fit 18. Isbaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto . . 15 K i/ ti /3 n ¦ ¦ ** »> Za Nemčijo K 16'60. Za Ameriko in inozemstvo -V. . -K 20.-PosamiSne številke sta,- _^ nejo' ". . '10 vin. Na naročila brez doposlane naročnine ge ne oziramo. V Gorici, v torek dne 11. februvarija 1913. ........" ' ._______r Tec^jttm . Uredništvo se nahaja v posposki Ulici §t. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. # Upravništvo se. nahaja .v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. .. ".... Oglasi in poslanice se računijo po Petit-yrstah,; če,tiskano l-krat 16 vin., 2-kra.t 14 vin., 3-krat .12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodb,. Večje črke po prSstOru. Keklame m spisi v uredniškem delu dO vin. vrsta.— Za obliko m vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Prvi k^rak. Zgodilo se je to, kar se je morald zgoditi, in prav avstrijsko je, da smo morali na to tako dolgo čakati in se državna uprava ni že pred leti odločila h koraku, ki je naše italijanske someščane strašno razburil. Namestništvo je odvzelo goriškemu mestu volilne posle, ki jih ono izvršuje v prenesenem delokrogu, in odredilo, da ima prihodnje volitve voditi goriško okrajno glavarstvo. Čiste volitve, to je bilo geslo, po ka-teremase je ravnal goriški Narodni odbor, ko se je vrgel z vso silo meseca avgusta na delo, da odkrije neverjetne spletke in nerednosti, ki bi naj omogočile pri prihodnjih občinskih volitvah zmago goriških »Kalabrežev«. To energično delo je imelo viden uspeh. Dasi so se stavijale našemu manjšinskemu delu najrazličnejše, skoraj nepremagljive ovire, smo vendar dokazali, da je na stotine naših volilcev izpuščenih in na nesramen način oropanih svoje volilne pravice. Dokazali srno, da so volilni imeniki v škandaloznem stanju in sestavljeni tako, da mora biti zmaga »kalabreških« ' kandidatov zagotovljena po slavnoznanih besedah: osartutto! Dobro so vedeli naši Italijančki, da bi jim huda predla,, ako ne bi vsaj zadnjo-krat še uporabili vse svoje zvijače, vse svoje prepredene finte, da rešijo po-tapljajoeo se ladijo. Pošteni energični slovenski glas je pa tokrat našel odziva na odločilnem mestu. Z zadoščenjem moremo konstatirati, da je ona brezobzirna politika strogo narodnega, značaja, ki jo z vso vehemenco zastopa »Soča« in ki je našla, svoj izraz v članku »Naši smotri« meseca septembra preteklega leta, dosegla lep viden uspeh. Danes je potisnjeno goriškim volilcem v roke orožje, ki utegne postati jako opa-sno lahonstvu. Slovenci ne zahtevajo nič drugega, ko da se jim omogoči, izvrševati volilno pravico, nič drugega, ko zakonitost* pravico mesto krivice. Vlada si naj bo v svesti, da korak, ki ga je storila, je morala storiti tudi vsvo-i e m lastnem interesu, v i n t e - POTAPENKO: ^ Generalova- hei. Prevel: A. M. (Dalje.) »Ah, kako mi je drago, kako mi je drago! Kako nam je ljubo, da ste slednjič vendarle prišli!« sta hiteli v isti čas gospodinja in hči in posajali došli dami na divan »Oče Setnjon!« je zaklicala gospodinja glasno, »ali veš, kdo je pri nas? Marja Vladimirovna! Oče Setnjon!« Oče Semjoti, ki je navadno prihajal, k svojim stalnim gostom v kaftanu, je smatral zdaj za neobhodno potrebno, da se obleče tako, kakor le v svečanih tre- j nutkih/ Sedel je k mizi in se spustil z I Manjičko v živahen razgovor, hoteč ji po- j kazati, kako zelo rnu je drag njen poset. I 1 rašal je, kako ji gredo šolski posli, če I se je navadila na svoje nove dolžnosti, če I 1» Je stanovanje udobno, če ni morda vlaž- I po, če ji Fevronja dobro služi,— tako je I imenoval oče Scmjon Hivrjo v tem sve Lanem trenutku, - če je morda treba Kakšnih poprav v' hiši (kajti v slučaju po- I trebe bo takoj naročil starešini), \ eno I resu poštenosti i;n javne morale. Morala je to storiti tudi, da skuša rešiti svojo lastno a v t o r i t e t os saj je po zakonu obvezana, da izvršuje nadzorstvo nad občinsko upravo. Pulj je dokazal, kam se pride, ako po staroavstrij-ski »šlampariji« ne poseže pravočasno v sršenovo gnezdo. V Pulju so t> » dolgo čakali, da so konečno hoteli vso stvar pokriti s plaščem krščanske pozabljivosti, ker so čutili, da del krivde pade na državno upravo, ki toliko iet trpi tako rak-rarib v svoji bojni luki. Morščak Ripper je bil, ki je preko glave sv. Birokracija dosegel, da je prišlo vse na dan. Upamo vendar, da Gorica ni Pulj. Pa gotovo je, da so bila politična sredstva v svrho, da se na makiavelističen način onemogoča slovanskemu prebivalstvu k o n-trolirati lahonske mogotce, tu pa tam ista. V imenu »avtonomij e«, ki ni nič drugega, ko n a j n a s i 1 n e; š e s r e d-I s t v o 11 a č en j a manjšin in p o 1 i -Itičnegaterorizmase tako lepo slepar! in zatira gospodarsko in politično I slabega. . Italijani se širokoustijo, da oni varujejo avtonomijo, ki jo je oskrunila vlada. Ni uržave na svetu — o Italiji seve kar molčimo — kjer bi imela občina, in posebno mesta z lastnim statutom toliko pravic, kakor pri nas v tej ljubi Avstriji. Začudeno se vprašamo, zakaj to. Morebiti radi večje državljanske svobode? Najza-grizenejši nasprotniki Slovan s,t v a so si izmislili to tako-z v a n o a v t o n o m i j o, ki daja pravico samo onim, ki so pri Koritu. Kaj so pretrpeli Slovenci in Cehi vsled te 1 a ž i a v t o-n o m i j e, ki je neka zavarovalnica i za vse one, ki so p r i v i 1 e g i r a n i? »S v o b o d o «, ki jo daja zakon na-j šim mestom z lastnim statutom, so Lahom in Nemci na brezvesten način izkoriščali. Ona ni bila nič drugega ko viačuga, ki je kamoram omogočala nezaslišana zakon oiomstv a, zaničevanje z a k o n o v. Ta »svoboda« ne daja tisočim slovenskih otrok šol, ona izkorišča svojo moč nasproti trgovcem i n o b r t n i k o m, ki so v tolikih zadevah brezpogojno odvisni od magistra t n i h mogotcev. besedo, — krasno je zabaval Manjičko. Moglo se je tudi opažati, da sta med čajem graščak in Sutugin pogostem pre-motrivala Manjičko, ker se jima je oči-vidno zdela zelo lepa. Toda obema se je zdelo, da je na tem bledem obrazu zapisano nekaj zagonetnega, zato si nista upala k njej in nista vedela, kako bi začela razgovor. Graščak je slednjič pristopil k nji in spregovoril, vihajoč si brke, z izbranim nasmehom dobro pripravljeni stavek, ki ga je smatral za izboren uvod k nadaljnemu razgovoru: »Vam morda ni znano, Marja Vladimirovna, da sem jaz šolski kurator?« Manjička je pogledala tega samozadovoljnega kavalirja z debelim, mastnim obrazom, ki se je nadejal, kakor je bilo videti, da ji zmede srce; zahotelo se ji naenkrat, da ga ona zmede, na vsak način. »Doslej nisem imela prilike, da se prepričam o tem,« je odgovorila, prizadevajoč si, da bi ji bil glas vsaj malce ljubezniv. Odgovor pa ne samo ni zmedel kavalirja, nasprotno, še nekako .ohrabril ga je. j »No, to je zato, ker nam prekrasna učiteljica ni bila niti za trenutek naklonjena,« je odvrnil graščak, zavihal brke še bolj fantovsko in se nagnil nekoliko k nji. I I Naj Italijani le molčijo in ne govorijo l&Jakozvani avtonomiji! Ako bi bila vlada kršila tako krivično avtonomijo, postopala bi samo pravično. Tega pa ona ni storila; n i k a k e g a kršenja ni bilo. Občinske volitve so preneseni delokrog občine in povsem postavno je, da sme občini nadrejena oblast, torej v Gorici namestništvo, vsakčas odvzetiobčinidelokrog[ ki se tiče v o I i 1 n i h p r i p r a v in volitev samih. Velik del goriških meščanov čuti sedaj, da čas ni več daleč, ko se marsikaj izpremeni. Gorica mora ozdraveti, to je želja mnogo tisoč slovenskih in neslovenskih občinarjev. Lepo in veliko delo nas čaka. Le ni-kake malodušnosti. Malo besedi, pa več, mnogo več požrtvovalnega, nesebičnega narodnega, manjšinskega dela. Glave navzgor in pogumno naprej! Shod jri jelenu" (Volitve v trgovsko in obrtno zbornico.) ^ V nedUjo dopoludne ob II. uri se je vršil »pri jelenu« v Gorici shod z dnevnim redom: Volitve v trgovsko in o b r t n o z b o r n i c o. | Shod je otvoril v imenu Narodnega odbora g. dr. P. M e d v e š č e k, ki je pozdravil navzoče, med njimi poslanca gg. dr. Al. Frankota in višesodnega svetnika Matijo Rutarja — pozdravil pa tudi tiste državne in deželne poslance, ki so bili vabljeni na shod pa se niso odzvali vabilu. (Klic: Škandal!). Povdarja krivice, ki se gode Slovencem, in kako se moramo boriti za nje. Drugi narodi vživajo pravice neovirani, mi pa se moramo za vsako trohico boriti po deset let. Tolikokrat moramo protestirati in tako tudi danes gledč na volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Proti nasilnim našim nasprotnikom se borimo, da bi nam dali to, kar nam tiče po zakonu. Treba izvoliti shodu predsednika, Zborovalci naj naznanijo, koga hočejo za predsednika shodu. | Na predlog poslanca dr. Frankota je izvoljen za predsednika shodu dr. P. Med- I Manjička je zježila obrvi in se razsrdila. Hotela mu je odgovoriti ostro, reči mu, da mu šolsko kuratorstvo ne daje pravice niti nadeje, postati tudi učiteljičin kurator... V tem pa je pogledala na njegov dobrodušni, sladki, zadovoljni obraz, in odleglo ji je. »Siromak, kako je bedast!« je pomislila, »tak'ne more razžaliti.« In namesto da bi mu rekla osorno besedo, se je nasmejala in odgovorila: »To so neumnosti, gospod šolski kurator!« Čudila se je, ko se je Zinajida Petrovim nekoliko hipov pozneje zelo živahno razgovarjala z graščakom. Lica so ji zardela, v očeh se je bliskalo, in zares je bila videli mnego mlajša, kakor so trdila leta. Graščak pa ji je dvoril kakor bi bil iz uma, ko je opazil, da ie bo ničesar dosegel pri čedni učiteljici. »Ne, ne, vi nam boste'danes zaplesali moldavski ples!« je govorila Zinajida Petrovim trdovratno, j »Ali verjemite mi, danes nisem pri J volji!... Zares nisem pri volji!«... se je branil navidezno graščak. »To je vseeno! Saj lahko plešete tudi proti volji, če vas vsi prosimo tega!« In poleg tega je Zinajida Petrovna tako pre- ' vešček, ki se zahvali za to ter,še omeni, da je vlada vzela goriškemu magistratu priprave in izvršitev občinskih volitev, čemur zborovalci ploskajo in kar odobrijo I soglasno. I Na to dobi besedo g. prof. Košnik. Cenjeni zborovalci! Čudno se glasi, ako vabimo na volilne shode, ko so volitve že izvršene. Dnč 28. in 29. pr. m. so se vršile volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Te volitve so izvršene -r reklo bi se torej s sedanjim zborovanjem nekako po toči zvoniti, toda ako povzdignemo I svoj glas, ne bo zaman! Mi ostajamo pri svoji pravici insene damo o p l a š i t i. (Dobro). Volitve v trgovsko I in obrtno zbornico so bile spočetka že nepravilne, mi pa hočemo pravice na vse I strani. R a z p i s v o 1 it e v je bil italijanski. I Tri petine prebivalstva v deželi je sloveh-I skega, volilna komisija pa je razpisala vo-I litve edinole v italijanskem jeziku. To je. I skrajna drznost, in mi naj si pustimo to I dopasti — ne! . i I m en i k e so sestavili po Svoje in I imena naših volilcev so bila napisana po I neki čudni ortografiji, ki ne pozna šumev-I cev, dasi jih je polno v naših priimkih. Ur -Volilcem po občinah po deželi je bilo' težko dostavljati pisma, posebno v večjih, kjer je mnogo jednakih imen. Ni bilo ulice, ni bilo številke; tudi isto obrt imajo z istimi imeni; tako je bilo nemogoče dognati, kdo je naslovljenec. Navodila k volitvam so bila le italijanska. Naše ljudi v Trnovskem gozdu, v Trebuši, Trenti, bi se moralo poučiti, o čem gre. Italijanska navodiia so vzbudila' ogorčenost in Narodni odbor je dobil polno dopisov s pritožbami; pisma so zavrgli in jih metali v koš. Vsled takega postopanja se je najmanj 20c/o naših glasov izgubilo. Res, da so nekatere občine vse mobilizi-I rale, v drugih to ni bilo mogoče. Dostavljala so se po pošti nekasivkastapismas firmo, kakor ponuja kaka čifutska firma svoje blago. Povratnice ni bilo. Prav navadho pismo, kakor se pošiljajo ceniki. Volilni dokumenti se razpošiljajo o- mikala svoje črne obrvi in tako močno upirala vanj otemnele oči, da je postalo graščaku nekako čudno. »Vraga, ta ženska ima še mnogo tistega... hm... žara... hm!« je pomislil in rekel: »Če človek ni pri volji, ne more plesati, toda od vas je odvisno,- da me udobrovoijite...« »No, torej jaz vam zapovedujem!« je rekla Zinajida Petrovna skoro šepetaje in podkrepila te besede s takim pogledom, da se mu graščak ni mogel upirati.%A poleg tega se mu je zazdelo — ali je bila resnica, ali ne, se ne ve — kakor da se'je pod mizo topla noga doteknila' njegove. Poskočil je in se obrnil naravnost k Sofji' Semjonovni: »Prosim vaš, igrajte moldavski ples!« Sofja Semjonovna si ni dala ponavljati prošnje. Odmeknili so mize in stole k steni, a; gospod graščak, svinjerejec in prosluli lovec in preganjalec volkov,' je zaplesal moldavski ples zelo vešče, v ob- • Čno glasno odobravanje, pri čemer m\zo-Stai niti oče Semjon. Obstal je šele'tedaj, lo mu je obraz povsem zalila rdečica, ka-, kor purana, in se mu je znoj ulival čez ' lica. i »Kako ti ugaja ta-ples?« je vprašala Zinajida Petrovna Manjičko. k o 1 i k p, t c e h i k i. Iz neumnosti tega niso storili, nmrvefezato, da se. pisma lahko izgube^ naslovih je bilo ihte in kraj. Ce je več jednakih irr\en, komu naj se dostavi? Tako je samo z N;a"brezine prišlo nazaj, 17 .volilnih dokumentov. Potem so ta pisma še trikrat romala med Gorico in Nabrežinb," potem, šele je bilo mogoče večino jih dostaviti. Tak je bil krjžev pot teh volitev. Teptali so .naš jezik. Pbvsodi nezakonitosti. Ni bito drugače nego postaviti se na sta-lišče, da se ne udeležimo volitev. Prokla-mira se abstinenca. Mislim, da ne bo ni-kakega ugovora. (Splošno odobravanje). Volilna komisija je v smislu zakona iz leta 1868. sestavljena iz zastopnikov zbornice, goriškega mesta in vladnega zastopnika; naši narodni nasprotniki imajo komi-sijo y rokah Ne dotikamo, se oseb; oseb^ no jih spoštujemo, kritiziramo pa njihovo postopanje. ..,..-¦;" ,,, ; jteše občine so.se bilesvorčas uprle; ko je pošiljala komisija njim spise za podatke glede volilnih imenikov le v italijanskem jeziku in so morala glavarstva potem poskrbeti podatke. V dokaz, kako se c. kr. volilna ko- j misija zaveda svojih pravic, naj služi | sledeče: Neki - volilec je precej j ostro.kritikoval postopanje c. kr. volilne j komisije. .Člani so se čutili žaljene iii na- ¦ perili so tožbo proti njemu. Zavedali pa so se pri. tem v polni meri sv o j i h p r a v i e kot c. kr. volilna komisija in so svoj sklep naznanili državnemu pravdništvu, katero v imenu volilne komisije toži onega slov. obrtnika. Za svoje dolžnosti pa komisija noče vedeti. Od prve besede do zadnje pike, vse je italijanski, na celi črti kršenje pravic, zagotovljenih v državnih temeljnih zakonih. S takimi komisijami.ne moremo delovati. Sedaj je cela zbornica nepravi 1 n o s e s t a v 1 j e n a. N e p o s t a v n e so letošnjevolitve. Pred 4 leti pa so se godila sleparstva, . ali krivcev ni bilo mogoče dobiti. Nam ne ostane drugega nego delati na to, da pride do raz« pusta trgovske in obrtne zbornice. (Odo-.' bravanje.) ,, - Cenzus je spostavljen na 8 K, tako da kdor ne plača.obrtnega davka najmanj 8:j K, ni volilec. Če pogledamo,pa deželi, vidimo, da 70% naših trgovcev in obrtnikov ni volilcev. Kako pa naj bodo zastopani stanovski interesi? ., Vsi državljani imajo svoje dolžnosti, morajo imeti pa tudi svoje pravice. Zahtevamo splošno volilno pravico. Vsak obrtnik in trgovec naj ima volilno pravico v zbornico. Obrtniki in. trgovci tvorijo zase neka- J ko o b č i n o in trgovska in obrtna zbornica je njihovo s t a r eš i n s t v o; stanovsko zastopstvo. Da bi mali trgovec in obrtnik ne majoriziral velikega, se napravi primerne razrede za volitve, pa bi bilo vsem ustreženo in uvede naj sepropor-c i o n a i n a 1 n a volilna pravica. To je edino pravično. (Dobro! Ploskanje.) J »Krasno!« je odgovorila Manjička, da jo potolaži. Pa tudi vsi drugi so sodili, da pleše graščak izredno dobro. A Manjički se je zdelo, da še nikdar ni videla tako | neokretnih kretenj in tako bedastega obraza. »Ne, zares, nemara jaz vse drugače gledam, kakor drugi ljudje, zato pa tudi drugače vidim,« je pomislila, »glej, vsi so . veseli, živahni, smejo se, a meni je zoprno iu gnusno. Odkod to? Zlasti mama: ona je vsa kakor v onih nedavnih časih, — pravi ingeme comkme! Ah, le kako more tako!...« »Zdaj pa vas bomo prosili, gospa: zaigrajte nam valček!« je vzkliknil Su-tugin. Tudi popova žena je bila muzikalna. Sedia je za glasovir in zaigrala valček. Graščak se je zavrtil s Sofjo Semjonovno, Sutugin pa je pristopil k Manjički: »Dovolite-, da vas prosim...« Predno se is odzvala, je preživela Manjička trenutek, ki jo je zabolel. »Jaz? Da bi plesala? S tem človekom? Ta? V tera dušnem razpoloženju? Ali, to je,nemogoče!« ji je šinilo skozi misli. »Ali zakaj sem pa prišla sem? Da jih motim s svojo prisotnostjo? Da razkrijem pred njimi svojo dušo? Nikdar! Ali je rnar tako težko zaplesati — en valček? To so muhe...« Bil je samo trenutek, ko je tako razmišljala; že je slo- Dr. Medvešček. Predsednik dr. Medvešček povdarja, da je zaupala Narodnemu odboru cela dežela. Narodni odbor je v svoji zadnji seji pred volitvami sklenil abstinenco. Vprašam: Cenjeni zborovalci, ali odobravate ta korak? (Sledi splošno odobravanje.) , Na to govori jurist VrtoVec ognjevit govor, katerega jedro je bilo: N e p rasam o milosti, zahtevamo l e s v o j e p r a v i c e. D a j t e n a m, k ar nam gre! Oglasi se k besedi industrijalec Kopač iz Gorice. Veliko se je govorilo danes o krivicah in pravicah. Kes je, kar se je povdarjalo.; Zlasti trgovci in obrtniki' to čutimo. —J Zbornica vrši wžno nalogo za naš stani Ako potrebujemo informacij, se obrnemo* do zbornice.- Vemo, da so informacijski j biroji'po svetu, ali informacije .so drage J pa nezanesljive; potom zbornic bi prišli i ao reda. Ali kako se vrši to, naj sluzi za j zgled ta-le slučaj. Prišlo je vprašanje na zbornico, če je v Gorici sposobnih ljudi za prevažanje takega in takega blaga. Imamo s a ni o j e d n e g a — je odgovorila J zbornica. Dotični tvrdki se je to čudno zdelo in poslala je sem. inženirja, ki se je o nasprotnem prepričal in naš'človek j e d o b i l delo. Nesposoben pa je bil ravno tisti, katerega so predlagali. Drug zgled: Do zbornice se je obrnila neka tvrdka, ki dela v Gorici in okolici, ter poprašala, kje se dobi tako in tako blago. Odgovora ni bilo še — ko je podjetje že dobro delovalo. Nazadnje šele, čez dolgi čas, je došel odgovor, da tukaj in tukaj dobi predmete, ki jih rabu ; | Pravice zbornice segajo tudi na polje j sodstva; voli tudi sodnike laike. Sicer jim ' ne morem nič očitati, ampak konstatirati moram, da je s t i k med italijanskimi obrtniki in nami tako majhen, da se nič ne po- i znamo, sodijo po svoji vesti, razsodbo pa j čutijo naši ljudje. Govornik je imel kupčijo s človekom ^ j precej krivega nosu. Kupil je blago. Ko je.je H dobil, se je vprašal: Kaj pa sem dobil?';i Vzdignil je protest. »Če se vam godi krivi-1 ca, pritožite se na naše razsodišče, na zbornico« — je glasil odgovor. Pred redno i sodnijo zmagate — mu je rekel jurist, ali protokolirana tvrdka jaz, protokolirana j tvrdka on, moral sem pred sodnike-Iaike. I Rezultat: pravdo je dobil on, dasi je imel govornik prav. Več tisoč kron je bilo trp-škov. Ugovora ni. Stvar ni tako vsakdanja, kakor mislijo nekateri, ki dokumentirajo to s svojo ne-navzočnostjo. Z navdušenjem se pridružujem protestom. Cenzus 8 K je prevelik za tako siromašno deželo. Vse druge imajo j največ 6 K. — Ako bi se naši trgovci in obrtniki zavedali svoje naloge, ne morejo te razmere trajati več dolgo. (Odobra- j vanje). nela njena roka na visoki Sutuginovi rami, njegova težka roka pa jo je krepko objemala čez pas. In tako sta se vrtila. »Dosti je, prosim vas, v glavi se mi vrti!« je rekla svojemu vitezu, ki se je razigral, kakor se reče, ter jo je vrti! kakor brez uma. Privedel jo je s spoštovanjem na divan. Pred njo se je vrtil nov par: Z:-najida Petrovna z graščakom. Videti \q bilo, da sta oba razvneta, pritiskal jo je k sebi, malo bolj, kakor je po pravilih' valčka, njen obraz je sijal v rdečici pravega navdušenja. Manjička se je jezila vsa razburjena in v srcu se ji je dvignilo nekaj nelepega proti temu paru. Graščak je po vedel svojo damo na sedež in pridrsal k Manjički. Dih ji je zastal: »Kako si upa! Pravkar me je še razžalil a... z mojo materjo vred!« Prejšnje misli pa so ji šinile v glavo: »Pred temi ljudmi naj razkrijem svojo dušo? Nikdar! Prepiesati tri ture — malenkost!« In zaplesala je z graščakom. Plesala je še polko, proti koncu so sestavili celo kadriljo — toda popova žena nt znala igrati kadrilje, in za glasovir je sedla Sofja Semjonova. Sutugin — z njo, graščak — z Zinajido Petrovno. To se ji je zdelo nemogoče: ona pleše z materjo isti cas, ko se mati obnaša s tem graščakom tako nedvomno? Ali tudi temu se je pokorila, »zato da jim ne bi prizadevala Govoril je na to čevljar Perko, rekoč, da mnogo je takih, ki so bili zadnjič volilci, zdaj pa niso več. Od 5 K smo skočili na 8 K. Pa vendar nismo skočili iz 20. yJ2, stoletje. Pravi, da če smo dobri za davke plačevati in jih vlada tirja od nas, naj poskrbi nam tudi za volilno pravico. Na to spregovori. jurist Kremžar par besed: Vlade niso take, da bi se moglo reči, da so korajžne. Drži. s tistim, ki je bolj hud. Bodimo tudi mi hudi— če bi bili že poprej stopili na dan, bi mogoče že ne bilo več takih krivic...." Na naš samih je krivda! — Na to je bila sprejeta soglasno nastopna resolucija: Dne 28. in 29. januarja tega leta so se vršile dopolnilne volitve v trgovsko in obrtno zbornico v Gorici. Volitve je vodila c. kr. volilna komisija, ki je tedaj izvršujoč volilne posle v prenesenem delokrogu jednafea vsattt deželnoknežni oblasti z istimi pravicami in doižnostimi. Volitve so bile razpisane edinoie v italijanskem jeziKu. Edinoie v istem jeziku je sestavila c. kr. komisija navodilo k volitvam, izkaznice in glasovnice. Volilne listine: navodilo, izkaznice in glasovnice je ciaia c. kr. volilna komisija dostaviti po posti. Pisma niso bila niti priporočena niti niso bila opremljena s povratnico. Izključen je tedaj vsak dokaz, vsaka kontrola o pravilni dostav ltvi volilnih listin. Volitve so se vršile na podlagi imenikov sestavljenih po trgovsko obrtni zbornici na podlagi najmanjšega davčnega postavka v znesku 8 K. Ta davčna postavka izključuje vsled svoje visokosti približno 70 c/o trgovcev in obrtnikov v slovenskem delu dežele od sodelovanja pri volitvah v stanovski zastop, od volitev v korporacijo, ki je po postavi poklicana, braniti in zastopati koristi in pravice vseh trgovcev in obrtnikov. V vseh sosednih deželah in kronovinah je ta davčna postavka nižja. Za volitev trgovske in obrtne ( zbornice, v mestih Ljubljana, Rovinj, Inns-bruck, Bolcan, IRoveredo, znaša ta postavka 4 K 20 vin. Da, pri volitvah v zbornico v Ljubljani ima vsled volilnega reda za deželni zbor vsak trgovec in obrtnik volilno pravico, ako plačuje sploh kak direkten davek. Z ozirom na navedena dejstva Slovenski trgovci in obrtniki zbrani na javnem shodu pri Zlatem jelenu dne 9. februarja 1913 POUDARJAJO SLOVESNO: Dopolnilne volitve v trgovsko obrtno zbornico ' zvršene dne 28. in 29. januarja 1913 so ne- ' veljavne. j C. kr. volilna komisija je kršila vsled rabe edinoie italijanskega jezika jezikovne pravice Ve slovenskega prebivalstva, je kršila pravice zajamčene v državnih osnovnih zakonih. PROTESTIRAJO najodiočnejše, da bi se smatralo omenjene volitve veljavnim. POŽIVLJAJO visoko c. kr. vlado, da ukrene vse potrebne korake, da zadobe državni zakoni njihov ugled In veljavo, NAVAJAJO 2 OGORČENJEM visoki, previsoki minimalni cenzus 8 K, ki izključuje skoro 7/10 obrtnikov in trgovcev od volilne pravice ter IZRAŽAJO UPRAVIČENO NADO: visoko c. kr. trgovsko mlnisterstvo izda čimprej naredbo, ki bi zajamčlla vsem trgovcem in obrtnikom volilno pravico v goriško trgovsko obrtno zbornico. Resolucija se odpošlje na pristojno mesto.. Predsednik je na to s primernimi besedami zaključil shod. Odzvonilo je poldan. r: napredek uede! NajenergiCnejše in gotovo se zdravi s i L i 1 is s svetovnim sredstvom -ILRUBIH GASILE- Stotine zdravniških potrdil potrjuje, ua ao uretralua zozenja, prostatitis, ure-iiua m liicn. Jtalarji ko-lenitu uzuravijo s konten casile fcolueu t/asii« urejajo uriniranje, 'ne da bi bilo treba rabiti zelo uevarnm cevk (Šilinge; popolnoma odpravljajo in uoiažujejo pečenje m pogosto uriniranje; edini korenito ozuravijo utnirutau zozeuja (prostatitis, uretritis, eistius, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-drzavanjo urina,, sluzaste tokove itd. — SKatlja konietijev Uasile K v—.. iuruDlli Uasile, najboljše protisifilitično in poživljajoče knčisulno sreustvo, ki se uporablja z uspeiiom proti smlidi, anemiji, impotenot, kostoboli, islnas, vnetju ziez, poltmm maueženi, izgubi semena, poiucijam, sperruaioroi, sterili-teu, neurasteniji, energičen raskrojevalee .uri-nove kiseline. uu. — Mekleniea j orubina. Gasile K a*ao. VDmuauec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, enuo-tnetriHs, vnetje in izpad maternice ltcl. — »tekiemca vbrizganca casile ±t a*au. Jluor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi aopiis na lekarno Seiravallo za g. Lasilo Trst, ki potta odgovor z obratu« pošto zastonj in z vso rezervo. .Priznam, meuioinalm izdelki GASILK se pToUajajo v vseh akrettiuranin le-karnali. — v Uorioi v lekarnali Gnstoioieiti in Tromba. 0—1'$ .!' neprijetnosti in da ne bi razkrivala pred njimi svoje duše.« Roka Zinajide. Petrov-ne je žareče-vroča, od nje same žehti sopar, in hodi, kreta se in govori kakor da je elektrizovana. Manjička je začutila nekaj kakor električni tok, ko se je dotaknila njene roke. Odkod ta ogenj, ta pozna mladost, po ti težki izgubi, ki jo je bilakzadela, po tako strašni drami?! Kako je t§ gnusno, ostudno, nizkotno!... Njena mati je ... živina!« »Kaj vam je, Marja Vladimirovna? Ali vam je slabo? Kozarec vode bi!« To je rekla gospodinja po prvi figuri. Opazila je bila, da je Manjička pobledela in se mehanično prijela za glavo. »Da... Ne morem plesati... Odvadila sem se... Plešite vi, Sofja Semjo-iiovna, jaz bom igrala...« In tako je bilo. Sofja Semjonovna je plesala, a Manjička je igrala četvorko. Ni jim hotela razrušiti veselja. Okrog polnoči so se odpravili domov. Sutugin je prenočil pri popu, a graščak ju je spremil. Pred šolo se je poslovil z značilnim stiskanjem rok od Zinajide Potrovne, a Manjički se je poklonil svečano in snel klobuk. »Nadejam se, da vaju bom kmalu videl pri sebi!« je rekel, obračajoč se bolj k Zinajidi Petrovni. »Povabite!« je odgovorila ona in ga pogledala s svojimi vročimi očmi. ' »Prosim, jaz vaju že zdaj vabim!« »No, torej pričakujte gostov!« je zaklicala Zinajida Petrovna s praga. »V najkrajšem času!« se je čulgra-ščakov glas. »Odšli sta v hišo. Nasproti jima je •prišla Jriivrja z zaspanim obrazom. Manjička se je pričela takoj razpravljati in je nenavadno hitro izginila v posteljo, dočim se je Zinajida Petrovna še dolgo ukvarjala s svojim čvrsto stisnjenim modrcem. »Jeli, Manjička, da je pri teh ljudeh veselo in sploh prekrasno? Kako misliš?« je vprašala Zinajida Petrovna. »Da, zelo veselo!« je odgovorila Marja Vladimirovna kar najhitreje mogoče, in se nato takoj pokrila, z odejo čez glavo. »Jeli, da je ta Markov — graščak zelo zabaven človek? Satugin me strašno spominja ha Ljaskega. A? Oči,, oči! Prav kakor jih je imel Ljaski... Ti že spiš? Tako hitro? Vidiš, kaj je to — če se človek poraz veseli! Živci so mirni, pa je takoj zaspala! Ampak k Markovu pojdeva gotovo... prav gotovo! Imeniten človek je to...« Manjička je zagrizla zobe v rob vzglavja in jih stisnila krepko. (Pride še.) Priloga „Soča" žt. 18, z dne 11. februvarija 1913. Shod v Nabreiinl. Pretekla nedelja je bila v znamenju protesta proti volitvam v trgtivsko-obrtno Komoro, isti Uun sta se vršila dva shoda, eden v Gorici, drugi'na nasprotnem koncu dežele, v obrtni, tako lepo se razvijajoči Nabrežini. V občinski pisarni nabre-žinski Se je zbralo lepo število slovenskih trgovcev Jii»i^ni^^Yi^e(^^^čh^i? smo videli celo vrsto najugledneltm^ras-" kih obrtnikov. Iz Gorice sta prišla na shod kot zastopnika goriškega narodnega odbora dr. Vošnjak in dr. Marušič. Za predsednika .shodu je bil izvoljen fiu.Radoyii, za zapisnikarja g. Peric. Na shodu je referiral g. dr. Vošnjak. Pojasnil je pomen današnjega shoda. Nabrežina gravitira sicer proti Trstu, pa vendar je tudi v njenem velikem interesu, ako se izpremenijo goriške narodne razmere Slovencem v prid. Obširno je navzočim razlagal, kaj so trgovsko-obrtne komore in kaj so njene naloge. Kako pa rešuje klika v goriški komori to nalogo? V Gorici nimamo Camera di commercio nego camera di politica. Zbornica je središče vseh spletk, ki so naperjene proti razvoju Slovenstva v Gorici. Dvojna je njena mera, druga za italijane, druga za Slovence. S politiko se pavi goriška komora mesto da bi se bavila s stanovskimi vprašanji. Da Vsi slovenska večina v deželi nima nobenega zastopstvi v kmnori, to je krivično in bije zdravi pameti v obraz. Z vsemi sredstvi skušajo Italijani ohraniti svojo nadvlado, vsa sredstva so jim na razpolago, da zabranijo Slovencem dostop v zbornico, saj potem ne bi bili več sami med seboj in podvrženi kontroli, Nato je zgovorno razlagal vse mahinacije nasprotnikov pri zadnjih volitvah. Volilna komisija je c. kr. urad, in je zavezana po zakonu, da posluje in uraduje v slovenskem jeziku. Ker tega ni storila, je kršila osnovne zakone. Slovensko ljudstvo na Goriškem si ne pusti žaliti svojega narodnega ponosa. Goriška je prava dežela neverjetnosti, samo tu se morejo goditi take stvari. Zadeva volitev v trgovsko-obrtno komoro ni samo slovenska narodna zadeva največjega pomena, ampak obenem v gospodarskem oziru vrlo važna. Ker slovenski trgovci in obrtniki doslej v njej niso zastcpani, je to za njih velika gospodarska škoda, ker Italijani gledajo samo na svoje ljudi. Govornik je hvali} na. tp Kraševce, ki so § tako ppžrtpvajnostjp in vestnostjo podpirali narodni odbor pri njegovi ajkciji, Kras je bil tudi tokrat uzoren v svojem slovenskem rodpljubju, Boj še ni končan in treba bode zastaviti vse sile, da konec-no zmaga naša pravična stvar. Slednjič je obrazložil govornik, kako nedemokratičen, skrajno nazadnjaški je dosedanji volilni red. Na Goriškem, ki je edna najsiro-mašnejših dežel, mora trgovec in obrtnik plačevati še enkrat toliko davka, ako naj ima volilno pravico, kakor v drugih sosednjih deželah. To je seve samo radi tega, da se more nešteto Slovencev oropati volilne pravice. Zborovalci so živahno pritrjevali govorniku. Vsi so odobravali sklep Narodnega odbora, da se Slovenci v znak protesta volitev ne udeležijo. Slednjič je g. dr. Marušič iz Gorice z navduševalnimi in toplimi besedami slikal krivice, ki se godijo slovenskim trgovcem in obrtnikom. Dr. Marušič je predložil tozadevno resolucijo, ki je/ bik ednoglasno sprejeta. Lep in potreben je; bii ta shod. Vrli Kraševci, ki so že pred volitvami dajali duška svojemu ogorčenju nad žalitvami in krivicami, ki so se izvršile proti r\\im od strani goriške zbornice, bodo tudi v bgdpče zastavljali vse svoje sile, da pride tiidj v zbornici slovenska stvar dp veljave! Kitosaiomotoio? Trst je zopet na Dunaju v parlamentu stal v ospredju javnega interesa. Naučni, minister Hussarek je govoril o tržaški italijanski univerzi. To, kar je rekel, ni bilo Italijanom posebno prijazno. Z zadovoljstvom moremo iztakniti, da je bila glavna misel njegovih izvajanj: Primorje je narodnostno mešana pokrajina. S Slovenci se morajo Italijani najprej pogoditi. Brez Slovencev ni za ItaUjane italijanskega vseučilišča v Trstu. Priznati moramo, aa je bila to primerna beseda, ki naj bo Italijanom dokaz, kako otročje je od njih, ako smatrajo bio vence v Trstu še vedno za sebi neednakopravne. hussarekov govor je nil za Italijane prav zarav poduk. Sko-ro se bodo naši italijatičkl' odvadili, nas |^ismwr tarneiraj • manjvrednega, skoraj bodo morah računati z nami, ako bodo hoteli doseči svoje vseučilišče v Trstu. Brez in proti Slovencem ni italijanskega vseučilišča v Trstu. To geslo smo napisali v »Soči« preu kratkim casoni. Debata glede Trsta v budžetnem odseku je pač raditega zanimiva, ker ona kaže, kako postaja vedno bolj meso in kri načrt, ki je bil sprožen najprej v slovenskem tisku. V Trstu se naj snuje avstrijsko visoko trgovsko učilišče. Rivoltella, ki je danes iredehtsko vzgajališče, naj se umakne trgovski visoki šoli za avstrijski jug. Nemčija je prednačila v tem oziru. V Hamburgu se je dosedanji kolonialni institut izpreinenil v trgovsko visoko šolo, na' kateri se pa predavajo tudi pravne stroke. Najbrž je imel Hussarek, ko je govoril o tržaški visoki trgovski šoli p»ed očmi hamburško ustanovo, ki je nekaj čisto novega. Danes je seve prezgodaj, da bi se moglo že govoriti o organizaciji takega zavoda, ki bi bil velepomemben za razvoj trgovine cele monarhije. Na dlani leži, da tak zavod-ne bi mogel in ne smel biti ednojezičen, kakor današnja Rivoltella, temveč mnogojezičen, jugoslovanski, italijanski in nemški. Taki trgovski visoki šoli bi se naj pridružila jugoslovanska j pravna fakulteta, ki bi imela s trgovsko-kolonialnim institutom skupno knjižnico in druge podobne naprave. Italijanom bi bilo svetovati, da enkrat za vselej opustijo misel, da bi oni mogli v Trstu kaj doseči', ne da bi tudi upoštevali tozadevne slovenske zahteve. Ah so Italijani že pozabili, da so leta 1848. zahtevali v Trstu pravno fakulteto, na kateri se naj bi bilo predavalo tudi v slovenskem jeziku? Pa seve v onih dneh so imeli Italijani voditelja takih duševnih kapacitet, kakor na. primer Kandler. Še pred par dnevi je jamral »Piccolo«, kako so se 1. 1648. tržaški Italijani mogli izpozabiti v tej meri, da so zahtevali od vlade, da naj ustvari slovenska predavanja na tržaški pravni fakulteti, Hussarekova izvajanja so bila v odseku gotovo zanimiv in nad vse značilen pojav. Pri Cehih smo itak že navajeni, da jim ne moremo pripisati posebne razumnosti, posebno če se gre za kako jugoslovansko zahtevo. Naivno je, kako delajo Cehi poklone takozvani italijanski kulturi, kako škodujejo v svojem italijanofilstvu uprav Jugoslovanom. Kaj je bilo Cehom potreba se zavzemati s takim ognjem za italijansko univerzo, in pri tem čisto pozabiti na položaj tržaškega slovenstva. Čudom smo se čudili tudi nad izvajanji Tre-šič-Pavičiča, ki je bil povrh jako neinfor-miran, ko je govoril o vprašanju vseuči-liščne reciprocitete. Od Tresič-Pavičiča bi že mogli zahtevati nekoliko več umivanja velikega pomena, ki ga ima Trsti za vesoljno Jugoslovanstvo, Zahteve, da se tržaško visokošolsko vprašanje reši na način, ki pdgovarja trgovskemu značaju Trsta, duhu našega, časa, v katerem so največje važnosti gospodarska in socialna vnašanja, in v interesu avstrijskega jugoslovanstva, ni mogoče odstavi z dnevnega reda. Nočemo, biti proroki, pa zdi se nam, da hi odgovarjalo samo zdravemu razumu, ako bo ono rešeno v našem smislu. znansko ovirajo vsako prodiranje, ali ven-aar gre junaška pot Črnogorcev naprej v akader. /-.a glavni naskok na trdnjavo, ko pojuc za io, aa se končno Črnogorci s Srbi polaste okadra, so pripravljeni, iz najboljšega vira vemo, da je bilo naznanjeno četam, da ireoa za glavni naskok izredne tiraorosti in žrtev in izdano je bilo vabilo: kdo se hoče prostovoljno oglasiti za pred-vrste v tem Končnem boju, in oglasilo se je hitro 600 junakov — ki so pripravljeni umreti pred Skadroni, samo da bi padel v roke Crnegore. Srbi in Črnogorci so zasedli Široko; ta bo izborno služila proti Tarabošu. Nad Carigradom. Presenečemo je bilo prebivalstvo v> Carigradu, ko so se pojavili včeraj in' predvčerajšnjim nad mestom bulgarski aeroplani, iz katerih so padale v mesto razne proklamacije na prebivalstvo. Galipolski polotok. ¦¦"¦" Turki so v soboto zopet poskusili z ofenzivo na otoku. Bulgari so Turke premagali in zapodili v beg. Bojišče je bilo polno mrtvecev. Na bulgarski strani je ranjenih in mrtvih 400 vojakov in 50 oficirjev. Boj je bil strahovit. Odrin. Šukri paša je naznanil v Carigrad, da je Selimova mošeja težko poškodovana, ker bombardirajo mesto oblegalci noč in dan. Šukri trdi, da se trdnjava še vedno dobro drži, pozabil pa je povedati, koliko časa se bo še držala. Turčija išče intervencijo Evrope. Mirovna pogajanja v Londonu se baje obnovijo. Turški poslanik je prosil Greva, naj da iniciativo za nova pogajanja; ta mu je odgovoril, da treba naravnost od turške vlade zaprosbe za nova pogajanja. Razdelitev Turčije med balkanske države. Kakor se poroča, so se balkanske države zjedinile, da se v slučaju, ako pride med njimi pri razdelitvi Turčije do kakih diferenc, podvržejo razsodbi ruskega carja. Pri Cataldži. Turki lažejo »po notah«. Vedno zmagujejo, čim bolj so tepeni kje, tim bolj zmagujejo. Sedaj govorijo o velikih uspehih pri Cataldži. Ce morda tuintam dosežejo kaj malega, razglasijo vse za velik uspeh. — V Cataldžo pride baje sam sultan, da bo dal poguma vojakom. Med Midijo in Derkosom so se hoteli Turki izkrcati pa se jim ni posrečilo, bili so odbiti. Grke, Bulgare in Srbe v Carigradu preganjajo turške oblasti. Dolžijo jih največ špionaže. 200 Grkov so kar nakrat zaprli te dni »v interesu državne varnosti«. goriško; člen 5. govori o prenesenih poslih in med te spadajo tudi \oUtve, /rudi, odločba upravne sodnije 14. okt. .1898. daje prav vladi. Namestništvo ni kršilo avtonomije občine, marveč poslužilo se je le pravic, ki, mu pritiče. :il.-k\ ;j ,/, Dr. Venier je govoril na to inu rekel, da so navajeni. delati,. pošteno, tprej i na solnčno luč! Zahteva od Rebeka, naj pove, koliko volilcev ni bilo, upisanih.in/kpUko je bilo nepostavno.upisanih. . Rebek pdgovarja: da je pregledal volilni imenik in je našel, da je od ,500. volilcev skoro 400 upisaiiih, ki nimajo volilne pravice. Natančno prav pa ne-more še sporočati___ ... .... ;•; Navzočih je bilo pri seji med drugim občinstvom, obilo mestnih, uradnikov, ki,:,.<< Nadaljevanje voine i\a Balkanu« Skader, Bije se krut boj za Skader, Odkar so prišli Črnogorcem Srbi na pomoč, je začel neizprosen boj. Poročila naznanjajo, da Srbi in Črnogorci prodirajo zmago-nosno. — Za važno pozicijo Bardonjol pred Skadrom se je bila huda bitka in Turki so pustili na bojišču 4000 mož, Črnogorci in Srbi pa so imeli 2500 mrtvih in ranjenih. Znatne izgube! — Štiri dni. že divja Ijut boj pred Tarabošem in pred Br-dico. Utrdbe so obdane z žicami, ki ne- Goriški mestni svet protestira. Sinoči je imel sejo. Pol ure po šesti je bilo treba čakati, da je videl župan 15 navzočih svetovalcev in je otvoril sejo. Olavno iz seje je bilo poročilo o namestništvenem odloku.gie-dčobčinskih volitev. Glavno besedo je imel dr. Pihavčig, ki se ni mogel prečuditi odloku ter je predlagal tak-le protest: C. kr, namestništvo v Trstu je s tem, da je kasiralo pripravljalno delo za volitve v občinski zastop goriškega mesta, ter je oddalo tukajšnjemu glavarstvu, kršilo statut, sankcioniran 28. nov. 1850. Občinski zastop protestira proti temu odloku in daje nalog eksekutivi, da naj stori vse potrebne korake in poda utok na notranje mini-sterstvo, odpošlje protestno brzojavko min. predsedniku, naroči posl. Ušaju inter*-pelacijo v poslanski, zbornici, da se prekliče nepostaven in nepravičen odlok namestništva. Tovariši naj tudi kot navadni meščani se obrnejo na upravno sodnijo proti kršenju političnih pravic, zajamčenih v ustavi. Ta protest je bil seveda sprejet. Prej je pa še gospodom pojasnil namestništve-ni svetnik R e b e k, da zakon z dne* 5. marca 1862. velja za vse občine, torej tudi za' Politični pregled. Avstro-Ogrska. % ... Poslanska zbornica, r- Včeraj je bila zopet seja. Pred vsem se je sprejel epide-mijski zakon v tretjem čitanju.-Nato je pričelo prvo.čitanje predloge.o varstvu delavcev pekovske obrti..Razvila se je dolgotrajna aebats. ; , .,',-; \ Justični minister dr. Hochenburger; ki je bolan, je sporočil s posebnim dopisom, ua je najvišji sodni dvor glede spornega vprašanja, ali imajo posvetovanja v od- ¦ seku parlamentarni značaj javnosti ali: ne razsodil, da so posvetovanja nejavna in torej govori podlegajo določbam-kazenskega in tiskovnega zakonika. Poslanec Friedmann, podpredsednik dunajskega »Industrialbunda« je vližtt na obrambnega ministra Georgija interpelacijo, v kateri ostro obsoja mornariško Lu-pravo, ki je naročila za 23 milijonov mornariških potrebščin v Nemčiji; mesto v Avstriji. Friedmann graja dalje postopanje poveljnika avstrijske mornarice, kije naroČil na Nemškem plavajočo ladjedelnico za 8 milijonov in tako občutno oškodoval avstrijsko industrijo in delavstvo in'to tembolj, ker je sedaj Avstrija v težki1 gospodarski krizi. Friedmann je mandatar železarskega kartela. ..;•¦:,-•.. Poslanec Kolischer je v • finančnem odseku izjavil, da je treba dejanje grofa Montecuccolija odkrito odobravati;- kajti le na ta način bo mogoče streti premoč železarskega kartela! ' •• '- Pri razpravi-o predlogu; glede varstva delavcev v pekovski obrti je pričel zionist Reizes z obstrukcijskim govorom, da se maščuje nad predsedstvom, ki je baje v neki zadevi proti njemu nekorektno postopalo. ... Poslanec Reizes je končal svoj' govdr ob V2I2 ponoči. • Inozemstvo. Nemški cesar Viljem odpotuje .v kratkem na Krf. Tem povodom se sestane t, italijanskim kraljem. . <->.:• •:•./ ">:» Revolucija v Meksiki. .*— Buknila je na dan vojaška revolucija. Čete so zajele Madera; po več bojih namlicah je zmagala vladna moč. V Meksiki je padlo 300 ljudi; Stoletnica nemške ustaje. — Včeraj opoldne se je vršila v Berolinu na vseučilišču, svečanost v spomin ustaje nemškega naroda .1813. Prisostvoval je cesar. •"¦ Boj za splošno volilno pravico v Belgiji. — Zbornica je skončala razpravo o predlogu soc demokratov ter odbila -z199 proti 83 glasovi revizijo ustave V: smislu splošne volilne pravice.-^- Štrajk v Belgiji' jesedaj neizbegljiv.i .'¦ .i.., > Domače ve&fl.^^ Imenovanja pri južni železnici, rrr. Za prometnega vodjo na vrhniški železnici je imenovan Kari Sajovic, .višji, revident in prometni kontrolor v Ljubljanii Premejžer.! ni so: postajenačelnik Artur MichelUsclii iz Vrhnike kakor asistent y: gorico^ Decker. Rajmund asistent:iz Št. Petra .na Krar/ su v Maribor, glavni kolodvor; iHoleČek,? Jožef asistent s Pragerskega. v Cel je,.Mu-*-litseh Kari in Molini Ernest asistenta w Tržiča, v Trst, Kpdrič Feliks, ^asistent i iz Neumarkt-Tramin v, Tržič, Rudolf .Franc,,., asistent iz Spirala v, Beljak,-BolkaFran^' asistent iz Ehrenhausena v. Bruck*. Finžgar.* Ivan uradn. aspirant iz Rakeka: z Mezzo-:-lotm\ardo, Hlava Josip ZvRakega^VvTtter, Knez Martin asistent iz Zgor.> Dravograda; < v Store, Črnuč Alojzij asistent iz Calliana v Zgor. Dravograd, Česnic Andrej, asi-'-ustentito-MsaaiotoiftbkJFtito'v ¦l^i!kefe,'Krotiek u%iAtojz. postaj naSelftik^Spod. ''Dravograda ^-MtozufccJilag;- • ^<> • ' v»r.iv iNa-tiovo's.oUSi&tfejeti uradniški aspi-4 : rantk >L?ortiS'4lva$ iv^Jenbaoh-, -Klembas'' Anton Brauzoli, MaskoVič-Ivan'V'Pater-*] . .*niono> tin-uSe-* 20-* Nemcev^' in 1 Ita-.. rdijan;.- torej4zmed 24Wn-1'novo sprejetih0! : yii»radnišHihJ»S!>irhntov-je'2* Nemctev^ltA-^ .. j»liianauin*i-^.*wten-StoY5enectu:,/' v * •" . Izstopil -"eJotf^ttžne^železnice: Modena .Ettd*e>iir©vide*ft :in:»direkei1ski :k'dntroic|rl| ¦ ilm ©linam, v si...» •»;.; :: .5»-•:• • .,vw Imenovanje.—Minister za poljedelstvo cjasiimenoval nadfcOrnika Maksimiljana Ripper za višjega nadzornika in voditelja >,>.<%&L. kmeLJcenu poskUševališča V Gorici. . y ., Železnica iz Svete 'Lucije tfo Tolmina. — tNeido Kabarida^&mpateido^Tolmma^se' ima zgraditi železnica. PoSlanče5 Fottj? poročal v klerikaln h listih o črti do Tolmina in.n^4o^bai?Ma-T05tyajrna vest v našem iistu^e s tem popravljena. — Da bo tekla železnica iz^Sv/tlucije do Tolmina, ..itd zahteva»vojaška oblast* in kar-zahteva ivojaška objastf, se tu<*i navadno zgodi. To* rejusmemo .upati,-da ho> tekla v doglednem • jfiasa zeleanica te Sv.»-Lucije v Tolmin; Vo^ zil bp navaden «nešanec.-i' •-'• ' Železnica iz Gorice v Cervinjan. — Dtež$niuglavar dn.Pajer je poklical'v Go~ . rjcoyžupane> iz Furlanije, ki so'intereširam na .nameravani železnici iz Gorice v- Čer-.vinjan< , Poslanec jjBugatto je bil obvestil brzojavno flekaj iui lanskih županov, da je železnica zagotovljena in da vlada ne re-^tijr^na.firispevke interesovanih občin. Navzlic temu se je na zborovanju pod pjcsdsedstvom dr^Pajerja govorilo o prispevkih- iuclimskili občin za imenovano žehMmicp. »Pajer je rekel* da nič ne ver-jame;bLzo javkam; po brzojavki je bil on žpjumFU-vMU . s ¦ . Zvjšanje bolniških troškov v tržaški mestni- boinJšoici in- naša dežela. —* Pred jgaticim. smp.povedalvda je deželni odbor nakaza}; mestni blagajni v Trstu znesek |4$iW bolniških troškov, povzročenih po.bolnikihjz naše dežele, in sicer le za jsa mesec lanskega/leta toliko. — Sedaj pa ^p.Votržaškem.mestnem svetu še zvišali bolniško pristojbino, in-sicer na 3 K 52 v na, dan, tako, da je ta bolniška pristojbina s^daj največja, v celi monarhiji. Koliko tjgškov^bp- torej več za razne dežele in. občine! ... Samomor vojaka v Gorici — V nedeljo zjutraj proti-7.>uri se jeustrelil v vo-ja&^cL.na-Tržaški cesti voiak-planinec ftan^Ahnip, doma« iz Kočevja na Kranjskem; pbležal je na tleh, na kar so ga pre-nesli, v bolnišnico. Ustrelil se je v prsi in kroglja je šla skozi hrbet. Pravijo, da je trpeLiia kleptomaniji; kier je mogel kaj zmakniti pa je zmaknii. Zato je bilopeto-vano kaznovan; sedaj so ga bili zasačiii pri tatvini že šestič1.-čakala ga je nova kazen; itej pa se je hotel izogniti s strelom v PJSk;. -> :' ¦.-..• • "•-¦'¦ - Italijanstvo goriške bande je rešeno. — Paea*iiiebr..t L'.je^imelo društvo-Goriška Slov. Mladina :svoj-veliki ples v Tr-govskera Domu, Naznanjeno je bilo, da bo svjralauia plesu vojaška godba, ali vojaš- . ka,godba ni, mogla svirati radi smrti nadvojvode Jifcainerja~ Društvo si je moralo poiskatiigodce-in dobilo jih je. Med temi so bili stoja člani mestne- godbe; Ko so na g^urtšksein magistratu- italijanstvO' mestne godbe, ko je svirak nedeljo za nedeljo po slovenskihokoličanskih vaseh? Kočija ie, prevrnila na Korsu blizu pošte deklico &6fijc~Rašt6vo; Kočijo je usta-vifcnekfcofteiritlh ? deklico* so-feteljali v lekarn ^ifrnetfevojikjer je 'dobila -potrebno pom«»& K«reiSfLpa seMni pripetilo nič hudega.: Kočijo-je vodil' vpofcojeni general R&OiSCk Ki n», . . .:.-'ji.w.-;ii . ¦'. r. v Ha2w^rava radi tatvine v farovžu v Vilivicttltifli-av-. FuYlan!# '^b6 ¦ •?'¦ ••'-'¦ i:s - ¦ n. . • : ..,.:i ¦-i Da sra mučila živino, sta bila obdol-žena F*. Pavli* ifrf?r. Gofič fe-Sn^P^thiV obsojena stff bife? iia globo 4, oziroma 8 K.*4Mt©žHa*tase mititmeMvAštvo pa ni nič.pomagalo. >'¦ ¦ ¦ > t.....i .«>»• Požiga ^ j« obdolžil sam neki Jo3ip Grgič.to^»ta^injSioer5»jfc'itorU to, ko se je nahajal v zaporu 3 mesece radi svoje-'Časne,:bbsodD'e! Pokazalo pa se'je)'da je •bHl,mo2"*"6ni večer, iia kateri bi 'bil hišo^ zažgal, popolnoma pijan in ni zakrivil ui-1 kakega'požigu.1 Svojo kazen je prestal in -policija ^"je sedaj izgnala iz Gorice. • '"UlIzgiianci se^račajd.1 — Policija je prije**Jhek^ga,JJ6slpttlSir6ka iz Grgarja in ll>nekO JcržCfO-KlUVič iz*Pažina: Gbasta iz- ] ^hana iz- Gorice pa "sta" se* vendar vrnila/ Aretacij,: IzghattčeV' je' tudi dan na dan ¦polnb:-' J........ -'-Ml-Širok-je dobil pred tukajšnjo sddnijo 7 tedndvzapora, Klavičeva ravno toliko. Zmanjšana kazen. — Tukajšnja policija 'je Obsodila 'nekega I. Trpirfa 'radi po-nočnega *' tazgrhjanjav na13' dni zapora. Trpin pa seje pritožil na namestništvo ta to mu je spremenilo kazen zapora v de-riat-no glo"bo20 K. Marija Pin'iz Tržiča je že zaslovela radi 'tega. =ker ševediid vrača v Gorico, iz katere je Izgnana. Postavijo jo pred sodnika; ki* jd strogo kaznuje', kakor to tudi sama zahteva, potern jo pošljejo domov alt cesto je že drugi dan v Gorici in zopet jo zapro, zopet obsodijo, zopet pošljejo do-'ihov, zopet se vrne in zopet je obsojena itd. Tako dela že obilo Časa. Marija Pinova je obsojena sedaj na 7 tednov "strogega zapora in postila se bo. Rekla je, da je"to vendar "le malce preveč. Na svobodo sta ptiščena Irena Luznik in Ivan Gombač, oba iz Trsta, ki sta bila aretirana kot sokriva tatvine v Nordisovi; vili"v Gorici. Brez sredstev in dokumentov. — Dan na dan se pojavljajo na goriških ulicah ljudje brez sredstev in cesto tudi brez dokumentov. Z vseli vetrov Evrope prihajajo- tu sem, kakor da bi se po Gorici cedilo med in mleko. Take ljudi aretirajo, držijo par dni v zaporih in pošljejo domov v občino, kamor so pristojni. Te dni so prijeli v Gorici nekega Tomaža Fuchsa s Štajerskega. Bil je brez sredstev in brez dokumentov. 1 ,K Smrtna nesreča v Marijanu. — Vdova Lucija- Zofi, stara 42 let; je kopala pesek na kraju, imenovanem »Busa«. Kar nakrat se jo gornji del nad njo sesul na njo ter jo zakopal. Ostala je mrtva. Zapušča 4 otroke v največji revščini. »Za svobodo in ljubezen«. — Pretekli mesec so poročaii časopisi, da je srbska vojaška oblast dala ustreliti v Skoplju neko :že'nsko, ki se' je izdajala za princezinjo iz Galicije,'ki je jako fino ' nastopala; se znala1 vririiti v najboljše'kroge v BeJgradu ter 'Sodelovala'pri srbskem Rdečem križU, v resnici pa je bila zapeljivka* ki je zvaja-la dekleta iz vseh: slojev mednarodnim kupčevalcem z dekleti, v roke. Ko ji je prišla srbska oblast na sled, jo je dala ustreliti. — Ne le desetletja temveč stoletja je cvetela na iutrovem in še cvete kupčija z dekleti. Ugrabljajo jih "s šilo, v kulturnih državah pa z zvijačami, da polnijo hareme ptmotnih Tlirkov. — Nele v starih časih, ko So še Turki plenili po naših krajih, so vlačili slovenska dekleta v turško sužhost — znana je povest o Miklovi Zali — tudi v novejšem času je marsikatero slovensko dekle? zaSlo v- turško šužnosf Iti povest o taki — rekli bi moderni Miklovi Zali je ro-f man »Za svob6d(yfriHjubezen<<:kornan »Za svobodo in .ljubezen« opisuje usodo, slovenskega dekleta Jerice, kije bilo prodano v turško sužhost in ža katero sta njen brat Ivan hi njegov' prijatelj Srb Dušan tvegala f.vse, da jo rešita. Ker je bil Dušah kotnita (član vštaškega odbora v Macedoniji) so jima šli vsfaši vsepovsod na roko in v romanu so vešče opisani'.boji in življenje vštašev in krščanske raje. Roman »Za svobodo in ljubezen« je velezanimiv; da, tako lepe'povesti Slovenci še sploh' nismo imeli. Gotovo ga bo ž zanimanjem čital vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Opozarjamo vse' Čitateije fn čitateljice na današnjo prilogo ponatis' romana »Za svobodo in ljubezen«,1 ki ga je začet priobcevati »Slovenski Jlustrovahi Tednik«. Čitajte, kajti ta'roman je bas sedaj aktualen, ko se odigravajo na Balkanu svetovriovažni do-gddki.' ••-*-•••¦•.¦•¦ -......= • "' Listnica uredništva: V V.,m D. Poslana dopisa' 'prihodnjič." Narodna obramba. Občni zbor možke podružnice Ciril-Metodove družbe V doricl se je vr.^il v bototoStifie S: t k' v prostorih pri zlatem jelenu; * ,.....- G. predsednik dr. pereani otvori ^bo-rovaiije ifi pozdravi v prav prisr.čuih besedah navzoče. Nato, 4se preide k prvi točki dnevnega' reda in sicer predsednikovo 'poročilo, "ki poroča o delovanju te prepo-, trebtie družbe za l. 1912. V odsotnosti g. blagajnika poroča o denarnem poslovanju g. predsednik. Stanje je ugodno in ako primerjamo lanski računski zaključek s prejšnjim' letom, se je opazilo celo napredovanje. Blagajnikovo poročilo se sprejme z zadovoljstvom na znanje. Med slučajnostmi se je razvila prav živahna debata in padla je kaka prav upravičena pritožba glede narodnih grehov. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje in sicer z vsklikom: predsednik "g. dr. Dereani, odborniki: Josip Fabčič, Ant. Kluri," prof. Ferd. Seidl in odv. kand. AriL Šupla. Sokolsju vestn|k. .OJbčiii zbor Gš. S. Ž. —Ni treba posebej povtiarjati, kake velike važnosti je občni zbo/ tolikih sokolskih društev, kakor jih je na Gpriškem, ki so po večini še mlada in se morajo še-le okrepiti ter postaviti na trdna tla, t. j. zagovotiti se jim mora trajen obstanek in pravilni napredek. Vsako društvo mora skrbeti, da pokaže na župnem občnem zboru pozitivni vspeh svojega celoletnega delovanja. Posebne važnosti bo ta občni zbor, kjer se bo v prvi vrsti določalo o predpripravah in nastopu župe na vseslovenskem zletu v Ljubljani in o nadaljevanju orga-nizatoričnega dela v župi sami. Župa mora pokazati v Ljubljani in tudi doma, da napreduje goriško Sokolstvo, da se trudi, da njena društva res izpolnjujejo sokolski program v celem o.bsegu. Poživlja se vsled tega vsa župna društva vnovič, da pošljejo svoje delegate na župni občni zbor, da pridejo ti dele-gatje pripravljeni in resno zastopajo interes svojega dr.uštva. Prepričani o pravi disciplini župnih društev pričakujemo, da ni društva — tudi odseka ali pripravljalnega oddejka ne — ki bi ne bilo zastopano na občnem zboru. Dela in delavcev je mnogo, treba je resnega začetka in vstraj-nega nadaljevanja. Na zdar! Razne vesti. Nemški cesar Viljem in alarm v Stras-burgu. — Poročali smo zadnjič, kako je bil Strasburg potegnjen z naznanilom o prihodu nemškega cesarja. Nemški cesar je jako nevbljen radi tega alarma. Rekel je: Gospoda v Strasburgu menda ne či-tajo časopisov. V časopisih je stalo, da brii dan potujem drugam. Vojak ustrelil stotnika. — V Kijevu je v vojašnici železniškega bataljona neki vojak ustrelil svojega stotnika. Takoj na to je ustrelil vojak tudi samega sebe. V Odrinu je, po turški statistiki, okoli 80.000 prebivalcev; polovica je Turkov, drugi so Bulgari in Armenci: Bulgarov je okoli 10.000. V vilajetu Odrin so Turki v znatni manjšini. Demehti o srbskih zverstvih v Albaniji. — Srbski pressbureau v Beogradu dementira kategorično trditve albanskega vodje derviša Hime, da so Srbi zagrešili zverstva med Albanci. Stotnik ubit s kamnom. — Iz Triden-ta: Ko je pred par dnevi stotnik Stan-dinger 1. tirol. lovskega bataljona jahal v bližini trdnjave Civerzano, je nekdo ,vrgel nanj kameri, ki ga je zadel v glavo. Stotnik je padel mrtev s konja. Laži o Srbih. — Razni Slovanom sovražni listi so naznanjali, da so srbske čete zažgale rumunjsko šolo in biblioteko v Bi-tolju. Vse te vesti so izmišljene in laž je tudi, da so pri Lješu Albanci zajeli tri srbske bataljone. 'Biilgari potrebujejo zdravnikov. — Zdravniška zbornica v Zagrebu je dobila od bulgarske vlade poziv, da bi prišlo kar največ hrvaških zdravnikov na bojišče, ker nujno potrebujejo zdravniške pomoči. Požari, v Carigradu se ponavljajo skoro vsak dan. V okraju Tofanei je uničil 8. C'm, požar 150 hiš. Najstarejši, človek v Avstriji je naj-brže v Nemškem brodu neki Jan Navratil, ki še je rodil v aprilu 1799; ima torej sedaj 114 let. Živel je tako v treh stoletjih. Pravijo, da je še duševno in telesno, svež, samo vidi slabo, rilli malverzauj v občinskem uradu j Pulju. (Dalje.) Glede* Galanteja je po zaslišbi, Horaka predsednik Sjgnori seštel razne postavke iz defravdacij Galantovih ter 35 R ^Ai|r A. Briifovka *3orlca, RaSta;) 3. Zaloga usnja. Kdor hoče imeti pristno atigloško hljigo za obleke, naj se obrne mv.kro-iasko*;a mojstra Antona Krusič Gorica na Tržaški ulioi M. 16. Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste dQ navadne, za vsaki stan in za vsak letu čas. Specialist za izdelovanje oblek za enoletne prostovoljce. . j^^iisjf^ Kupujte samo dvokolesa „HlteiI8", ki so uaj- ^^*iwr.Altli-.,i-&!. boljši francoski sistem iu liaju-pežuejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UftCtorta so najprak-učnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šuanje in slikanje (vezenje). Stroj teče brezčumne in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko pjsdajcče predmete se dobi po to- varoiSki ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu ti 9. CGRICA.