IZ KRAJEVNIH  SKUPNOSTT
Dom družbenih organizacij v Dravljah
Družbeno življenje v najemu
»DOM« SO DRAVELJCANI TEŽKO VZDR-ZEVALI, ZATO JE PRIŠLO DO ODDAJE PROSTOROV V NAJEM.
Dom družbenih organizacij, gasilski dorn, trgovina, gostilna — vse to tvori center Dra-velj. V »Domu«, kot Draveljčani pravijo do-mu druibenih organizacij, irna sedež krajev-na skupnost, v njem delujejo vse družbeno-politične organizacije, organizacija Rdečega križa, zveza rezervnih vojaških starešin, klub ozdravljenih alkoholikov, knjiinipa, Lutkov-no gledališče, Judo klub Olimpija in zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora — po-dminica v Ljubljani.
Pestra in brez dvoma družbeno koristna dejavnost, pa čeprav specializirana. Toda Draveljčani hočejo Še več. Iz »Doma« hočejo napraviti »pravi« družbeni center, center, kjer bi se ljudje, še posebno pa mladina, zbi-rali, preživljali svoj delovni in tudi prosti Čas. Vendar pravijo, da za tovrstno delo »Dom« sicer imajo, nimajo pa prostorov, skratka, »Dom« ne služi potrebam osem ti-sočim in še več Draveljčanom, kajti več kot polovica površine vseh prostorov v »Domu« je oddanih — so v najemu.
Medtem ko so Draveljčani med seboj gle-de »Lutkovnega gledališča« že zdavnaj razči-stili — kajti to je edini nosilec kultupiega življenja v krajevni skupnosti in zato še ka-ko potreben — pa so si mnenja glede »dru-gih sedežev« v »Domu« še kako nasprotujoča. Zavod za zdravstvo zavzema le kletne — za širšo družbeno dejavnost nekoristne prosto-re, Judo klub Olimpija pa ima v najemu »ve-liko dvorano«, za katero pa Draveljčani trdi-jo, da bi jo lahko, če bi jim bila na voljo, uporabili še za druge krajevne dejavnosti.
Kako je do oddaje teh prostorov sploh prišlo, smo povprašali tov. Okeršlarja, dolgo-letnega tajnika v tej krajevni skupnosti, ene-ga od najbolj zaslužnih, da »Dom« sploh sto-ji in dolgoletnega nosilca političnih in drugih akcij v tej krajevni skupnosti. Tole nam je povedal:
»Dom družbenih organizacij smo pričeli graditi leta 1959. Krajevne organizacije so sprva imele sedež v baraki ob Sojerjevi uli-ci, ko pa je to podrl sneg, snro jih preselili v stari gasilski dom. Toda tudi tam nam je bilo zelo tesno. Politična situacija v Dravljah je bila zelo ugodna, imeli smo dosti aktivnih občanov, pa tudi mladina nam je pomagala k razmišljanju, da si zgradimo svoj »Dom«. Naenkrat je nastalo ogromno problemov: zemljišče, denar, gradnja. Pa smo vendar vse prebrodili: s prirejanjem veselic in tombol smo prislužili 7 starih milijonov, še več smo krajani prispevali tudi sami, pa tudi po pod-jetjih smo nekaj dobili, nekaj pa je prispe-vala še občina.
Ne vera več, koliko prostovoljnih delov-nih ur smo vložili v gradnjo, mislim pa, da je bilo prek 4000 delovnih ur. Mnogo je po-magala tudi mladina, pa kmetje, ki so dali ves les zastonj, pa arhitekti, obrtniki. Dosti je bilo takih, ki so se pri gradnji doma izka-zali, bili pa so tudi taki, ki se dela še pritak-nili niso, danes pa se bahajo, kako so delali. Kmalu potem, ko je bil »Dom« narejen, se je izkazalp, da ga bomo sami le stežka vzdrievali. Sicer smo dopili nekaj vsakolet-nih dotacij za vzdrževanje, vendar je bilo to premalo. Tako smo morali po nekajletnem predvajanju jilmov prenehati tudi s to dejav-nostjo, kajti prinesla nam je samo izgubo, dvorano pa smo oddali v najem Judo klubu OHmpija. Vseskozi so nam dobro plačevali, denar pa smo potrebovali za vzdrževanja Do-ma. V ta namen smo oddali tudi kletne pro-store. In smo »Dom« nekako prezivljali^Vse-skozi pa smo se zavedali glede na naraščajo-če prebivalstvo v Dravljah, da bodo občani dvorano še kako potrebovali.
Že leta 1972 se je s svojimi zahtevami »po-javila« mladina, ki ni s tem prekinila vse do današnjih dni. Pravijo, da bi radi iz »Doma« naredili »družbeni krajevni center« za mla-de, kot tudi za ostale občane in jaz verja-mem v to generacijo mladih. Mislim, da tre-nutno v naši »krajevni« nihče drug tega ni zmožen«, je zaključil svojo pripoved dolgo-letni družbeni aktivist.
In kaj pravijo mladi o tem KRAJEVNEM CENTRU? Tako oni kot tudi ostali aktivisti v tej krajevni skupnosti se zavedajo potreb-nosti takega centra, zavedajo pa se tudi, da judistov tudi ne morejo kar tako »zabrisati« na cesto, pa čeprav jim je pogodba že potek-la. Seveda pa so tudi taki in na srečo je teh le malo, ki bi to kar naredili, kajti ne zave-dajo se, da bi s tem, ko bi postavili okoli 200 mladih športnikov na cesto, napravili ogrom-no druzbeno škodo. Pač ne vidijo dlje kot do interesov svoje krajevne skupnosti.
Družbenopolitični dejavniki in judo klub so se končno po nekajkratnih neuspelih skup-nih sestankih dogovorili, da bodo skupaj z
občinsko organizacijo socialistične zveze in temeljno telesnokulturno skupnostjo posku-sili najti judistom nov prostor za treninge in tekmovanja, da bi končno lahko dvorana v Dravljah služila bolj krajevnim namenom.
In kaj se bo odslej v njej dogajalo? Pred-vsem je mišljena kot športno-kulturna dvo rana, v kateri se bodo odvijale različne de-javnosti. Trim kabinet z organizirano vadbo za občane vseh starostnih strviktur kot tudi za delavce iz krajevnih delovnih organizacij, številne kulturne prireditve, srečanja amater-skih lutkovnih in drugih gledališč, razni dra-žabni večeri, srečanja, občni zbori — kajti dvorana bo opremljena tako, da bo služila vsem tem namenom — vse to so dejavnosti, ki naj bi se v »novi« dvorani dogajale.
Na eni izmed sej socialistične zveze so že sprejeli okvirni program, katerega nosilci pa so v večini mladi. Prav te dni se pripravljajo, da bodo po krajevni skupnosti izvedli po vseh družinah anketo o zainteresiranosti ob-čanov za nove dejavnosti v »DOMU«, obenem pa bodo kar pobrali prijavo za organizirano trim telovadbo. O »pridobitvi« bodo obvestili tudi delovne organizacije v krajevni skupno-sti in jim ponudili novo telovadnico za mož-nost rekreacije po minimalni ceni. Pač toli-ko, da se bo »Dom« lahko vzdrževal. Pri iska-nju novih poti svojih dejavnosti želimo tako krajevni skupnosti kot judo klubu — kate-rega dejavnost je močno skrčena, saj imajo sedaj, dokler ne najdejo novega prostora za vadbo, treninge le trikrat tedensko (ostale dni ima prostor krajevna skupnost) — obilo »čimprejšnjega uspeha«!
Stojan Hribar