11. maja, dopoldne je bilo v sevniški kulturni dvorani zelo razgibano.
Tjakaj so prihajali tisti učenci Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica, ki so v tem šolskem letu tekmovali za bralno značko, ali drugače rečeno, brali za bralno priznanje.
Na naši osnovni šoli je navada, da ob takšni priložnosti vsako leto povabimo osrednjega gosta, ki je na nek način povezan s knjigami, branjem in literaturo nasploh. Letos nas je s svojim obiskom počastil pripovednik, dramatik in kulturni delavec gospod Tone Partljič.
Seveda se takšnemu obisku primemo predstavijo tudi naši učenci. Pripravili smo pester kulturni program, nad katerim je bil naš gost navdušen. Izkazal pa seje tudi sam. Četudi je prisostvoval vsem trem predstavam - bralcev je pri nas namreč toliko, da jih ne moremo spraviti v dvorano z dvesto stoli - se je za vsako skupino učencev posebej potrudil.
Starostni skupini primemo je na njemu lasten humoren način predstavil zgodbe iz svojega otroštva, rodne Pesnice, ali pa je povedal kakšno šalo. Učenci razredne in predmetne stopnje so bili nad načinom pripovedovanja vedno nasmejanega in na moč zgovornega Partljiča naravnost očarani. Na uho sem ujela zasebni pogovor dveh petošolcev, od katerih je eden trdil, “da je tale Tone pa res ena faca”.
Skratka, zadovoljstvo je bilo obojestransko. Še zlasti so bili nase ponosni tisti naši devetošolci, ki so postali “zlati bralci”. Ker so vseh osem let brali za bralno priznanje, so si ob koncu osnovnošolske poti prislužili spominsko priznanje. Osebno jim ga je izročil gospod Partljič in za vsakogar izmed petindvajsetih vztrajnih bralcev je pisatelj našel primemo besedo in mu stisnil roko.
Prepričani smo, da nas je pisec komedij iz Maribora zapustil s prijetnimi vtisi. Mimogrede - zaupal nam je, da ravnokar ustvarja šaljivo igro, ki se dogaja v domu za ostarele.
Mentorica Bralne značke in učiteljica Barbara Košar
KANAL 2000
Krmeljski lutkarji v Kranju
V petek, 12. maja, je v Kranju potekalo Srečanje lutkovnih skupin Slovenije, kamor so se po izboru selektorice Irene Rajh Kunaver udeležili tudi mladi lutkarji OŠ Krmelj.
Z igrico Vragolije Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika avtorja, Mikija Mustra in v priredbi ter pod mentorstvom Guste Mirt in Irene Logar so se najprej predstavili na območnem srečanju. Po uspešnem nastopu in po oceni selektorice Renate Kalemba so se uvrstili na medobmočno srečanje lutkovnih skupin Posavja, Dolenjske in Bele Krajine. Od tam jih je po izboru najboljših pot pripeljala v Kranj, kjer se je zbralo 11 najboljših slovenskih lutkovnih skupin.
Mladi lutkarji Ana Marie Starina, Simon Prosenik, Jure Berk, Tanja Zaplatar, Živa Dobnik, Polona Stušek in Mateja Kopar so tokrat navdušili s senčnimi lutkami in triki, ki jih ponujata svetloba in senca. Vseh sedem članov ekipe je v 20-minutni predstavi za paravanom imelo kar veliko dela, da je v akciji prepričalo gledalce o neznosni poletni vročini, o popotovanju čez dm in stm, o podiranju hiše, o oživljanju glavnega junaka in o kopanju v deroči reki. Dokazali so izvirnost, ustvarjalnost, kreativnost in različne možnosti animacije.
Mladi lutkarji OŠ Krmelj na državnem srečanju lutkovnih skupin Slovenije v Kranju pred Prešernovim spomenikom in Prešernovim gledališčem
Marinec
Oskarjevec Jamie Foxx (Ray, Ali) in Jake Gyllenhaal (Dan pojutrišnjem,
Donnie Darko) blestita v med kritiki odlično sprejetem filmu, ki prikazuje skupino mladih marincev v času eksplozivnih dni v Zalivu. Film spremlja predvsem Swoffa (Gyllenhaal) vse od tabora za urjenje pa do aktivnega služenja, v katerem tvega življenje kot ostrostrelec v puščavah Bližnjega Vzhoda, kjer ni zatočišča pred neznosno vročino in iraškimi vojaki. Swoff in njegovi marinci, ki so vsi izurjeni za ubijanje, se znajdejo v brutalni situaciji, saj se vojskujejo, ne da bi razumeli, zakaj.
informativni TV kanal v občini Sevnica
NAROČILNICA
SANAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV
Kraj	Poštna št.
Ulica	Telefon
Datum	Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT oz. 0,88 EUR Preračunano po centralnem tečaju na izvod. Naročniško 'azmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine Je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
^____________________________________________y
Prenašalec 2
Jason Statham (Frank Martin) je najboljši v svojem poslu. Nekdanji operativec posebnih enot dela kot prenašalec. Prevaža dobrine - ljudi ali karkoli pač nanese - in ne zastavlja vprašanj. S francoskega Mediterana se preseli v Miami, saj prijatelju na uslugo prevaža premožne Billingsove. Presenetiti ga ne more skoraj nič, vendar je mlademu Jacku Billingsu to uspelo. Frank ni pričakoval, da se bo navezal na 6-letnega Jacka, ki ga vozi v šolo in iz šole. A ko Jacka ugrabijo, mora uporabiti v bitkah preizkušene veščine, da bi našel dečka in preprečil ugrabiteljem izpeljati načrt, po katerem naj bi izpustili virus, ki ubije vsakogar, ki pride v stik z njim.
Mali pišček
Podajte se v neverjeten svet akcije, ki gaje pričaral Disneyjev novi risani film Mali pišček. Smeh in pustolovščine res ne poznajo meja! Ko nebo pada na zemljo in nihče ne ohrani prisebnosti, kdo bo junak dneva? S svojimi odbitimi prijatelji mora narediti načrt, kako rešiti svet pred popolnim uničenjem, ob tem pa dokaže, daje največji junak na svetu mali piščanček. Neverjetna glasba, razburljivi dodatki, med katerimi so tudi alternativni začetki, ekskluziven kratek dokumentarec o nastajanju filma, igrice in še marsikaj dokazujejo, daje to res senzacionalen DVD, o katerem boste zagotovo “kokodakali” prijateljem.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Medtem ko se obremenjujete s slabim vremenom, se zavedajte, da boste kmalu na morju in še prej ob kakšnem bazenu, kjer boste morali pokazati najbolj priljubljen kos poletne garderobe in sicer kopalke. Zato se hitro odpravite v trgovine in se kar se da dobro opremite. Seveda ne pozabite na dodatke, kot so kape, klobuki, sončna očala, kakšen prikupen in vpadljiv nakit, seveda primerna modna obutev in manjkajo vam res samo še kopalke. Moj nasvet so vsekakor kopalke Lisca. V široki ponudbi klasičnih, modernih, mladostnih modelov kopalk v vseh barvah boste vsekakor našli svoj najljubši kos ali celo več. Prav tako ne manjka ljubkih otroških modelov in seveda je poskrbljeno tudi za moški svet. Vsekakor lahko govorimo o pestri različici modelov za vse ciljne skupine, ter o vseh modnih barvah in vzorcih. Verjemite, vsaka bo našla svoj kos. Ne pozabite, da greste na morje, kar pomeni počitek, notranji mir bo prišel sam od sebe, za zunanjo podobo pa boste morali poskrbeti sami in za dober občutek je pomembno tudi to.
Lea Šinko Štraus
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACIJ AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC

( Perma ArlI
TEL: 07/49-66-044, GSM: 031-681-401
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA UUCA 24, BREŽICE
RAZVEDRILO
oskop
OVEfl
Pogum vas ne bo zapustil, prehitro reagiranje in besedni spopadi z okolico vas bodo privedli do nepredvidenih težav. Vaše ljubosumje bo spodbujalo dejanja vaše ljubljene osebe.
Bik
Polni ljubezenskih pričakovanj in strasti se boste predajali ljubljenim. Več zabave in sproščenosti bo konec tedna, samo ne smete pretiravati in komplicirati.
DVO JCkA
Življenje bo potekalo spet po starih tirnicah, malo se boste umirili, začeli s postopnim reševanjem novih zadev. Praktične rešitve vas bodo privedle do poslovnega uspeha.
RAK
Razmišljali boste že o pripravi na poletje, ne dajte si preveč dela, potreben bo tudi počitek. Pomoč ženske osebe vam bo prišla prav, saj boste energično in hitro hoteli narediti več stvari hkrati.
LEV
Ne boste si mogli niti zamisliti, da delate nekaj, kar ni prav. Vendar ne bo tako, saj boste imeli lahko probleme z avtoriteto. Četrtek in petek pa bosta dneva, ko bodo vaš šarm opazili.
DEVICA
Vse boste jemali izredno resno, tako tudi odnos, v katerem se nahajate.. Ljubosumje bo ves čas prisotno. Fizična moč bo slabša, saj premalo skrbite za zdravje.
TEHTM1CA
Idealizem boste širili okoli sebe. Radi boste ugodili željam ljubljene osebe. Nekdo se vam bo počasi približal, vendar lahko zelo hitro odneha, če ne boste konkretno reagirali.
ŠKORPIJON
Več dogovorov bo v tem tednu, mlajši predstavniki pa boste veseli nove družbe in prijetnih srečanj z nasprotnim spolom. Za vse, ki vas čakajo izpiti, bo ta teden primeren čas, zato le pogumno.
STRELEC
Kar vleklo vas bo v avanture, pripravljeni boste vse poskusiti. Vaše neposredne opazke pa boste morali omiliti, saj niso vsi ljudje tako odprti kot vi in težje sprejemajo dvomljiv humor.
U0Z0R06
Vaša sebičnost lahko pusti posledice pri ljubljeni osebi, zato bo bolje, če boste pokazali več čustev. Prilagoditi se boste morali novim okoliščinam, počasi in z gotovostjo boste dosegli želeni cilj.
vodnar
Prijatelji bodo v tem času pomembni, dokončati boste morali zadano nalogo. Ker vas že nekaj časa tare nezmernost, pazite na zdravje. Nepotrpežljivi boste v vseh ozirih, zato previdno.
RIBI
Pomoč tujih ljudi boste znali ceniti, čaka pa vas nova kopica načrtov in z veseljem se jih boste lotili. Konec tedna boste pretiravali z besedami, misli pa bodo letele daleč od realnosti.
a
ld®
ojtfU
trženje: 07/39 30 872 faks:	07/39 30 870
e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si
‘ J1
&	... na Dolenjskem,
v Beli krajini in Posavju

NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada Marija Serne,
Sejmiška 13,
8273 Leskovec pri Krškem
2.	nagrada - zgoščenka Zinka Barbič,
Lenartova pot 66,
8250 Brežice
3.	nagrada - kaseta Milena Teraž,
N.H.M. 25, 8290 Sevnica
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
NIALA, ASKAR, TLAKA, RADON, CN, TIM, TŽ, ARHIEREJ, ANE, MAUGHAM, OBIR, BZ, AVBA, JOK, OVIRA, NET, NADELAVA, AST, LITANIJE, II, MILA, ALABAMA, ANI, ELEVATOR, JAK, Pl, ANINA.
Geslo:
CIGARETA, NE HVALA
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 16. 6.2006, na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
X
W- • T
AVTOR ”>■
»Srk 0881
j PRI MAŠI
DEL
ROKE
RUDARSKO NEKDAJ MESTO SO V JUGOZAH. ORAČU ROMUNU! SEJALI
SLIKAR
(ŽARGON)
S<3iT r
SLOV.
[ SLIKARKA KOBILCA I
a ■...... m
e h J
jf!	F
: SIMBOL ZA
vouni/f.
MATEVŽ

Število, kise DOBI
PRI
deljenju,:
KOUČNiK
URADNI SEZNAM, {
namenjen;
EVIDENCI
BESEDE
BREZ
NAGLASA
KRA-asraefjsfea ožina na Mataki
NAŠ
ŠOLSKI
MINISTER
(MILAN)
NAS-
PROTJE
PORAZA
JEKLARSKI ..OBRAT..
REDKEJŠE
MOŠKO
IME
SIMBOL
ZA
GALU
HRVAŠKI j GLASBENIK DEDIČ
VETER
HENRIK
IBSEN
DELAVEC V PROIZVODNJI KOSITRA
VZDEVEK
REVOLUCIO-
NARJA
GUEVARE
SIMBOL ZA ŽVEPLO ;
REKA, KI TEČE SKOZI MUNCHEN
K00R
NASTOPA V KABARETU, CIRKUSU
UL!
N0VY
LJUDSKI IZRAZ ZA NOGO
EBWAR0
TELLER
OKRASNI PREDMETI!
ZA NOŠENJE NA ;
js“4
SLOV,
PEVKA
VRČKOV-
NIK
IZDELOVALEC SfT |
Št ARJE.1
NEMIRNEGA ČLOVEKA I

RDEČI
PLANET
KDOR
SINTETI-
ZIRA
sestavljena a gfenencev
MURSKA
SOBOTA
ITAUJAN- I SKA RTV j
SLAVKO
AVSENIK
FR. FILM. IGRALEC (JEAN)
SMUKEC, 1 L0JEVEC !
SANITETNI
MATERIAL

ČAS
BREZ
VOJNE
ELIJA
..MM-
MEDNARODNO _____ ZDRUŽENJE ITAtUA#-KNJIŽEV- SKi NAFTNI NIKOV KONCERN
MAGMAT-
ti«a
KAMNINA SESTAV. 12 GORENCEV
ČRN!
TRN
Kino servis Brežice
Četrtek, 8.6., in petek,
9.6.,	ob 18.30 Ko pokliče tujec, triler, in ob 20.30 Ne hodi mi trkat, drama; sobota, 10.6., in nedelja, 11.6., ob 18. 30 in 20.30 Ko pokliče tujec; četrtek, 15.6., in petek,
16.6.,	ob 18.30 Opazujemo te, grozljivka, in ob 20.30 Zadnji dnevi Sophie Scholl, drama; sobota, 17.6., in nedelja, 18.6., ob 18.30 in 20.30 Opazujemo te.
Kulturni dom Krško
Petek, 9.6., ob 18. uri Karavla, komedija, in ob 20. uri Opazujemo te, grozljivka; sobota, 10.6., ob 18. uri Karavla, in ob 20. uri V kot vroče maščevanje, akcijska drama; nedelja, 11.6., ob 18. uri V kot vroče maščevanje; petek, 16.6., in sobota,
17.6.,	ob 18. uri Ostanek časa, drama, in ob 20. uri Da Vicijeva šifra, triler; nedelja, 18.6., ob 18. uri Da Vin-cijeva šifra.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 9.6., ob 20. uri Osem ujetih, akcijska avantura; sobota, 10.6., ob 20. uri Misija: nemogoče 3, akcijski film; sobota, 17.6., ob 20. uri Insajder, triler.
RECEPT Zf\ VSm DftM
Jagodna pita
Sestavine: krhko testo:
400 g moke 200 g masla 120 g sladkorja v prahu 2 rumenjaka 1 žlica kisle smetane lupina 1 limone 1 vanilij ev sladkor 1 pecilni prašek jagodni nadev:
600 g jagod 100 g sladkorja posip:
sladkor v prahu
Priprava:
Krhko testo. Moko in pecilni prašek presejemo v skledo, potem nanjo nadrobimo maslo. Vse skupaj na hitro pregnetemo, da dobimo usukance. Nato dodamo ostale sestavine in na hitro ugnetemo gladko testo. Ovijemo ga v prozorno folijo in za 60 minut potisnemo v hladilnik.
Jagode očistimo, operemo in odcedi-mo.Okrogel plitev pekač za pite namažemo z maslom. Testo vzamemo iz hladilnika. Majhen del ga prihranimo, ostalega pa razvaljamo in položimo na dno pomaslenega modela. Pečico segrejemo na 160° C. Odcejene jagode razpolovimo, zmešamo s sladkorjem in razporedimo po testu. Prihranjeno testo z dlanmi razvaljamo v tanke svaljke, s katerimi po jagodah oblikujemo mre-žo.Model za 30 minut potisnemo v segreto pečico.
Mlačno pito rahlo potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo s sadnim sokom.
Jagode z lešniki in smetano
Sestavine:
8 dl sladke smetane
200 g jagod
100 g lešnikov
100 g sladkorja v prahu
1 žlica olja
10 g lističev želatine
1 vanilijev sladkor
1 vejica mete
Priprava:
Želatino za 10 minut namočimo v malo hladne vode. Lešnike grobo sesekljamo. Modelčke za shjenko tanko namažemo z oljem. Jagode očistimo, oprhamo pod tekočo hladno vodo in odcedimo. Odcejene narežemo na koščke. Pol litra sladke smetane zlijemo v kotliček in trdo stepemo, pred koncem stepanja smetani dodamo še sladkorvprahu in vanihjec sladkor Nežno vmešamo narezane jagode. Želatino odcedimo, stopimo po navodilu na embalaži in vmešamo v smetano. Z zmesjo nadevamo namazane modelčke; med polnjenjem dodajamo grobo sesekljane lešnike. Modelčke pokrijemo s prozorno folijo in za kaki 2 uri damo v hladilnik, da se sladica strdi. Preostalo sladko smetano tik pred serviranjem trdo stepemo. Strjenko iz modelčkov zvrnemo na krožnike, obrizgamo s stepeno smetano in okrasimo z metinimi lističi.
Jagode kardinal
Sestavine:
600 g jagod in 250 g malin 1 žlička limoninega soka 125 g sladkorja v prahu 60 g olupljenih mandeljnov
Postopek:
Maline pretlačimo. Dodamo sladkor v prahu in limonin sok ter premešamo, da se sladkor stopi. Dobro ohladimo. Mandeljne grobo sesekljamo. Jagode operemo in temeljito odcedimo. Jagode stresemo v ohlajeno stekleno skledo ali razdelimo v kozarce za kupo. Prelijemo jih z malinovim prelivom, potresemo s sesekljanimi mandeljni in ponudimo.
ŠPORT
Sava Glas, 8.6.2006
gimnastika
Močivnikova za desetinko ob bronasto kolajno
Ruše - Selekcij ska telovadka Gimnastičnega društva “RAIN” Krško Nika Močivnik (na fotografiji) je v absolutni kategoriji Al-na-cionalnega programa v ženski športni gimnastiki kot edina posavska predstavnica nastopila na Pokalu Slovenije 2006 med osmimi najboljšimi telovadkami v mnogoboju in zasedla?. mesto.
V sobotnem mnogoboju Pokala Slovenije 2006 sije Nika tako izborila nedeljski finalni nastop na najtežjem ženskem gimnastičnem orodju - na gredi in z odlično izvedeno sestavo in prejeto oceno finalnega nastopa 8,500 točke zasedla 4. mesto ter le za desetinko točke zgrešila bronasto odličje.
Pomerile so se z Ljubljančankami
Brežice - Telovadno druš- ziralo že 6. tradicionalno sre-tvo Sokol Brežice je organi- Čanje ženskih gimnastičnih
ZLATI ZNAK OBČINE KRŠKO
POKAL FRANCA BABIČA IN TE S TEMONIAL IZAKA ŠANTEJA
Sobota, Š
to
10. junij '06
j j dirka ob 19. uri
Jd / MED DOBRO POZNANIMI VOZNIKI "g IZ 10 DRŽAV Sl OGLEJTE TUDi ŽAGARJEV IN FERJANOV NASTOP! O.
SODELUJTE V ŽREBANJU IN OSVOJITE POTOVANJE ZA DVE OSEBI V TUNIZIJO,
KI GA PODARJA SAVAPROJEKT KRŠKO! S
vrst domačega kluba in ŠD Tabor Ljubljana.
Pomerilo seje 22 najboljših mladih telovadk v štirih kategorijah. Tokrat so ekipno zmagale domačinke. Med posameznicami je v kategoriji malčic zmagala Dana de Costa, Kristina Kočijaševič je bila druga, Gaja Strajnar pa tretja. Med cicibankami je slavila Teja Medvešček Rovan, 2. mesto sta si razdelili Leda Krošelj in Sara Ška-ler. Med mlajšimi deklicami je 3. mesto osvojila Saška Saviozzi. V najmočnejši konkurenci deklic je zmagala Nastja Galič, Karin Urek pa je bila tretja.
atletika
Kozmus peti v Nemčiji
Berlin - Brežičan Primož Kozmus je na atletskem mitingu v nemškem Rehlingenu v metu kladiva zasedel peto mesto (74,86 metra). Zmagal je Poljak Szymon Ziolkow-ski, ki je z 81,36 metra dosegel drugi izid sezone na svetu; letos je bil daljši le Belorus Valerij Sviatoha (81,49 m). Trener Kozmusa Vlado Ke-vo je dejal, daje imel njegov varovanec ponovno velike težave s tehniko in da bo nastopil konec tedna na atletskem pokalu Slovenije v Ljubljani.
strelstvo
Dober nastop Vesne
Milano - Brežiška strelka z zračno pištolo Vesna Kržan je nastop na tekmi svetovnega pokala v Milanu s 377 krogi od 400možnih končala na 38. mestu med natanko sto tekmovalkami, kar predstavlja njen doslej največji dosežek v svetovni eliti. Če bi ji uspelo dosežek z letošnjega državnega prvenstva, ko je s 384 krogi zmagala, ponoviti, bi se uvrstila celo v finale najboljše osmerice in si morda celo zagotovila nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Kljub temu milanski dosežek za mlado Brežičanko predstavlja veliko spodbudo za naprej, saj je konkurenca v svetovnem streljanju izjemno izenačena, najboljše pa niso tako daleč.
plavanje
Rok odlično
Zagreb - Mednarodnega plavalnega mitinga “Zlatni med-vjed” se je udeležil tudi plavalec krškega Celulozarja Rok Kerin. Poleg izjemne konkurencerplavalcev iz 20 držav, med drugim je nastopilo kar 15 nosilcev medalj z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, velja zagrebški miting za enega najmočnejših v Evropi. Navkljub dejstvu, da so v Krškem težave z izvedbo kakovostnih treningov postale že kar kronične (minuli teden so plavali v Čateških Toplicah, ker v Krškem ni bilo tople vode), je Rok plaval odlično in se na 400 m prosto z osebnim rekordom 4.06,77 zavihtel kar na 2. mesto! Dosežek pomeni enega vrhuncev Rokove kariere, izvrsten vtis pa je dopolnil še s 4. mestom na 200 m prosto, kjer je s časom 1.57,74 dosegel osebni rekord. Z rezultati je Rok potrdil kategorizacijo Olimpijskega komiteja Slovenije.
napovedi
Brežiški športni vikend 2006
Namizni tenis-petek, 9. junija, ob 13. uri, športna dvorana Dobova
Orientacija za začetnike - petek, 9. junija, ob 16. uri,
Globočice - turistična kmetija Tomše
Olimpijski tek - petek, 9. junija, ob 19. uri, Brežice -
štart in cilj na igrišču pred Gimnazijo Brežice
Namizni tenis - sobota, 10. junija, ob 10. uri, športna
dvorana Dobova
Triatlon dveh src - sobota, 10. junija, ob 13. uri, ŠRC Grič na Malencah ob reki Krki.
Košarka - nogomet - sobota, 10. junija, ob 10. uri, igrišče pri OŠ Artiče
Tenis - sobota, 10. junij, ob 15. uri, teniška igrišča v Brežicah
Streljanje - kombinacija zračna puška in pištola - sobota,
10.	junija, ob 10. in 11. uri, strelišča na Gubčevi lOa v Brežicah
Odbojka na mivki - sobota, 10. junij, ob 10. uri, igrišče pri baru Petrišič v Pišecah
Rokomet - sobota, 10. junij, ob 10. uri, športna dvorana pri OŠ Brežice (balon)
Turnir v malem nogometu - sobota, 10. junija, ob 18. uri, igrišče pri OŠ Bizeljsko
Planinski pohod po brežiški planinski poti - nedelja,
11.	junija, ob 8. uri, zbirališče udeležencev in začetek pohoda pri Gostišču Les na Čatežu ob Savi
Športne igre generacij - turnir v malem nogometu in odbojki - nedelja, 11. junija, ob 8. uri, igrišče pri OŠ Globoko
Turnir v malem nogometu - nedelja, 11. junija, ob 9. uri, Športno društvo Orlica Pišece Kolesarski maraton - nedelja, 11. junija, ob 9. uri, Terme Čatež - štart in cilj maratona pred vhodom na letno termalno riviero
Veslanje in lokostrelstvo - nedelja, 11. junija, ob 10. uri,
ŠRC Jamnik Velike Malence - ob Krki
Golf - nedelja, 11. junija, ob 11. uri, Grad Mokrice
Praznik občine Krško
Revija nogometa v Krškem - sobota, 10. junija, ob 9. uri, stadion Matije Gubca Krško
1. plesni vikend v občini Krško - sobota, 10. junija, ob 10. uri, športna dvorana Srednje šole Krško 7. odprto UKV prvenstvo Radiokluba Krško v amaterski radiogoniometriji, sobota, 10. junija, ob 10. uri, Gostišče Ribnik Brestanica
Teniški turnir dvojic v Brestanici, sobota, 10. junija, ob 10. uri, igrišče pri OŠ Adama Bohoriča Brestanica Slovenska gimnastična akademija 2006, sobota, 10. junija, ob 11. uri, telovadnica v OŠ Jurija Dalmatina Krško Speedway dirka za Zlati znak občine Krško in za pokal Franca Babiča, sobota, 10. junija, ob 19. uri, stadion Matije Gubca Krško
Pokal občine Krško - 37. strelsko tekmovanje z zračno puško, nedelja, 11. junija, ob 9. uri, športna dvorana OŠ Leskovec
Revija nogometa v Krškem, nedelja, 11. junija, ob 9. uri, stadion Matije Gubca Krško 1. plesni vikend v občini Krško - nedelja, 11. junija, ob 10. uri, športna dvorana Srednje šole Krško Smučarski skoki za pokal občine Krško, nedelja, 11.junija, ob 14. uri, Športno-skakalni center Spodnje Dule, KS Gora
Večji, lepši in elegantnejši Pininfarininega predhodna. Novi Peugeot 407 Cou-Pe ni več kupe v Ferrarijevem ? °gu, pač pa v celoti francos-Kl- Peugeot je doslej tovrstne Pr°jekte zaupal Pininfarini, ar se je izkazalo za uspešno P°slovno potezo. Toda tokrat č* Presegli sami sebe in po Učenju nekaterih celo dosegi ega slovitega i talij anske-Partnerja. Nova, podolgo-, ata oblika 20 cm daljšega • uPeja elegantno zaobljenih r Napetih linij, z estetsko iz-7?rtim, toda agresivnim pred-Pm delom, ki spominja na av° morskega psa, i
ftVTOnOBILIZEn
Peugeot 407 coupe 2.9 V6
mimo neopaženo. Vtis naredi tudi oblikovno posrečen zadek z dvocevnim izpušnim terminalom, ki ga je prav tako težko prezreti. Zavidanja vreden življenjski slog, ki ga izdaja in dodatno poudarja bogata notranjost v dragocenem, svetlem usnju, so odraz nekoga, ki tega ne želi skrivati. Takih, ki bi izbrali elegantni 407 coupe z bencinskim 2,9-litrskim V6 motorjem, ni ravno veliko.
Eden od razlogov je tudi cena, ki v tej najbogatejši različici doseže 10 milijonov.
Peugeot 407 Coupe ne skriva svoje dolžine. Težko je tudi prezreti dvoje ogromnih vrat, ki jih je potrebno upoštevati predvsem pri parkiranju. Zato pa omogočajo lažji dostop na zadnja sedeža, ki sta v tem primeru udobnejša kot pri predhodniku, čeprav sta nižja kot prednja, ki ju urav-
, ne more
Motor:
bencinski šestvaljnik Prostornina: 2946 cm3 'največja moč: 211 KM U55 kW)
'navor:
I90 Nm pri 3750/min
nava elektrika. Voznikov omogoča tudi tri stopnje spomina. Sedi se kupejevsko nizko. Kakovost sedežev in končna izdelava sta na visoki kakovostni ravni, taki kot sojo snovalci kupeja želeli doseči. Zato so na novo oblikovali notranjost z armaturno ploščo, ki razen sredinske konzole s številnimi gumbi radijskega aparata in telefona ni več enaka kot v limuzini. Eleganci kupeja se poda tudi izjemno uglajen zvok šestvaljnika, ki deluje tiho vse do 3500 vrtljajev, zatem pa postaja vse bolj kovinsko rezek in silovit, celo do te mere, da začutimo
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 243 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 8,4 s
-	kombinirana poraba (pro-izvajalec)a:
15/7,3/10,2 l/100km -testno povprečje: 1L3]/I00km
naslonjalo sedeža na hrbtu.
Ne glede na karakteristike motorja, ki zmore 211 KM, kar je povsem dovolj tudi za kaj zahtevnejšega, ko zacvilijo gume ali za visoka potovalna povprečja, je to predvsem gosposki kupe - kot bi rekli včasih, ki obvladuje vse pogoje vožnje in voznika težko spravi v težave. Za to je zadolžen elektronski stabilizacij ski sistem ESP in ostala elektronika, ki skrbi za varnost na cesti. V tem duhu je
zasnovan tudi 6-stopenjski ročni menjalnik. Ob visokem potovalnem udobju je kljub oznaki prej štirisedežni kot kupe 2+2 sedeža. Kupe za štiri, ki omogoča tudi dovolj prostora za prtljago v prtljažniku. Cena v tem primem izključuje pomen porabe goriva. Komur je to pomembno, bo izbral manjši in cenejši 2,2-litrski ah pa novi 2,7-litrski HDI.
Aleksander Krebelj
OBČINA BREŽICE
Aktivnosti v občini Brežice v mesecu maju
OBČINA
Brežice
Na 26. seji Občinskega sveta občine Brežice, ki je potekala 15. maja, so bili sprejeti naslednji sklepi:
-	sklep o izdaji soglasja k izvedbi investicijske obnove Lekarne Brežice;
-	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o usklajenosti prostorsko izvedbenih in drugih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Brežice za obdobje od leta 1986 do 2000;
-	sklep o uskladitvi cene za storitev “Pomoč na domu”.
Na omenjeni seji je bil v drugem branju umaknjen predlog o spremembah in dopolnitvah Odloka o volitvah v svete krajevnih skupnosti
občine Brežice.
Nadaljevanje 26. seje Občinskega sveta občine Brežice je potekalo 29. maja, kjer so svetniki obravnavali naslednje točke:
-	sklep o določitvi lokacije za izgradnjo športne dvorane Brežice;
-	sklep o postavitvi varnostne ograje na nepremičnini, pare. št. 4112,k.o. Krška vas;
-	odlok o dopolnitvi odloka o predkupni pravici Občine Brežice;
-	prvo branje odloka o oglaševanju v občini Brežice, na kar so bile podane pobude in predlogi;
-	odlok o zaključnem računu proračuna Občine Brežice za leto 2005;
-	nepremičnine;
-	imenovanje ravnateljice Osnovne šole Cerklje ob Krki Andreje Urbanč.
Na podlagi prej omenjenega sklepa Občinskega sveta občine Brežice je določena lokacija za izgradnjo športne dvorane Brežice in sicer pri Osnovni šoli Brežice. Kljub nekaterim pomislekom je predlagana lokacija v tem trenutku najugodnejša in omo-
goča, da se z gradbenimi deli prične že v letu 2008.
Pri Ekonomski in trgovski srednji šoli pa bo zgrajena telovadnica po normativih Ministrstva za šolstvo in šport, ki bo tudi investitor omenjenega objekta.
V občini Brežice trenutno poteka kar nekaj različnih investicij, med katerimi so najbolj izpostavljene:
-	čistilna naprava Obrežje;
-	v predvidenem roku naj bi bila dokončana tudi kanalizacija Velika Dolina in Jesenice;
-	na območju Bizeljskega, Čateža in Sentlenarta je bilo že nekaj na novo asfaltiranih cest in poti;
-	pri Osnovni šoli Artiče se gradijo še dodatna parkirišča;
-v krajevnih skupnostih Sentlelnart, Dobova in Brežina je bila v letošnjem letu že urejena tudi javna razsvetljava;
-	kljub večjim zapletom je pri tržnici v Brežicah narejeno novo križišče s parkirišči, katerih izgradnja se bo v letošnjem letu še nadaljevala;
-	v prvi fazi razpisa, na podlagi katerega bodo izbrani izvajalci del, je kanalizacija
Brežice in čistilna naprava Brežice, ki bo služila tudi za območje Dobove - dela za omenjeni dve investiciji se bodo pričela še letos;
-	pri Osnovni šoh Bizeljsko tečejo razpisi za izvedbo nove šole;
-	Občinska uprava občine Brežice pa se veliko ukvarja z razpisi, pri čemer so trenutno najpomembnejši razpisi, preko katerih bo Občina Brežice pridobila določena sredstva, med njimi:
-	za obnovo gradu Brežice - 90 milijonov SIT, ki jih bomo porabili v naslednjih treh letih;
-	za Fakulteto za turizem je namenjenih 12 milijonov SIT;
-regionalnih sredstev za področje infrastrukture pa bo občina Brežice pridobila 120 milijonov SIT;
-	nadaljujejo se usklajevanja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine glede ureditve mesta Brežice in parkirišč na ulici Pod obzidjem.
Od 8. do 11. junija bo po Sloveniji potekala mednarodna kolesarska dirka. Zaključek prve etape kolesarske dir-
ke, ki bo vodila od Lendave do Brežic, bo 8. junija 2006 pred občinsko stavbo v Brežicah in sicer med 14.30 in 15. uro. Teden pred prireditvijo “Brežice moje mesto” bo posvečen kulturi bivanja in razstavi vseh prispelih in zmagovalni elaboratov, ki so sodelovali na arhitektumo-urba-nističnem natečaju, namenjenemu povečanju atraktivnosti starega mestnega jedra, urejanju zahodne fasade in Vrbine v povezavi s prihajajočo hidroelektrarno. Omenjeno razstavo elaboratov bodo spremljali tudi nekateri dogodki -predstavitev strokovni javnosti, okrogla miza...
V imenu prireditve “Brežice moje mesto” bo letos dodano še “mesto ob vodi”.
Rdeča nit letošnje prireditve “Brežice moje mesto” bo dodana tema “mesto ob vodi”, s čimer želimo spodbuditi odnos prebivalcev mesta kot tudi vseh ostalih občanov do kakovosti tega prostora. Nekaj prireditev bo z namenom provokacije tako potekalo tudi v mestnem atriju ter nekaterih kletnih prostorih, ki niso izkoriščeni in za katere marsi-
Ivan Molan
kdo niti ne ve.
Ob bližajoči se 15. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije se v mesecu juniju v Brežicah obeta ponovno pestro dogajanje, ki bo zaživelo s prireditvijo “Brežice moje mesto”. Omenjena prireditev bo v dneh od 23.6. do 25.6. 2006 oživela mestno jedro ter omogočila različne kulturne in športne prireditve.
Občina Brežice bo s proslavo, ki bo v Prosvetnem domu 26.6.2006, obeležila 15. obletnico samostojnosti Republike Slovenije.
Ivan Molan, župan občine Brežice
občinski svet brežice
J
SDS
Stoletni projekt...
In seje začelo. Vroči začetek zadnje seje občinskega sveta je kazal na razburljivo dogajanje. Sicer klasičen začetek, prerekanje, zmerjanje, kakšna žaljivka in končna obstrukcija. Obžalovanja vredno, kajti pred nami svetnicami in svetniki so bile zelo pomembne teme, med njimi tudi naš tako imenovani “stoletni projekt”. Dvorana, športna dvorana, večnamenski prostor za vse občanke in občane, klube, društva ter obiskovalce.
Ni ga športnega zanesenjaka v naši občini, ki ne bi poznal mukotrpne poti iz preteklosti. Zemljišče seje kupovalo, prodajalo, menjalo, iskalo, druge občine pa so veselo gradile. Tu je nekaj smrdelo.
Pustimo preteklost in se obrnimo v prihodnost. Da, sprejeli smo lokacijo. Prav vsi smo izkazovali pomisleke glede možne lokacije pri Osnovni šoh Brežice, prometno problematiko, parkiranje, vizualno podobo, zelene površine in primerjali možno postavitev te dvorane pri Ekonomski in trgovski srednji šoh. Tam so vsi učenci in profesorji v popolnoma nezavidljivem položaju, saj se že dobrih deset let borijo za športni objekt, ki jim po zakonu pripada. Zaslužijo si športni objekt, prav tako kot si Brežičani zaslužimo večnamensko dvorano, ki nam bo vsem v ponos. A da ne bi do začetka gradnje čakali naslednjih 15 let, smo se svetnice in svetniki odgovorno odločih za lokacijo pri OŠ Brežice. Tako bodo“ekonomci in trgovci” dobili telovadnico, ki jo bo zgradilo Ministrstvo za šolst-
vo in šport, Brežice pa dvorano, ki naj bi služila vsem in bo skoraj v celoti financirana iz občinskega proračuna.
Nujno je potreben dogovor vseh klubov, društev ter ostale zainteresirane javnosti, da bi dvorana ustrezala vsem. Izdelati je potrebno projekt, ki bo vseboval vizualno pri-
meren objekt glede na okolico, rešil prometno problematiko in zagotovil parkirne prostore. S tem se bo končno začel reševati naš “stoletni projekt”, kajti 15 let smo že izgubili, torej nam jih ostane le še 85.
Za svetniško skupino^ SDS Robert Žagar
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA
SLOVENIJE
Cl c
■mir Vn ■
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
DeSUS

V občinskem svetu je nastalo nekam čudno partnerstvo za napredek brežiške občine. Svetniki so kar petkrat v dvojicah, dvakrat v trojkah in dvakrat v enojkah ter dvakrat po šest svetnikov v skupini. V opoziciji so SNS, DeSUS in preimenovana svetniška skupina iz LDS v samostojno skupino s šestimi člani ter enim samostojnim svetnikom. Iz skupine LOR-KS sta se dva svetnika okronala za LDS, ki sta tudi na zadnji seji ostala zvesta županovi navezi.
Pa recite, da nismo pravi politiki tudi pravi... ?! (Mislite si bralci, kar hočete!).
Naša brežiška naveza ni identična z ljubljansko. Smo samostojni in se ne damo vplivati!. Karavana gre svojo pot dalje! “AT pa bode kaj prireje, se ne ve!”
Ne ve tudi župan, ne kako in kaj ter kam. Statut in Poslovnik priporoča svetnikom, sprašuje za člene, ker mu ni jasno. Gradivo za točko dnevnega reda je bilo v celoti posredovano. Ko je spoznal, da ne bo šlo po njegovi želji, ni dovolil niti obrazložitve predloženega amandmaja, čeprav je bil posredovan do pike natančno tako, kot je bil objavljen odlok o lokalni samoupravi za KS Bizeljsko (v veljavi je bil najmanj štiri manda-
te). Spremembe je izsilila županova stranka s takratnim idejnim vodjem, kije zdaj priznal zmoto. Z umazanimi postopki se ne strinja zdajšnja opozicija in zato zapušča sejo.
Na pobudo svetnikov je župan dolžan ukrepati. V določenem terminu lahko svetniki skličejo sejo samostojno, imeti morajo zagotovljeno večino. Nova ponudba župana, da bo dal na dnevni red zahtevano točko na eni prihodnjih sej, na prejšnji pa tega ni hotel storiti, pomeni, da samo lovi čas, ki bi zakonsko preprečil realizacijo objave odloka.
Kakor koli že, gre za našo doslednost. Vsi svetniki le nismo samo številke in ne sateliti ter pajaci.
Izostanek z nadaljevanja zadnje seje pomeni tudi, da nismo sodelovali pri odločanju o lokaciji športne dvorane pri Osnovni šoh Brežice. Vsaj v imenu pisčeve skupine se ne strinjamo z lokacijo in to kar za tretji športni objekt pri isti ustanovi ter še manj z utesnitvijo bolnišnice in zdravstvenega doma. Pristopih naj bi k dovoznemu objektu za hitro pomoč, veliko športno dvorano pa postavimo v prostor okoli nove Ekonomske in trgovske šole Brežice.
Zelo ostri smo zaradi ne-
doslednosti in nespoštovanja že dolgoročno zastavljenih projektnih dokumentov naše občine. Letno v proračunu namenimo velika sredstva, praktično pa zadeve zvodenijo.
O izvajanju nadzora - prihodnjič!
Za svetniško skupino DeSUS Rok Kržan
raK SOCIALNI DEMOKRATI
JV Sl
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Smešna cena	www.volkswagen.si
	•
Zaresen avto.	
	
	Golf
Skupna poraba: 5,0 - 8,11/UK) km. Emilije COz‘. 135 - 206 g/km. Število vozil in modelov je omejeno.	
Radanovič Brežice d.o.o.	Tel.: 07/49-92-150
ČemettmuiicaS, 8250 Brežice	Fax; 07/49-92-172
mali oglasi
Prodam belo in rdeče vino. Pokličite 49-51-577.
ZAHVALA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in očeta
DUŠANA SKOČAJA
iz Brežic
se iskreno zahvaljujeva Slovenski vojski ter g. Lesu za organizacijo in izvedbo pogreba, Miranu in Mileni Skočaj, družinam Pangerčič, Milenkovič, Škofljanec, Detiček in Ogorevc za nesebično pomoč ter kolektivu vrtca Mavrica Brežice. Hvala tudi sorodnikom in vsem vam, ki ste nama v teh težkih in bolečih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in cvetje, nama kakorkoli pomagali ter najinega Dušana v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: neutolažljivi žena Milena in hčerka Brina
V Krškem, na CKŽ 86, oddamo v najem opremljeno stanovanje velikosti 50 m2, vseljivo 1. julija.
Pokličite 031-320-900.
#£in
«5?
JSž
a*
e*

e*

pr
o
<5?
'tam *»« tpm
Sevnica
ZAHVALA
; odvetniški pisarni Černe iz Brežic za nesebičnost, ki jo danes po našem videnju zmorejo le osebnosti, ki niso nasedle liberalnim "vrednotam".
Ravno tako smo mnogi prepričani, da smo nekateri zaradi "vrednot" potisnjeni v izredno boleče, groteskno-humorno-nesmiselne sodne postopke, ki škodujejo našemu zdravju in žepom vseh davkoplačevalcev.
Eden biserčkov liberalnih "vrednost" - v to globoko VERUJEMO - je na primer IMAM -torej SEM.
Brežice, maj 2006
Prvopodpisani Davorin Kugler (še enajst podpisov v uredništvu)
V SPOMIN
Sanjaj Ivan svoje večne sanje, v mehki temi brez luči, solze so in bolečine, a spomin naprej živi.
12. junija mineva pet let brez našega dragega moža in očeta
IVANA ZOBARICA
z Žejnega
Iskrena hvala vsem tistim, ki se ga še vedno radi in z veseljem spominjate ter z nami delite prijetne spomine na skupne čase. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem zadnjem domu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in za veselje.
Prava! In ena sama za vse življenje... (Tone Pavček)
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete, botre in sestrične
ANTONIJE UREK
ZAHVALA
Ko v deželo tiho prišla je pomlad, ti, dragi Jože, v večnost odšel si od nas.
Zapri svoje vedre si oči in odšel za vedno v večne dni.
V dneh, ko nam je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine dragega moža, sina, brata, strica, svaka, nečaka, bratranca in dobrega soseda
JOŽETA CVETKOVIČA
iz Krške vasi
rojene Balon iz Stare vasi na Bizeljskem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in tople besede tolažbe, saj smo jeseni izgubili očeta in je naša bolečina še toliko večja. Iskrena hvala vsem za podarjene sveče in prelepo cvetje ter vso pomoč pri organizaciji Pogrebnih slovesnosti. Še posebej g. Roku Kržanu in naši Jožici za lepe in izbrane besede, s katerimi je bila orisana življenjska pot naše drage mame, pevcem za ganljivo zapete pesmi ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in se poklonili njenemu spominu.
Žalujoči: vsi njeni
nismo bili sami. Bolečino slovesa so nam lajšali dragi sorodniki, prijatelji, sodelavci, sosedje iz Krške vasi in Globokega ter znanci. Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Posebno zahvalo smo dolžni g. Prahu za ganljive besede slovesa, g. Grmovšku za nošenje križa, g. Staniču za zaigrano Tišino, Kolednikom iz Bušeče vasi za sočutno zapete žalostinke ob odprtem grobu, g. Žičkarju za organizacijo pogreba in g. župniku iz Cerkelj ob Krki za lepo opravljen cerkveni obred. Toplo se zahvaljujemo Jožetovim nekdanjim sodelavcem iz Prevoza Brežice, g. Nakaniju za nošenje prapora in sodelavcem podjetja Papir servis - Prevozi Ljubljana. Še enkrat iskrena hvala vsem, tudi tistim, kijih nismo posebej imenovali, pa so nam kakor koli pomagali. Ohranite našega dragega Jožeta v trajnem spominu!
Žalujoči: žena Slavica, ate Anton, brata Tone in Milan z družino ter ostalo sorodstvo
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik
Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev - 1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naroniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta	_________
_______________________________________________________________________
»
■ m........................
...mm »re!nwnr—-. mn.»ftaSSlMii
............................ "
jCT
^.Nova KBMoa
Petek
12/20 °C
Sobota
14/21 °C
Nedelja
12/22 °C
Ugoden stanovanjski kredit za nakup ali obnovo nepremičnine lahko odplačujete sami ali skupaj z družinskimi člani.
Polovični stroški odobritve do 15.7. Tudi za nekomitente! Obiščite nas v poslovalnici Brežice, Cesta prvih borcev 6.
www. nkbm.si -> izračuni	((C* 080 17 50}
LJ STANOVANJSKI KREDIT
Pomanjkanje parkirišč je velik brežiški problem. Nič čudnega, da vozniki divje parkirajo naokrog, poslej pa jim bo na voljo še divje parkirišče na zemljišču nekdanje Smajglove domačije. Neugledno poslopje je občina odkupila, hišo podrla, a urbanisti zdaj ne vedo, kaj umestiti na pridobljeno površino. No, za zdaj bo tam pač divje parkirišče.
Iz gozda v Boštanju, koder poteka naravoslovna učna pot Aze-leja, je bilo slišati pritajeno brbotanje. Odkrili smo Mehurčke, skupino iz vrtca, ki zaradi prostorske stiske v sevniškem vrtcu začasno domuje v OS Boštanj. Pohvalili so se, da se imajo v Boštanju lepo in da so jih na šoli lepo sprejeli. Glede na to, da so v Boštanju le na “začasnem bivanju ”, bi se namesto Mehurčki lahko imenovali tudi Begunčki.
Glavnega tajnika LDS Mateja Lahovnika so ob obisku v Sevnici (ob njem kandidat za župana Bojan Lipovšek ter Andrej Stricelj in Dejan Kmetič) novinarji povprašali tudi o spornih operacijskih mizah. Lahovnik je dejal, da ne more verjeti, kako so lahko mize tako drage. “Ob taki ceni bi morale mize same operirati, ” je dejal Lahovnik.
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
8. junij 2006
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo predvsem v severni Sloveniji še posamezne plohe.
Jutri bo sončno in suho.
Za marljivega brestaniškega glasbenika Janka Avsenaka v Krškem pravijo, daje kralj in grobar občinske kulture. Lepo je, da tri desetletja vodi najuspešnejši moški pevski zbor, mnogi pa se z grenkim priokusom spominjajo, da je zaradi njega zamrl Mešani pevski zbor Viktor Parma. Avsenak je še kar naprej tudi na čelu ljubiteljske kulture in sklada za dodeljevanje denarja. Očitno pa njemu in županu Bogoviču zato ustreza, daje Krško še vedno brez poklicnega vodje območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Etnologi, etnografi in varuhi dediščine so veseli, da se pri nas ohranja kulturna dediščina in stari ljudski običaji. Tako imamo na Jurjevo ali Florjanovo še možnost slišati ljudske pevce, ki hodijo pet ljudem podoknice. Zvečer tako številni ljudje nestrpno pričakujejo pesem tudi pod svojim oknom. A očitno to vsem ne ugaja. Eden od Sevničanov je ljudskim pevcem poslal žolčno pismo, češ, naj ne hodijo po vaseh “fe-htat”. Čeprav se “junaški” kritik ni podpisal, so pevci ugotovili, od kod prihaja pismo. Njegovo hišo so tako in tako že letos obšli, so pa veseli, da jih drugod sprejmejo z odprtimi rokami in nasmehom na ustih.
Na uradnem delu odprtja HE Boštanj, kjer so bili vsi zaslužni, ni bilo nekdanjega državnega sekretarja Roberta Goloba, ki je postavljal “temeljni kamen ” za začetek njene gradnje. Zamudnika smo ujeli ob motorju na parkirišču elektrarne in na vprašanje, če se je z njim tudi pripeljal, je prijatelj motorist hudomušno odgovoril: “Ni vse jasno po njegovi frizuri, da je bil brez čelade?”
Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20
Predstava Pod svobodnim soncem, ki jo bo 16. in 17. julija na sevniškem gradu uprizorilo društvo Trg, bi lahko služila kot osrednja posavska prireditev ob dnevu državnosti. Društveni komercialist Jože Peternel (v sredini, ob njem predsednica društva Breda Drenek Sotošek in režiser Sinjo Jezernik) pa je dodal, da bi lahko bila predstava, ki naj bi se je udeležili tudi poslanci državnega zbora, namesto državne parade. Pa še orožje bo zraven, je dodal Peternel. Sicer hladno, pa vendarle.
Predsednik območne organizacije Socialnih demokratov iz Sevnice Franci Sotošek (ob njem kandidatka za županjo Breda Drenek Sotošek in glavni tajnik SD Uroš Jauševec) napoveduje, da bo imela stranka v občinskem svetu poslej pet svetnikov. Sedaj ima tri. Lahko pa bi rekli, da jih ima - po sistemu poklicnega izobraževanja 3+ 2. Med strankine svetnike v občinskem svetu bi namreč lahko šteli še Franca Povšeta st. in Marjana Jamška. Onadva že vesta, zakaj.
SIMPIY CIEVER
W€l
DOBRA PRIMERJAVA
Dve prijateljici se pogovarjata, pa reče ena: “Pravijo, da so ženske noge kot kredit.”
“Ne razumem.”
“Z lahkoto se dvignejo, potem pa pride do problemov.”
ČESTITKA
Književnik pravi svojemu kolegu: “Odkar sva se zadnjič videla, se je število mojih bralcev podvojilo.” “Čestitam! Nisem vedel, da si se poročil.”
PAMETNO
Tone pravi prijatelju: “Moji ženi so ukradli bančno kartico. Kaj naj naredim? Naj krajo prijavim policiji?”
“Ne nori! Moji sojo ukradli pred dvema letoma, pa nič nisem prijavil.”
“Zakaj pa ne?”
“Opazil sem, da tat manj zapravlja kot moja žena.”
KROTILEC LEVOV Možakar pride v cirkus, poišče direktorja in mu reče: “Slišal sem, da iščete krotilca levov.”
“Resje, ampak za danes je to mesto že zapolnjeno. Prosim, pridite vprašat spet jutri.”
Živiš lahko na dva načina. Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. Lahko pa imaš vse za čudež.
Albert Einstein
Da bi bili srečni do določene meje, moramo trpeti do določene meje.
Edgar AHan Poe
Sreče nikoli ne smeš iskati, srečaš jo spotoma... Isabelle Eberhardt
Nikoli se ne zaprem vase, ne da bi se zavedal, da sem s tem usmiljen do samega sebe.
Peter Hoeg
Nad tvojo glavo letajo ptice skrbi in bojazni; tega ne moreš spremeniti. Lahko pa jim preprečiš, da bi se ugnezdile v tvojih laseh.
Kitajski pregovor
Sreča navadno zelo drago prodaja tisto, kar mislimo, da nam daruje.
_ Voltaire
O
Napredek in razvoj sta nemogoča, če vsakič ravnamo tako, kot smo ravnali od nekdaj.
Wayne Dyer
RADIO/.BREZI C E
i »e,7 In 95,9 MH*