Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 28. JANUARJA 1993 Mihael Novak, [predsednik Izvršnega sveta Za razvoj podjetništva, kmetijstva in turizma Str. 2 Komenški delovni utrip Str. 3 0 izgradnji telefonskega omrežja Kako je potekala investicja Miha Novak, prejšnji podpredsednik in novi predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik, je prevzel krmilo po 9. 12. 1992. Današnji čas potrebuje samo akcije in hitre, a premišljene odločitve. Potrebno je veliko postoriti, marsikaj tudi za nazaj. To velja tako za državo Slovenijo kot tudi za vse njene sestavne dele. Tudi Kamnik ni izjema. Kakšni so glavni cilji sedanjega kamniškega izvršnega sveta? Ciljev imamo veliko, strnili pa 01 jih lahko predvsem v nekaj točk. To je spodbuda razvoja obrti, podjetništva, kmetijstva in turizma. Animirati moramo čimveč ljudi, jim ponuditi svetovalno in finančno podporo. Iniciativ je dosti, manjka pa odločnosti. Nuditi moramo cenejše kredite, animirati celotno področje občine in v prvi vrsti spodbuditi podjetniškega duha. V mislih imam predvsem proizvodne dejavnosti in obrt, vsak program, ne glede na usmeritev, Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 11. februarja. Prispevke sprejemamo do srede, 3. februarja; oglase, zahvale, obvestila ipd. pa do vključno G. februarja. je dobrodošel; če bomo menili, da je donosen in ima perspektive, ga bomo tudi podprli. Sedaj je vse skupaj še nekako preveč zaspano. Mnogi posamezniki imajo znanje, manjka pa jim le prava iniciativa. Odpreti moramo svetovalno mrežo za podjetnike in obrtnike, mi pa moramo postati v pravem pomenu besede servis za pomoč občanom. Ob tem moramo poskrbeti za razvoj vseh delov kamniške občine, vseh njenih področij, tudi najbolj zapuščenih in odmaknjenih delov. Čimveč moramo narediti za lepo okolje, za ekologijo, za čist zrak, tudi na področju ozavešča-nja ljudi. Sem sodi tudi študija 'o plinifikaciji mesta, ki jo je treba čimprej spraviti v življenje. To bo največji prispevek k sanaciji zraka v mestu. Med dolgoročne ukre'pe štejemo tudi ureditev kanalizacije v komendsko-moščanskem križu in postavitev čistilnih naprav, kjer jih še nimajo. Nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki bo tudi dosti prispeval k lepšemu okolju. Med. kratkoročne ukrepe pa štejemo sanacijo divjih odlagališč smeti in zmanjšanje vsebnosti žvepla v gorivih. Kakšni so načrti za področje kmetijstva in turizma? Na področju kmetijstva želimo predvsem poskrbeti za demografsko ogrožena območja. Nameravamo pripraviti koncept skupnega nastopa teh kmetij na tržnici. Ena od nalog je program celostnega urejanja kmetijstva ha področju Tuhinjske doline. Sredstva smo že pridobili s pomočjo ministrstva za kmetijstvo in prehrano. S programom razvoja kmetijstva bomo nudili podporo (nadaljevanje na strani 2) S seje izvršnega sveta Str. 6 Likovniki v Veroniki Str. 7 Kamniški triptih-o naših koreninah Str. 8 Po uspehu mladega skakalca Bravo, Matjaž! Program javnih del Na prvi letošnji seji 13. januarja je izvršni svet namenil največ pozornosti oškodovancem ob elementarnih nezgodah in programu javnih del. Po oceni komisije za oceno škode ob elementarnih nezgodah je neurje v oktobru in novembru Posvet o Veliki planini Turizem ne prenese vrtičkarstva O Veliki planini in njenih problemih že dolgo nismo slišali toliko odkritih, večkrat tudi polemičnih besedi, kot se je to zgodilo na nedavnem posvetu, ki ga je sklical Marjan Štele, član IS za podjetništvo, obrt in turizem. Vabilu so se odzvali skoraj vsi predstavniki podjetij, ki svojo de- javnost opravljajo na Planini in v dolini Kamniške Bistrice, sodelovali so tudi zastopniki planšarskjh skupnosti, planinskih domov, gozdarjev, Kozoroga in drugi, ki so kakorkoli povezani s turizmom in življenjem na Veliki planini. Udeležili so se ga skoraj vsi člani upravnega odbora IU ljubljanska banka EVROČEK - Enostaven in varen način poslovanja v tujini Da bi vam olajšali plačevanje v tujini, vam naša banka lahko izda EVROČEK v breme vašega deviznega tekočega računa. Pri poslovanju z EVROČEKOM obstaja manjša nevarnost zaradi kraje ali izgube denarja, seveda če boste evročekovno kartico in blankete nosili ločeno, Poslovanje z EVROČEKOM v tujini je pravzaprav enako kot poslovanje s čeki tekočega računa v domovini. EVROČEKI se lahko uporabljajo za plačilo blaga in storitev na vseh prodajnih mestih, ki nosijo oznako EC. V bančnih enotah v tujini pa lahko z njimi dvigate tudi gotovino. Oglasite se v enotah naše podružnice, kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila in navodila. iU ljubljanska banka VABILO Vabimo vas na proslavo na OSEKE na Menini planini, ki jo organizirata KS in ZB Tuhinj v okviru krajevnega praznika, v nedeljo, 7. 2. 1993, ob 10. uri pri spomeniku na Osekih. VABLJENI! podjetja Velika planina — zaklad narave. Po besedah Marjana Steleta je bil namen posveta ugotoviti vse težave in probleme, s katerimi se pri svojem delu srečujejo vsi, ki imajo kakršnokoli povezavo z Veliko planino, hkrati pa slišati tudi njihove predloge za odpravo slabosti in za učinkovitejše delo v prihodnosti v korist razvoja tega pomembnega turističnega področja. V precejšnjem delu zelo razgibane razprave je prevladovala ugotovitev, da je med odgovornimi ljudmi v posameznih firmah premalo sodelovanja. Zlasti je bilo to čutiti iz besed gostilničarja Kodermana in v.d. direktorja podjetja Velika planina — zaklad narave Brleča. Prvi je očital žič-ničarjem kršitve sklenjene pogodbe in »trdo roko« na žičnici, 4dalje, da od lani ne dobivajo več letnih vozovnic, da so žičničarji pred leti postavili njihove sode z gorivom na dvorišče, da je izteklo 200 l goriva, da so prepovedali prevoz goriva z žičnico; delavcem žičnice ni dovoljeno prihajati na malico v gostišče Šim-novec in podobno, skratka, da je pet let skušal doseči dogovor, pa ni šlo. Peter Brleč je povedal, da gostišče Šimnovec nima sklenjene nobene pogodbe z novim podjetjem Velika planina - zaklad narave, pač pa s Stolom in bivšim RC Velika planina. Zato podjetje po njegovem ni odgovorno za izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzel Stol. Za prevoz goriva morajo upoštevati veljavne pravilnike, prevoz vode v novi gondoli je prepovedan. Letne karte so bili, vendar ne brezplačne, pač pa s 50% popustom. Po besedah direktorja žičnice sedanje cena vozovnice, čeprav se zdi visoka, ne pokriva niti 60% dejanskih stroškov. Cena karte je za 30% nižja od cen v drugih smučarskih središčih. Med tem ko občina svoj del obveznosti (90%) do vračila posojila za nakup gondol tekoče pokriva, Stol svojo desetino obveznosti pokrije z delom pri vzdrževanju žičnice. Zato mora del te obveznosti pokriti podjetje samo. Podjetje naj bi živelo od prevoza, zato se mora tržno obnašati. (nadaljevanje na str. 3) lani na kmetijskih zemljiščih, cestah in drugih objektih v kamniški občini povzročilo za okrog 400 milijonov SIT škode. Izvršni svet je sklenil iz rezervnega sklada prispevati del sredstev za odpravo posledic neurja na kmetijskih zemljiščih na področju Tuhinjske doline in Kamniške Bistrice; medtem ko bo za ureditev nekaterih bolj poškodovanih lokalnih cest in vodotokov poskušal pridobiti dodatna sredstva preko republiškega ministrstva za varstvo okolja in ministrstva za promet in zveze. Kot kaže, se bo z mrtve točke premaknila tudi sanacija pobočja Starega gradu, kjer je veter poleti 1991. leta podrl precej drevja. Izvršni svet je potrdil sklenitev pogodbe s Podjetjem za urejanje hudournikov v vrednosti 6,7 milijona SIT. Dve tretjini teh sredstev bosta prispevala občina Kamnik in ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, tretjino pa republiška uprava za ceste. Največji del stroškoy bosta zahtevali kcčna KONČNA, d.d. * V PE NOVOTEHNA, tel. 831-404, vam nudimo po starih cenah - GORSKA KOLESA Z OPREMO - ŽENSKA IN DEKLIŠKA KOLESA HOLAND - OTROŠKA KOLESA BMX in KEKEC Izredna priložnost - do 15. februarja možnost plačila na 4 čeke. * V TEKSTILNIH TRGOVINAH lahko kupujete sezonsko znižano blago, od 5. februarja dalje pa tudi znižana športna oblačila. * Tudi vse naše prehrambne trgovine vas pričakujejo z UGODNO PONUDBO! * V SALONU POHIŠTVA, tel. 816-296, vam nudimo za nakup celotnega programa 7-mesečni kredit brez pologa; ob plačilu z gotovino pa vam priznamo 30% popusta. Posebne ugodnosti ob nakupu kuhinj vseh vrst. Zelo ugodno JOGI VZMETNICE MEBLO. NOVO! JOGI VZMETNICE AKTU AL - BIO (antibakteriološke, samo naravni materiali). * V PE UNIVERZAL, tel. 831-272, vam ponujamo vse vrste premoga po konkurenčnih cenah. dve lovilni ograji, drugo pa bo namenjeno ponovni pogozditvi pobočja. Projekt ne predvideva odstranitve podrtih dreves. Izvršni svet je sprejel tudi program javnih del v letu 1993, s katerim bo občina sodelovala na republiškem natečaju za pridobitev sredstev. Posamezna dela v programu so predlagali organizatorji teh del. Kot lani bo tudi letos eno najobsežnejših del urejanje pašnikov na Veliki, Mali in Gojški planini, opravljale pa jih bodo pašne skupnosti. Arboretum Volčji Potok načrtuje ureditev doline rododendro-ma v angleškem parku in ureditev peš poti po parku. Planinsko društvo ŠPIK predlaga ureditev peš poti od Kamnika do Kamniške Bistrice. Komunalno podjetje Kamnik pa bi z javnimi deli pokrilo del potreb pri vzdrževanju cest in komunalnih naprav. Gozdno gospodarstvo je prijavilo program za čiščenje 3000 m stez na območju Starega gradu, športna zveza bi rada uredila sedaj zapuščeno trim stezo na Zapričah, otroški vrtec Antona Medveda pa potrebuje delavce za vzdrževanje igrišč in zelenic. •Posebnost letošnjega programa so akcije na področju turizma. Tako bo turistični biro potreboval občasno, zlasti pa v turistični sezoni več strokovno usposobljenih delavcev za posredovanje turističnih informacij, za vodniško službo in za pomoč pri izvedbi raznih prireditev. Tudi podjetje Publicus iz Ljubljane, ki opravlja odvoz odpadkov na območju kamniške občine, bo za sanacijo divjih odlagališč potrebovalo šest delavcev. Koliko bodo ti predlogi, ki jih je izvršni svet podprl, dosegli razumevanje v republiki, pa je seveda odvisno od republiških organov in od denarja, ki bo letos na voljo za javna dela. Iz sredstev za financiranje kmetijstva je izvršni svet namenil znesek 250.000 SIT za nakup mobilnega telefona MOBITEL za Vida Kadunca iz Tuhinja, ki bo opravljal posle za novoustanovljeno Kmetijsko gozdarsko zadrugo Kamnik. Ko je izvršni svet soglašal, da se stavba na Kidričevi 25 v Kamniku vrne bivšemu lastniku, t. j. župni cerkvi v Kamniku, je sklenil tudi pospešiti prek republiških organov vrnitev Malograj-skega dvora bivšemu lastniku Antonu Cerarju. F. SVETEIJ Še o zdravstvenem zavarovanju po novem Popolno zavarovanje - z izjemo! Večina nas je prisluhnila novi zdravstveni zakonodaji, ki zdravstveno varstvo ureja z obveznim in prostovoljnim zavarovanjem (vseh doplačil k zdravstvenim storitvam). Z zavarovalnicami smo sklenili prostovoljno zavarovanje in se oddahnili od skrbi pred stroški: če bi nas po novem letu kaj hudega doletelo. Čeprav tisočak (ali nekaj manj, odvisno, kako ugodnih popustov smo bili deležni) ni astronomski strošek, pa tudi ni mačji kašelj za ljudi, ki o povprečni plači samo sanjajo. Pravo malo bogastvo pa predstavlja (veliko) delavcem, ki zaslužijo zajamčene plače, da o brezposlenih ne govorimo. Zdravje nima cene, in je tisočak res samo simboličen strošek, so se dobrikale in vabile zavaro-vlanice ter ponudile različno vabljive vrste prostovoljnega zavarovanja. Za tisočaka so nam obljubile popolno varnost pred vsemi doplačili zdravstvenih storitev. Prijazno, ni kaj. In dobrohotno tudi, saj so nam položile na srce tudi, naj varujemo svoje zdravje in ne hodimo za vsako malenkost k zdravniku. Jasno, bolj ko bomo na zdravje pazili in manj ko bomo pri zdravniku, več denarja bo ostalo zavarovalnicam. In vsi bomo zadovoljni in bogati - eni z zdravjem, drugi z denarjem. Ker pa naša mala dežela že od nekdaj slovi po drobnih izjemah, tudi paket prostovoljnega zavarovanja — zavarovanje vseh doplačil ali popolno zdravstveno zavarovanje ni — izjema! Ne zajema namreč doplačil za zdravila z negativne liste (teh pa je kar precej in med njimi so tudi tak-Šan, ki so za nekatere bolnike nujna) in nadstandardnih zobozdravstvenih in zobnoprotetičnih storitev. In prav temu NADSTAN-DARDNEMU »veleizumu« (velja že od leta 1988) bodo namenjene naslednje vrstice. Kaj je (nad)STANDARD? Če nam bodo luknjo v zobu zapolnili s standardnim materialom, bomo približno debelo uro držali usta odprta, da se bo plomba posušila. Seveda imamo že nekaj let boljšo rešitev — heli-osit. Plomba iz tega materiala je boljša in »hitrejša« rešitev. A tudi dražja, saj se dela š posebnim aparatom - heliomatom. Speci- alen aparat, specialna cena in, žal - nadstandardna storitev, ki je zavarovalnica ne plača. Ker pa je po veljavnem standardu tudi čakalna vrsta zelo dolga in »počasna«, majhna luknjica v zobu postane luknja, ki jo lahko zapolnimo le z več zalivkami. Temu primerna je tudi višja cena. Res je tudi, da je odločitev glede izbire materiala prepuščena nam, a je malo potrpežljivcev, ki bodo pripravljeni še debelo uro držati usta odprta, da se bo »standardni« material posušil. Najverjetneje se bomo odločili za nadstan-dardnega, ki bo v trenutku zapolnil luknjo. Lahko bomo tudi zaprli usta in z zaprtimi usti - plačali storitev. Kaj je še (nad)STANDARD? Mostički! Standardni so, če nam spredaj (od trojke do trojke) manjkata najmanj dva zoba. Če smo škrbasti samo z enim zobom, bomo segli v svoj žep, kajti že omenjeni veleizum predpisuje, da je to nadstandardna storitev oziroma luksus. Še strožji je predpis, kar se zadnjih zob tiče. Tam morajo manjkati vsaj trije, da je mostiček »standardna« storitev. Če manjkata »samo« dva, je to nadstandardna storitev in naš strošek. Kaj je torej naš (nad)STANDARD - zgled? STANDARD (po Slovarju tujk Franca Verbinca): enotna (ustaljena, uzakonjena, običajna) mera ali norma; obvezen, splošno veljaven tip ali vzorec; fig.: zgled, nekaj, kar velja za zgledno... Milo rečeno je predpisan (nad)-standard čudna reč. Nekateri standardni materiali v zobozdravstvu so neustrezni, ustrezni materiali pa so nadstandardni. Zavarovalnica pokriva standardne storitve, nadstandardne pa zavarovanci sami. Protetika je standardna, če smo zelo škrbasti. Če smo »samo« škrbasti, je nadstandardna. Terapevti v zobozdravstvenih ambulantah seveda niso krivi. Krivi so tisti, ki so (nad)STAN-DARD v zobozdravstvu določili. So bili to gospe in gospodje s polnimi žepi? Ali pa s protezami? Te so namreč (ko smo brez zob) standardna storitev in torej sodi-' jo v prijazni paket prostovoljnega zavarovanja, ki obljublja tudi to doplačilo. Iznajdljivo, ni kaj! Morda pa so si gospe in gospodje zamislili, da Slovenkam in Slovencem pristoji spogledovanje z Evropo z luknjami v ustih toliko časa, da bodo postale še večje in standardne? IVANA SKAMEN Premalo prostora za ukaželjne Nov zagon za srednje šolstvo Kamnik, kljub temu da ni pomemben regionalni center niti ne leži ob kakšni pomembni cestni povezavi, ima že dolgo in uspešno tradicijo srednješolskega izobraževanja. V pogovoru za Kamniški občan je ravnateljica Vanda Rebolj spregovorila o uspešnem spreminjanju že tako uveljavljenega srednješolskega centra in problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu. Povejte nam, kako poteka transformacija srednjega šolstva po spremembah, ki so prinesle predvsem ukinitev usmerjenega šolstva? Usmerjeno izobraževanje je ugasnilo, sedaj imamo druge programe. Srednješolski center Rudolfa Maistra je združeval tudi druge profile izobraževanja. Novo ime šole bo Srednja šola Rudolfa Maistra, prav sedaj poteka postopek registracije novega imena. Združevala pa bo gimnazijo in srednjo ekonomsko šdfc. Letos se dokončno poslavljamo od usmerjenega izobraževanja, le še štirje razredi četrtega letnika bodo dokončali šolanje po starem. Naša šola je imela v svojem sestavu tudi poklicni šoli za prodajalce in lesarje, tu sta še dva tretja letnika, ki bosta letos končala s šolanjem. Usmerjeno izobraževanje je omogočilo vse programe na enem kraju. Delovalo je kot pedagoška enota. Tak sistem je omogočal enovite in ogromne šolske centre. Naš je srednje velikosti, po številu dijakov pa je med večjimi, saj imamo 40 razredov. Največji v Sloveniji jih ima, npr., 87. Kako boste delovali po novem sistemu? Ta spremenjeni sistem, ko programi niso več prepleteni, terja členitev na enote. Ta proces se je pričel že pred štirimi leti, ko se je dalo slutiti, da bo srednje šolstvo prešlo v drug model. Že tedaj smo pričeli zmanjševati število programov, kot prvo smo opustili vpis v smer prodajalci. Kasneje smo po pogovoru na ministrstvu za šolstvo in s sodelovanjem Stola soglasno opustili tudi program za lesarja. Dali smo nekaj generacij mizarjev in tako dvignili izobraz- beno strukturo. To je dalo rezul-tete in tudi Stol je soglašal. Agro-živiska smer pa je že pred dvema letoma zaključila z aktivnostjo. Hkrati se je pričelo ločevanje gimnazije od srednje ekonomske šole. Vsako leto smo po en letnik prenesli v drugi turnus, tako da smo letos v celoti ločili obe šoli. Gimnazija in ekonomska šola pomenita dva različna programa po vsebini in namenu in na tem temelji naš nadaljnji razvoj za nekaj časa v skladu s cilji izobraževanja, kot jih imamo sedaj v Sloveniji. Namen gimnazije je nadaljevanje šolanje, namen srednje ekonomske šole pa je zaključena izobrazba za poklic ekonomski tehnik. Šoli se še povezujeta na mnogih ravneh, programskih povezav, kot smo jih poznali, pa ni več. Tako imamo skupno upravo, ravnatelja, skupne službe. Vsaka šola pa ima svojega pomočnika ravnatelja. Kakšni so sedanji programi teh dveh šol, glede na poznavanje današnje generacije staršev takšnih šol? V primerjavi z nekdanjimi sta današnji šoli zelo posodobljeni. Vsebinsko lovita evropske standarde znanja. V gimnaziji se usmerjamo predvsem v maturo, ki bo prvič leta 1995, to se pravi za današnji drugi letnik. Razlika med maturo in zaključnimi izpiti je v tem, da je matura splošno veljavna, za vse šole enaka, pomeni pa zahtevano stopnjo znanja za vpis na univerzo. Matura je merilo za posameznike in šole in pomeni določeno stopnjo znanja. Zaključni izpit pa so interne zadeve, ki so manj obvezujoči. Kaj pa srednja ekonomska šola? Srednja ekonomska šola ima dve smeri, komercialno in poslovno finančno. Doseči moramo novo predstavo o ekonomskem tehniku, ki je pomemben člen v gospodarstvu. Mora pa izpolnjevati dve zahtevi, to je evropski nastop in kontakt s strankami. Pri tem imam v mislih tako vedenje kot način oblačenja, tudi skrb za zunanji videz in verbalni kontakt s strankami. Drugo pa je strokovno znanje. Bodoči tehnik mora poznati vsa pravila poklica, sodobne tehnične pripomočke, uporabljati analitično mišljenje in razumevati poslovne podatke. Dvigniti moramo tudi splošno kulturo in razgledanost ter prispevati k vračanju mladine k tradicionalnim vrednotam. Glede na dosedanji vidik tega poklica pa so to za šolo in učence velike zahteve in zahtevajo od vseh obilo naporov. Po nekaterih informacijah ministrstva za šolstvo bomo lahko omogočili enemu oddelku ekonomske šole pripravo na maturo, v nasprotnem primeru pa bomo posameznika brezplačno pripravljali izven rednega programa. Kaj je sedaj vaša glavna naloga? Pripraviti dijake na maturo, glede na tradicijo in široko paleto izbora predmetov to ne bo težko, in menimo, da jo bo lahko širok krog dijakov uspešno opravil. Kako rešujete prostorske in druge probleme? Šola je popolnoma polna, lahko rečem s kupčkom. Po zanimanju za vpis, ki se veča kljub manjšemu številu otrok, pa bomo verjetno morali sprejeti nepriljubljen ukrep, to je omejen vpis. Tega še nikoli nismo naredili. Po sedanjih analizah pa bomo imeli kar za štiri razrede (100 učencev) presežka. Ni nobenega načina, da bi karkoli storili. Sola je že sedaj optimalno zasedena v obeh izmenah. Glede na zmanjšano število otrok in nekatere druge kazalce (negativna migracija, zmanjšana izgradnja naselij, zmanjšano zaposlovanje) pa bo že po letu 2000 bistveno manj otrok, zato kakršnakoli širitev centra ne pride v poštev. Mi zares nismo naklonjeni takšnemu ukrepu, vendar pa bo pritisk prevelik. Tudi dotok dijakov iz Domžal je vse večji, mnogi se namesto v Ljubljano obračajo k nam. V vsej ljubljanski regiji, vse tja do Kočevja, je največji pritisk prav na našo šolo. Drugi problemi so bolj tehnične narave, to je streha, ki stalno pušča in jo je potrebno popravljati, centralna kurjava je dotrajana. Glede na spremembe sistema financiranja vidimo rešitev v prenovitvi in priključitvi na daljinsko ogrevanje s pomočjo plina. Ta ukrep bi v preteklosti zahteval preveč žrtev, danes pa je edina realna možnost tudi glede na ekološke zahteve. Kolikor moremo, vlagamo v sodobnejšo tehnologijo, kupujemo računalnike in druge pripomočke. Ministrstvo za šolstvo bo tudi nam opremilo nov računalniški razred. V načrtih imamo medioteko, kjer bodo vsi pripomočki za video in audio izobraževanje. Imate še kakšne druge aktivnosti ali posebnosti? Naša šola ima že dolgo tradicijo izobraževanja invalidnih otrok. Tudi grajena je tako, da je povsod možen dostop z vozički. Invalidni otroci so lepo sprejeti in ni nobenih problemov v medsebojnih stikih. Najuspešnejši dijak naše šole, sedaj dvojni doktor znanosti, je bil eden teh. V naši šoli deluje tudi tako imejiovana delavska univerza, v kateri poteka izobraževanje odraslih, kar nam prinese tudi nekaj dodatnih sredstev. Skrbimo pa tudi za prehrano, kuhamo tako za potrebe naše šole, osnovnih šol in vrtcev. Zadnji dve temi pa sta ločeni, in bi ju kazalo obdelati ob kakšni drugi priložnosti. B. REPE Turistična agencija ARTUR se zahvaljuje vsem poslovnim partnerjem in občanom Kamnika za več kot petletno uspešno poslovno sodelovanje ter sporoča vsem, da se je preselila v nove poslovne prostore v Ljubljani na Dunajski cesti 10 (pri Ljubljanskem sejmu) telefon 301-436 in 111-122/285. PRIČAKUJEMO VAS! Komenški delovni utrip . Ko pregledujemo delo KS Komenda v preteklem letu, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bilo zelo plodno. Potem ko smo 15 let plačevali samoprispevek, ker so nam obljubljali nove šolske prostore v Komendi, smo 8. avg. 92 le dočakali veliki trenutek, ko smo položili temeljni kamen za novo hišo učenosti. Stroji so zabmeli, zidarji zavihali rokave in konec leta 1992 je bila šola (pet učilnic s spremljajočimi prostori) pod streho. Pri tem velja pohvaliti izvajalca SGP Graditelj Kamnik, ki je do sedaj upošteval dogovorjene roke izgradnje. Drug »veliki« met pa nam je uspel z uresničitvijo projekta, vrednega okoli 4.000.000 SIT. Razširili smo cesto na Gmajnici od odcepa proti Podborštu do »Čerda-ka«, prav tako pa smo razširili cesto, ki vodi v Podboršt. Zaradi slabega vremena v jeseni nam ni uspelo preplastiti ceste na Gmajnici, pomembno pa je, da so dela plačana in da čakamo le na lepše vreme. Krajani dela Gmajnice pa so se lotili asfaltiranja ene redkih neasfaltiranih • cest v KS - ceste proti Kremžar-ju. Imeli so nemalo težav s pridobitvijo zemlje za razširitev, zbrati pa so morali tudi ogromna sredstva - 80% od investicije, vredne približno 1,5 mio tolarjev (v denarju ali materialu). Istočasno je bila zgrajena tudi nova javna razsvetljava. Za uresničitev projekta sta zaslužna predvsem Ivan Debeljak in Slavko Kremžar, pozabiti pa ne gre tudi Cirila Strgarja s sredstvi pa je pomagala tudi KS. Akcija žal ni doživela odobravanja pri nekaterih krajanih, a se vseeno brez kančka sramu vozijo po novi cesti. Da bi preprečili poplave, ki so predvsem na Gmajnici in v Podborštu vsako jesen že kar tradicionalne, smo se odločili zgraditi nov vodni propust na cesti proti Podborštu, sanirali pa smo tudi most nad potokom Govinek na Gmajnici. V Komendo nam je uspelo pripeljati VGP Hidrotehnik iz Ljubljane, ki nam je že zgradil razbremenilnik, trenutno pa urejajo strugo v Pšate. Vse te zadeve imajo toliko večjo težo, ker v KS Komenda že skoraj dve leti nimamo samoprispevka, in smo odvisni predvsem od lastne iznajdljivosti, kje dobiti denar, in dela krajanov, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč. Del sredstev pa smo uspeli dobiti tudi od občine. In načrti za leto 1993? Prva naloga je bedeti nad izgradnjo šole, ki naj bi bila končana do poletja. Od predlagatelja proračuna - IS in delegatov skupščine pričakujemo, da bodo ob sredstvih za dokončanje gradbenih del zagotovil tudi denar za opremo šole (po nestrokovnih ocenah okoli 20 mio tolarjev), saj bi bilo nesmiselno, če bi bili šolski prostori leto ali več neizrabljeni. Kar zadeva infrastrukturo, je prvenstvena naloga prepla-stitev ceste v Podboršt; pozabiti ne smemo tudi na izgradnjo novega pokopališča, saj bo verjetno staro polno že letos. Kolikor pa bo na voljo še kakšen denar, bomo razširili obseg nalog. Ena izmed nalog sveta pa bodo tudr-priprave na oblikovanje nove občine Komenda. ROMAN GROŠELJ, PREDSEDNIK KS KOMENDA Nadaljevanje s prve strani Program javnih del višinskim kmečkim gospodarstvom. S tem želimo ustaviti migracijo in obnoviti poseljenost, kjer je že ogrožena. Na področju turizma želimo povezati vse turistične dejavnike. V izdelavi imamo turistični prospekt Kamnika, tiskamo pa tudi serijo razglednic. Na treh vhodnih točkah v mesto bomo postavili nove table. Eden projektov se imenuje Meceni mesta Kamnik. V program ureditve in polepšanja mesta želimo vključiti čimveč krajanov, predvsem podjetnikov in obrtnikov vseh vrst. V turizem bi radi vključili čimveč penzionskih storitev, kar je ob hotelu ena glavnih možnosti za poživitev turistične aktivnosti. Kakšno pa je stanje na področju gospodarstva? Razmere niti niso tako slabe glede na okoliščine in zadnja leta. Večina gospodarstva, razen Utokovih firm, ki so šle v stečaj, se še nekako drži. Dve firmi sta šli pod okrilje republiškega sklada za razvoj. Druge pa so nekako prebile skozi to najtežje obdobje, ki je za nami. Vedeti moramo, da je bilo slovensko gospodarstvo vezano na nekdanja jugoslovanska tržišča s približno dvajsetimi Odstotki, kamniško pa kar s štiridesetimi. V teh kriznih časih, ko tudi na Zahodu čutijo težave, pa se je zelo težko kar naenkrat uveljaviti na popolnoma drugih, zahtevnejših trgih. Glede na vse to lahko rečemo, da položaj gospodarstva niti ni tako slab. Kako deluje kamniški izvršni svet v novih politično pluralističnih razmerah? Razvoju Kamnika lahko po-tmaga samo enoten nastop, ne glede na politično usmeritev posameznikov. Naš IS je pričel z dialogom. Različnost pogledov nas lahko samo bogati in prinese boljše rezultate. Ž marljivim delom, poštenostjo in z razumevanjem problemov bomo uspeli obvladati ta prehodni čas in uspeli pripraviti temelje za boljši jutri, ki nam bo vsem več ponudil. Glede IS, ki je sestavljen iz predstavnikov spektra strank, lahko rečem, da skuša delovati v dobro vseh občanov. Iščemo rešitve, ki bi bile najbolj poštene } in optimalne ob sedanjem pomanjkanju sredstev. Pri tem nas različna politična gledanja ne ovirajo, prej nam koristijo. Ključ do napredka je dialog z vsemi in čimširše demokratično iskanje rešitev za boljše nas vseh. Če bomo vse to realizirali skupno, rezultati ne morejo izostati. Zavedati pa se moramo, da bomo še nekaj časa morali nositi težo neizprosnega trenutka. Vseeno pa z zaupanjem gledam naprej. B. REPE Popravilo šivalnih strojev Rudi Galin, Župančičeva 3, tel. 812-826. Nadaljevanje s prve strani Veliko gospodarjev z različnimi interesi Po mnenju Janeza Pretnarja, predsednika UO podjetja Velika planina - zaklad narave, je sedanje število potnikov na žičnici vsaj štirikrat premajhno za rentabilno poslovanje. Brez dotacije podjetje ne more poslovati. Eden izmed pogojev za uspeh podjetja je zanesljivost žičniškega sistema, ki pa je brez rezervnih delov ni mogoče zagotoviti. Zato pa je treba najti stabilni vir financiranja. Sedaj podjetje obratuje z manj ljudmi, kot določajo normativi. Nastala nesoglasja, o katerih sta govorila Koderman in Brleč, je po mnenju Pretnarja treba re- prav na praznik Marije Snežne žičnica ustavila. Planinci so bili lani z obiskom obeh planinskih domov na Kamniškem in Kokr-škem sedlu zadovoljni, je dejal Slavko Rajh (PD Kamnik). Vendar se sedaj pri vzdrževanju domov in žičnice, ki zahteva veliko denarja, ne morejo več opirati na podjetja. V zadnjih letih so planinci opravili okrog 70.000 delovnih ur pri urejanju planinskih domov. Dokler ne bo medsebojne povezanosti, toliko časa bomo okopavali vsak svoje želje, pa nič naredili, je menil Anton Benčan (župnijski urad, Stranje) in do- dvor že nekaj let zaprt in neurejen. Kamnik nujno potrebuje tudi turistični urad, kjer bo obiskovalec dobil vse potrebne informacije. Zagotoviti je treba bolj kvaliteten in reden avtobusni prevoz iz Ljubljane do Kamniške Bistrice. Pripomb in predlogov je bilo še veliko, čeprav ni nihče zani- ZA AKUMULATORJE ali PROTI NJIM Že dlje časa teko razprave o elektrifikaciji Velike planine. Nekateri menijo, da je bolje koče opremljati s sončnimi celicami. Vendar se doslej ni nihče vprašal, kaj bi za varstvo okolja in zlasti vode pomenilo na Planini sto in več velikih akumulatorjev s strupeno vsebino. Zlasti, če se bo del njih po izrabi znašel v planinskih grapah. Kaj pravijo k temu Zeleni? VANDALIZEM Rezanje vrvi na vlečnicah, jirivezovanje sedežev na gomji postaji sedežnice, vlomi v strojnice postaj, kraja orodja in še podobna dejanja zlikovcev na Planini je Peter Brleč poimenoval z nagajanjem. Vendar bi bila primernejša beseda vandali-zem, ki našega turizma ne bo popeljal v Evropo. Kamniške Bistrice (Predoselj, Slap Orglice, Naravni most). Preslabo so predstavljene tudi znamenitosti Kamnika in okolice. Misel Marjana Jeraja, ki vodi i siti tako, da bo upravni odbor dal, da je bilo premalo storjene-obravnaval pritožbo in ugotovil, ga, da bi javnosti bolje predstavi-kakšne obveznosti imajo žični- U turistične zanimivosti v dolini carji, če so pravni naslednik bivše firme. Seveda bosta v tem primeru morala sodelovati tudi ustanovitelja. Po mnenju Franca Pestotnika (TD Kamniška Bistrica) je osnovni problem na Veliki planini veliko gospodarjev, katerih interesov doslej ni uspel nihče povezati. Bolj je treba računati z ljudmi, ki živijo pod Planino. Pastirji in bajtarji so za nekatere, ki služijo denar, le muzejski eksponati, ki jih kažejo turistom. Tega se bodo ljudje naveličali. Videti morajo svoje perspektivo v razvoju turizma. Stane Erjavšek (PD Bajtar) je dejal, da mora turizem sloneti zlasti na planšariji, ki se mora organizirati tako, da bo več denarja tudi s prodajo mleka in sira. Sedaj turisti marsikdaj ne dobijo niti mleka. Denar, namenjen za urejanje planšarije, bi se moral porabljati za vse planine. Kapelica je pritegnila veliko turistov, česar pa doslej niso znali izrabiti ne žičničarji in ne plan-šarji. Premalo je poudarka na tekaških prograh in na sprehajalnih poteh. Bajtarji imajo celoletni program, vendar se čutijo pri odločanju preveč odrinjene. Kot je dejal Ivan Dobovšek (pašna skupnost Velika planina), ljudi zelo motijo neusklajeni vozni redi avtobusov in žičnice in presedanje potnikov od drugod v Kamniku na drug avtobus. Cesta od Raka proti Planini je zelo slaba in brez nadzora. Les se vozi s Planine^ Ko so planšarji posekali za svoje potrebe 250 mrlesa, so jih gozdarji tožili, zato jih zanima, kam je šlo s Planine okrog 3.000 m3 lesa. Ne bi se smelo več dogajati, kot se je lani, ko se je Piknik center nasproti Planinskega doma v Kamniški Bistrici, češ, koliko bolj ga boste na Planini lomili, bolje bo za nas v dolini, je sicer zelo značilna, vendar ni na-' letela na odobravanje med udeleženci. Zlasti mu je ugovarjal Janez Pretnar, ki meni, da bi si moral sleherni turistični in gostinski delavec prizadevati, da bi se to območje kot celota čimbolje razvijalo, ne pa vleči vsak na svoje. Pri čiščenju področja v Koncu so lani sodelovali planinci ŠPIKA in taborniki iz Izole, je povedal Jeraj in še opozoril na slabo električno napeljavo v tem predelu Bistrice. Seveda udeleženci posveta tudi niso mogli mimo problemov, ki zavirajo razvoj turizma v dolini. Slišali smo pripombo, da je škandal, da Kamnik ni sposoben prenočiti avtobusa turistov, hkrati pa je hotel Malograjski kal, da se doslej na turističnem področju nekatere stvari niso premaknile z mrtve točke. Občina je z Marto Janežič dobila svetovalko za turizem, ki že uspešno sodeluje v akcijah predstavitve Kamnika doma in v tujini. Izdelana je bila celotna grafična podoba Kamnika in izbran slogan Kamnik v naročju planin, ki nas še posebej zavezuje za razvoj planinskega turizma. V pripravi je tudi prospekt Kamnika. Ob zaključku je Marjan Štele predstavil osnutek programa turizma v občini s poudarkom na vključevanju Kamnika v nekatere mednarodne programe za pomoč srednje in vzhodnoevropskim državam (Phare, Ouvertu-re). Povedal je tudi, da je izvršni svet že sklenil v letošnjem letu iz proračuna zagotoviti del sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje žičniškega sistema. F. SVETEL! Novosti v centru za socialno delo O otroškem dodatku Center za socialno delo Kamnik obvešča občane, prejemnike denarne pomoči otrokom (otroški dodatek), da lahko vložijo zahtevke za omenjeno pomoč do konca februarja 1993 (28. 2.1993) pri Centru za socialno delo Kamnik, Ljubljanska 1, ali v svoji delovni organizaciji oziroma krajevni skupnosti, ki pa morata zahtevke v 15 dneh poslati strokovni službi Centra za socialno delo Kamnik. Kolikor zahtevka z novimi dohodki iz leta 1992 ne boste vložili do omenjenega datuma, pomoči od 1.5.1993 dalje ne boste več prejemali. Vloga mora vsebovati: - pravilno izpolnjen obrazec SPN-1 (kupite ga v knjigarni). V njem ne smejo manjkati ime, priimek, enotna matična številka, stalno ali začasno bivališče vseh družinskih članov, krajevna skupnost, šola in razred, ki ga obiskujejo otroci, oziroma VVO, če so vanjo vključeni, poklicno socialni položaj in delovna organizacija: - potrdilo o višini netto osebnega dohodka v letu 1992; - potrdilo o višini nadomestila za invalidnost, če imajo vlagatelji telesno in duševno prizadete otroke, ki imajo ta dohodek; - potrdilo o višini nadomestila za brezposelnost oziroma denarne pomoči v letu 1992 (tudi obdobje) oziroma potrdilo o prijavi in nepre-jemanju omenjenih pomoči; - potrdilo o prijavi pri Zavodu za zaposlovanje za mladoletne otroke, ki se ne šolajo in nimajo zaposlitve; - fotokopijo odločbe o priznanju štipendije iz združenih sredstev (september oz. oktober 1992), oziroma potrdilo o višini kadrovske štipendije v letu 1992 (tudi obdobje); - potrdilo o stalnem bivališču (izda-ga Skupščina občine); potrdilo o premoženjskem stanju (izda ga Skupščina občine); - potrdilo o šolanju za šolajoče se otroke, stare nad 15 let; - potrdilo o prejeti oziroma plačani preživnini v letu 1992, če imate stalno bivališče izven kamniške občine; - matere samohranilke, ki ne prejemajo preživnine za svoje otroke, naj predložijo potrdilo sodišča, da je preživnina neizterljiva oz. na vlogo podajo izjavo o razlogih, zakaj preživnine ne prejemajo; - zdravniško mnenje, če gre za hujšo kronično bolezen kakega družinskega člana; - druga potrdila, ki dokazujejo trenutne materialne in socialne razmere družine. Vlagatelji pa naj opišejo tudi družinske razmere; - številko hranilne knjižice ali tekočega računa, če vam delovna organizacija ne bo izplačevala pomoči; - seznam prejetih pokojnin bomo prejeli in tako upokojencem ni potrebno iskati posebnih potrdil. S spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je uvedel prostovoljno zdravstveno zavarovanje in Zakon o socialnem varstvu sta ukinjeni pravici do oprostitve zdravstvene participacije in delne nadomestitve najemnine. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje se ureja pri pooblaščenih zavarovalnicah ali pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, enota je tudi v Kamniku, Ljubljanska 1, drugo nadstropje. Do pravice pri plačilu najemnine so upravičeni najemniki stanovanj z nizkimi dohodki in so po zakonu o socialnem varstvu upravičeni do denarnega dodatka. Vloge obravnava Center za socialno delo Kamnik. Dosledno in natančno izpolnjena vloga in predložena vsa potrdila so pogoj za hitro in pravilno reševanje vlog, zato vas prosimo, da vloge oddate popolne in pravočasno. Ker pričakujemo veliko število vlog, vlagateljem svetujemo, naj svoje zahtevke oddajajo v delovnih organizacijah, od koder jih bo njihova pristojna služba dostavila v reševanje naši strokovni službi. Če bo veliko prosilcev želelo oddati zahtevek pri naši strokovni službi, prosimo za razumevanje in strpnost, saj se želimo posvetiti vsaki stranki. CENTER ZA SOCIALNO DELO Sova turisticno-poslovna pridobitev Konec leta smo Kamničani, pa verjetno še kdo drug, toplo sprejeli nov sistem turističnega in poslovnega informiranja. Gre za turisticno-poslovna panoja, ki stojita na Bakovniku ob Ljubljanski banki in v središču mesta na avtobusni postaji. Organizator projekta je Sekretariat za družbene dejavnosti občine Kamnik - področje turizem, izvajalec pa podjetje SMER 2000, d. o. o., iz Ljubljane. Organizator predvideva še druge lokacije, katere bosta narekovali ponudba in povpraševanje. V pripravi je že postavitev panoja v centru mesta, na Titovem trgu (stara avtobusna postaja) ob telefonskih govorilnicah. Podjetniki, obrtniki in drugi — izkoristite ponujeno priložnost reklamiranja. Informacije dobite po telefonu na številko 443-119. VERA MEJAČ Pano na Bakovniku ob Ljubljanski banki. O izgradnji telefonskega omrežja 2 Kako je potekala investicija B) PROJEKTIRANJE Projektiranje ureja SPORAZUM o financiranju projektne dokumentacije, ki je bil podpisan 19. 12. 1988. PTT je že pred tem datumom izdeloval projekt KKO. Vsi dosedanji projekti so bili oblikovani tako, da je potekalo KKO omrežje v večji meri v zemlji, RNO omrežje pa po zraku. Med gradnjo omrežja na delu območja centrale Bakovnik se je pokazalo, da je nujno potrebno tudi RNO omrežje v urbanih naseljih položiti v zemljo. Ta problematika se je urejala na širšem sestanku dne 8.11. 1990 (zapisnik) in delovnem sestanku o dodatnem projektiranju dne 28. 1. 1991 (zapisnik). Tako so bili za območja centrale Center in Stranje naročene dopolnitve projektov, s tem da se lahko izvedejo zemeljski priključki za vse obstoječe hiše. Aneks k sporazumu št. 7/87 določa, da PTT izvaja nadzor nad projektiranjem pri upoštevanju vseh normativov in zakonodaje ter opravi pregled in potrditev projektov za KKO in RNO. Za pregled vseh projektov je PTT izdal pisna potrdila. C) ŠTEVILO PRIKLJUČKOV IN DELITEV Omrežje KKO v občini Kamnik na območjih central Bakovnik, Center in Stranje ima po naših podatkih iz projektov načrtovano zmogljivost 7.928 priključkov. Tako je SKG dne 22. 10. 1991, torej še pred pričetkom delovanja komisije, PTT podjetju Ljubljana poslal dopis, štev. III/91-JT, in predlagal, da z novim medsebojnim sporazumom financiramo izgradnjo RNO omrežja na programirano številko naročnikov. V tem dopisu navajamo programirano število naročnikov - 7.900. Predlagali smo naslednjo delitev glede na do takrat zbrano število naročnikov in oceno, koliko bo teh naročnikov zbranih še do konca leta 1992: SKLAD 4.200 naročnikov PTT 3.700 naročnikov Skupaj 7.900 naročnikov Strokovnjaki PTT podjetja Ljubljana so zatrjevali, da je programirano število naročnikov le 7.703, vendar je od tega 1600 priključkov V stanovanjskih blokih. Ker je do blokov zgrajeno samo KKO omrežje, se pri delitvi po veljavnih sporazumih upošteva samo RNO omrežje s 6.103 priključki. Pri medsebojnih dogovorih in usklajevanjih glede števila programiranih naročnikov je PTT podjetje vztrajalo pri svojih ugotovitvah in stališčih. V posameznih sklenjenih sporazumih pa je pravica do priključkov naslednja: 1. Sporazum, št. 7/87 SKLAD - 4.000 priključkov PTT - 1.000 priključkov 2. Sporazum, št. 7/87/1A Zaradi dodatnih central in večjih kapacitet in ker smo bili prepričani, da bomo lahko prodali večje število telefonskih priključkov: SKLAD - 5.200 priključkov PTT - 1.000 priključkov 3. Sporazum, št. 7/87/2A SKLAD - 4.200 priključkov PTT - 1.903 priključkov Ponovna sprememba je bila opravljena zaradi realne ocene, koliko bo lahko Sklad do 31. 12. 1992 še prodal telefonskih priključkov. PTT pa sofinancira izgradnjo 1.903 novih priključkov, financira novo izgradnjo vseh obstoječih priključkov in vse ostale zemeljske priključke, za katere naročniki ne bodo sklenili naročniških pogodb s SKLADOM. D) ROKI IZVAJANJA IN PRIKLJUČEVANJA Osnovni sporazum, št. 7/87, iz leta 1987 je predvideval konec izradnje do 31. 12. 1990 - pod pogojem, da SKLAD pravočasno zagotovi finančna sredstva v višini 100% vrednosti izgradnje krajevnega kabelskega omrežja. Že v letu 1989 je IS SO Kamnik ugotovil, da zaradi problematike financiranja do tega roka ne bo mogoče dokončati investicije. Zato je IS predložil občinski skupščini dne 13. 12. 1989 v obravnavo in sprejem poleg nekaterih drugih sklepov v zvezi z izgradnjo PTT omrežja tudi naslednje predloge: - da se dokonča samo centrala Bakovnik, drugo pa čaka na boljše čase; - podaljšanje investiranja v omrežje v leto 1991 in leto 1992 po enakih obremenitvah, ki so veljale v letu 1989 (končanje krajevnega samoprispevka); - najetje kreditov za nakup kablov, ob tem da sta vprašljiva vračanje kreditov in kreditna sposobnost subjektov, vključenih v investiranje (SKLEPI IS). Za priključevanje naročnikov in izgradnjo posameznih vej omrežja je bilo s PTT podjetjem Ljubljana dogovorjenih in podpisanih več planov. Seveda pa je bilo mogoče izdelati dokončni plan izgradnje in priključevanja šele po zagotovitvi celotnih finančnih sredstev in po določitvi vseh medsebojnih obveznosti. Dokončni plan izgradnje in priključevanje so prejele vse krajevne skupnosti. JANEZ TURNŠEK NOVO VODSTVO SVETA KS KAMNIŠKA BISTRICA Krajani Kamniške Bistrice so s 87,3% udeležbo na volitvah 6. decembra izvolili tudi novo vodstvo sveta KS. Od tega dne dalje svet KS Kamniška Bistrica sestavljajo: predsednik sveta KS Kamniška Bistrica KAROL REPANŠEK; člani: JOŽE KOSIRNIK, FRANC VETORAZZI, JANEZ ZUPIN, MIHA GRILC, STANE KREGAR, JOŽE URH, MIRA JERAS, FRANC TROBEVŠEK, JANEZ OSOLNIK, SLAVKO KUHAR, MILAN ZABAVNIK in MARKO GRIUC. Tempera mutanfur - in mi z njimi? Čas, ki ga živimo, »prehodno obdobje« iz včerajšnjega ekonomskega, družbenega, političnega itd. sistema v povsem nov, drugačen (na naši koži še ne preizkušen), v mnogočem prinaša tako hitre spremembe, da jim nekateri le stežka sledijo. In jih v vrtoglavem ritmu komajda razumejo, neredko celo povsem napak: misleč, da neizogibne »sistemske spremembe« terjajo tudi kar se da poenostavljeno predrugačenje medčloveških odnosov in ravnanj, denimo, donedavnih sodelavcev, dovčerajš-njih kolegov, sopotnikov, kipa se jim nove razmere različno zapisujejo v življenjske, intimne in poklicne usode. Temu je najbrž v celem res težko ubežati: v večidel podobno preživetveno usodo, verjamem da tudi skoraj slehernikovo željo po takšni prihodnosti, ki bo ob materialnih dobrinah oplemenitena tudi z možnostmi duhovnega obstoja in razvoja, se, dostikrat povsem nepričakovano, zarisujejo sledi, ki so prepogosto, žal, znamenja razpok in napoved vse bolj zevajočih vrzeli. Takim, ki življenje in pojave v njem prej in raje kot s temne jemljejo s svetle strani (po svoje, kajpak, hudo naivnim), kljub še tako (nepredvidljivim spremenljivostim ostaja tolažba, da si slej ko prej - takšno ali drugačno - usodo delimo v svojem bistvu še vedno isti ljudje, kot smo bili včeraj: s sicer raznovrstnimi revami in težavami, upanji in pričakovanji, bivanjskimi donostmi in preizkušnjami, pa vendar človeško, prijateljsko, tovariško, poklicno, poslovno itd. še vedno povezani v današnje dni in početja, s katerimi jih napolnjujemo - s poštenostjo, odkritostjo, intimnim ter profesi-onalnim uveljavljanjem etike in morale tako v medsebojnih človeških odnosih kot v javnem, poklicnem ravnanju. Očitno pa so takšna pričakovanja dandanašnji dostikrat le preveč naivna: nekaj izkušenj mi to zgovorno potrjuje. Nimam sicer namena kalime-rovsko jadikovati (sploh pa ne s posredovanjem ne takšnega in ne drugačnega občila) in se v maniri cmeravega revšeta samopomilovalno nadejati usmiljenega zadoščenja. Sploh ne gre za to. Gre preprosto za nujnost spremembe nekaterih ravnanj, ki so — takšna, kot pač so - po mojem ponižujoča, škodljiva in nesprejemljiva: naj bo zato korektiv, če ne gre drugače, pač (upam, da še kritična) javnost. In zdaj k stvari: čeprav težko, sem vendarle nekako poskušal razumeti vodstvo Matične knjižnice Kamnik, ko je pred letom in pol torkove popoldanske termine, dotlej rezervirane za kulturno-vzgojne prireditve - ustvarjalne delavnice predšolskih otrok in šolarjev (Besedne igrarije; Rastemo s kulturo: Igrajmo sn... spoznavajmo svet lepega; — Dvorana Veronika, vsak drugi torek šolskega leta ob 17. uri), brez kakršnega koli obvestila ali opozorila, organizatorju, Zvezi kulturnih organizacij Kamnik (ZKO), enostavno odvzela, oziroma iste dni in ure objavila svoje prireditve (k sreči: tudi za otroke). Domiselno, ni kaj: otroci so torek že sprejeli za svoj dan prireditev, ZKO ima na voljo še pet dni v tednu, da za »svoje« otroške programe izbere drugi termin. Izborna poslovna morala za prepotrebni pozitivni »imidž« in uveljavitvene reference na novo osamosvojene ustanove! Pa ne begajmo otrok: prepustimo »svoj« dosedanji termin Knjižnici in ji zaželimo veliko sreče pri delu z najmlajšimi; naj bo le čimbolj živahno: teden prireditev tam, naslednjič v Veroniki. Bog z njinij - otroki in njihovimi-našimi-vašimi prireditvami! Novo šolsko leto: sicer težaven, a vendarle uspešen dogovor z vodstvom Matične knjižnice, da bodo vse otroške prireditve potekale v lepem, novem, bleščečem kulturnem hramu, Knjižnici: v Razstavišču Veronika, edinem prireditvenem prostoru ZKO, je toliko drugih prireditev, da so (zlasti zaradi likovnih razstav) otroška srečanja velikokrat otežena. Dajmo malčkom in kulturnih dejavnosti željnim šolarjem vendarle malo boljše možnosti, posebej še, ko prostor v Knjižici zares ustreza tovrstnim namenom (potrebam). Organizatorja pa naj bosta po tednih izmenično Matična knjižica in ZKO, vsaka s svojim strokovnim kadrom in na svoje stroške, avtonomni in suvereni tako v načrtovanju kot v razničnih oblikah izvedbe. Naposled neustrezna posoda ni več breme, zato si skupno prizadevajmo, da približamo (mladi) publiki čimveč kulturnega bogastva! No, kako je vodstvo ustanove, s katero smo se dogovorili za omenjeno sodelovanje, sčasoma postalo naklonjeno prireditvam ZKO v svojih prostorih, pričuje, med drugim, tudi članek v Kamniškem občanu z dne 16. decembra 1992: v njem avtorica med napovedjo kulturnih dogajanj v prostorih Knjižnice niti z besedico ne omenja tam gostujočih prireditev ZKO (vsake štirinajst dni), mlado kulturno javnost pa seveda natančno seznanja le z dogajanjem, ki ga »v naši hiši« (cit.!) pripravlja matic-1 na ustanova. Naključni spodrsljaj? Nemogoče. Neveden poročevalec? Nikakor ne. Seveda zaradi avtoritete podpisane: Saša Kos. Novoizvoljena ravnateljica Matične knjižnice torej! A življenje gre svojo pot: kar je zamolčal predno-voletni napovedni članek gospe ravnateljice, se je nekaterim vendarle zdelo vredno posredovati mladi javnosti drugače. Na morda tudi nenavaden, netradicionalen, za nekatere očitno povsem neprimeren način, ki mora vzdramiti mehanizme za preplah. A lepo po vrsti. V okviru literarno-gledaliških prireditev-delav-nic ZKO za najmlajše (Igrajmo se... spoznavajmo svet lepega) je v torek, 5. januarja '93, ob 17. uri, s predstavo waldorfskih lutk BOŽIČNA ZGODBA v dvoranici Matične knjižnice Kamnik gostovala animatorka Breda Župančič z Šentvida pri Stični (Kratko poročilo: K. občan, štev 1, 14. jan, '93, podpis H(elena) S(terle)). Uspela predstava na vseh gostovanjih; tudi v Kamniku. Vendar pa je bilo tu z njo nekaj očitno hudo narobe. Ker je bila organizatorka ZKO? Ker je zgodbica uokvirjena v svetopisemske Božične dogodke? Ker je nedolžna predstavka ideološko nesprejemljiva za (po novem liberalno-demokratske) politične reference gospe ravnateljice? Ne vem, zakaj. Vem le, da si ničesar ne izmišljujem in da ne haluciniram. Kajti: Informacija in komentar o načinu enega od obvestil za omenjeno otroško predstavko sta bila za oba strokovna delavca ZKO predvsem zaradi zlovešče intervencionistične manire naravnost šokantna, toliko bolj, ker sta prišla neposredno iz ust ge. Saše Kos, zdaj naposled vendarle ravnateljice pomembne kulturne ustanove: sogovornici, strokovni delavki ZKO, je omenjena namreč z dobršno mero zaskrbljenosti in cinizma zastavila vprašanje, češ: »Kaj se pa vaš Ftičar gre, da ZKO propagira že po fajmoštrih s prižnice. Temu se čudijo celo najbolj pobožne mame!« ( Petek, 15. januarja '93). Nevednim nam (bolje seznanjeni) znajo pojasniti: ker v medprazničnih dneh božič - novo leto - Trije kralji) ni bilo verouka, je g. župnik v farni cerkvi na Šutni otrokom pri oznanilih priporočil ogled v/aldorfske Božične zgodbe. Tu je torej kleč. Kai hujšega! Osebno omenjenega gospoda ne poznam, sem mu pa hvaležen za brezplačno reklamo. In verjetno tudi po njegovi zaslugi dober obisk predstave. Se pa seveda sprašujem, kaj bi bilo narobe, če bi g. župnik za objavo obvestila res naprosila ZKO in proti komu, čemu, po katerem odloku ali zakonu bi se s tem pregrešila? Grozljivo! Je to nastalgija nekaterih (vodilnih delavcev!) za časi in metodami, po katerih se vsaj večini prav nič ne toži in za njimi nimamo kaj žalovati? Ne, prav nič ne napihujem in ne delam iz muhe slona. In ne mečem polen pod noge in ne denunci-iram nekoga na začetku njegove nove kariere. Ne. Hočem pa opozoriti na nujo, naj se tako zabožjovo-ljo ne dela (več), spoštovana gospa ravnateljica in podobni; v isti sapi pa sem pripravljen priznati pomilovanje vsakogar, ki si od telefonskih »samo toliko, da boste vedeli« posredovanj na občino (osveživa spomin: ponedeljek, 18. januar '93, ob 11.30, za isto »reklamo s prižnice«; komu, pa na srečo vem tudi jaz!) obeta - zasebno in poklicno - »povzpetje« vsaj do zasilnega sedeža v »častni loži« družbenega in političnega establishmenta. Vsaj nekateri so, hvalabogu, doumeli, da se dov-čerajšnje metode (know - how!) ne obnesejo več. Srečneži. Mi in oni! Vsem »ostalim« pa želim, da bi bili tega spoznanja čimprej deležni, zato si veliko bolj kot branja tega spisa »ad personam« želim razumetja »ad rem«. Čeprav nisem obremenjen ne s strankarskimi permutacijami ne ideološkimi variacijami, priznavam, da me delo v kulturni ustanovi, ki sem se ji zapisal, na trenutke kar obremenjujoče zaposluje in si zategadelj prav nič ne prizadevam za prazno skribomansko polemiko; želim si, da se stvari spremenijo na bolje, v nas in zunaj nas: da bi bilo čimveč ustvarjalnih možnosti, s katerimi bi nam skupaj uspelo mesto in vlogo kulture v naši (v mnogo čem ubožni) družbi še bolj utrditi in uveljaviti. Mislim na kulturo v vsej njeni kompleksnosti in celovitosti, tudi na knjigo in knjižničarstvo. - Dobrih medčlovških odnosov pri tem seveda ne postavljam na zadnje mesto, posebej ne v časih, s katerimi sem začel to pisanje: časih, ki se spreminjajo v malem in velikem, pri nekom naglo in boleče, pri drugem komajda kaj in sploh brez bolečin; skratka, teh čudnih časih, ki so pač verjetno taki kot vsakršni, ko »draginja tare in davki tišče«, pa še kaj drugega zraven - če si lahko del aktualne sintagme sposodim pri našem (upam, da zaradi številnih novodobnih grehov s knjižno bero in njeno usodo vseeno) blagopokojnem pisatelju. No, za direktorico, pardon, ravnateljico knjižnice, gotovo ni nobena uganka, katerem: prav zlahka je prepoznaven, saj za življenja ni spreminjal ne imena in ne priimka. TONE FTIČAR Ob izidu knjige Dušana Lipovca Dragoceni zapisi za prepoznava- in pomnjenje Kamničan Dušan Lipovec, akademski slikar ter likovni kritik in publicist, je rodnemu mestu zavezan tako z izrazili samosvoje in prepoznavne likovne govorice (motivno je menda najobšir-nejši prav njegov ciklus krajin (kamniški pogledi), kot tudi s prizadevnim, kritičnim in angažiranim spremljanjem dogajanj, povezanih z (upodabljajočo) umetnostjo tega mesta ter njegove bližnje in tudi oddaljenejše okolice. Zlasti slednji sklop omenjenih Lipovčevih kulturnih prizadevanj na prepričljiv način potrjuje in uveljavlja nedavna knjižna izdaja njegovih zapisov z naslovom Likovna prepričevanja in razmišljanja o kulturi, kije pot med bralce našla v okviru založniškega programa Zveze kulturnih organizacij Kamnik. Za domala tisočletni vek mesta, kakršno je Kamnik, pomeni leto, pet, deset let tako kratko dobo, da si ta morebitno pozornost zasluži šele, ko jo zaznamuje kaj posebnega. Kdo ve, koliko ustvarjalnih, krajših ali daljših dob posameznih generacij je v nizu stoletij zapustilo neizbrisna znamenja svojega bivanja v podobi in usodi mesta pod Grintavci! - Poznavanje in spoštovanje pomembnih, pozornosti (zgodovinskega) spomina vrednih dosežkov in dogodkov v življenjski dobi Kamnika nas kot dragoceno izročilo in napotilo preteklega spodbuja in zavezuje tudi k bogatenju našega, za udejanjanje vsakršnih hotenj in sposobnosti te generacij edinega časa. V želji, da bi po njem - času, v katerem Kamnik zaznamujemo mi, v naši, od bližnje preteklosti v mnogočem vendarle drugačni sedanjosti - zapustili tudi takšne sledi, ki bi pričale še o čem, ne le o pehanju za materialno preživetje, je bila spočeta tudi namera in omogočena podpora knjižne izdaje večidel v periodiki sicer že objavljenih člankov Dušana Lipovca o kamniških likovnih dogodkih zadnjih petih let. Obravnavani čas in mesto naše kulture v njem, zlasti pa področje upodabljajoče umetnosti, iz več razlogov zaslužijo posebno pozornost: brez napuha in morebitne patetike je mogoče reči, da je prišlo v teh letih do pomembnih premikov pri razumevanju pomena, nuđenju predstavitvenih možnosti in vrednotenju sodobnih likovnih dosežkov domačih, kamniških ustvarjalcev, pa tudi tistih, ki so s svojimi deli sem prihajali le v gostč. V materialnim potrebam za to sicer ne preveč naklonjenem času, poznanem tudi po tem, da je ob družbenih zaživela še vrsta zasebnih galerij in razstavišč, je bera likovnih prizadevanj v tem prostoru vendarle takšna, da Kamnik z njo dosega pomembno prepoznavo in se na poseben način umešča v kulturno zavest bližnje in oddaljenejše ljubiteljske javnosti ter ustvarjalcev, razlagalcev in ocenjevalcev (likovne) umetnosti. Zapise, pričevanja in odmeve na kamniške likovne dogodke, nastale zvečine med leti 1987 in 1992 in večidel tudi že objavljene v periodičnem tisku, se je tako avtorju Dušanu Lipovcu, kot založnici (ZKO) zdelo umestno zbrati na enem mestu in ponuditi javnosti v knjižni obliki: na sto-devetdesetih straneh nam tako, uokvirjeni v z Lipovčevima reprodukcijama dveh njegovih Kamnikov, oljne slike in risbe z akrilom opremljeni ovitek knjige, »posvečeni spominu na umrle kamniške likovne umetnike« (kot zapiše avtor v uvodu), govorijo »kot priče bogate in raznolike likovne dejavnosti v Kamniku, pa tudi kot dokument in odziv na druge kulturne in nekulturne dogodke v domovini«. Lipovčeva Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi, razdeljena na poglavja O slikarstvu in kiparstvu (obravnava 43 samostojnih avtorskih razstav in 12 skupinskin), O fotografiji (11 samostojnih, 12 skupinskih razstav), Knjižne recenzije (15), Nekrolog! (4), ter Razmišljanja o kulturi in polemike (20 prispevkov), tako poznavalcem (upodabljajoče) umetnosti kot tudi ljubiteljskim bralcem ponujajo vsekakor zanimiva vedenja in razmišljanja. Zdi se, da prav Li-povčeve slikarske izkušnje v mnogočem specifično oblikujejo optiko Dušana Lipovca-kriti-ka, ocenjevalca, razlagalca (likovne) umetnosti. Tako se na videz z morda preproste, pa vendar strokovno relevantne, pretehtane, avtorsko prepoznavne likovno-kritiške obravnave, stili- stično prežete z žlahtnimi pišče-vimi literarnimi afinitetami, vse bolj približujejo žanru, ki se močno spogleduje z esejistiko. S tem se gotovo povečuje berljivost, kar brez dvoma Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi približuje mnogim, ki se hermetičnim, v akademizem ujetim strokovnim študijam sicer večidel raje izogibajo. Lipovčevo knjižno delo si pozornost zasluži tudi zato, ker se v njem avtor prizadevno loteva obravnave in vrednotenja tako etabliranih akademskih ustvarjalcev kot tudi nepoklicnih, ljubiteljskih likovnikov in njihovih stvaritev. Bodisi da gre za njihove samostojne razstave ali skupinske predstavitve, Lipovcev pristop do njih kaže neobremenjenost s tradicionalističnimi predsodki, vzvišenimi mišljenjskimi klišeji in vrednotenjskimi ujetostmi v nekritična poenostavljanja ter postavljanja apriornih ločnic med posvečenim in profanim: kar zanj in pri njem šteje, sta kvaliteta in umetniška (ustvarjalska) poštenost. In ne nazadnje: Dušan Lipovec se v Razmišljanjih o kulturi loteva tudi širših kulturoloških tem, kjer se zavzema za primerno (potrebno) razumetje umetnosti in kulture kot možnosti našega preživetja: tako v nacionalnem smislu kot spet s posebnim poudarkom, namenjenim njegovemu rojstnemu kraju. S primerno zavestjo in odgovornim ravnanjem - zlasti tistih, ki so jim dane možnosti pomembnejšega vpliva na usodo Kamnika — bi, ob dopolnjevanju sedanje, v nekaterih zvrsteh že povsem solidne ravni, prav kulturi tega časa morali omogočati ne samo dostojno, temveč vodilno mesto v prepoznavi Kamnika, ali, kot je moderno reči, njegovi identiteti. K temu spoznanju in takšnemu ravnanju vodi knjižica pričeval-skih zapisov slikarja in likovnega kritika Dušana Lipovca, ki je hkrati tudi občutljivi občan tega mesta; Umetnik, ki s svojo govorico odstira in ohranja drobec našega veka in tega, kar zaznamuje naše bivanje v njem. Zato smo teh Pričevanj lahko samo veseli, avtorju pa zanje hvaležni: najzgovorneje tako, da jih vzamemo v roke in jim posvetimo nekaj svojega še ne izgubljenega časa! TONE FTIČAR KLUB »LIFE« KLUB VSEH GENERACIJ Vabimo vas v novo odprti klub »LIFE«, ki se nahaja v sklopu teniškega centra TEN-TEN v Domžalah. Pri nas se lahko zabavate na dveh plesiščih, ki sta ločeni eno od drugega. Na zgornjem se vrti evergreen in plesna glasba ter stari disco hifi ter najaktualnejši novi hiti. Spodnje plesišče ima za razliko od zgornjega na sporedu techno, house, rap ter pop glasbo. Celotna kapaciteta sedežev v vseh treh nadstropjih je 250, vendar vam kljub temu priporočamo predhodne rezervacije po telefonu. LOKAL JE ODPRT VSAK DAN OD 8. DO 21. URE KOT KAVARNA IN OD 21. URE DALJE KOT DISKOTEKA DO 5. URE ZJUTRAJ, OB SOBOTAH IN NEDELJAH OD 12. URE DALJE. MED TEDNOM NI VSTOPNINE iN VSAK DAN SE NEKAJ DOGAJA: nedelja (vsaka četrta pijača ali runda zastonj), ^ ponedeljek (VINO PARTY), . \fr>*L torek (žgane pijače DOMAČI PARTY), -sreda (PIVO PARTY), 9\_ četrtek (WHISKY PARTY), ^| PARTY pomeni znižanje navedene pijače za 30% GLASBENI PROGRAM: - 28.1. URADNA OTVORITEV ZA POSLOVNE PARTNERJE - DUO BLACK JACK IN PLESNI NASTOPI - 29.1. OTVORITEV ZA VSE OBISKOVALCE - VLADO KRESLIN IN PLESNI NASTOPI - 5.2.AVIABAND - 12.2. PUERTORICO - 20. 2. PUSTNA SOBOTA - lepe nagrade! NOVOST ZA VSE NAJMLAJŠE: NEDELJSKA MATINEJA OD 16. DO 22. URE PLESNA ŠOLA »LIFE« VAS VABI V NASLEDNJE TEČAJE: □ LATINSKO AMERIŠKI IN STANDARDNI PLESI za otroke, mladino in odrasle (začetni in nadaljevalni tečaji) □ PLESNI TEČAJI ZA MATURANTE IN VALETO (20% popust) □ CELOLETNA PLESNA ŠOLA ZA PREDŠOLSKE OTROKE □ JAZZ DANCE in STEP (začetni in nadaljevalni tečaji) INFORMACIJE: DANCING CLUB »LIFE«, TEN-TEN Domžale, tel: 712-067 Sarajevo v očeh slovenskih umetnic KAKO POISKATI REŠITEV? Sarajevo je bilo nekdaj občudovano mesto, mesto stoterih kultur, jezikov, veroizpovedi in prepričanj. Bilo je mesto, v katerem so se prepletale tisočere usode različnih ljudi, ki pa svoje različnosti niso poudarjali niti iskali svoje večvrednosti. Mesto je ljubilo in živelo in tisti, ki so živeli v njem, so se klicali - bratje. Danes pa je Sarajevo umirajoče mesto, mesto, ki mu poskušajo vzeti dušo, mesto, ki je že zdavnaj izgubilo otroški smeh. Ideja velikosrbstva je bila močnejša od sosedske in prijateljske ljubezni, saj je bila potrebna le iskra, da je zanetila smrtno sovraštvo, ki je v prah poteptalo vse nekdaj svete vrednote. Težko je pisati o grozodejstvih, ki jih sam doživljaš le, v javnih občilih, o bolečini, ki jo začutiš, ko pomisliš na evropske in svetovne klovne, ki prisegajo na mirovne sporazume, za katere vedo, da so laži od prve do zadnje besede. Vsi, ki smo tisti večer v velikem številu prišli v Mesnerjevo prodajno galerijo Majolka, smo začutili utrip Sarajeva nekdaj in danes. Njegove arhitekturne znamenitosti, običaje, človeški vrvež, pa tudi trpljenje so nam predstavile priznane slovenske umetnice, ki so mesto z bolečino še enkrat podoživele v svojih spominih in umetniških delih. Pri tem jih je vodil in gradil prijeten umetniški večer novinar Silvo Teršek, na svojih citrah pa spremljal Miha Dovžan. Igralka Milena Zupančič, ki je s svojim gledališkim in filmskim delom zaznamovala celotni slovenski in jugoslovanski prostor, nas je prevzela z interpretacijo proze in poezije dveh gostij večera. Neže Maurer ni potrebno posebej predstavljati, saj nam je podarila že več zbirk pesmi ljubezenske in otroške poezije. Manj je poznana kot ljubiteljica slikarstva in, kot nam je sama povedala, rada in pogosto piše pesmi na slike svojih prijateljev slikarjev, oni pa njene pesmi upodabljajo v slikah. Pretresljivejša je bila izpoved novinarke in pisateljice Valerije Skrinjar-Tvrz, ki je kar osemintrideset let preživela v bosanski prestolnici, poznajo pa jo tudi v Češnjicah v Tuhinjski dolini, kjer je nekaj časa poučevala. Po vojni je postala novinarka Tanjuga v Ljubljani, kot pisateljica pa zaživela v Sarajevu, kjer je napisala deset knjig, prav toliko pa jih je tudi prevedla v slovenščino. Povedala je, da vojne v Bosni ne razume, da pa bo pustila v ljudeh globoke rane in mednacionalno sovraštvo, ki ga še pred nekaj meseci skorajda ni bilo čutiti. Bosna si vojne ni želela niti je ni izzvala, ampak ji je bila morija vsiljena. Morija, ki ne pozna meja, puške, ki ne izbirajo cilja in ugašajo otroška življenja, iz cevi topov pa granate nezmotljivo zadevajo znamenitosti Sarajeva in ubijajo njegovo lepoto. Stanislava Sluga-Pudobska: Sarajevo Na vprašanje Silva Terška, če še upa, da se bo še kdaj vrnila in ponovno uživala srečo v Sarajevu, je odgovorila, da v stalno vrnitev ne verjame več, upa pa, da se bo še lahko vrnila in obiskala prijatelje, ki bodo preživeli. O ljubezni in bolečini je spregovorila tudi akademska slikarka Stanislava Sluga-Pudobska, ki je prav tako nekaj časa živela in ustvarjala v Sarajevu. Glasneje od besed pa so spregovorile njene slike, naslikane v mestu pozimi pred desetimi leti. Slikarka je na umetniški način združile doživeto in resnično. Kljub prevladujočim temnejšim barvam so njene oljne upodobitve izredno žive, za akvarelne miniature pa je značilen skromnejši izbir toplih barv, saj prevladujeta vijolična in siva barva, ki ponazarjata hladne sarajevske zime. Razstava je prodajna; vabimo vas, da si jo ogledate v galeriji Majolka. Z njenim ogledom ne boste končali vojne niti rešili mesta, dokazali pa, da vam je marža nedolžna trpljenja. Če je politika že odpovedala, naj kultura prevzame njeno poslanstvo. A kaj, ko prav tisti, ki odločajo, poznajo le kulturo smrti. MATIC ROMSAK Kulturni dom da ali ne? Kamnik je že tri leta brez primerne dvorane za gledališke in folklorne prireditve ter kino predstave, nekaj manj časa pa so iz bivšega kina Dom odsotni tudi vokalni zbori in orkestri. Slednji so namreč kljub neprimernosti še nekajkrat nastopili v edinem obstoječem prostoru v občini. Na nedavni predstavitvi projekta prizidka h kulturnemu domu v Kamniku je prevladalo mnenje, da mesto potrebuje kulturno središče, nihče pa ni znal ali želel pojasniti, kje vzeti več kot milijon nemških mark, potrebnih za izgradnjo prizidka in preureditev obstoječih nefunkcionalnih prostorov. Prav tako ni dorečen odnos med lastniki objekta Kemijsko industrijo in Zvezo kulturnih organizacij, ki je trenutni najemnik. Zadeva okrog lastninjenja je v rokah KIK, razmerja po preteku najemniške pogobe pa negotova. Zato je trenutno najbolj realen predlog, da Izvršni svet občine imenuje delovno skupino, ki bo raziskala stvarne možnosti za realizacijo projekta. Obnovo in dozidavo je potrebno vnesti tudi v program razvoja družbenih dejavnosti in jo v nekem obdobju ovrednotiti v občinskem proračunu. Glede na to, da je bilo v letu 1992 namenjenih za kulturo J:>::LTL:-:!]i!Ji!;!^'^!'ir^T?!?:':V^:!T?!^t:^^:*:!^:W!:?:H^:?:':?: 11^^-: 'W'iV>. ........Sili:.....JS!iiW:»......™......»Bili« Onegf dot- sva se ludt z mojo Seitlctnn hčerko inašh , /. . : ■■.....: ,'■ : : ' ■' Ved-. -uda to Zavedala tem se, da /e upor njena praiica.«; ima to pravico vsak c PmtJanM (k zakaj mu odrasli zaradi njegove telesne maihao-: : . . : V ti*,: reakcija mlade litborantke na upor male dekbi e, ki je jokajoča neti Kak : -čemu ameti ■ : 8% proračunskih sredstev, od katerih sta le 2% odpadla na investicije in da so sredstva proračuna letos namenjena dokončanju gradnje šole v Komendi, je še iluzorno razmišljati o udejanjenju projekta. Nemudoma pa je potrebno obuditi stvarne želje, da kulturni dom res potrebujemo. In ker trenutna situacija, zaradi vsaj petkrat večjih stroškov, ne dopušča izgradnje novega centra, moramo stvarno oceniti trenutne možnosti. Te pa so v prid obnovi in dozidavi. Sredstva iz proračuna gotovo ne bodo zadostovala, zato bo moralo na pomoč priskočiti gospodarstvo, ki je v Kamniku že dokazalo, da nekateri projekti niso neuresničljivi, ena od možnosti pa je tudi uvedba obveznic ali najem kreditov. Idejni projekt obnove, ki so ga podprli tudi udeleženci javne tribune, je s svojo skupino pripravil in predstavil absolvent arhitekture Tomaž Schlegl. Projekt odpravlja vse pomanjkljivosti, ki jih ta, preko štirideset let stara stavba ima, saj takratni načrtovalci niso dovolj poznali problematike javnih dvoran. Prva in največja sprememba na zgradbi bi bila dozidava na severni strani, kjer bi bil po novem tudi vhod ter intimnejši predprostor, namenjen sprostitvi in pripravi na prireditev. Druga sprememba je dvignjen parter, ki bi vsem gledalcem omogočal enako kvalitetno sliko in zvok. Oder bi podaljšali, pod njim zgradili manjšo dvorano, zgradili nove vhode in izhode, v nadstropju pa garderobe, kabine za simultano prevajanje, projicirnico pa pomaknili proti sredini. O vseh drugih izboljšavah in novih idejah pa prihodnjič v pogovoru s Tomažem Schleglom. MATIC ROMSAK Tolar bo zažvenketal Pod tem naslovom je bila v Delu na prvi strani objavljena vest, da je dala Banka Slovenije v obtok nov bankovec za 20 tolarjev; 4. januarja pa naj bi dobili tudi prve slovenske kovance po 5, 2, 1 tolar in 50 stotinov, kasneje pa še za 20 in 10 stotinov. Tako nam je finančno ministrstvo, ki izdaja kovance, poklonilo novoletni dar v obliki novcev brez vsake praktične vrednosti, katerih stroški kovanja daleč presegajo njihovo nominalno vrednost. Moje skromno mnenje je, da je takšno početje, kovanje in izdajanje brezvrednih in s tem nepotrebnih 4novcev, neodgovorno razmetavanje državnega denarja in nadaljevanje najslabših balkanskih navad, če ne že dejanje, skregano z zdravim razumom. Namesto da bodo tolarji s takšno nominalno (ne)vrednostjo »zažvenketali«, kot piše v naslovu članka, bi bilo bolje, da bi »zacingljalo« v kateri od odgovornih glav posameznikov, odgovornih za to neodgovorno početje. Tudi pri 10 in 20 tolarskih bankovcih presegajo stroški izdelave njihovo nominalno vrednost, še posebej, če vemo, da jih tiskajo v angleški tiskarni. Če pa so ti slovenski bankovci res natisnjeni povrhu vsega še tako površno, kot je na straneh Dela večkrat ugotavljal in dokazoval g. Zmago Jelinčič, smo naše največje može, kot sta Primož Trubar in Janez Vajkard Valvasor, ponižali na brezvrednih papirjih. To pa ta denar tudi žal je, zaradi svoje smešne nominalne vrednosti, kljub temu da je likovno izredno lepo, celo vrhunsko oblikovan. Izdaja kovancev in bankovcev s sedanjo nominacijo bi bila smiselna le v primeru predhodne denominacije, kot so jo predlagali mnogi razmišljajoči ljudje in dobromisleči Slovenci, ki jim ni vseeno, kaj se in se bo dogajalo s slovenskim denarjem. Če se povrnemo še k novo izdanemu bankovcu za 20 tolarjev, kjer je na eni strani podoba J. V. Valvasorja, na drugi pa trak z napisom »DULCIS EX LABORE FRUCTUS« iz njegove Slave vojvodine Kranjske, lahko ugotovimo, da še vedno sedimo na »sladkih sadovih minulega dela« (beri: »minulih neumnosti«), kjer slovenska monetarna, bančniška politika še vedno ni ali noče dojeti in preseči balkanskih nespameti in čudaštev ter markovičevskih sprenevedanj. In zakaj se to tiče še posebej nas Kamničanov? Tudi zato, ker je živalske motive za nove kovance, sicer zelo lepo in domiselno oblikoval znani kipar Janez Boljka, katerega rod izhaja prav iz Kamnika, njegovo bogato zbirko Živali pa lahko občudujemo v Volčjem Potoku. DUŠAN LIPOVEC TRGOVINA »VERIGA« Tomšičeva 17, Kamnik faks, tel.: 831-888 (v bližini tržnice) Barve, laki, posoda, porcelan, steklo, plastična posoda, gospodinjski strojčki - popust 5%, bela tehnika, čistila, lepila, čopiči, vodovodni material, žeblji, snežne in druge verige, kolesa Scott. Prodajamo na tri čeke. Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. HOMAR, d.o.o., Trgovina VERIGA SE PRIPOROČA! ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Sreda, 27. januarja, ob 17. uri Razstavišče Veronika, Kamnik SLIKARSKA PARADA Predstavitev likovnih del malčkov iz vrtca Mojca v Kamniku Razstava bo odprta do 5. februarja Petek, 29. januarja, ob 19.30 Dvorana Veronika, Kamnik Koncert iz cikla MUŠICA AETERNA: ANDREJ PETRAČ, violončelo TOMAŽ PETRAČ, klavir Torek, 2. februarja, ob 17. uri Dvoranica Matične knjižnice, Kamnik Besedne IGRARIJE za najmlajše Tema: ZIMSKI ŠPORTI Petek, S. februarja, ob 19. uri Avla SENŠRM, Novi trg, Kamnik XIV. REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV občine Kamnik Tradicionalna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika Sobota, 6. februarja, ob 19. uri Avla SENŠRM, Novi trg, Kamnik Gledališka predstava o mladosti PETRA PAVLA GLAVARJA: NAJDENČEK Uprizoritev: Gledališka skupina KD Komenda Režija: Franc Štebe Sobota, 6. februarja, ob 19. uri Nedelja, 7. februarja, ob 16. uri Dvorana Kulturnega doma na Lazah v Tuhinju A. Horvvood: VZORNI SOPROG Komedija v uprizoritvi Mladinske gledališke skupine KD Zgornji Tuhinj Režija: Franc Lajmiš Ponedeljek, 8. februarja, ob 10. uri Titov trg, Kamnik PUSTI PETI MOJ'GA SLAVCA Prireditev na prostem z nastopi različnih izvajalskih skupin ter posameznikov Ponedeljek, 8. februarja, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Odprtje razstave PETER PEČEVNIK: OLJNE SLIKE . Glasbeni program: Marija Holcar, klavir Janez Majcenovič, bariton Ada Holcar, flavta Sodelujejo recitatorji z izborom Prešernovih pesmi Razstava bo odprta do nedelje, 21. februarja, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure RAZPIS LIKOVNE ŠOLE ZA OTROKE - II. semester Otroke, ki želijo preko igre, pravljic in domišljije spoznavati svet likovnega ustvarjanja ter učence razredne stopnje, ki hočejo dopolnjevati znanje o likovni umetnosti in iskati svoje poti ustvarjanja, vabimo v LIKOVNO ŠOLO ZKO, ki bo potekala v ateljeju nad Galerijo M. Maleš v Kamniku ob PONEDELJKIH in SREDAH popoldne, začela pa se bo 15. februarja. Mentor-pedagog: Cveto Prevodnik Šolnina: — predšolski otroci 1.200 SIT (1 ura tedensko) - šolarji 2.000 SIT (2 uri tedensko) VPIS bo v PONEDELJEK, 15., in SREDO, 17. februarja, od 16. do 18. ure v prostorih likovne šole, Titov trg 20. VLJUDNO VABLJENI! Likovniki v Veroniki v V razstavišču Veronika je bila konec decembra in še v januarju na ogled razstava likovnih del večine avtorjev, ki so imeli v zadnjih petih letih samostojne razstave v kamniških likovnih razstaviščih: predvsem v razstavišču in kavarni Veronika, v Maleševi galeriji in na gradu Zaprice, pa tudi v privatnih galerijah (galerije Repanšek, Balantič, Majolka) in zbirkah (zbirka F. Kralja - galerija Šuštar) ali priložnostnih razstaviščih. Razstava je bila postavljena ob predstavitvi knjige Dušana Lipovca Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi. Povabilu se je odzvala večina povabljenih avtorjev, od katerih je vsakdo prispeval po eno likovno delo. Tako je nastala zanimiva razstava, prerez skozi slovensko likovno snovanje, res pravi pluralizem likovnih pogledov, pristopov in naziranj v razponu od klasičnega realizma do abstrakcij in v vseh mogočih tehnikah. Razstavljali so likovni ljubitelji, šolani likovniki in tudi vrhunski slovenski likovni ustvarjalci, kar kaže na to, da je Kamnik postal pomembno likovno-kulturno središče. Nekateri razstavljale!: France Kralj, Leon Homar, Miha Maleš, Aladin Lanc, Tine Gorjup, Ivan Klemen in Tomaž Gostinčar, žal, niso več med živimi. Za Slovence značilni in priljubljeni poetični realizem so krajine v oljni ali akrilni tehniki TINE-TA GORJUPA, MARJANA ZALETELA-JANČA in samo-, svojega POLDETA MIHELI-ČA, v akvariju pa ALADIN A LANCA in BOGDANA POTNIKA. Že bolj barvno in formalno preoblikovano pokrajino ali veduto so predstavili LOJZE TARFILA, FRANC ZIDAN in DUŠAN LIPOVEC v akrilu ali olju in GRETA BOLTAR v akvarelu. Bolj ali manj klasični tihožitji v oljni tehniki sta prispevala ALOJZ BERLEC in ZDENKA OMAHEN. Vsi portreti na razstavi: dela MIHE MALEŠA (lesorez), TOMAŽA GOSTINČARJA (akvarel), LOJZETA KALINŠKA (olje) in JANEZA PRAPROTNIKA (risba), so ekspresionistično na- MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK V LETU 1992 Kot vsako leto smo v Knjižnici tudi letos v januarju pričeli pregledovati v preteklem letu opravljeno delo in izpolnjevati statistike ter poročila. Delo splošnoizobraževalnih knjižnic je javno in seveda financirano iz proračunskih sredstev, zato vas želimo seznaniti z vsebinsko stranjo našega poslovanja. Temeljni knjižni fond je znašal v letu 1992 76582 enot (knjige + periodika), fond neknjižnega gradiva pa 3240 (zemljevidi, kasete, drobni tisk); to pomeni, da ima Knjižnica Kamnik na voljo skupaj 79 822 enot gradiva. Standarde, ki predpisujejo tri knjige na prebivalca, skoraj v celoti dosegamo. Vzrok za nedoseganje standarda je pomanjkanje sredstev zaradi visokih cen knjig. V lanskem letu smo kupili 800 knjig, obogatili smo tudi periodiko (tujo in domačo) ter neknjižno gradivo. Število novih članov se je povečalo za 594 in jih je skupaj 12171, to je okoli 1/2 prebivalstva. Pomanjkljivost pri pokrivanju celotne občine je v pomanjkanju sredstev za nabavo bibli-obusa; z njim bi lahko zagotovili dostopnost knjig vsem prebivalcem občine. Omenim naj, da imamo tudi šest dislociranih enot, ki jih oskrbujemo z gradivom. Seveda pa bo tudi to ob stalnem krčenju sredstev, ki nam jih namenja občinski proračun, vse težje. V letu 1992 smo izposodili 55% enot več kot v preteklem letu. Prav tako se je število obiskov povečalo za 75%. Zadovoljni smo tako delavci kot obiskovalci. Knjižnica Kamnik je organizirala v letu 1992 77 prireditev — udeležilo se jih je skupaj 7700 obiskovalcev. To so strokovni ogledi knjižnice za osnovne, srednje šole, vrtce, prireditve za najmlajše, ure pravljic, lutkovne predstave, razstave fotografij, predstavitve novih knjig ipd. Vrata Knjižnice so bila vedno odprta vsem - delavci v Knjižnici skušamo izvrševati svoje poslanstvo in tudi v prihodnje se bomo trudili, da bomo informativno središče. SAŠA KOS Ljubiteljski likovniki Gorenjske__ i V razstavišču Veronika je od 15. do 24. januarja 1993 postavljena razstava izbranih del ljubiteljskih likovnikov Gorenjske regije. S svojimi lanskoletnimi deli sodeluje petintrideset izbranih avtorjev iz gorenjskih krajev, ki jih pokrivajo ZKO Škof j a Loka, Jesenice, Domžale, Kamnik, Radovljica in Kranj. Pregledna razstava likovnih skupin Gorenjske je že tradicionalna manifestacija, ki nam podaja vpogled v vsakoletno likovno produkcijo nepoklicnih ustvarjalcev. Pri izbiri avtorjev so sodelovali mentorji skupin in kustosi gorenjskih muzejev, ki so postavili dokaj stroga merila v kvaliteti, tako da se predstavijo tisti dosežki, ki so se v glavnem otresli diletantizma in se lahko obravnavajo s kritičnimi merili, s kakršnimi se vrednoti tudi šolane likovnike. Na tako koncipirani razstavi prevladujejo predvsem realistične stilne tendence, čeprav zasledimo tu in tam svobodnejše eksperimentiranje in spogledovanja z abstraktno umetnostjo. Tematsko prevladujeta krajina in veduta, v tehniki pa olje in akrail in akvarel ter gvaš. Od povprečja vsekakor izstopa nekaj del. Ta so v mejah realizma zasnovane vedute PAVLA LUŽNIKA in hiperreali-stična krajina PAVLA SEDEJA, obe v olju. Morda najboljša slika na razstavi je akvarelna veduta EDIJA SEVERJA. Že bolj sproščeno preoblikovane poglede v krajino predstavljajo: LOJZE TARFILA, FRANC RANT, IDA REBULA in MARJAN TAVČAR V olju in GRETA BOLTAR ter JANKO KOROŠEC v akvarelu. Abstraktni krajini pa so se približali JANEZ Ambrožič, KAREL HRUZA, Franc BERCE, MARKO ROLC in STANE ŽERKO. Med tremi predstavniki kiparjev vsekakor izstopa skulptura »Bik« v varjenem železu, delo JOŽETA VOLARIČA. Omenimo še, da so ZKO Kamnik solidno zastopali trije avtorji: Lara Koritnik, Greta Boltar in Karel Hruza. DUŠAN LIPOVEC glašeni, prav tako figuralna risba VIKTORJA ŠESTA in oljni akt ROKA ZELENKA. Različna pojmovanja abstrakcije so prikazali: ANDREJA PEKLAR, JELKA SKUK, BORIS ZA-PLATIL, RAJKO ČUBER in JAN OUTRATA v različnih tehnikah. Grafika je bila skromno zastopana, saj sta bili razstavljeni ob že omenjeni Maleševi le še grafiki VINKA ŽELEZNIKAR-JA in DUŠANA STERLETA. Fotografijo so zastopali: FRANCE ŠTELE, HERMAN PIVK in MARKO TROBEVŠEK. Tudi predstavljeno kiparstvo je segalo od klasičnih realističnih portretov (MIHA KAČ, JANEZ KLEMEN) in figure (LEON HOMAR), preko bolj ali manj ekspresivnih preoblikovanj (FRANCE KRAU, JANEZ BOUKA, MOMO LISIČIĆ) do abstraktnih (JOŽE VRŠČAJ) in postmodernističnih rešitev (BORIS ZAPLATIL). Nekje -vmes med kiparstvom in slikarstvom pa bi lahko postavili relief iz porcelana ALENKE VICEUO in poslikan keramični krožnik LEE BERNETIČ-ZELENKO. Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je bila razstava, katere moto bi se lahko glasil: »Za vsakogar nekaj!« DUŠAN LIPOVEC 1;»!; Titanovi pevci in pevke pazljivo sledijo intonaciji za pesem Nazaj v planinski raj, ki je bila med poslušalci še posebej toplo sprejeta. Kdor poje, zlo ne misli V soboto, 12. decembra, je ZKO Kamnik v dvorani Veronika pripravil skupen koncert Mešanega pevskega zbora TITAN in TUNJIŠKEGA OKTETA. Oba zbora že nekaj let uspešno vodi mlada študentka glasbe Ana Štele. Najprej sta se predstavila zbora vsak s svojim programom, za zaključek večera pa so pevke in pevci obeh zborov zapeli Foersterjevo V hribih se dela dan. Bili so nagrajeni z bogatim aplavzom. Vsem, kisotako lep večer zamudili, je lahko žal; tudi sicer se pogostokrat sliši, da se v Kamniku nič ne dogaja, da vlada mrtvilo na kulturnem področju. Ni res, veliko je prireditev, v katere nastopajoči in organizatorji vložijo veliko truda. Mi pa, kot da bi jim s svojo ignoranco hoteli vzeti vso voljo in entuziazem. . VERA MEJAČ Spomini na Liro iz tridesetih let (II.) Še predno smo se pričeli učiti to ali ono pesem, nam je z zavzetostjo pravega deklamatorja prebral vse verze. Nekatere celo dvakrat ali trikrat. In ob tistih, za katere je cenil, da so posebne romantične lepote, je dvignil in usmeril svoj zasanjani pogled ter vzkliknil: »Madona, je lepo... človek bi se zjokal...« Tovrstno spoznavanje z vsebino pesemskih besedil je bilo nadvse primerno zlasti še, ker se je sem pa tja spustil tudi v okoliščine, v katerih je ta ali ona pesem nastajala, v opisovanje časa in prostora, ki ga je želela predstaviti slovenskemu bralcu. Seveda pa tudi zbrani avditorij pevcev ni bil ravno »od muh«. Marsikaj smo znali komentirati, učitelja Cenčič in Rakovec, ki ju je Ciril znal ob primernem trenutku enostavno izzvati, sta rade volje odvezala malho literarnega znanja. In ko smo vzeli v roke tekst Dvanajstih razbojnikov, nas je s svojo rusko dušo takrat najstarejši 71-letni Lesevicki z nedopovedljivo zanesenostjo, zamaknjenostjo in s pogledom na širne, neskončne razprostranosti svoje domovine čisto enostavno prestavil v čas in prostor razbojnika Kudejara. Šele nato nam je pesem tudi zaigral, tako da smo dobili v »uho«, kot je temu rekel, zgradbo in lepoto glasbenega stavka, v katerega so bile oblečene besede. Da, to je bila metoda, ki je pred tem nisem poznal. Šele kasneje, ko sem pel pri Maroltu, ki je enako, seveda mnogo bolj izpopolnjeno in rafinirano metodo gnal do nezavesti šepetanja, izgovarjanja vokalov, sičnikov, šumnikov ter vseh tistih naglasnih in izgovornih posebnosti raznih slovenskih narečij, da ob tem sploh ne omenjam njegovih »specialitet« glede dihanja ter mukotrpnega »treniranja« trebušne prepone, sem spoznal, kako pomembna in važna je takšna šola za pevce zbora, ki hoče biti dober in mogoče tudi najboljši. 4. Korepeticija Kar se tiče organizacije kore-peticije, pa vsaj v letih, ko smo bili v naši čitalniški sobi, ni bila najboljša. Razdeljeni na štiri glasovne skupine, od katerih je vsaka morala najprej preko korepe-ticije, to pa je vodil sam, je bilo ostalim na voljo kar nekaj prostega časa. In medtem ko smo posedali, kadili in čakali, da pridemo na vrsto, so se pač vrstile pripovedi najzgovornejših, sklepala nova prijateljstva, obujali dogodki sedanjih ali nekdanjih dni. V tisti naši »kadilnici« je bilo vedno veselo in živahno, včasih tudi prehrupno in moteče za skupino, kije vadila. Nemalokrat se je zaslišal glas: Gostovanje Cantemusa v Nemčiji MePZ Cantemus se je decembra 92' kot poseben gost odpravil v nemški Rastatt, kjer je tamkajšnji prireditelj zaradi velikega odmeva prejšnjih nastopov našega zbora organiziral evropsko pevsko srečanje. Poleg Cantemusa so se ga udeležili še zbori iz Češke, Madžarske, Poljske, Finske, Nemčije, Estonije in Bolgarije. Pevke in pevci so se pod vodstvom prof. Janeza Klobčarja nemškemu občinstvu in drugim zborom predstavili s slovenskimi božičnimi in narodnimi pesmimi, na željo organizatorja s pesmimi iz musicalov ter z zahtevno skladbo »An Ode for Music« Zoltana Kodalva. Ob petju božičnih pesmi jih je na orgle spremljala Olga Štele. Ob odhodu iz Rastatta smo v lokalnem časopisu lahko že prebrali kritiko o Cantemusovih nastopih: »... je nastopil tudi pevski zbor Cantemus iz Kamnika v Sloveniji, ki smo ga v Rastattu spoznali že v preteklem letu. Zbor je zelo dinamično oblikoval svoje vokalno delo, znal je suvereno ravnati s sinkopami in je pazljivo postavil razgibane glasove nad ležeče temeljne akorde. Tudi motetom podobne stavčne oblike so izzvenele izredno mikavno. Zelo zanimiv aranžma so izvajalci posvetili pesmi »What shall We do with a drunken sailor« in z njo poželi velikanski aplavz.« Po gostovanju v Nemčiji jih konec januarja 93' čaka božični koncert v Avstriji. Za prihajajočo pomlad pa načrtujejo udeležbo na državnem pevskem tekmovanju Naša pesem v Ljubljani. METKA ŠTRAJHAR »Madona, dejte no gm'h...« Med nami je bila namreč kar lepa druščina šaljivcev z bogatim poznavanjem številnih šal in zlasti »vicev«, ki so znali biti tudi sila kosmati. Ni predmet tega zapisa, da bi jih obujal, čeprav so mi nekateri, sila originalni in nenavadni, ostali v spominu. Cirilova korepeticija je znala biti tudi sila mučna in naporna. Pa kaj ne, saj kar dobršni del pevcev o notah ni imel kakega posebnega pojma. Celinke, polovinke, četrtinke, osminke..., to so pevci že še poznali, in tudi, kaj naj bi pomenil kakšen križ ali pa nižaj vsaj večini ni bilo popolnoma tuje. In če so se note po črtovju dvigale, je tudi vsakdo vedel, kako »približno« je temu potrebno slediti. To pa je bilo vsaj za večino pevcev že skoro vse, in o kakem soleggiu oziroma petju zgolj po notah ni bilo niti misliti. Njegova muka je bila torej prvič v tem, da je sam najprej zapel del parta, ki je bil v obdelavi, in šele nato zahteval, da ga za njim ponovimo. Po domače rečeno: »Petje na pamet...« »In če je bil kateri teh pasusov malo manj speven ali pa da pevcem ni šel »v uho«, ga je bilo potrebno pač ponoviti, dvakrat, trikrat.., pa tudi desetkrat... Tem korepeticijam so sledile najprej vaje obeh tenorskih, nato obeh basovskih skupin. To je bila spet nova muka in težava, kajti velikokrat se je pokazalo, da je »znanje«, pridobljeno med posamičnimi vajami, enostavno »iz-plahnelo« ali pa se celo zgubilo in pomešalo s pevsko linijo sosednjega glasu. Teh nevarnosti in čeri se je znal ogniti in jih preseči le s pomočjo tako imenovanih »nosilnih ali vodilnih« glasov, na katere se je pač najbolj zanašal. V vsaki glasovni skupini je bil vsaj eden takšnih »treferjev«, ki je znal bodisi sam ali pa s Cirilo-vo pomočjo pravočasno potegniti in znova utiriti nihajočo ali pa zgubljajočo se glasovno skupino na predpisane kolesnice notnega parta. Vaje po glasovnih skupinah so trajale, dokler pač ni bila dosežena zadovoljiva skladnost skupine, in šele ko je bil prepričan, da nam ta »grobi in temeljni« del pesmi v ušesih »leži«, se je odločil za skupne vaje. Menda bi lahko trdil, da so bile tudi te, tako imenovane skupne vaje, razdeljene v dva časovno neločljiva polčasa. V prvem je bila pozornost usmerjena v doseganje čistosti akordov. Izjemno pozornost pa je namenjal tudi glasnosti petja in razumljivosti besedila. Ker se »čistost« harmonije najnatančneje zaznava prav v najtišjem ali »pp« petju, smo začenjali vedno pri tej jakosti, da bi postopoma, vendar nikakor ne istega dne, dosegli tudi druge jakostne stopnje, in to od mf. in f. tja do ff. Temeljna zasnova, na kateri je znal dosledno graditi, je bila vedno le »pp« ali kvečjemu »p«. S tem je znal, kot je sam rekel, »disciplinirati« glasove, jih umeriti in kanalizirati v kulturno petje, v lepo in dopadljivo ukrojeno glasbeno obleko naših pesmi, ki jih Slovenci tako zaradi besedila kot spevnosti radi poslušamo. Takšno petje pa je precej zahtevnejše, saj zahteva kar nekaj dodatnega, nevsakdanjega znanja in včdenja o pevskem dihanju, jasni artikulaciji izgovorjave in še marsikaj drugega. In tako nas je tudi na ta način vodil k samo-spoznavanju, da nam marsikaj tega manjka. Ne da bi nam posebej omenjal, nas je znal praktično, tako mimogrede pri petju, opozarjati in učiti. Dobro polovico vseh vaj je v resnici namenjal korepeticiji s posamičnimi glasovi, glasovnima skupinama in nato tudi skupnemu petju. In prav pri skupnem petju, ko smo se, razporejeni s tenorji na levi in basi na desni polovici širokega polkroga le lotili skupnega, najprej komaj šepetajočega petja, se je neštetokrat spet pokazalo, da se ie ena ali druga skupina znova zgubila, se mimogrede zapeljala v pevske kolesnice sosednje, največkrat tiste, ki je imela v vodoravni liniji spevnejšo melodijo. Tudi tem težavam je bil vedno kos, pa čeprav s posebnimi, tudi dolgotrajnimi mukami. Sicer pa o tem in drugem delu Cirilovih vaj v naslednjem sestavku. C. M. KNJIGARNA DUPLICA Kamniški triptih -o naših koreninah Pod naslovom Na obisku svojih korenin nastopajo na božično-novoletni turneji pevci in plesalci Mladinskega pevskega zbora in folklorne skupine Naš dom iz San Justa, velikega mesta, ki je pravzaprav le mestna četrt 14-; milijonskega mesta Buenos Aires v Argentini. Vnedeljo,3. 1. 1993,smovle-pi mengeški dvorani uživali v umetniškem programu mladih izvajalcev iz daljne, pol stoletja zamolčane in izobčene Slovenije. Mladi izvajalci so s pesmijo in plesom pričarali mladost, radost in tudi bridkost, ki so jo njihovi dedje in očetje negovali v številnih slovenskih društvenih domovih. Ti domovi so zrasli v mestnih četrtih, nekajkrat večjih od naše Ljubljane. Pred dvema letoma smo Kamniški koledniki spoznali slovenske domove v San Martinu, San Justu, Moronu, Ouilme-su... Vsi so bili »čisto blizu«, vsi v Buenos Airesu; od enega do drugega si se vozil po neskončnih ulicah - avenidah samo urico, dve, tri... Človek, ki je navajen slovenskih »razsežnosti«, se v Argentini, kamor bi lahko spravil »samo« 140 slovenskih republik, težko znajde. Število vseh naših državljanov bi ustrezalo osminki števila prebivalcev Buenos Airesa. Pa vendar se naši ljudje v tej množici niso izgubili, ohranili so svojo vero in ljubezen. Delali so in upali; pritegovali so si grižljaje težko prisluženega kruha, da so zgradili društvene domove, kjer je zaživelo kulturno, izobraževalno, versko in družabno življenje. Razcvetela se je Cankarjeva »bela krizantema« in njeni beli listi so prinesli tudi k nam svežino vetrov od Andov, prek prostranih pamp in Buenos Airesa ob Srebrni reki. Na odru v Mengšu si brezhibno sledijo pesmi in plesi. Prepletajo se slovenske in argentinske pesmi, izmenjujejo se skupine v različnih nošah in z različnimi plesi. Argentinski Slovenci poznajo in cenijo kulturi obeh domovin. Prav in pošteno je, da cenijo tudi novo domovino, ki jih je sprejela - izgnance, ki jih nihče ni maral. Bele in modre so argentinske barve in lepi so argentinski ljudski plesi. Misli mi spet uidejo v San Justo, v Naš dom, ki bi bil v ponos vsakemu slovenskemu mestu. Velika in lepa dvorana s funkcionalnim odrom je ena od središč kulturnega življenja. Pod isto streho je tudi šola Franceta Balantiča, kjer že četrti rod v sobotni šoli spoznava žlahtno slovensko besedo od Primoža Trubarja do današnjih dni. — Nekoč smo z Liro zapeli ob Trubarjevem grodu in spominski plošči. Nekje daleč na Nemškem je bilo to, v Derendingenu pri Tiibinge-nu. Sam Trubar je doživljal zdomstvo, zamejstvo, emigracijo,... svoj »nigdirdom«; svoje brate po jeziku pa je naslavljal: »Lubi Slovenci!« Gledam in poslušam mlade obraze na odru in nekatere prepoznavam. Med basi je Marko Vombcrgar, ob pianinu sedi in igra Ivan Vombergar; njune korenine so v kamniškem Novem trgu, kjer je na starodavnem To-manovem domu odrasla njuna babica Marjanca Benkovičeva. Za dirigentskim pultom je An-drejka Selanova temperamentno predstavila argentinsko pesem; ko je na vrsti otožna koroška pesem, prepusti vodstvo zbora svojemu očetu. Oba skupaj pravita, da sta doma v Velesovem. Za svoj koncertni list so rojaki iz San Justa izbrali sliko požaganega drevesa z bujno mladiko, ki raste v novo drevo, in zraven zapisali: »Na obisku svojih korenin. Veselimo se vas - božič 1992 in novo leto 1993 v Sloveniji.« Tudi mi se vas veselimo, »lubi Slovenci« iz San Justa, iz vse Argentine. Še pridite in z besedo, pesmijo in plesom potrjujte svoje korenine. Ostanite naša vest in zavest, saj nekateri šele med »ko-ledovanjem« po Argentini spoznamo, kako lepa so »nebesa pod Triglavom«; odsevala so v očeh mladih in starih v San Justu, v Slomškovem domu, v Slovenski hiši, v Slovenski vasi, na Pristavi ... II. Tukaj počivajo č. g. Jakob Kna-flič, roj. 26. aprila 1841 na Bledu, umrli 23. nov. 1913 36 let župnik v Ločah ranju naslednjega nagrobnika, kjer piše, da je bil Anton Knaflič rojen leta 1880 in je umrl 1960, mi koledniška misel preskoči na kamniškega Toneta Knafliča, ki je pred našimi očmi spet zaživel na retrospektivni razstavi del slikarja Staneta Cudermana. Pravzaprav sta po tej razstavi oba oživela v kamniški zavesti: razlaščeni tovarnar z usnjarskim predpasnikom in delovnimi rokami ter zamolčani kamniški slikar z negativno politično karakteristiko. »Nikjer ni pesem koroške bolj otožna, ko v Ločah in nmau čez jezero«, je nekoč zapisal dr. France Sušnik. V te Loče nad Baškim jezerom je Danica Ursc-hitz s celovškega radia povabila Kamniške kolednike; najprej na majniško »marijansko« petje v farni cerkvi v Ločah in nato še na decembrsko adventno petje v ljubki gotski cerkvi sv. Jurija v pravljično zasneženih Bačah ob jezeru. V prvem nastopu smo Koledniki nastopili v družbi z ženskim tercetom iz Podjune, domačim tamburaškim orkestrom in mešanim pevskim zborom iz Loč. Te »šmarnice nekoliko drugače« sta z umetniško besedo v nemščini in slovenščini povezovala Danica Urschitz in Adolf Weisch. Domačini in gostje - turisti so napolnili veliko cerkev in zbrano sledili programu, ki ga je v celoti posnel in kasneje tudi predvajal Cel zarod ste tukaj v grob položili in zarod nov ste v veri vzgojili. Naj prvi se z vami v Bogu veselijo, a drugi hvaležno za vas molijo. Loče nad Baškim jezerom so na Koroškem, nekje blizu Beljaka. Slovenski napisi na. pokopališču pričajo o koreninah. Tu počivajo Robiči, Kovačiči in Ga-berščiki. Čemernjaka je nasledil Tschemernjak, nekaj grobov naprej sta Preschern in Urschitz. Gornje verze in spomin na župnika Jakoba Knafliča oblivajo sončni prameni, ki se lomijo nad vrhom mogočne Kepe. Pri prebi- celovški radio. Slovenske in nemške pesmi o Mariji, zvonovih, trpljenju in domotožju so prehajale druga v drugo tako preprosto in domače. Le zakaj mora slovenska beseda zunaj zidov koroških cerkva postati pridušena? Sredi decembra sta Danica Urschitz in Adolf Weisch pripravila večer adventnih pesmi, kjer so sodelovali moški kvartet iz Pli- Pogovor z dekanom Viktorjem Demšarjem Meta v Komendi (III.) Kako pa je bilo v pastoralnem pogledu? Pri maši je bila ob nedeljah vedno polna cerkev, precej ljudi pa je prihajalo k mašam tudi na delavnike. Fantje tudi niso postavali zunaj, kot delajo danes (pred kratkim sem jih naštel 25, med njimi so bila tudi dekleta). To se ni dogajalo tudi zaradi tega, ker so v kaplaniji stanovali miličniki. Župnijska cerkev je bila v zelo slabem stanju. Razbitih je bilo mnogo šip na oknih, tako da je bil v cerkvi hud prepih. Vleklo je tudi iz odprtega zvonika. Dostikrat me je oblival mrzel pot. Nekaj časa smo morali zdržati v takšnih razmerah. Ljudje so se med vojno v verskem smislu zelo zanemarili. Molili so zelo površno, požirali besede. To je bila nerazumljiva molitev. Vse leto sem si prizadeval, da so spet začeli pravilno moliti očenaš in zdravamarijo. Nekateri so me imeli za sitnega, vendar nisem popustil. Kadar moliš, moli pravilno in razumljivo, sem odgovarjal. S kretnjami sem jim dajal znamenja, kdaj je treba narediti premor. To je trajalo najmanj eno leto. Otroke sem začel učiti jasen, pravilen krščanski nauk. Za poučevanje verouka mi je prišel zelo prav Glavarjev katekizem. Če je bil za njegov čas dober, bo tudi za sedanjega, sem dejal. Poleg tega pa je Glavar zapisal, da bo znal vsak njegov faran tako dobro krščanski nauk kot meščani. Za poučevanje verouka smo duhovniki zelo iskali stare katekizme, kajti vojna je uničila veliko verskih knjig. Tedaj teh knjig niso izdajali, ni bilo verskega tiska, ljudje so pred komunističnimi oblastmi skrivali versko literaturo. Spet drugi so jo lahkomiselno podarjali drugim ali pa celo po-kurili, da niso imeli težav z oblastmi. Žal niso znali ceniti dragocenih verskih knjig. Ali lahko navedete kakšen primer verske nestrpnosti iz tistega časa? Leta 1947 je mnoge komend-ske vernike prevzela velika žalost, ko je neznanec vdrl v Marijino kapelico pod cerkvijo, kjer so se ljudje zbirali k šmarnicam. Odnesel je nekaj stoletij star gotski kip Marije z Jezusom. Kdo je to naredil, je znano, kot je znano, da je bil šestnajstletnik še premlad, da bi znal presoditi, kako hudo dejanje je storil. Šel je namreč in ob Tunjščici zažgal ta kip. Pokojna župljanka, Helena Kepic (Lenčka) z Gore, je videla, da se ob potoku nekaj kadi, in je šla pogledat, kaj bi bilo. Našla je še nekaj ostankov zoglenelega kipa. Hitro jih je zavila, spravila in skrivala pri sebi nekaj desetletij, potem pa je nekega dne prišla z njimi k meni. Skupaj sva napisala izjavo o tem sramotnem dejanju. Med ljudmi pa je šel glas, da je bil storilec človek, ki ga je v Dobrni na Štajerskem, kjer je kasneje služboval, nekdo ustrelil. V Komendi so ga nato civilno pokopali. V tistem času se je tudi dogajalo, da so bili tam, kjer niso bili dovolj pozorni, odstranjeni križi in oskrunjena znamenja. Večinoma pa je tr§ba vernike komend-ske župnije pohvaliti, da so dobro pazili nanje. Res pa je tudi, da so bila mnoga znamenja sredi vasi in tako bolj na očeh vašča-nov. Bili pa so tudi dogovorjeni med seboj, kako je treba ukrepati, da ne bi prišlo do njihove os-krunitve. Ali so oblasti izvajale kakšne pritiske na vas? V Komendi sem z njihove strani doživel marsikaj grenkega. Tedanja komunistična državna varnostna služba (Udba) me je hotela aretirati. Proti meni so hoteli ob omenjenem sežigu Marijinega kipa pripraviti zelo nesramno obtožbo, da sem sam organiziral ta sežig z namenom oblatiti oblast, češ da je to ona pripravila. Kaj se pripravlja, je zvedel tudi orga-nist. Prišel me je opozorit, kako nevarno je, vendar sem mu dejal, da se nič ne bojim. Naj kar pridejo, sem odvrnil. Imel sem zadosti močan alibi. Ob petih zjutraj sem bil redno že v cerkvi, nato maše-val, podnevi opravljal svoje duhovniške dolžnosti, ponoči pa sem bil doma. Kot kaže, so se snovalci zarote proti meni premislili, kajti svojega namena niso izpeljali do konca. (se nadaljuje) STOB, d. o. o. Domžale, Ljubljanska 51 tel. 711-415 nudi gradbeni material: - strešnik Bramac 73,90/kom - opeka modularna 32,50/kom v ceni je upoštevan davek in dostava na dom za kamionsko pošiljko; - apno 282,70/vreča - cement Anhovo 429,00/vreča - armaturna mreža za tlake 767,70/kom - armaturna mreža 10/6 3.802,00/kom - armaturna mreža 9/6 3.512,00/kom in drugi gradbeni material po ugodnih cenah. Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. PREPRIČAJTE SE O NAŠI UGODNI PONUDBI - ZADOVOLJNI BOSTE! voj\v\ berka, dekliški tercet, družina Zwitter iz Zahomca, moški pevski zbor Mittagskogel (Kepa), pihalni kvartet in Kamniški koledniki. Tokrat sta program posnela celovški radio in avstrijska televizija. Program slovenskih in nemških pesmi sta povezovalca občuteno dopolnjevala s prozo in poezijo, posvečeno adventu, prihajajočemu božiču in sosedom v stiski. Želja po luči, ki naj razsvetli temo, je napolnjevala staro cerkev sv. Jurija v Bačah ob Baškem jezeru. - Ko je pred cerkvijo igral pihalni kvartet, sem se spogledoval s svetim Jurijem, ki je v glavnem oltarju prebadal svojega zmaja. Spomnil sem se na svetega Jurija v Nevljah, ki mu dandanašnji nočejo priznati nekdanjega jezera. Kar precej teh svetnikov z zmajem poznamo: v Šenčurju, pri Celju, v ptujski proštij-ski cerkvi, v Piranu in še v kapeli na ljubljanskem gradu; temu zadnjemu sv. Juriju, ki je zavetnik ljubljanskega mesta, so se zmaji precej razmnožili, in jih najdemo na Zmajskem mostu pa še v gr- bu. - Nespodobna premišljevanja o zmajih mi je pretrgal starejši pevec iz Loč, ki je šepetaje spraševal, če v Kamniku še poje moški zbor z odličnim mladim solistom, ki je pred mnogimi leti pel v Ločah Pesem od rojstva. - Doma sem ugotovil, da je imela Lira s solistom Ivom Korda-šem v Ločah nad Baškim jezerom svoj koncert 9. aprila 1960. Takrat je uspelo Liri organizirati prvo turnejo v inozemstvo po II. svetovni vojni. Ni bilo lahko priti skozi »železno zaveso« na Karavankah. Morda je bilo laže starim Lirašem, ki so že leta 1893 zapeli v Celovcu na slavnosti Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Tudi to so korenine! JANEZ MAJCENOVIČ (nadaljevanje prihodnjič) Triptihi so tridelne tabelne slike, ki so jih zelo radi slikali in gledali v srednjem veku. Drugačen sveti večer Sveti večer je večer pred božičem. Ta večer pri nas postavimo jaslice, okrasimo božično smrečico, blagoslovimo hišo, povečerjamo, gremo k maši in ko pridemo domov, pozno v noč prepevamo božične pesmi ali pa jih poslušamo po radiu. Letos pa je bilo nekoliko drugače. Prvi del je ostal nespremenjen. Vendar pa ob osmih nismo šli k maši, ampak smo začeli pripravljati nahrbtnike, vleči iz omar najtoplejšo zimsko obleko in se sploh pripravljati za planinski pohod. Mami nas je seznanila z letošnjim posebnim programom: k polnočnici gremo na Veliko planino. Izidor in jaz sva bila navdušena, sestri pa ne preveč. Kljub temu smo šli vsi. Z avtom smo se peljali do Stahovice, kjer smo zavili desno proti prelazu Črnivec, vendar smo že pred njim tbvili levo na makadamsko cesto proti Kisovcu. Treba je bilo nadeti verige. Najprej se je oči sam ubadal z njimi, pa se je izkazalo, da je pretemno, in sem mu šel svetit z baterijo. Kljub težavam pa se ni ne on ne kdo drug nič razburjal. Kar čutil sem, kako je v nas božični mir, ki ga ni skalila ugotovitev, da bomo zaradi zastoja na cesti zamudili polnočnico. Ko smo se le pripeljali na Kisovec (uro hoje od sv. Primoža), sem se ozrl v nebo. Opazil sem, da se vidi veliko več zvezd kot iz doline. Potem smo prižgali baklo, in ko je zagorela, smo videli, da z razsvetljavo ne bo problema. Najprej smo le približno predvidevali, kam moramo iti. K sreči smo kmalu prišli na dobro znano pot. Hoditi z baklo je res fino. Nekaj časa sem jo nosil jaz, potem Anka, večji del poti pa oči. Ko jo je nosil on, jo je moral držati postrani, ker je pihljal veterček in je bakla hitreje gorela. Začel je iztekati vosek. Več kot pol ga je steklo na sneg, namesto da bi zgorel. Ko smo iz gozda prišli na piano, je pihal mrzel veter, in smo si vsi nadeli kape. Bližajoč se kapelici, smo slišali čedalje glasnejše pokanje petard. Božič so proslavljali tudi z raketami. Ker je bakla že dogorela, nam je to prišlo zelo prav. Na cilj smo prispeli ravno ob koncu maše - ob enih. V kapelici je bilo v primerjavi z zunaj kar prijetno toplo. Ob pol dveh smo se odpravili nazaj proti Kisovcu. Ker nismo imeli bakle, je bilo veliko težje hoditi. V gozdu je bilo bolje. Pot, ki je bila zgažena v kar pol metra globok graben, je bila samo ena, in ni bilo mogoče kaj dosti »ovinkarifi«. Tu pa so nas že čakale »poledenele stopnice«. Kljub zadnjim majhnim težavam smo se vrnili k avtu srečni, veseli in zadovoljni: Ura je bila pol treh. Zunaj na mrazu ni bil nihče zaspan, ko pa smo se z avtom odpeljali proti domu, smo drug za drugim pospali. Domov smo prišli ob pol štirih. Popili smo vsak skodelo mleka in pojedli kos potice, potem pa šli spat. Pa naslednje leto? Verjetno bomo spet šli na Veliko planino! URBAN BITENC. 13 let Po uspehu mladega skakalca Bravo, Matjaž! Matjaž je srečno ime slovenskega skakalnega športa. Kar štirje Matjaži so bili doslej vrhunski skakalci. Naj jih naštejem: Matjaž Žagar, Matjaž Debelak, Matjaž Zupan in Matjaž hladnik. Zadnjega Matjaža sem seveda najbolj vesel in tudi vsi Kam-ničani so ponosni na tega mladega fanta, ki je na letošnji novoletni skakalni turneji dosegel sijajen uspeh. Na tekmi v Oberstdorfu je bil osmi, kar pomeni, da je že stopil v ožji krog svetovne elite smučarskih skakalcev. Za nas pa je ta izredni rezultat doslej največji uspeh kamniških smučarjev na mednarodnih tekmovanjih. Matjaž Kladnik je že poleti na plastiki napovedoval pohod na vrh Olimpa. Vedno pogosteje smo ga zasledili na prvih mestih, ko so naši skakalci merili moči. Jeseni se je nekoliko oddahnil in zimo smo pričakali z velikimi upi. In res, Matjaž je poletel daleč, da nam je zaigralo srce od veselja in ponosa. In ko se sedaj veselimo, je prav, da se ob tem ozremo nekoliko nazaj. Vsaka zgodba ima svojo zgodovino. Tudi Matjažev uspeh ni nastal kar čez noč. Le tisti, ki so spremljali njegovo športno pot, vedo, koliko truda je bilo v treningih in tekmovanjih, kolikokrat se je moral povz-peti na vrh skakalnice, premagovati strah in tremo pred njo in tekmovanjem, zbrano slediti za-letni hitrosti, pravočasno odskočiti naprej v globino, ki je včasih; tako strašno globoko, da ji ni videti dna. Pa padci, ko se let ne izteče pravilno, in porazi na tekmah. Matjaž je v Kamniku imel svoje predhodnike, smučarski skoki imajo v Kamniku že dolgo tradicijo. S skoki so se Kamničani začeli ukvarjati že leta 1931, ko so najprej zgradili 30 m skakalnico, jo po vojni povečali na 50 m. Ljudje so radi obiskovali tekmovanja, na katerih so ob domačih nastopali tudi najboljši slovenski skakalci. Kamniški skakalci so večje uspehe začeli dosegati v šestdesetih letih, ko sta se odlikovala zlasti Miha Golob in Miro Kropi všek. Bine Kladnik, oče našega ju- naka Matjaža, je bil tudi dober skakalec, saj je bil prvak Notranjske. Takrat to ni bilo malo, če vemo, kako dobri skakalci so bili tedaj v Logatcu. Omeniti moramo tudi Zlata Kovača, ki je uspešno nastopal na republiških tekmovanjih. Leta 1976 pa je Meta Pibernik, komaj 9-letno dekle, zmagala na mednarodnem tekmovanju mladih skakalcev v Kranju. Več let se je uspešno kosala s fanti na tekmovanjih v smučarskih skokih v Sloveniji in zamejstvu. Uspehe kamniških skakalcev je nadaljeval Metin brat Peter, dvakratni državni prvak v klasični kombinaciji, večletni član državne reprezentance in uspešen tekmovalec v skokih; v osemdesetih letih je dosegel najdaljši skok kamniškega skakalca - 122 m. Zlato Romšak je to daljavo pomaknil na zavidljivih 134 m. Omeniti je treba tudi Marjana Špehonja in Borisa Če-bulja. Po letu 1982 pa so se kamniški skakalci razselili, tisti iz Most, Žej in Suhadol smo šli v zdom- stvo v smučarsko društvo Straho-vico, v Selo pri Vodicah, Bine Kladnik pa je z Matjažem in Tomažem odšel v ljubljansko Ilirijo. Nismo odšli radi, saj po 25-ih letih dela ne zapuščaš rad domačega ognjišča. Komu je uspelo razbiti to uspešno športno druščino? Zakaj zadnja leta sameva skakalnica v Streliški ulici in vsa poraščena kaže nedejavnost tistih športnih delavcev, ki so hoteli vse, naredili pa nič. Čas bi že bil, da se prebudijo. Matjaž Kladnik je z bratom Tomažem nadaljeval športno pot pri ljubljanski Iliriji ob znatni podpori očeta Bineta. Oba sta bila že kot pionirja uspešna, Tomaž v začetku uspešnejši od Matjaža, lansko poletje pa je Matjaž dobesedno »EKSPLODIRAL«. Zmagoval je kot za stavo in za seboj puščal tako znamenita imena, kot je Franci Petek, svetovni prvak. Ž uspehi je nadaljeval na prvih tekmah ob koncu leta, podobne rezultate pa lahko od nadarjenega skakalca pričakujemo tudi v nadaljevanju sezone. KLEMEN PIBERNIK , otroci! POZOR! Dunajska 7, Ljubljana Pripravili smo enodnevni ogled sejma »DIE HOHE JAGD« v SALZBURGU. ODHOD: 20. 2. 1993 CENA z vstopnino je 60.- DEM. Informacije na tel.: 061/313-765, 121-121 int. 330 ODBOJKA NA POHODU Kamniška odbojka vse bolj pridobiva na popularnosti, kar je videti tudi pri obisku domačin tekem. Vsekakor so povečanje obiska dosegli z dobrimi igrami in visoko uvrstitvijo na lestvici. V prvi tekmi drugega dela prvenstva se je prva ekipa pomerila z moštvom OK Pomurje Vigros. V uvodnem nizu sta se moštvi menjavali v vodstvu do rezultata 6:6. Kamničani so nato zaigrali zbrano in dovolili Pomurcem doseči le še eno točko. Gostujoči trener je sicer poskušal z odmori in menjavo spremeniti potek igre, vendar se Kamničani niso dali zmesti. Podoben začetek je bil tudi v drugem nizu. Le da Kamničani od rezultata 6:6 niso dovolili Pomurcem niti spremembe servisa, tako da so dosegli kar devet točk zaporedoma. Najbolj razburljiv je bil tretji niz, kjer je pri visokem vodstvu trener Kamničanov zamenjal tri igralce in v igro poslal kadete. To pa je dalo polet Pomurcem, ki so izenačili na 13:13, tako da je moral trener Kamničanov poslati v boj najboljše. Tako so Kamničani v dobri uri le premagali goste. Številni gledalci so prišli na drugo tekmo z željo, da bi videli dvoboj med gorenjskima ekipama. Kamničani so se želeli Blej-cem oddolžiti za poraz v polfinalu pokalnega tekmovanja. To jim je povsem uspelo, saj v vseh treh nizih Blejci niti za trenutek niso ogrozili zmage domačih. Domači so delovali kot izredno homogena ekipa, ki jo je vse težje premagati. Na trenutke so Blejci pokazali dobre kombinacije, vendar pa jim ob slabih Zupanovih podajah kaj več tudi ni uspelo. Kamničani so ob dobrih sprejemih znali umiriti žogo in in pripraviti učinkovite akcije. Gledalci so zlasti uživali ob uspelih Sarčevih penalih, od katerih so bili gostje povem nemočni. Tekma je bila končana v manj kot uri ob dobrem sojenju Celana, ki pa tudi ni imel težkega dela. Kakor kaže, se za podmladek v Kamniku ni treba bati. Ob uspešni prvi ekipi so tudi kadeti, pod vodstvom Dareta Goletaj zelo dobro začeli 1. kadetsko slovensko ligo. Po lanskem četrtem mestu imajo letos ambicije, da bi izboljšali ta rezultat. V kvalifikacijah so osvojili prvo mesto, s tem da so premagali ekipe OK Prom Žirovnica, OK Bled in OK Termo Lubnik. V ligi pa so premagali OK Bovec (3:0), OK Vileda 2 (3:1) in OK Mikro Črnuče (3:0) ter izgubili proti OK Salonit (0:3) in OK Vileda 1 (1:3) v gosteh. Vse tekme doma igrajo v telovadnici starega zdravstvenega doma ob 10. uri. V nadaljevanju bodo igrali še naslednje tekme: OK Olimpija (24.1.), OK Salonit (21. 2.), OK Vileda 1 (14. 3.) in OK Termo Lubnik (28. 3.). OK Novi Graniti Kamnik imajo v nadaljevanju izredno težko nalogo. Igrajo namreč z ekipama OK Fužinar in OK Pionir (NM) v gosteh. Vsekakor si želimo, da bi oba derbija odločili v svojo korist in si s tem že zagotovili mesto v evropskih ligah. Vsi ljubitelji športa pa ste vabljeni na tekmo 13. kola proti OK Šempeter, ki bo v soboto, 30. januarja, ob 19. uri v hali OŠ Frana Albrehta. JOŽE JANKOVIČ Planinski kotiček Uspešen začetek zimske sezone Kamniških alpinistov letošnja zima ni presenetila. Že med božično-novoletnimi prazniki je naveza Humar—Kočar—Poličnik vstopila v severno steno Rzenika, da bi preplezala smer Peklenska pomaranča. To je ena od najtežjih smeri v tej steni in stajo leta 1983 prva preplezala Pavle Kozjek in Silvo Kragelj. Zaradi težavnosti je malo plezana, čeprav so jo pozimi že preplezali. To je bilo 24. in 25. decembra 1988, ko so člani kamniškega alpinističnega odseka, Bojan Pollak, Marko Prezelj in Matjaž Wtegele, naredili prvo ponovitev in tudi prvo zimsko ponovitev te težke smeri, vendar so v zgornjem, lažjem delu zaradi časovne stiske izstopili po Modec-Režkovi smeri. 26. decembra lani so torej vstopili v to smer Tomaž Humar, Damijan Kočar in Robert Poličnik. Razmere so bile dokaj ugodne, čeprav ne povsem idealne. Uspeli so preplezati že najtežji spodnji del, vendar so napredovali zelo počasi. Zato so obrnili. V soboto, 9. januarja, pa sta Tomaž Humar in Robert Poličnik ponovno vstopila. Vreme je bilo lepo, vendar samo nad določeno nadmorsko višino. Spodaj je bila namreč gosta megla, ki je na mrzli skali povzročala požled. Tako sta fanta imela veliko težav z mestoma poledenelo skalo in nista mogla napredovati tako, kot bi lahko, če te težave ne bi bilo. Vendar sta bila vseeno dovolj urna, da sta priplezala do gredine, kjer sta nato prebivakirala noč. Nadaljevanje je bilo sicer malo lažje, vendar manj opremljeno, zato sta potrebovalo skoraj celo nedeljo do roba stene, ki sta ga dosegla še pred nočjo. Ta dosežek je vsekakor pomemben za kamniški alpinizem. Ne toliko po absolutni vrednosti, saj gre v bistvu samo za ponovitev že doseženega, ampak zaradi njegove relativne vrednosti, saj sta ga naredila mlada plezalca, od katerih je Poličnik še pripravnik, za Humarja pa pomeni ta vzpon tudi začetek vrnitve v vrhunski alpinizem. NOVE SMERI Lepo vreme med božično-novoletnimi prazniki so izrabili tudi drugi. Tako je naveza Brišnik-Kobav-Pollak-Trunk v nedeljo 27. decembra, preplezala novo smer v vzhodni steni južnega grebena Grintovca iz Zgornjih jam. Smer poteka po žlebovih, začne se pa z navpično stopnjo, ki je bila spremenjena v leden slap. Ocena je I (IV), smer je pa zanimiva predvsem za začetnike. Imenovali so jo Smer štirih mušketirjev. Še istega dne sta Marjan Kobav in Bojan Pollak slab raztezaj severneje v sestopu preplezala tudi prvenstveno smer, ravno tako I. težavnostne stopnje, ki sta jo poimenovala Smer bušmanov. Ker je bilo konec leta precej mraz, je marsikje zaledenela voda in tako ustvarila možnosti za ledno plezanje. To sta izrabila tudi Primož Brišnik in Bojan Pollak, ki sta, kakor je bilo moč do sedaj dognati, 2. januarja letos prva preplezala ledene kaskade v grapi južno od Jerinega skoka. Grapa je visoka 180 m, posamezni odstavki pa imajo naklonino tudi do 60 stopinj. Ista alpinista sta šla nato 9. januarja pogledat, kako je z leđno plezarijo v dolini Konjske. Raziskovanje se jima je izplačalo, saj sta tudi tam splezala kot prva kar tri ledene grape. Prva je sam potok Konjska, ki v svojem zgornjem toku ustvarja v višini 260 m vrsto manjših ledenih slapičev, visokih tudi do 10 m in strmih do 70 stopinj. Drugi ledeni grapi prihajata s pobočij Male planine in imata pri združitvi s Konjsko zanimiva poledenela slapova, visoka do 20 m. Obe grapi imata prav gotovo svoji ledinski imeni, ki jih bo potrebno še najti, za »delovno« uporabo pa sta poimenovani kot »Prva leva« in »Druga leva« grapa. »Prva« je visoka 230 m in ima več skokov, visokih do 15 m in strmih do 75 stopinj. Začne se v Konjski, konča pa na zgornji lovski poti. »Druga« je visoka 120 m, ima 4 skoke, visoke do 10 in strme do 70 stopinj, konča se pa na spodnji lovski poti. SPOMINSKI POHOD NA GRINTOVEC 19. januarja je minilo leto dni, odkar se je pri plezanju v zaledene-lem slapu nad Žagano pečjo smrtno ponesrečil alpinist DANILO GOLOB, član kamniškega alpinističnega odseka. Ker je plezal sam, ne bomo nikoli točno vedeli, kaj je bil vzrok njegovega padca: zdrs, odkrušen led ali pa kaj drugega. Kulturni dan na OŠ Stranje V ponedeljek, 14. decembra, popoldne je bila avla OŠ Stranje polna učencev, njihovih staršev in učiteljev. Učenci predmetne stopnje so imeli kulturni dan z naslovom Iz babičine skrinje. Oder avle je bil preurejen v praznično dvorišče kmečke hiše, oglasna deska pa je prikazovala Praznični koledar Stra-njana, recepte naših babic in ljudsko izročilo našega kraja. Na odru so učenci dramske skupine in glasbenega krožka prikazali vse, kar se je dogajalo, ko sta se kmečki fant in dekle ženila (vasovanje, pisanje^ženitovanjskega pisma, prevoz bale, šran-ganje,...). Prisluhnili smo zvokom starih ljudskih napevov, ki jih je na harmoniko zaigral ljudski godec Ivan Urh. Ob zvokih harmonike so nastopajoči zaplesali »ziebenšrit«, polko, »cotiš«,... in pričarali vzdušje zimskih večerov, ko so ličkali koruzo, zbirali fižol, pripovedovali zgodbe, ... Gospa Kati Turk pa nas je s svojo pripovedjo popeljala v pastirsko življenje nekoč. Po koncu programa so vsi prisotni lahko poizkusili stare kmečke jedi, ki so jih po receptih naših babic pripravili člani kuharskega krožka. Tako smo strnili interdisciplinarni teden, kije na šoli potekal od 21.—23. 10. Učenci in njihovi mentorji so raziskovali šolsko okolico iz različnih vidikov (ljudsko izročilo v pesmi, besedi, običajih, obleki, prehrani, ...). Interdisciplinarni dnevi so le ena izmed novitet, ki jih izvajamo v šoli. Čeprav smo bili učenci in učitelji vse te dni veliko bolj delavni, ker smo vse te podatke dobili na terenu, smo bili bolj zadovoljni, kot če bi informacije o vsem tem prejeli pri rednih šolskih urah. Vsem, ki ste nam pri tem delu pomagali, se še enkrat najlepše zahvaljujemo. NOVINARSKI KROŽEK OŠ STRANJE Veseli december v našem vrtcu Mesecu decembru bi otroci lahko rekli tudi mesec pričakovanj. Otroci pričakujejo marsikaj: sneg, Miklavža, Božička, dedka Mraza in praznovanje novega leta. V vrtcu, tudi v našem, smo otrokom še dodatno popestrili decembrske dopoldneve. Vrtec smo še posebno bogato okrasili, da smo s tem otrokom pričarali praznično vzdušje. Odšli smo tudi v Ljubljano v Lutkovno gledališče in si ogledali predstavo Korenčkov palček. Vzgojiteljice iz WE Rožle so za nas zaigrale lutkovno igrico Mojca Pokrajculja. Obiskal nas je dedek Mraz in prinesel darilo vsakemu otroku posebej in lego kocke za skupini. Organizirale smo likovno delavnico, glasbeno dopoldne, uro pravljic.. „ Udeležili smo se tudi novoletne proslave na osnovni šoli Nevlje, ki so jo pripravili učenci in učiteljice šole. Vrhunec vseh prireditev pa je bilo novoletno srečanje s sre-čelovom, ki smo ga organizirali v našem vrtcu popoldne za starše in otroke. Novoletno srečanje je bila hkrati tudi prva prireditev v sklopu praznovanja 40-letnice delovanja vrtca Antona Medveda. Na tem srečanju so otroci starše razveselili s kratkim programom, nakar je sledil srečelov. Dobitki za srečelov so bili izdelki vzgojiteljic in predmeti, ki so jih darovali razni posamezniki in podjetja. Srečelov je razveselil vse: otroke, starše, pa tudi vzgojiteljice, saj bomo z izkupičkom od prodaje srečk nabavili sredstva za obogatitev igre in dela otrok v naši enoti, zato čutimo dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki ste nam pri tem pomagali. VZGOJITELJICE IZ WE CEPETAVČEK - NEVLJE V spomin na svojega sotovariša, prijatelja so člani AO Kamnik 17. januarja letos organizirali spominski pohod na kokrsko sedlo, oziroma Grintovec, s čigar vrha je Danilo smučal še na dan svoje smrti. Zaradi zimskih nevarnosti je bil pohod namenjen samo izkušenim gornikom in je potekal po alpinistično, to je v navezah. Zato tudi udeležba ni bila ravno množična, kar pa pravzaprav niti ni bil namen te akcije. Vendar si je kar nekaj Danilovih alpinističnih sotovarišev na vrhu seglo v roke in tako izpolnilo obljubo: »Še bomo šli v gore in gazili sveže zapadli sneg, občudovali sončni vzhod in zahod, plezali čez stene. Spet si bomo segali v roke na robu stene, na vrhu gore. In takrat, dragi Danilo, boš spet z nami.« ČLANARINA ZA PLANINSKO DRUŠTO Na zadnjem sestanku upravnega odbora PD Kamnik, ki je bil 29. decembra 1992, je bila na dnevnem redu tudi točka o članarini za leto 1993. Po novem so v PZS 4 vrste članarin, in sicer: članarina A, ki je za bolj zahtevne planince in alpiniste, saj je s plačilom te članarine član dodatno nezgodno zavarovan, zavarovan je za stroške reševanja v tujini, ima 25% ppust pri naročnini PV, dobi koledarček akcij PZS in še dodatni bon za nakupe izdaj Planinske založbe. Članarina B, ki obsega enake ugodnosti kot do sedaj (nezgodno zavarovanje in popusti pri prenočevanju), članarina C, ki je za otroke do 18. oziroma za redne študente do 25. leta, in pa članarina D, ki je za donatorje in je zato primerno visoka. Čeprav se višina članarine formalno sprejema na občnem zboru, je UO PD sprejel višino članarine v glavnem v zneskih, ki jih je predlagala PZS. Tako je A članarina 2.100 SIT, B članarina 600 SIT in C članarina 250 SIT, s tem da imajo otroci, če sta oba starša člana PD, 50% popust. Popust imajo tudi člani, starejši od 70 let, in sicer 40%. Poleg tega bo letos vsak, ki bo plačal članarino PD Kamnik, dobil tudi posebno jubilejno spominsko značko, ki jo je dalo Planinsko društvo narediti ob stoti obletnici ustanovitve. Plačana članarina je pogoj za popuste pri prenočiščih v planinskih kočah in tudi nekaterih registracij ni možno narediti brez tega. Zato je povsem nesmiselno čakati na občni zbor, ki je običajno enkrat marca, saj planinci ljodijo tudi pozimi v gore, pa tudi registracije je običajno potrebno narediti do konca februarja oziroma marca. Članarino lahko poravnate v pisarni PD na Kidričevi 38 vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure dopoldne ali pa vsako sredo od 13. do 16. ure popoldne. Lahko pa počakate tudi na pobiralca, ki bo prišel po članarino na dom. B. Na Kostavški planini V Dražgoše.. • Letošnje srečanje v Dražgošah je bilo izjemno. Kamniški planinci in drugi so se množično udeležili pohoda, nekateri pa so potovali tudi z osebnimi avtomobili. Planinsko društvo Kamnik je organiziralo ta pohod zato, ker je bilo med planinci zanj veliko zanimanje. Na razpis se je prijavilo več kot 60 ljudi. S posebnim avtobusom so se odpeljali iz Kamnika do Krope. Peš hoja je bila prijetna. Na Jamniku je bil v bližnjem lovskem domu krajši počitek, nato pa je pot pohodnike vodila do Dražgoš. Hoje je bilo za dobri dve uri. Udeleženci so prihajali iz mnogih smeri: iz Krope, s Pasje ravni, iz Selc, iz Rovtarice, z Rudnega in od drugod. Na prireditvenem prostoru se je zbralo več tisoč ljudi, verjetno največ v zadnjih letih. Organizatorji tega vsakoletnega spominskega pohoda so želeli ponovno obuditi spomin na bitko Cankarjevega bataljona in na številne žrtve, ki so bile tudi med tamkajšnjim prebivalstvom. Želeli so spomniti na požig vasice Dražgoše. Med zanimive prireditvene aktivnosti sodijo tudi veščine šolanih psov, ki so jih vodili pripadniki policije. Zanimiv je bil tudi prikaz reševanja ljudi, zasutih v snežnih plazovih. Bogat kulturni program je bil zelo toplo sprejet, še posebej toplo je bil pozdravljen slavnostni govornik Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije. Med drugim je govoril o pomenu Dražgoš in hkrati spomnil na naloge, ki čakajo vse prebivalce Slovenije. Posebno je razmišljal o nalogah nove vlade, ki naj bi bila združevalna in enotna pri opravljanju svojih odgovornih nalog. Spomnil je na pomembno vlogo strank in izvoljenih poslancev v državni zbor in državni svet. Vsi morajo čutiti polno odgovornost do svojega naroda in premagati ozke strankarske plotove. V Železnikih je bilo organizirano posebno tekmovanje upokojencev Gorenjske v kegljanju, ki so se ga udeležili tudi upokojenci iz Kamnika. Dosegli so najboljši rezultat in osvojili I. mesto. Toplo vreme je še povečalo prijetno razpoloženje med obiskovalci prireditev. STANE SIMŠIČ Vsako leto se na Kostavški planini nad Tuhinjem srečujejo nekdanji borci NOB, ki se jim pridružujejo tudi mladi in drugi prebivalci Tuhinjske doline, Kamnika in od drugod. Srečanje je bilo 20. decembra 1992. Udeležba je bila zelo dobra, nekaj sto jih je prišlo. V dolini je bila gosta megla, na prireditvenem prostoru pa je bilo sonce. Ob prijetni toploti ognja na planoti pred spomenikom padlim borcem seje zbrala velika skupina ljudi, veliko je bilo tudi nekdanjih borcev NOB. Organizatorji iz Tuhinjske doline so obiskovalce postregli s šilcem žganice, na prostoru nekaj nižje pa je bilo moč dobiti še topel čaj in okusne klobase. Srečanje je bilo organizirano v spomin na dogodke iz časov NOB, ko so v bojih z Nemci na tem prostoru padli številni borci in aktivisti. Nekateri udeleženci teh bojev, ki so bili na srečanju, so obujali spomine na zelo težke dni naše zgodovine. V kulturnem programu so nastopili pevci in recitatorji iz Tuhinja, o dogodkih tedanjega časa, zlasti pa o današnjih prerivanjih, ko nekateri poskušajo izničiti Črna kronika Že prvi dan novega leta, kakor tudi v naslednjih dneh, so imeli policisti PP Kamnik precej dela z vzdrževanjem javnega reda in miru (JRM), varnostjo cestnega prometa in kriminaliteto. Tako je 1. 1. na Ljubljanski cesti nasproti stavbe SKG neznani voznik osebnega avtomobila pri srečevanju z drugim vozilom oplazil le-tega in odpeljal s kraja nezgode. Policisti za njim še poizvedujejo. Istega dne je v stanovanjski hi- ši zakoncev I. v okolici Komende prišlo do požara, po vsej verjetnosti zaradi dotrajanega dimnika. Gasilci GD Komenda so požar pogasili. Prav tako 1. 1. se je na križišču Maistrove ulice in obvozne ceste pripetila prometna nezgoda, v kateri sta trčila voznika D. B. in V. G. 2. 1. Ob 2. uri zjutraj so bili policisti PP Kamnik obveščeni, da je na Mengeškem polju obležal neznan moški, ki pa ga takrat, ko so policisti prišli do naznanjenega kraja, tam ni bilo več. Koledniki za Karitas V okviru sekcije za oživljanje starih običajev pri občinskem odboru Slovenskih krščanskih demokratov so tudi letos organizirali . 'trikraljevske trojke. Te so, sestavljene predvsem iz osnovnošolcev, obiskale številne domove 5. in 6. januarja, tako v Godiču, Mekinjah, Nevljah, Tunjicah in južnem delu Kamnika. Ob tem, da oživljajo lepo slovensko tradicijo, so koledniki opravili tudi človekoljubno delo. Za medžupnijsko Karitas so nabrali preko 30.000 tolarjev. Povečini so se predstavili z zelo lepo pesmijo »Na kamelah jezdijo...« ki jih jo je ubrano peti tudi tokrat naučila gospodična Anica Steletova. Neznanec je vrgel petardo v poštni nabiralnik (last PTT) na Zapričah, pri čemer je bila njegova vsebina poškodovana. 3.1. Okoli polnoči je PP Kamnik z Velike planine prejela obvestilo o zastrupitvi neke ženske, zaradi česar bi le-ta potrebovala pomoč zdravnika in reševalcev. Ženska ob prihodu desetih reševalcev in dveh policistov ni bila več potrebna pomoči, saj se je njeno zdravstveno stanje znatno izboljšalo. Zdravnik je ugotovil, da je prišlo do zastrupitve zaradi prevelike količine zaužite hrane. Neznanec je odpeljal parkirani avtomobil, znamke R4, z registrsko številko LJ N6-514, kovinsko modre barve. Na semaforiziranem križišču Šolske ulice in obvozne ceste je prišlo do trčenja med voznikoma j. D. in G. A., in sicer zaradi neprilagojene hitrosti 'na delno zasneženem in spolzkem vozišču. 4. 1. V lokalu »Darling« na Duplici sta se stepla Z. B. in N. N., oba vinjena. Na podlagi suma, da sta bila Z. B. in N. N. že vinjena postrežena, velja predlog sodniku za prekrške tudi za strežno osebje. 5.1. Neznani moški je v zlatarni na Kidričevi ulici v Kamniku v času uradnih ur ukradel denar. Neznanec je bil star okoli 30 let,, visok približno 160 cm, suhe postave, kodrastih, kratko pristriženih las, oblečen v kavbojke in usnjeno jakno. Govoril je srbohr-vatsko. 6.1. Tuji državljan S. D., ki je od 2. decembra lanskega leta ne- vlogo in pomen NOB, je govoril predsednik občinske skupščine in republiški poslanec Maks Lavrinc. Med drugim je dejal: »Dragi borci, spoštovani gosti in pohodniki! Čez štiri dni bo minilo petdeset let, odkar je na teh tleh v neenakopravnem boju s številčno veliko močnejšim sovražnikom padlo 16 borcev Ko-krškega odreda s poveljnikom Matijem Blejcem-Matevžem na čelu. Vrlim Tuhinjcem in njihovi zvezi častnikov gre zasluga, da se iz vseh krajev, od koder so padli partizani, pa tudi od drugod, na tem prostoru vsako leto zberejo ljudje in obudijo spomin na žrtve. Zob časa je morda že načel podobo same bitke, nikoli pa ne bo vrednote, za katero so padli dali svoja življenja, to je osvoboditev domovine. Zadnja leta je bilo kar nekaj poskusov, da bi izenačili vas, ki ste se borili proti okupatorju, in različne skupine kvizlingov. Čeprav so takšni poskusi za vas žaljivi, jih sprejmite kot ceno demokracije. Resna zgodovinska presoja si takšnega enačenja ne more privoščiti. Pa ne zato, ker ste borci, večkrat lačni kot siti, slabo oboroženi in oblečeni, zgolj v zavetju gozdov bojevaii svoj boj, oni drugi pa so iz utrje- Nekaj udeležencev boja na Kostavški planini. ni/i postojank skupaj s številčno močnejšim okupatorjem odhajali na pohode proti pripadnikom lastnega naroda, temveč zato, ker preprosto ni mogoče boja proti okupatorju enačiti z bojem za oblast. Vsi si moramo prizadevati, da bi misel starega francoskega razumnika postala eno od temeljnih pravil v naših medsebojnih odnosih. Glasi pa se približno takole: S teboj se sicer ne strinjam, storil pa bom vse, da boš lahko svoje povedal. V slogi je moč, in če jo kakšen narod potrebuje, je to majhen, kot je slovenski. Naša samostojnost, katere praznik slavimo 26. decembra, nam ni bila podarjena. Naš geopolitični prostor je pač takšen, da bomo vedno izpostavljeni germanskemu, romanskemu pa tudi balkanskemu vplivu. Zato lahko računamo, da bo še dostikrat na preizkušnji. Za konec pa mi dovolite, da se v našem skupnem imenu zahvalim vsem nastopajočim in organizatorjem, saj bi srečanje brez njihovega truda ne bilo takšno.« Ob tej priliki so podelili pokale za dosežene uspehe v tekih, ki so bili sestavni del srečanja. Najboljše ekipe so bile iz Domžal, Šmartna in Tuhinja. Ana Župančič je kot borka NOB in udeleženka številnih bojev prejela zlato plaketo Kokr-škega odreda, Ivan Hribar iz Tuhinja pa prav tako zlato plaketo za posebno skrb in organizacijo pri ohranjanju spominov NOB. Pred zaključkom programa so se številni prapori poklonili spominu vsem padlim borcem NOB. Mnogi udeleženci so ostali na Kostavški planini še dlje časa v prijetnem kramljanju s prijatelji, ki se vsako leto srečujejo na tem kraju, drugi pa so zadovoljni odhajali v dolino na svoje domove, s prijetnim občutkom, da so užili lep in prijeten dan. Prihodnjič bomo objavili še pogovora z Ano Zupančič-Olgo in Ivanom Hribarjem. STANE SIMŠIČ zakonito bival v naselju Potok pri Črni, je bil odstranjen iz Republike Slovenije. 8. 1. H. K., ki si ni uredil osebnega statusa v Republiki Sloveniji in zato izgubil stalno bivališče, se je precej razburjal v prostorih upravnega organa za notranje zadeve, ki sicer vzdržuje javni red in mir. Sledi predlog sodniku za prekrške. 9. 1. Voznik osebnega avtomobila M. I. je v Godiču iz neznanega razloga zapeljal izven ravnega dela vozišča, pri čemer je trčil v betonsko ograjo. Sledi predlog sodniku za prekrške zaradi suma uživanja alkohola in neprilagojene hitrosti. 11.1. Na vozišču v naselju Stranje je vinjen obležal občan P. M., ki ga je policist pospremil do doma. Sledi predlog sodniku za prekrške. 13. 1. Neznanec je vlomil v tri garaže na Kranjski cesti, pri čemer je vzel avtoradio »Audioli-ne«. Policisti za storilcem še poz-vedujejo. Tuji državljan T. H., ki se za bivanje v naši državi ni prijavil na PP Kamnik, in T. Z., ki ga tudi ni prijavil, sta predlagana sodniku za prekrške zaradi kršitve Zakona o tujcih, T. H. pa je moral takoj zapustiti Republiko Slove1 nijo. GABRIELA DEŽMAN Trije kralji, kol jih je let* 1936 upodobil Oton Gaspari, sin tudi Kimnlftma Maksima Gasparija. Že omenjena sekcija je preko svojih prizadevnih članov tudi lani, 5. decembra, čeprav zaradi volitev nenaslovno, aktivno sodelovala Pr) več dobro obiskanih miklavževanjih, tako v kinu Dom kot v lunjicah, v Domu upokojencev in prvič tudi na Selih. Ob tej BiH ' ^C '{an,n'šl«' Karitas pripravila darila za otroke beguncev iz MILAN VVINDSCHNURER V redno delovno razmerje sprejmemo žene in dekleta, ki imajo veselje za šivanje in izdelavo usnjene galanterije. Vse zainteresirane prosimo naj glede dodatnih informacij pokličejo po tel. 817-052. O zdravljenju multipleskleroze Sistematična rehabilitacija Z zaključenimi testi in sistematičnimi pregledi se je sredi januarja končal program sistematične rehabilitacije bolnikov z multiplo sklerozo, ki je leto dni potekal v fizioterapiji kamniškega Doma upokojencev. Programa, ki ga je pripravila in vodila dr. Majda KURINČIČ-TOMŠIČ iz Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, se je v več skupinah udeleževalo enkrat tedensko 27 bolnikov iz kamniške in domžalske občine. Izvajali pa so ga fizioterapevti Majda Klemene, Madka Bnimen, Janez Homar, delovna tera-pevtka Tanja Stefančič iz Doma upokojencev pa sta zelo aktivno sodelovala fizioterapevta Ivo Zelič in Pavle Alendžak. Organizacija priprav je bila v rokah Vinka Kotnika, predsednika kamniško-zasavske podružnice Društva multiple skleroze, ki ima v Kamniku 20 članov, v Domžalah pa 36. V bistvu je bil to prvi poskusni program kompleksnejše obravnave bolnikov z MS v Sloveniji, ki so ga bolniki toplo pozdravili, saj so nekateri resno prihajali celo s Trojan in drugih oddaljenih krajev. Njegov namen pa je bil najti učinkovite načine za ohranjanje čimboljše vitalnosti in psihofizične kondicije bolnikov. Zato sedaj načrtujejo še dopolnilni program, prek katerega bi obravnavo teh bolnikov postopno vključevali v program osnovnega zdravstvenega varstva v okviru zdravstvenih domov. Ker Društvo MS nima več potrebnih sredstev, računajo na to, da bi občina Kamnik in Domžale prispevali iz proračunov del tistega denarja, ki je namenjen raziskavam. Povedati je treba tudi, da sta uprava Doma upokojencev v Kamniku in njegova direktorica Marta Žerko pokazala popolno razumevanje za izvedbo tega programa, saj je bila bolnikom brezplačno na voljo domska telovadnica z vso opremo. Pričakujejo, da bodo v prihodnje tako razumevanje pokazali tudi drugi, kot sta Zdravstveni dom Kamnik in Domžale in seveda pristojni občinski organi. F. SVETELJ Fizioterapevt IVO ZELIČ pomaga pacientki na masirnem fotelju. U DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. Izobraževalne in grafične storitve Kolodvorska 6, 61230 DOMŽALE, tel.: 711-082, tel.-fax: 712-278 RAZPIS POJDITE V KORAK S ČASOM IN IZRABITE MOŽNOSTI, KI VAM JIH PONUJAMO V TEČAJIH: * RAČUNALNIŠTVA: - osnove operacijskega sistema DOS - osnove programiranja v programskem jeziku: PASCAL - urejanje besedil: VVORD 5, VVORDSTAR - delo s preglednicami: LOTUS 1-2-3, OUATTRO PRO - urejanje kartotek in evidence: dBASE Med zimskimi počitnicami organiziramo TEČAJE RAČUNALNIŠTVA ZA OTROKE od 6. do 15. leta (LOGO, PASCAL). Omogočite sebi in svojim otrokom vstop v sodobno Informacijsko družbo! * TUJIH JEZIKOV - ZA ODRASLE IN OTROKE začetni, nadaljevalni, konverzacijski - nemščina - angleslina - italijanščina - slovenski jezik za neslovence * ZA VOZNIKE VILIČARJEV * ZA POSLOVNEGA SEKRETARJA * STROJEPISJA * ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKE * ZA VODENJE RAČUNOVODSTVA MALIH PODJETIJ * KROJENJA IN ŠIVANJA * KUHANJA * VRTNARSTVA IN CVETLIČARSTVA Zakonska določila vas zavezujejo, da svoja znanja preverjate v: * TEČAJIH IZ VARSTVA PRI DELU - vsaki 2 leti * TEČAJIH HIGIENSKEGA MINIMUMA - vsakih 5 let * SEMINARJIH ZA UPRAVUALCE »Ex« NAPRAV (za elektromonterje, vzdrževalce, upravljalce in izvajalce »S« naprav) NAMERAVATE PRIČETI Z GOSTINSKO DEJAVNOSTJO ALI SE ZAPOSLITI V GOSTINSTVU? Pridobite in verificirajte svoje znanje in sposobnosti za gostinskega delavca KUHAR - NATAKAR V PROGRAMU USPOSABLJANJA ZA OPRAVLJANJE DEL V GOSTINSTVU Posebna pozornost bo posvečena: - poznavanju jedi in pijač - pripravi pogrinjkov za različne priložnosti in postrežbi gostov na različne načine - pripravi različnih vrst toplih in hladnih jedi VPIŠITE SE V AVTO ŠOLO, KI VAM NUDI NAJVEČ: - brezplačen tečaj cestno-prometnih predpisov; - brezplačno literaturo; - organiziran tečaj prve pomoči in zdravniški pregled; - organizirano pripravo na občinski vozniški izpit iz teorije za A in B kategorijo - BREZOBRESTNI KREDIT ZA VOŽNJO. Tečaje organiziramo dvakrat mesečno. DIJAKI, ŠTUDENTJE, med zimskimi počitnicami bo tečaj CPP v dopoldanskem času. USPOSABLJANJE VAM ŽELIMO PRIBLIŽATI! V KRAJU VAŠEGA BIVANJA ALI ZAPOSLITVE BOMO ORGANIZIRALI VSE TEČAJE, V KATERE SE PRIJAVI VSAJ 10 SLUŠATELJEV. Pričakujemo vas na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6, Domžale, vsak delavnik od 7. do 15. ure in ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure. Za vprašanja in prijave nas pokličite po številkah: 711-082 in 712-278. MALI OGLASI Instruiram matematiko, fiziko in elektrotehniko. Tel. 738-662. * * Prijazno gospo za varstvo otrok na našem domu iščemo. Tel. 815-459 * * Garažo na Grabnu oddam. Tel. 832-824. * * V Zgornjem Godiču oddam v najem njivo za vrtičkarje in 1,5 ha travnika. Tel. (064) 46-166. * * Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Tel. 811-618. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 Tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, (generalno popravilo pralnih strojev), bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij.^ NAKUPOVALNA KARTICA ADUT Ali ste že zasledili v trgovini kupca z nakupovalno kartico ADUT? če je še nimate, nas pokličite ali pošljite priloženi obrazec. Vse vam bomo razložili ter vam omogočili uporabo NAKUPOVALNE KARTICE ADUT ODDAJA STANOVANJ Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG, po. Kamnik po pooblastilu občine Kamnik oddaja tri profitna stanovanja v stanovanjski hiši Titov trg 4 v Kamniku za določen čas, in sicer do 31. 12. 1994. Stanovanja so naslednjih velikosti: 1. garsonjera - 18,16 m2 2. garsonjera - 25,27 m2 3. enosobno - 31,76 m2 Interesenti lahko pošljejo ponudbe v zaprtih kuvertah na naslov: SKG Kamnik, Steletova 8, 61240 Kamnik, z oznako »ODDAJA STANOVANJ«. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu 816-211, int. 212. Srednja šola RUDOLFA MAISTRA Kamnik - Novi trg 41/a IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: * TEČAJE TUJIH JEZIKOV: - nemščina I., II. in III. stopnja - 60-urni - angleščina I. stopnja, tudi konverzacije; 60 ali 40- urni * RAČUNALNIŠKI TEČAJ: - osnovni DOS + PC TOOS - 15-urtii - urejevalnik besedil WS-6 - 15-urni * TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA - začetni; 60-urni Vodi g. M. Hribar * TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA - obnovitveni, osnovni * TEČAJ ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG - 20-30-urni Za pridobitev IV. in V. stopnje izobrazbe pa vas vabimo v vpis programa za: - PRODAJALCA, - EKONOMSKO-KOMERCIALNEGA TEHNIKA In - NARAVOSLOVNO-MATEMATIĆNEGA TEHNIKA. Če se boste odločili za katero od razpisanih oblik, se prijavite do 10. februarja 1993. Informacije po telefonu vsak dan od 10. do 12. ure. Uradne ure vsak TOREK in ČETRTEK od 12. do 16. ure. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH pri SENŠRM Kamnik telefon: 831-064; 832-139 fax: 832-130 Razvojni zavod Domžale, Ljubljanska 76 Telefon 713-781 in 713-783 JANEZ VREČEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje. Na zalogi kombinirani bojlerji. JATA - REJA nudi poleg prodajnega izbora v trgovini farme Duplica še: - krmila za kokoši nesnice (a 25 in 50 kg) - krmila za brojlerje (a 25 in 50 kg) - žita (pšenica, koruza, ječmen, oves) a 50 kg - koruzni zdrob a 25 kg - kompostiran kokošji gnoj (v 5 litrskih vrečkah) - kokošji gnoj v 40 kg vrečah - kokošji gnoj (razsut, z dostavo z našim kamionom do njive) - Priporočamo ugoden nakup enoletnih nesnic in 18 tedenskih jarčk. Zbor delavcev podjetja &*°52&Pq* KOZOROG Kamnik j razpisuje dela in naloge *^«Bk^ direktorja podjetja Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom določenih, izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima visoko strokovno izobrazbo biotehnične smeri - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letni mandat. Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: KOZOROG Kamnik, podjetje za gojitev divjadi, Pot na Poljane 1, Kamnik. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu pristojnega organa. AGROPROMET Cerklje Ul. 4. oktobnf 10 tel. (064) 421-283, 421-294 Delovni čas: od 7.30 do 17. ure Ponudba: ŽITARICE KRMILA VITAMINSKI DODATKI POSEBEJ UGODNO UMETNA GNOJILA SEMENSKA KORUZA - koruza, ječmen, krmilna moka, oves, pšenica, pivske tropine, pesni rezanci - NSK, krmila za molznice, TL-PIT, TL-starter, BEK 1, BEK 2 - vitaredin, kravimini, farmatan, kostavit, rudninka, nutril, bovisal -mlekovit - mleko v prahu (uvoz iz Nemčije) 155 SIT/kg - sojine tropine 32,50 SIT/kg - premiks za molznice 88 SIT/kg - sol za živino 25 SIT/kg 19,50/kg 21,50/kg 330 SIT/kg 330 SIT/kg 330 SIT/kg NPK 15:15:15 NPK 7:20:30 BC318 BC 272 eta BC 278 Pf. ipit Nenadoma nas je v 63. letu zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric ANTON CRNKOVIČ Vrh polje 59, Kamnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Milka, sinovi Milan ter Darko in Stojan z družinama December 1992 V 83. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta MARIJA DROLC iz Srednje vasi 34 v Tuhinjski dolini Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob stra-. ni, še posebej družinam Golob, Burja, Berlec in Zavasnik. Hvala sodelavcem iz podjetij Svilanit in Kam Bus iz Kamnika, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za opravljeno zadnje slovo. Vsem, ki boste našo dobro mamo ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Srednja vas, Potok, Hruševka, Velika Lasna, Pšajnovica, Podbreg, januar 1993 Praznina, moreča samota povsod, kjer te išče — srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke. (A. Anžur) ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi, skrbni mož, oče in stari oče TOMAŽ SITAR Svaifovčev ata iz Godiča 70 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, darove za maše in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen Pogrebni obred, g. Modicu za izrečene besede slovesa, pev-skernu zboru za zapete žalostinke ter predstavniku Kamniške godbe za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Godič, januar 1993 KNJIGARNA DUPLICA Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, DE Ljubljana, izpostava Kamnik, Ljubljanska 1 (stari zdravstveni dom) OBVEŠČA vse upokojence občine Kamnik, naj se zglasijo na našem zavodu zaradi spremembe šifer v zdravstveni izkaznici. S seboj naj prinesejo zdravstveno izkaznico, osebno izkaznico in potrdilo o stalnem bivališču (tisti zavarovanci, ki so v občini Kamnik prijavljeni od 1. 1. 1993). Za prijavo družinskih članov dostavite zdravstveno in osebno izkaznico. ZZZS OE LJUBLJANA, IZPOSTAVA KAMNIK Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas — so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V 63. letu nas je tragično zapustil brat in Stric JANEZ KLEMEN iz Kostanja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala sosedom za nesebično pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in govorniku Društva upokojencev Kamnik za poslovilne besede. Žalujoči: brat in sestra z družinama in drugo sorodstvo Mekinje, Kamnik, januar 1993 Zaspala si mama Malči, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, zaželeli smo ti vsi. ZAHVALA V 96. letu nas je zapustila naša mama, babica, prababica in tašča AMALIJA BREGAR rojena KERŠIČ, iz Motnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denar namesto cvetja za gradnjo cerkve in za maše. Za pogrebno slovo se najiskreneje zahvaljujemo g. župniku in vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Vsi njeni " Januar 1993 ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, * prababica in teta FRANČIŠKA HUMAR rojena PRODNIK, iz Godiča 7 Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mami podarili cvetje, darovali za maše in cerkev, iskrena hvala. Posebej hvala bolnišnici Trnovo, gospodu župniku za lep govor in pogrebni obred ter pevcem za ganljivo petje. Žalujoči vsi njeni Januar 1993 POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV, GOSPODINJSKIH APARATOV in ELEKTROINŠTALACIJE Marko Senožetnik, Mengeška 5, Kamnik, tel. 811-861. Ugoden nakup premoga »POLOS«, Trgovina s premogom, Zapoge 40, Vodice, telefon 823-585, 824-096. Vse vrste premoga, brezplačen prevoz do 30 km. Možnost plačila na 2 do 4 čeke. Živimo še, brez tebe, da. Vendar kako? Raztreščcni na strani sto vsaksebi in vsak sam. Je vse zaman, ko tebe ni, da družil bi nam srca razdvojena in dlani. ZAHVALA Nenadoma nas je v 58. letu starosti zapustil dobri in skrbni mož, oče, dedek in tast ŠTEFAN VRLIČ iz Komende, Glavarjeva 96 Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebej hvala kolektivu Agroemone iz Domžal za pomoč in poslovilni govor ter g. dekanu za pogrebni obred. Žalujoči: žena Angelca, sinovi Brane, Lado in Filip, snaha Barbara in vnuček Tadejček Januar 1993 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje. kraj in čas. Ko je srčna bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe, draga mama - ni! ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica PAVLA VRBNIK iz Kamnika, Kettejeva 7 Zahvaljujemo se dr. Krtovi, posebno patronažni sestri Jani Prezelj in drugim sestram, sdsedi Malijevi in prijateljicam - že posebej Bergantovi. Hvala tudi g. župniku, pevcem Solidarnosti, g. Modicu za besede slovesa, vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili v njen zadnji dom. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoča hčerka Pavla z družino Januar 1993 ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete FRANCKE VODLAN iz Godiča 16 se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Krtovi in patronažnim sestram ZD Kamnik, pevcem in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: mož Alojz, sin Alojz z družino in drugo sorodstvo Januar 1993 ZAHVALA Na zadnji dan starega leta je v 87. letu preminila in 4. januarja smo spremili na zadnjo pot našo drago mamo TEREZIJO PLEŠNAR rojeno RAKEF, iz Kamnika, Svetčeva pot 2 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej pa njenim sosedom, globoka zahvala za spremstvo na zadnji poti, p. Miroslavu za lep obred ob slovesu in g. Modicu za počastitev v imenu Društva upokojencev, g. Merčunu v imenu Zveze borcev NOB za občuten prikaz najtežjih preizkušenj in odločitev v življenju ter g. Krtu za presunljive zvoke Tišine. Hvala tudi za vse ustne in pisne izraze sožalja. Vsi njeni Kamnik, januar 1993 12 KAMNIŠKI OBČAN v besedi iti sliki 28. JANUARJA 1993 Spomin žrtvam v Rudniku 9. januarja 1993 so se številni občani Kamnika in Domžal poklonili žrtvam, ki so padle na pragu svobode, 6. januarja 1945. Po izdajstvu je nemški vojski uspelo presenetiti borce in aktiviste, ki so tokrat bivali na tem področju. Skupaj so se dogovarjali o akcijah proti že skoraj premaganemu sovražniku. Padlo in kasneje ustreljenih je bilo 20 ljudi, borcev in drugih, ki so se odzvali klicu domovine. O dogodkih tedanjega časa je govoril predstavnik ZB NOV občine Domžale Kaj ko Hafner. Posebej je opozoril na izdajalsko politiko nekaterih .tedanjih krogov in jo primerjal s sedanjimi poskusi razvrednotenja vloge NOB. V kulturnem programu so sodelovali pevci iz Radomelj, z recitacijami pa učenci Osnovne šole Preserje. Spominsko Svečanost je tokrat pripravila ZB NOV občine Domžale, naslednje leto pa bo priredi- Prapori so se poklonili spominu žrtvam v Rudniku, ko je Rajko Hafner govoril o vlogi in pomenu NOB. telj ZB NOV občine Kamnik. Lepo in toplo vreme je privabilo v Rudnik veliko ljudi, nekaj sto, med njimi je bilo precej nekdanjih borcev in sodelavcev osvobodilnega gibanja. Pripeljali so se z avtomobili, nekateri pa so prišli peš iz Kamnika in Domžal ter tako združili udeležbo na spominski prireditvi s prijetno hojo v naravi. . . STANE SIMŠIČ »KG M« TRGOVINA S PREMOGOM JANEZ KALAN, Zapoge 3/d tel. 823-609, 824-424 vam omogoča nakup nemških briketov, avstralskih briketov in čeških kock. Na zalogi je tudi dovolj drugih kvalitetnih vrst premoga. Za vse to vam nudimo plačevanje s čeki. Veselimo se vašega obiska ali klica. Se priporoča TRGOVINA »KGM«, Janez Kalan KNJIGARNA in PAPIRNICA HIP - Ljubljanska 21/a, Duplica, tel. 812-332 NAJVEČJA IZBIRA: PUSTNIH MASK (otroške, srednje, velike, gumi maske) LASULJ, PERJANIC, KRINK, KLOBUKOV OTROŠKIH KOSTUMOV (baletka, čarovnica, klovni, pajaci, indijanec, šerif, šejk, Pika Nogavička) RAZLIČNIH DODATKOV po ugodnih cenah. KOČNA d. d. DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN sobota od 7.-19. ure nedelja od 8.-11. ure 30/1-93 - Market Kranjska, Moste 31/1-93 - Market Kranjska 6/2-93 - Zaprice, Komenda 7/2-93 - Zaprice 8/2-93 - (Prešernov dan) Bakovnlk, Smar- 14/2-93 - Nevlje ca (od 8. do 13. ure) 21/2-93 - Metka 13/2-93 - Nevlje, Duplica 28/2-93 - Market Kranjska 20/2-93 - (Pus. sob.) Metka, Moste, Stranje 27/2-93 - Market Kranjska, Komenda Iz Doma upokojencev Prireditve ob koncu leta Pevke Solidarnosti iz Kamnika so bile prve, ki so prišle k nam z namenom, da nas razvesele ob božičnih in novoletnih praznikih. Prinesle so s pesmimi toplino dobrih želja in spominov. Zapele so pod vodstvom prof. Olge Steletove koroške in ponarodele pesmi. Napovedovalka Manja Žebaljec je lepo povezovala pesmi z vzpodbudo, ki nam jo prinašajo, ter govorila o ustvarjalcih, vse z željo, da bi s petjem zbor našel pot do naših src. Sledile so pesmi prav za prihajajoče praznične dni: Ave Maria z latinskim besedilom, Sveta noč, blažena noč, s katero so nam voščili, »da bi milina in blaženost božične noči vlila prijateljstvo v srca«, za Novo leto pa zaželeli zdravja. S prisrčnimi voščili so prišli tudi otroci iz male šole iz Lok v Tuhinjski dolini pod vodstvom učiteljice Simone, ki nam je izročila zvezek risbic in nalepk s posvetilom ob božičnem koncertu. Nato nas je obiskal stobljanski oktet iz Domžal z venčkom koroških narodnih in tremi božičnimi pesmimi. S prijetnimi glasovi pod vodstvom Jožeta Dolinarja so zapeli nam še nepoznane koroške in tudi priljubljene narodne pesmi. Za praznike pa smo dobili še eno glasbeno voščilo, kot je običaj vsako leto: nastop učencev in pedagogov Glasbene šole Kamnik. Vodil jih je ravnatelj šole Franci Lipičnik, ki nas je tudi nagovoril s pozdravi in željami, program pa prepustil muziki. Saj so izvjalci prinesli s seboj dvojne citre, harmoniko in kitaro. Nastopili so Nada Pavšin in Irena Grmek, pedagoga za harmoniko in kitaro Robi Smolnikar in Marko Fuiak^-, V zadnjih dneh decembra nas je obiskal še dedek Mraz. Prišel je v svoji uniformi iz grobega belokranjskega platna, s kučmo in v škornjih. Da bi bilo bolj pestro, je pripeljal s seboj šolarje s Frana Albrehta, učence, ki so nastopili z igrico o Piki Nogavički. Sledil je še zabavni večer v domači režiji ob harmoniki, igricah in šalah. Vodstvo je bilo v rokah Lojzeta Knavsa in delovne terapevtke Darje. Uprava Doma je poskrbela, da smo se lahko sprostili in povese-lili. Prav tako, da smo skupaj pričakali, da je odbila polnočna ura in nazdravili novemu letu 1993. MARIJA LAVRIČ NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI ZA ŠOLANJE PSA! V soboto in nedeljo, 30. in 31. januarja, od 10. do 12. ure vas vabimo na VADBIŠČE KINOLOŠKEGA DRUŠTVA KAMNIK, kjer bo vpis v naslednje tečaje šolanja psov: - začetno šolanje po programu ISPA-A - šolanje po programu ISP-B - nadaljevanje šolanja po programih ISP-I do ISP-III Informativni vpis v tečaj za AGILITY in ZAČETNI TEČAJ ZA REŠEVALNE PSE. Podrobne informacije po telefonu 825-139 825-000 AVENIDA, D.O.O. Prelog 153, Domžale, tel. in fax: 712-238 Titov trg 8, Kamnik, tel. in fax: 832-914 OBČANI! OBRTNIKI! PODJETNIKI! OBČANI - svetujemo vam pri izpolnjevanju davčnih napovedi za I. 1992 (KAKO PLAČATI ČIMNIŽJO DOHODNINO?) OBRTNIKI - davčno svetovanje - finančo svetovanje - poslovno-organizacijsko svetovanje PODJETNIKI - ustanavljanje in preregistracija firm - svetovanje s področij: financ: - vlaganje i: pridobivanje kapitala ter profita - prikaz stroškov, prelivanje kapitala - plačilni promet, devize pravo: - delovna razmerja -pogodbena razmerja - civilno-pravno področje - zastopanje pred sodišči komerciale in marketinga vrednostnih papirjev URADNE URE: na sedežu v Kamniku vsak dan od 17.-19. ure, ob sobotah od 8.-12. ure, sicer pa smo dostopni NON-STOP po obeh telefaxih in telefonu 0609-611-525. PROGRAM PLANINSKIH AKCIJ IN PRIREDITEV TER PLANINSKIH POHODOV IN TUR V LETU 1993 OB 100-LETNICI PLANINSKE ORGANIZACIJE SLOVENIJE IN PD KAMNIK Jubilejno 1993 leto bo zelo razgibano pri organiziranju zahtevnih delovnih akcij, planinskih akcij in vzponov na številne vrhove. Aktivnosti boido razporejene na vse leto, najintenzivnejše pa bodo v času planinske sezone. V posameznih mesecih bo Planinsko društvo Kamnik organiziralo naslednje: februar 7. Pohod na Oseke Planinsko predavanje-srečanje z Markom Prezljem marec 13. 21. 26. april 24. maj 1.-3. d 8. 9. 22. 23. 30. junij 6. 13. 27. julij 18. 19. 19. 24. avgust 7. 12., 13. in 14. 28.-29. september 5. 12. 19. 26. oktober 10. 23. november 6. 19. december 19. Vzpon na Snežnik Tura na Porezen Prireditev - Veselo v Kamnik, posvečena planinstvu Občini zbor PD Kamnik Pohod na Rašico Plezalna stena Mladinski tabor Ob žici Ljubljane Naskok na Blegoš Rokovnjaški pohod na Kamniškem - nočni Planinski tabor ljubljanskih planinskih društev na Starem gradu Vzpon na Stol Pohod na Golico in občudovanje narcis Pohod in očiščevalna akcija na Veliki planini Obisk Špika v Martuljkovi skupini Dan Kamniških planin na Kamniškem sedlu Odkritje spominske plošče na Kendalovi hiši Slavnostna seja PD Kamnik ob 100-letnici PD Kamnik Monte Cavallo v Italiji Trim pohod in očiščevalna" akcija na Kokrškem sedlu Tura na Triglav Naskok na Škrlatico Teden športa - Kokrško sedlo Srečanje planincev Slovenije v Kamniški Bistrici Trim pohod in očiščevalna akcija na Kamniškem sedlu Vzpon na Raduho Nogometna tekma na Korošici Zaključni izlet PD Kamnik Tekmovanje na plezalni steni Po poti spominov NOB občine Kamnik Svečana akademija ob 100-letnici PD Kamnik Kostavska planina Plezalna stena Program akcij za leto 1993 predvideva poleg aktivnosti ob 100-letnici še vrsto konkretnih akcij, ki so razporejene po posameznih mesecih. V to skupino sodijo: oranizacija rokovnjaškega pohoda in tabora ljubljanskih planinskih društev ter srečanja planincev Slovenije, svečana seja PD Kamnik in akademija. V skupino pohodov in planinskih tur so poleg rednih vključeni še vzpon na Špik, na Triglav kot osrednja tura, obisk vrha Monte Cavallo v Italiji in pohod na Raduho. Med zelo zahtevne sodi še načrtovani naskok na Škrlatico. Poleg naštetih bodo PD Kamnik in njegovi odseki organizirali tudi vrsto drugih prireditev in akcij, s čemer bodo člani in drugi ljubitelji gora pravočasno seznanjeni, prav tako pa tudi z eventualnimi spremembami terminov. STANE SIMŠIČ Novoletna prireditev Iztekali so se zadnji dnevi starega leta. S tovarišico smo se dogovoril, da bomo ob koncu leta pripravili presenečenje za starše. Naučili smo se igrico SKRBI DEDKA MRAZA. Zelo sem bil vesel, ko je tovarišica za dedka Mraza izbrala mene, sošolci pa so bili palčki. Vsak dan smo vadili. Predzadnji dan pouka smo s tovarišico Vladko okrasili razred. Na mizo smo postavili šopke, pecivo in piškote. Nestrpno smo opazovali, kako so mamice prihajale v razred. Bilo nas je kar malo strah, kaj če se pri igri kdo zmoti. Pričeli smo z igrico. V njej je nastopal dedek Mraz, ki je bil zelo prehlajen. Mučile so ga hude skrbi, saj ni imel denarja, da hi obdaril otroke. Pomagali so mu palčki, ki so vse leto pridno delali in si tako prislužili denar. Prinesli so dedku Mrazu dobro voljo, saj zelo rad posluša lepo glasbo. Na koncu smo dobili slaščice. Poslušali smo glasbo in ob njej tudi zaplesali. Mamice so se veselo pogovarjale in zapele skupaj nekaj pesmi. Obiskal nas je tudi gospod ravnatelj. Ob zaključku smo si vsi voščili srečno in uspešno novo leto z željo, da bi bilo še več takih dni. MARKO MOČNIK, 2. razred, OŠ Loke KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skarnen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger. m Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 501-02-601-3114. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.