Manjšinsko zaščito postaviti na evropsko raven! Koroška in južnotirolska delegacija pred občino v Lendavi (Slovenija], ki ima dvojezični napis. Občina Pliberk in občina Lendava sta se dogovorili za sodelovanje, ki naj bi se pričelo s sodelovanjem Lendavčanov na jormaku. Pretekli teden se je mudila koroško-južnotirolska delegacija na obisku pri madžarski narodni skupnosti v Lendavi (Slovenija) ter pri porabskih Slovencih na Madžarskem. Član delegacije Hubert Frasnelli (Südtiroler Volkspartei) je bil zadovoljen predvsem z zaščito manjšin v Sloveniji. Skupni cilj manjšin — za tega se Südtiroler Volkspartei še posebej zavzema — je zaščitni manjšinski zakon na evropski ravni, v katerem bi bile zapisane vsaj minimalne pravice manjšin. Več o obisku na str. 2/3 Podijska razprava na celovški univerzi aiVENIJA: DR. GRILC: Preštevanje manjšine je danes neaktualno! Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc je ta teden poudaril, da ima slovenska narodna skupnost svoje pravice zakonsko ter ustavno zagotovljene. Vsaka razprava o preštevanju manjšine ni aktualna in je tudi brezpredmetna, saj pravice koroških Slovencev ne morejo biti odvisne od rezultatov kakršnegakoli preštevanja. naš tednikj ßg teli temeljili IlO težko graditi naprej! Številka 12 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SLT) petek, 27. marca 1992 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec ^ad 200 poslušalcev je napolnilo dvorano. Na diskusijo so vabili Naš tednik, Kleine Zeitung in Club Tre Popoli. Notranjepolitični položaj Slovenije je bil v ospredju zanimive razprave minuli torek zvečer, h kateri so vabili Naš tednik, Kleine Zeitung in Club tre popoli. Kako po priznanju samostojne Slovenije naprej, o tem so razpravljali Ivo Bizjak, Igor Bavčar, Vitodrag Pukl in Jaša Zlobec. Zaradi razdrobljenosti političnih sil v vladi bo potrebno opraviti nove volitve, na katerih naj bi se izoblikovala stabilnejša večina. Do takrat pa naj bi stranke našle novo, čim širšo koalicijo, ki naj bi še pred volitvami rešila bistvena vprašanja, kot je privatizacija in reforma uprave. Mladi NT Ta teden ima v Našem tedniku spet mladina besedo. Na straneh 7/8/9/10 komentirajo in pišejo mladi „uredniki“ vsak iz svojega zornega kota o aktualnih in zanimivih temah. Foto Fritz Politika STRAN q petek, ćL 27. marca 1992 STRAN q petek, O 27. marca 1992 Politika „Gospod Feldoer, kakšeo smisel ima sploh še KHD?" To je bilo osrednje vprašanje, ki so ga graški študentje postavili v razgovoru s predsednikom KHD. Feldner na to ni vedel pravega odgovora. Vabil je CV „Carolina“ (pretekli petek), z njim pa sta razpravljala dr. Matevž Grilc in dr. Feldner. Medtem, ko so bili prispevki predsednika NSKS informativni, konkretni in usmerjeni v prihodnost, se je dr. Feldner osredotočil predvsem na preteklost. Pri tem je prvič priznal, da je nacionalni socializem „ogrožal obstoj koroških Slovencev“. Nadalje je dejal, da je bil „Ortstafelsturm izredno negativen pojav“ in da „vprašanje vindišarjev trenutno sploh ne obstaja“. Glede tega, koga KHD zastopa, pa je prav tako prvič priznal, da ne večinskega naroda, temveč samo svoje člane. Na vprašanje, kakšen smisel sploh še ima Heimatdienst („pri dr. Grilcu vemo, koga in kaj zastopa“), pa Feldner pri najboljši volji ni mogel najti konkretnega odgovora. Ko je omenil, da naj bi opozarjal na „veleslovensko nevarnost“, so mu študentje odgovorili: „Mar hočete netiti strahove?“ Nič manj jih ni zadovoljil s pobožno željo „preprečevati brezposelnost nemških učiteljev“. Docela neumestna pa je trditev KHD, da dr. Grilc stremi za ugotavljanjem manjšine. Dr. Grilc je tako v Gradcu kot v pogovoru za slovensko oddajo ORF odločno poudaril: „NSKS nima nobenega vzroka, da o tem vprašanju sploh razpravlja. Ne vidim niti najmanjše potrebe po ugotavljanju manjšine, pa tudi najmanjšega smisla ne.“ Brez pretiravanja: KHD je na koncu. To je razgovor v Gradcu jasno pokazal. Na Koroškem je to očitno spoznala že celö Kärntner Landsmannschaft. Skrajni čas je, da se bodo tega docela zavedle tudi večinske stranke. —Kuj— Minister Rupel in ambasadorka Bohova uradno obiskala koroške Slovence Prejšnji petek sta slovenski zunanji minister dr. Rupel in dunajska ambasadorka dr. Bohova uradno obiskala koroške Slovence. Srečanje je bilo v celovškem Slomškovem domu. Visoke slovenske goste so pozdravili predstavniki NSKS (dr. Pavle Apov-nik, mag. Marjan Pipp), ZSO (dr. Marjan Sturm, Ludvik Ogris), EL (mag. Peter Waldhauser), KKZ (dr. Janko Zerzer, Nužej Tolma-jer) in SPZ (dr. Janko Malle in Hanzi Weiss). Podpredsednik NSKS dr. Apovnik je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da naj bi Republika Slovenija in koroški Slovenci usklajevali stališče o narodnopolitičnih vprašanjih. Temu sta se pridružila tudi minister Rupel in dr. Bohova. Dr. Apovnik je omenil nekaj aktualnih problemov, mdr. zastopstvo v zakonodajnih organih ter avtonomno zastopstvo. Predsednik ZSO dr. Sturm je izpostavil vprašanje multikulturnosti ter integracije narodne skupnosti v večinsko družbo. Nadalje je tekla razprava o vprašanju radia in televizije, otroških vrtcev in državne pogodbe. V zvezi z državno pogodbo je dr. Rupel dejal, da želi Slovenija ostati na vsak način v njej zasidrana ter da bo skušala to zadevo z Avstrijo rešiti sporazumno. Hkrati si slovenski zunanji minister želi večjo enotnost oz. koordinacijo znotraj manjšine. Pogovora sta se udeležila tudi častni konzul Karel Smolle in konzul Milan Jazbec. Narodne manjšine erajo „koncer-tirano” zahtevati consko zaščito Alsöszölnök Poslanec Hubert Frasnelli (Südtiroler Volkspartei) si je skupno z zastopniki mesta Pliberk in deželne Enotne liste ogledal položaj madžarske narodne skupnosti v Lendavi tef slovenske manjšine v Porabju (Madžarska). Koroški občinski politiki so dobili zanimivo primerjavo, Frasnelli pa mnogo novih informacij in podlag za pripravo skupnega evropskega manjšinskega zaščitnega zakona. Dolnji Senik Unferzemmina Poroča Silvo Kumer Na dvodnevnem obisku so občino Pliberk zastopali župan mag. Raimund Grilc (VP), mestna svetnika Štefan Visotschnig (SP) in ek. sv. Fric Kumer (EL) ter odbornik Blaž Kordesch. Deželno Enotno listo, ki je pripravila obisk, pa je zastopal predsednik Andrej Wakounig. Kot gospodarski svetovalec se je udeležil obiska tudi mag. Filip Warasch. V Lendavi je delegacijo sprejel župan, ki se trenutno sooča z velikanskimi gospodarskimi težavami v svoji občini. Brezposelnost v Lendavi sega že čez 30 %, trenutno pa ni večjih iz-gledov za izboljšanje. S tem povezano je seveda tudi odseljevanje, ki se še posebej pozna med madžarsko narodno skupnostjo, ki je v zadnjih desetletjih številčno nazadovala od 12.000 na pribl. 8000, četudi ima zelo zadovoljivo urejeno zaščito, mdr popolno dvojezičnost na občiP ski ravni, v javnem življenju, šol' Hubert j Frasnelli, Südtiroler Volskpartei „Slovenija je zgledno uredila manjšinsko zaščito. Po njej se lahko zgleduje Evropa.“ ^ Porabju (Madžarska) imajo v nekaterih vaseh celo trojezične (madžarsko-slovensko-nemške) krajevne napise. O tem so se prepričali tudi Hubert Frasnelli, Štefan Visotschnig, Fric Kumer in drugi člani koroške delegacije. Andrej Wakounig, predsednik EL .Pomembno je, da se manjšine povezujejo. Skupni cilj k Pa je zaščitni zakon na ev- p ropski ravni.“ stvu itd. Trenutno ima tudi tri lastne poslance v Parlamentu. Kako, da so Madžari kljub temu številčno nazadovali? „Mogoče nam gre — kar se tiče zagotovljenih pravic, predobro,“ je menila poslanka Marija Bozco-nec, ki je s tem mislila, da se madžarska narodna skupnost ne čuti ogrožena in se prav zaradi tega ne trudi toliko, kot druge zatirane manjšine v Evropi. Bistve- ni problem Madžarov pa je, tako je menil tudi drugi poslanec Vili Sekereš ter ostali zastopniki manjšine, slab gospodarski položaj. Prav zaradi tega si občina Lendava želi sodelovanja s pliberško občino, ki je Lendavčane povabila na 600-letnico pliberškega Jormaka, na katerem naj bi gostje predstavili svojo turistično ponudbo. Skoraj popolnoma drugačen položaj se je delegaciji kazal v Porabju na Madžarskem, kjer danes v 7 vaseh živi še približno 4000 Slovencev. Ta slovenska manjšina se je šele v zadnjih letih prav zbudila in se organizirala. Poleg pomoči iz Slovenije dobivajo prvič podporo (sicer majhno — toda le) tudi od madžarske vlade. Mnogo se pri porabskih Slovencih šele poraja, toda kar jih odlikuje, je veliki optimizem in narodna zavest. V občini Zgornji Senik imajo urejeno lepo slovensko šolo, v kateri poučujejo trojezično (slovensko/madžarsko/nemško). Imajo tudi slovenski otroški vrtec. Občina šteje 800 prebivalcev, v občinski sobi pa vseh 13 odbornikov govori v domačem dialektu, ki je zelo pristen in le malo obarvan z madžarščino. Od leta 1990 naprej imajo po-rabski Slovenci.tudi svoj časopis „Porabje“, ki izhaja 14-dnevno, v precejšnjem delu v porabskem narečju. Kaj so želje manjšine? Zakonska zagotovitev pravic, izboljšanje gospodarskegav položaja (20 % brezposelnost) ter odprtje mejnega prehoda s Slovenijo, kar je tudi želja Madžarov v Sloveniji. Hubert Frasnelli je ob zaključku obiska menil, da je danes po odprtju Vzhoda dana velika možnost, da pridemo na evropski ravni do splošne zakonske zaščite manjšin. Kot zgledno je imenoval Slovenijo, po kateri se lahko zgledujejo druge države. Do voltov In potrobilo oUiMI prehodilo operativno IM Podijska diskusija na Celovški univerzi. Po mednarodnem priznanju bo morala Slovenija sama pre hoditi še mnogo stopinj do popolne uveljavitve. Ker zdrava država temelji na zdravem gospodarstvu, se bo morala Slovenija kljub trenutni razcepljenosti političnih sil potruditi za normalizacijo razmer, tako da se bo lahko vključila v gospodarske in splošne mednarodne odnose. To je na podijski diskusiji poudaril predsednik zbora občin in predstavnik krščanskih demokratov Ivo Bizjak. To pa ni enostavno, ker je dediščina nove države še zelo živa. Po eni strani je to dediščina starega sistema, po drugi strani pa stare družbe. „Na trenutnih temeljih ni mogoče graditi naprej“ Ivo Bizjak je povedal, da na trenutnih temeljih ni mogo^ graditi naprej ter da bo nujno P° trebna čimprejšnja ureditev laS' ninskih odnosov; sploh bo P0, trebno še pred volitvami sprejaj na osnovi čim širšega konsens tudi druge bistvene zakone. ^ radi trenutne krize v odločanj1 se pripravljajo v Sloveniji no'' volitve, do katerih bi teoretičf1 lahko prišlo letos jeseni, realn pa jih je pričakovati šele de cembra. „Bistvene zakone bo potrebno sprejeti še pred volitvami“ Notranji minister in predse nik Demokratične stranke 10° Bavčar je mnenja, da ima Slove-n|ja napram drugim jugovzhodnim državam nekaj prednosti, katere bo nujno potrebno izkoristi-te Najprej je to decentralizirani sistem gospodarjenja, nato izkušnje, in jih ima Slovenija glede ;know how“ v slovenskem mana-zmentu, pa tudi struktura sred-njevelikih gospodarskih podjetij 9ovori zase. „Za politično stabilnost in za zdravo gospodarsko Politiko pa bo potrebno doseči ^Inimalni konsens,“ je dejal Bavčar. Ker bodo volitve šele konec tega leta, naj bi se stranke čim-Prei potrudile izoblikovati novo koalicijo, ki naj bi še pred volitvami rešila bistvena vprašanja. Po mnenju Vitodraga Pukla, ki je v slovcu sodeloval kot zastopnik r- Jožeta Pučnika, predsednika Socialnodemokratske stranke, bi bilo za razvoj politične demokracije dobro, če bi na volitvah 6 do 8 strank dobilo približno enako moč, tako da bi bile stranke prisiljene združiti se v koalicijo. Za prehodno operativno vlado v času do volitev se je pri razgovoru izrekel tudi podpredsednik Liberalnodemokratske stranke Jaša Zlobec. „Zadovoljivo je rešeno vprašanje manjšinske zaščite v Sloveniji“ Končno pa so se slovenski politiki zaradi zanimanja široke publike dotaknili tudi vprašanja zaščite manjšin v Sloveniji. Dejstvo je, da sta v slovenskem Parlamentu zastopana tako zastopnik madžarske kot tudi zastopnik italijanske manjšine, in Štirje vrhunski zastopniki mlade slovenske države so na povabilo Našega tednika, Kleine Zeitung in „Cluba Tre popoli“ diskutirali v Celovcu o prihodnosti Slovenije to ne glede na število glasov, ki jih dobijo na volitvah. Bistveno pa je tudi, da Slovenska vlada na osnovi svoje zakonodaje ne more sprejeti nobenega bistvenega zakona, ki zadeva manjši- no, brez soglasja manjšinskega zastopnika, katerega izvoli manjšina sama, ne da bi se pri tem vključila v eno izmed strank. H. Stingler Politika / Kmetijstvo NT: Ti si pobudnik in obenem glavni koordinator nove tinjske serije prireditev na temo: „Novo oblikovanje Evrope — ugodna priložnost ali nevarnost?“ Katere teme so bile v ospredju razprav? MP: Vsekakor tiste, ki so trenutno najbolj aktualne in zelo pereče. Podčrtal bi, da smo načrtovali to evropsko serijo še pred razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze, ko smo sicer slutili, da se bo Evropa na novo oblikovala, vendar nismo še vedeli, da se bo Sovjetska zveza spremenila v Skupnost neodvisnih držav in da bo Slovenija dejansko uspela kot samostojna demokratična država. Že s prvim predava- teljem univ. prof. dr. Pelinko smo obravnavali danes za tiste Korošce, ki so prepričani o Evropi regij, vse bolj zanimivem vprašanju o „koroški identiteti kot evropski problem“. Ali je Koroška torej nemška, avstrijska ali kaj drugega? O pojmu „multikulturnosti — enosmernica za koroške Slovence?“ so razpravljali na drugem večeru vidni slovenski politični predstavniki obeh taborov. Tik pred avstrijskim priznanjem samostojne države Slovenije sta razpravljala slovenski predsednik Peterle in avstrijski podkancler Busek o „Evropi na prelomnici“. Tako nam je uspelo zajeti ob pravem trenutku kar najbolj aktualna vprašanja. Peterle je — takrat ravno v dobi vojne okupacije jugoslovanske armade — dramatično apeliral na avstrijsko oblast, da naj končno prizna slovensko državo, če noče dobiti novega soseda ob zmagi srbskega agresorja. Pred to prireditvijo pa smo bili priče prisrčnih besed bivšega predsednika dr. Kirchschlägerja ob podelitvi Einspielerjeve nagrade v Tinjah. Najboj priznani avstrijski zgodovinarji so pod vodstvom Slovenca univ. prof. dr. Andreja Moritscha ob razpravi na temo „Z novo Evropo se spreminja zgodovinska podoba prostora Alpe-Jadran“ svarili pred novo nacionalno histerijo, ki je vedno bolj vidna v nekdanji Sovjetski zvezi in v bivši Jugoslaviji. Kakšno vlogo lahko igra Avstrija v novi Evropi, ko pa je „evropska dediščina njena raznolikost“, sta nam ponazorila v angažirani debati državni sekretar dr. Jankowitsch in državni poslanec dr. Khol. NT: Ste z udeležbo zadovoljni? MP: Vedno spet ugotavljam, da je udeležba zelo razveseljiva ta- krat, kadar razpišemo serijo predavanj tako, kot to slutijo in želijo ljudje. Tokrat je bila udeležba pri vseh prireditvah nadpovprečno dobra, izvzemši tisto o multikulturnosti. NT: Kaj sklepaš iz teh številnih predavanj o novi Evropi? MP: Politična in gospodarska preusmeritev Evrope se nam kažeta v dveh nasprotujočih si tendencah: na eni strani se razširja in poglablja misel o procesu integracije, na drugi strani pa razpadajo zadnje večnarodne multinacional-ne države v Evropi. Preveč je še ovir, vse preveč problemov še čaka Podijska diskusija na temo TUJE IN LASTNO EVROPSKI IZZIV ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V DEVETDESETIH LETIH v torek, 31. marca 1992, ob 19.30 v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Sodelujejo: Minister dr. Peter Vencelj, dr. Bruno Hosp, dr. Peter Ambrozy Vodja diskusije: prof. Philipp Rauscher Simultano prevajanje: univ. prof. dr. Erich Prunč in mag. Franc Mandelc na rešitev, preden bomo lahko rekli svoj „DA k Evropi“. Pomislimo le na težavne nacionalne in manjšinske probleme ali pa na nevarne znake novega nacionalizma, ki lahko postane zelo nevaren, če se spremeni v jezo in sovraštvo nad vse, kar je tujega. Mislim, in to so nam potrdile tudi navedene obravnave v Tinjah, da se je pričel pravi boj med „evro-centralizacijo oz. evro-birokracijo" in lokalnimi nujnimi potrebami posameznih regij in obmejnih občin. NT: Kakšno nalogo ima pri tem izobraževalna ustanova kot je tinjski dom? MP: Organizirati takšne priredit- ve, kot je tale o Evropi, in ljudem predočiti obe strani medalje — negativno in pozitivno. Kot hiša dialoga pa smo še prav posebno poklicani, da vzpostavimo vezi ne samo med obema narodoma na Koroškem, temveč med narodi nasploh, ki živijo v tem neposrednem prostoru: Slovenci, Italijani, Korošci! Zato bo zaključna prireditev te obširne serije namenjena prav načelnemu vprašanju: „Tuje in lastno — evropski izziv za izobraževanje odraslih v devetdesetih letih“, kjer bodo pri tinjski podijski diskusiji sodelovali slovenski minister dr. Peter Vencelj, južnotirolski deželni svetnik dr. Bruno Hosp in koroški kulturni referent nam. deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy. Pri tem bo bistveno vprašanje, kako se naj izraža sprememba Evrope v ponudbah koroških izobraževalnih ustanov oz. ali pridobiva s to spremembo slovenski jezik (na Južnem Tirolskem ladinski ali v Sloveniji madžarski in italijanski) v uradni izobraževalni in kulturni ponudbi koroške dežele večji pomen. Vsekakor se nam obeta silno zanimiva razprava, na katero vas prisrčno vabim. / a zaščito talne vode bo ko-roška Deželna vlada verjetno še letos poleti sprejela odredbo, v kateri bodo določena zaščitena področja, na katerih bodo veljala za gnojenje ostrejša določila. To se pravi, da kmetje v zaščitenih področjih (Kerzone) ne bodo smeli gnojiti ne z umetnimi in tudi ne z naravnimi gnojili Cgnoj, gnojnica). Strogi bodo tudi predpisi na varovalnih področjih (Schutzgebiet). Na teh bo smel kmet gnojiti z gnojem in gnojnico samo v določenem času in v zelo omejenem obsegu. Poroča Silvo Kumer Hišne odplake pa bo sploh prepovedano razvažati po njivah in travnikih. Kar se tiče umetnih gnojil, pa bodo določene točne količine na ha. Toda — in to je pomembno — Kmetijska zbornica že zahteva določene odškodnine, ki jih v drugih zveznih deželah plačujejo kmetom. Tako dobijo npr. kmetje na Štajerskem odškodnine do 6000,— šil. na hektar. Tam pa smejo kmetje v varovalnem in zaščitnem področju gojiti govedo in svinje le, če imajo zgrajene zadostno velike greznice (Jauchengrube), za katere spet dobijo podpore do 40.000,— šil.; na Štajerskem daje dežela podpore tudi za bio kmetovanje (8000,— šil./ha) in za njive, ki so tudi pozimi izkoriščene (winterharte Grundecken — do 3000,— šil./ha). Kako bo s podporami na Koroškem, je stvar pogajanj, konec koncev pa bo o tem odločala Deželna vlada oz. Deželni zbor. KIS (Kmečka izobraževalna skupnost) je vabila v Vogrče na razpravo o tej temi. Prisoten je bil tudi deželni referent za varstvo okolja Herbert Schiller, ki je nedvoumno povedal, da je odredba potrebna in da bo tudi sklenjena, nekoliko pa je „škripal z zobmi“, ko je slišal o relativno visokih podporah na Štajerskem. Ne glede na višino odškodnine pa KIS predlaga kmetom, da se že zdaj pripravijo na novo odredbo, katero lahko polno izkoristijo. Kako? Vse pridelke bodo lahko pr0' dajali pod oznako „produkti iz zaščitenega področja“. V namen bo KIS skušala kmet6 združevati in jim pomagati Prl skupnem marketingu. Uspešna serija o novem oblikovanju Evrope v Tinjah: EVROPA „Enolončnica" ali paznolikost regij STRAN j- petek, O 27. marca 1992 Politika / Kmetijstvo ZAŠČITENO PODROČJE TALNE VODE: KIS: kmetje se morajo čimprej preusmeriti in iskati v odredbi korist Novo odredbo za zaščito talne vode bo Deželna vlada sprejela še letos poleti. Le-ta pa bo prinesla prizadetim kmetom precejšnje spremembe, kar se tiče obdelave njiv in travnikov, predvsem kar se tiče gnojenja. KIS (Kmečka izobraževalna skupnost) je mnenja, da lahko kmetje nove predpise izkoristijo tudi pozitivno. V Podjuni bodo v novi odredbi določena zaščitna in varovalna področja talne vode. Za prizadete kmete bo s tem napočil nov čas kmetovanja. Razlaga sliki: področje, ki je načrtovano, je varovalno območje, obkroženo področje pa bo štelo v zaščitno območje. Vsi župani okrajev Velikovec in Wolfsberg proti jedrskemu odlagališču Naš tednik je kot prvi koroški časopis pred 14 dnevi poročal 0 načrtih gradnje jedrskega odlagališča v Jamnici, tik ob avstrijski meji. Protest prizadetih koroških 0bčin je bil velik. Pretekli petek so vsi župani okrajev Velikovec in Wolfsberg skupno z občino Ravne (Slovenija) sprejeli pro-testno resolucijo. Na protestno zborovanje sta vabila pliberški župan mag. Rai-^und Grilc ter Iniciativa Alpe-^dria brez jedrskih naprav. Kot 9ost je predsednik občine Ravne Matic Tašič poročal o študiji, ki Predvideva mdr. v njegovi občini, . °b avstrijski meji, odlagališče idrskih odpadkov. Na tem protestnem večeru, na katerem so bili prisotni tudi pred-stavnik koroških in slovenskih ?redstev javnega obveščanja, so ^jPani okrajev Velikovec in Wolfsberg sprejeli skupno reso- lucijo, v kateri protestirajo proti načrtom. Vsaj 30 km pred avstrijsko mejo ne bi smelo biti odlagališča; zavzeli so se tudi za dokončni izstop Slovenije iz jedrske energije do leta 1995. S. K. Župan Albert Sadjak je v imenu vseh županov okraja Velikovec izrazil protest. KOMENTAR Ko so se širile v koroških sredstvih javnega obveščanja prve vesti o jedrskih odlagališčih v Sloveniji, se v koroških obmejnih občinah niso zganili ne politiki, ne prebivalci. Šele ko je Naš tednik „odkril" načrte moči Avstrije ne bo možno. Ostaja potem kljub temu še odprto vprašanje, kaj z jedrskimi odpadki iz bolnišnic in znanstvenih inštitutov. V Avstriji je bil protest proti odlagališčem v vseh možnih Je obstajal skupni načrt Slovenije in Avstrije? za jedrsko odlagališče Jamnica, 5 km oddaljeno od Pliberka, so koroške obmejne občine reagirale — in to masivno. Če bo protest zalegel, se bo izkazalo. Želja koroških občin je, da 30 km pred avstrijsko mejo ne bi bilo jedrskega odlagališča; verjetno si pa le-tega tudi v Sloveniji nihče ne želi. Izhod je torej le v popolnem izstopu Slovenije iz jedrske energije, kar pa brez finančne po- krajih tako masoven, da se je vlada v bistvu že odpovedala vsem načrtom. Je mogoče obstajal kakšen tajni načrt Dunaj-Ljubljana o skupnem odlagališču? O tem so krožile govorice v Sloveniji. Ali so bile resnične, ali pa jih je masovni protest obmejnih občin pravočasno zadržal v glavah oziroma morda celo že narisane na načrtih „ekspertov". Silvo Kumer Kultura Občni zbor Krščanske kulturne zveze - predsednik dr. Janko Zerzer „Z enako prizadevnostjo in odgovornostjo naprej!" Prisotnost v hiši je za kratek pozdrav ter voščilo KKZ izrabila ambasadorka R Slovenije na Dunaju dr. Katja Boh (z leve: tajnik Nužej Tolmajer, predsednik dr. Janko Zerzer, blagajničarka Frida Marketz ter ambasadorka dr. Katja Boh) Občni zbor Krščanske kulturne zveze (v petek, 20. 3. 1992, v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma) je bil hkrati tudi priložnost, da so podelili Janežičeva priznanja, katera KKZ podeljuje zaslužnim kulturnim delavcem. Piše Franc Sadjak Za dolgoletno požrtvovalno delo na kulturno-prosvetnem področju so bili odlikovani: Helmut Hartmann: Od leta 1946 do upokojitve je bil vodja Slovenskega oddelka Koroškega studia Avstrijskega radia v Celovcu. Preko tega medija je prinašal v domove koroških Slovencev slovensko besedo, pesem in glasbo. Po potrebi je Helmut Hartmann sode-ioval tudi s slovenskimi tedniki: v času urednikovanja Bogomirja Lumbarja pri Našem tedniku, pri Nedelji pa skupno z župnikom Jožetom Vošnjakom. Hanzi Kežar — Vsa povojna leta do današnjih dni je bistveno vplival na razvoj pevske kulture na Koroškem. Čeprav kot zborovodja, kot pevec-solist in kot muzikant nikoli ni stopal v ospredje, vendarle vsa leta tankočutno spremlja vse, kar se dogaja na področju pevske kulture. Janez Lesjak— Neločljivo je povezan z delovanjem SPD „Dra-bosnjak“ na Kostanjah. Od 1973 naprej je predsednik društva; na skrajni jezikovni meji se sooča z vso trdoto ponemčevalnega vpliva turističnega razvoja v krajih ob Vrbskem jezeru. Znameniti bukov-nik Andrej Šuster Drabosnjak je s svojim delom zapustil oporoko, ki je Janezu Lesjaku življenjska naloga. Prav po njegovi zaslugi na Kostanjah redno prirejajo uprizarjanje Drabosnjakovih del. Marica Tischler: Takoj, ko je s svojo družino v povojnih letih prišla v Celovec, se je aktivno vključila v kulturno življenje tukajšnjih Slovencev. Kot vsestranska kulturna delavka, kot igralka, pevka, predvsem pa kot rojen organizacijski talent, je leta in leta vestno opravljala nadvse pomembno delo v okviru Slovenskega kulturnega društva v Celovcu. Ivan Virnik — Od leta 1966 naprej sodeluje pri Koroškem deželnem študiju Avstrijskega radia v Celovcu. Pripravlja spominske zapise o pomembnih osebnostih in o dogodkih iz starejše in tudi novejše koroške slovenske zgodovine. Veliko kulturnozgodovinskih prispevkov, ki segajo v čase urednikovanja Helmuta Hartmanna in dr. Franceta Vrbinca, nosi njegov pečat. Občni zbor sam je bil zelo dobro obiskan, kar potrjuje živo vez med centralo in krajevnimi društvi. Prisotni pa so bili tudi zastopniki raznih organizacij kot npr. poslanec in klubski šef SVP dr. Hubert Fras-nelli, predsednik SPZ dr. Avgust Brumnik, tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Vojko Stopa, predsednik Kluba koroških Slovencev prof. Bogo Grafenauer, Janez Strgar, tajnik EL Jože Wakounig, ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Avguštin Malle, predsednik zadružniške Zveze Mihi Antonič idr. Na občnem zboru so poročali predsednik dr. Janko Zerzer, tajnik Nužej Tolmajer in blagajničarka Frida Marketz. Dr. Janko Zerzer je v svojem poročilu med drugim spregovoril tudi o multi- oz. interkulturnosti. Dejal je: „Dober odnos do večine je ena stvar, ohranjevanje in utrjevanje lastne identitete ali narodne zavesti pa spet druga. In za to pač nobena še tako lepo zveneča tujka ne more biti nadomestilo . . . najbolj vidni izraz naše identitete je jezik in če tega ne bomo gojili z vso ljubeznijo in spoštovanjem, ne bomo več dolgo mogli govoriti o multikulturnosti, ker bomo utonili v eno-ličnici!“ Tajnik Nužej Tolmajer pa je v zelo obširnem poročilu predstavil pestro in razgibano kulturno delovanje v času zadnjih treh let. To pestrost dokumentira tudi zbornik, ki ga je KKZ pripravila prav ob priložnosti tega občnega zbora. Vsebuje poročila vseh včlanjenih društev in odbornikov oz. referentov. Po poročilih je dv. sv. dr. Pavle Apovnik predlagal razrešnico sta- Predsednik: dr. Janko Zerzer, Celovec podpredsednik: dipl. inž. Franc Kattnig, Rožek podpredsednica: Helka Mlinar, Škocijan tajnik: Nužej Tolmajer, Radiše namestnik: Hanzi Tomažič, Št. Vid blagajničarka: Frida Marketz, Št. Lipš odborniki: Krista Messner^ Pliberk Irena Brežjak, Št. Lipš mag. Miha Vrbinc, Celovec Marjan Olip, Sele mag. Stanko Polcer, Št. Primož dr. Peter Fantur, Št. Jakob nadzorni odbor: Mirko Smrečnik, Globasnica mag. Štefan Lesjak, Kostanje Toni Miksche, Hodiše V odbor Krščanske kulturne zveze so pritegnjeni zastopniki naslednjih organizacij: član NSKS član KDZ član KM remu odboru, ki je v mandatni dobi z vsemi razpoložljivimi sredstvi gospodaril skrbno in umno. Novi odbor, ki se bistveno ne razlikuje od prejšnjega (število odbornikov so od 15 članov skrčili na 11), je bil soglasno sprejet. Številnim čestitkam in pohvalam sta se pridružila poleg predsednika SPZ dr. Avgusta Brumnika in tajnika Zveze kulturnih organizacij Šlo-venije Vojka Stopa tudi dr. Hubert Franselli in ambasadorka R Slovenije na Dunaju dr. Katja Boh. Z velikim zanimanjem je novi odbor sprejel Frasnellijevo idejo, ki je predlagal Koroške kulturne dneve na Južnem Tirolskem. MLADI NT Številka 11 Petek, 27. marec 1992 Kontaktna leča vabi s pestrim sporedom Tudi letos organizira skupina mladincev, ki jo sestavlja pretežno slovensko govoreča fnladina, že znani mladinski festival KONTAKTNA LEČA. Ta mladinski festival naj bi služil medsebojnemu spoznavanju nemško in slovensko govoreče mladine, mladim skupinam , ki se ukvarjajo z glasbo, pa možnost nastopati pred širšo publiko. Letošnji spored je izredno obsežen z veliko koncerti. Nastopile bodo najrazličnejše skupine kot npr. VOICE COMPANY, GERALD GAUGELER und BAND, WIENER TSCHUSCHENKAPELLE, BRUJI, •-idr. Organizirana so tudi branja npr. branja Janija Oswalda, Norberta Silberbauerja idr. V okviru KONTAKTNE LEČE bo letos Prvič podijska razprava na Novem trgu in kmečki sejem, na katerem bodo slovenski kmetje predstavili svoje izdelke. Novo je tudi, da so med programskimi točkami KONTAKTNE LEČE tudi točke za otroke, kot npr. delavnica za otroke, otroški teater dd... Seveda pa je tudi letos na sporedu sPoznavalni tečaj SLOVENŠČINE - tako-2vani „SL - SCHNUPPERKURS“, ki nudi nemško govorečim možnost, da pridejo v stik s slovenščino. Naštetih je le nekaj programskih točk Kontaktne leče 1992, ki naj bi nudi- e Vsaj vpogled v letošnji program in ki naj ’ Privabile čim več ljudi. Celotni program oziroma programske Zvezke lahko dobite v vseh celovških knjigarnah, na Slovenski gimnazij,... Lep uspeh sta ob koncu smučarske sezone zabeležila Daniel Užnik in Tatjana Zablatnik na društvenem prvenstvu Športnega društva Št. Janž, ki je bilo minulo soboto v Podnu. 15-letnemu Danielu Užni-ku kot tudi 13-letni Tatjani Zablatnik nihče od tekmovalcev ni bil kos, kar je za Daniel Užnik in Tatjana Zablatnik društvena "\S prvaka SD Št. Janž mlada smučarja izredno lep uspeh. Perspektivnima smučarjema - Danielu in Tatjani - ob lepem uspehu iskreno čestitamo! Prav tako dobro pa so se odrezali tudi drugi mladi tekmovalci , katerih rezultate objavljamo na strani 4 Mladega NT. Dnevi pred veliko nočjo so za Ilono posebni dnevi. Z umetniško roko oblikuje za svoje najdražje velikonočne pirhe. Še dobro, daje smučarska sezona pri kraju, tako da sedaj lahko pride do izraza tudi umetniški talent simpatične Ilone. petek, 27. februarja 1992 „Zagovarjati sem se morala za nekaj, k čemur sama nisem nič prispevala!“ Katja Gasser Fotomontaža v pustni številki, ki naj bi predstavljala osebo Katje Kert, je razburila duhove. Pustni humor ali predrznost urednikov Našega tednika? O tem je razmišljala tudi mladina. Katja Gasser pa se je o tej kočljivi zadevi pogovarjala s Katjo Kert, katero so kot osebo zlorabili za znano fotomontažo. Mladi NT: Kaj ste si mislili v prvem trenutku, ko ste videli fotomontažo v pustni številki Našega tednika? Katja Kert: Seveda sem se v prvem trenutku prestrašila in sem bila ogorčena. Pred kmečkozborskimi volitvami meje ta časopis predstavljal kot dobro mater in kmalu po tem me pokaže na tak sramoten način v pustni številki. Gotovo lahko rečem, da imam smisel za pustni humor, vendar mislim, da se morajo tudi tu postaviti določene meje. Mladi NT: Ali mislite, da vaš ugled trpi zaradi objavljene slike? Katja Kert: Pri nekaterih ljudeh je moj ugled gotovo trpel, posebno še pri starejši generaciji, ker so nekateri dejanjsko mislili, daje to moja slika. Zato je bila solidarizacija žensk zame zelo pomembna, tako da se ljudje danes zavedajo, da je bila to fotomontaža, ne pa realna slika. Mladi NT: Iz katerih vrst so prišle kritike? Katja Kert: Iz vrst moških in žensk. Telefonirale so mi ženske, ki so me napadle in me spraševale, kako si drznem najprej kandidirati in se potem pustiti takole fotografirati. To so bile ženske, ki niso spoznale, da je bila slika le fotomontaža. Mladi NT: Kako je reagirala vaša družina? Katja Kert: Seveda so bili vsi ogorčeni. Hčerko so celo v šoli spraševali o tej sliki in sramovala se je nečesa, čemur osebno nisem nič prispevala. Mladi NT: Kaj je za vas pomenila solidarizacija tolikih žensk? Katja Kert: Notranje me je to opogumilo. Bila sem presenečena in seveda tudi pomirjena, da so ljudje le na moji strani. Mladi NT: Ali vas je slika kot taka - z lepo oblečenimi moškimi in vami, skorajda nagimi v o-spredju - motila? Katja Kert: Seveda. To je zopet dokaz, da je ženska tista, katero zlorabljajo v take namene. Težko si predstavljam, da bi kakega moškega predstavili na tak način. Mladi NT: Kako bi reagirali na fotomontažo, če bi bila namesto vaše glave glava kake druge ženske? Katja Kert: Seveda ravno tako. Protestirala bi, ker se mi enostavno zdi taka stvar pod vsakim nivojem. Moški, ki pa so bili odgovorni za objavo te slike pa naj premislijo, kako bi oni reagirali, če bi objavili tovrstno sliko njihove žene. Mladi NT: Ali ste imeli težave, da ste se zagovarjali v javnosti zaradi fotomontaže, pri kateri niste imeli kaj in za katero niste dolžni, da bi se zagovarjali pred nikomer? Katja Kert: Pri mnogih ljudeh sem se morala zagovarjati za nekaj, kar sploh nisem sama povzročila. K sreči je bilo pri tem dosti ljudi na moji strani. Upam, da se kaj takega v prihodnje ne bo zgodilo nikoli več. Mladi NT: Hvala za pogovor! Predrznost je, tako postaviti žensko ob steno Znano je, da časopisi objavljajo gole ženske zgolj iz komercialnih razlogov. S tem namenom je NT ob pustu objavil sliko gole ženske, ki naj bi predstavljala Katjo Kert. Takoj po izdaji časopisa je prispelo v uredništvo veliko pisem razburjenih žensk, ki so se zgražale nad tem, kaj si drznejo uredniki objaviti v pustni prilogi. Ob tem dogodku seje ponovno izkazalo, da neki odgovorni očitno ne razlikujejo med tem, kaj se spodobi in med tem, kaj prekorači meje pietete. To mejo je NT očitno prekoračil in stavlja se vprašanje, zakaj in kaj spodbuja NT, da je objavil ta „objekt“. Vprašanje, zakaj je NT to naredil, je moč hitro odgovoriti. Slika je izšla v okviru pustne priloge, kar očitno opravičuje to dejanje. Znana je želja bralcev pustnih prilog, da se ob branju le-teh nasmejijo, kar spada tudi v ta čas. Ko sem prelistal nemške pustne časopise, nisem opazil nobene take predrznosti, da bi postavili žensko tako ob steno. Kot učenec Slovenske gimnazije sem prebral tudi tamkajšnji dijaški glas PROBLEMI in tudi ti so izdali pustno prilogo, ki bi bila lahko zgled za časopis, kakor je NT. Učenci so si izbrali znanega avstrijskega karikaturista, katerega slike so bile podlaga za njihovo delo. V primerjavi z NT so učenci vprašali za dovoljenje učitelje, ali smejo uporabiti njihove slike. Kaj pa naj mislijo ljudskošolski učenci o tem tako cenem „stripu“! Na to zadevo pa je potrebno gledati tudi z drugega vidika, namreč , da želi NT prodajo v čimvečji meri zvišati. A po mojem mnenju se to ne sme zgoditi na način, da žali prizadete. V prihodnosti bo NT, oziroma bodo njegovi odgovorni morali gledati na standard, v mejah malega časopisa, saj časopis ne sme pasti na stopnjo angleškega dnevnika „The sun“, ki se ukvarja izključno s takimi „stvarmi“. -inar Projekt BETON vato predstavo Beton nmastaja le v mešalnidi, ampak tudi v glavabjudi! Dunja Kropivnik Tečaj angleščine - enkrat drugače Po dveh predstavah v Beljaku in Vetrinju bo projekt „BETON“ dvakrat gostoval v Celovcu, in sicer 25. marca v lokalu GALLO NERO in 9. aprila v okviru Kontaktne leče. Nadalje so načrtovana gostovanja na Koroškem, v Italiji, Sloveniji in Če-hoslovaški. „Beton“ sestavlja 9 slik in jazz-glasba, ki je bila zložena prav za ta projekt. Slikar je Michael Gutow-nig, glasbo pa je napisal Tonč Feinig. Kompozicije bodo izvajali Emil Krištof (drums), Primus Sitter (guit.), Stefan Thaler (bass), Michi Erian(sax) in Tonč Feinig (keyb). Beton je ideja, filozofija, ki je v svojem konkretnem, materialnem izrazu naravnana proti sebi. Beton je za nas sinonim za vse, kar spreminja našo življenjsko, vsakdanjo realnost, in nas same poniža na potrošnika, ki je podoben proizvodu. Beton je simbol za računalnike, videoigre, poenoteno arhitekturo, umetnost, za predpisano življenje v strogo določenih tirih. Bernhard Erler je zapisal, da v betonu tečejo misli le zelo počasi -izgubijo se v zgoščenosti konstrukcije, tehnike, v naprej določene kakovosti. Mišljenje je olajšano, delno je celo odpravljeno, v času računalnikov je pravzaprav odveč. Zakaj misliti, če imamo aparature, ki to obvladajo veliko bolje. Že oblikovana mnenja padajo iz javnih občil v na veliko odprta ušesa, izključijo lastno možnost za kritiko. Potrošništvo na vseh ravneh, na vseh avtomobilskih strehah. Kanali, napeljani skozi mrzel kamen, postanejo želje tistih, ki so pod tem vplivom. Tonč Feinig in Michael Gutownig pred sliko projekta "BETON" Tina Smolle: A tribute to Freddy Mercury Pred kratkim , točno 16. novembra 1991, je svet POPA doletela huda izguba. Umrl je pevec nam vsem znane skupine „QUEEN“. Okužen je bil s HIV-virusom (AIDS). Z njim smo izgubili genialnega pevca in skladatelja. Rodil seje 24.4. 1949. Kot študentje skupaj z Brianom Mayom (kitara), Rogerjem Taylorjem (bobni) in Johnom Deaconom (bas) ustanovil skupino QUEEN. Bohemian Rhapsody je bila izbrana za najboljšo pesem našega stoletja. S pesmijo „Show must go on“ seje morda hotel posloviti od svojih „fantov“. Zadnja plošča „Innuendo“ je bila zelo uspešna in je dosegla prvo mesto na angleški lestvici. Freddy Mercury nas je zapustil, na svojih ploščah bo pa ostal gotovo za vedno živ. BECAUSE, WHO WANT'S TO LIVE FOREVER? HIT-LESTVICA 1. STAY - Shakespeare's sisters 2. YOU-Ten Sharp 3. DON'T TALK JUST KISS - Right Said Fred 4. TOBE WITH YOU-Mr.Big 5. SMELLS LIKE TEEN SPIRIT - Nirvana 6. WISH YOUWERE HERE Pink Floyd 7. OBSESSION - Army of Lovers 8. ITVITOO SEXY-Right Said Fred 9. REMEMBER THE TIME-Michael Jackson 10. LET'S TALK ABOUT SEX - Salt'n Pepa Tuja soba. Tuji ljudje. Nič meni znanega. Samo kraj, v katerem se nahajam je vedno isti. Naenkrat sem se znašla med ljudmi in v sobi, iz katere imaš čudovit pogled na Karavanke. Nekdo me pokliče k meditaciji v sobo. Zdaj se šele spomnim, zakaj sem se zalotila opazovati Karavanke in zahajajoče sonce na tem mestu. Prvič imam tečaj angleščine, za katerega sem se odločila na hitro. Radovedna in zelo nepotrpežljiva sem se že veselila tega trenutka. V sobi vidim nekaj ljudi, ki ležijo na tleh. Usedem se in se nato uležem. Počasi se moje srce umiri in začenja biti enakomerno po določenem ritmu. Toda ne morem se tako sprostiti, kot bi hotela. Misli in želje mi krožijo po glavi - od ene strani do druge, kot da bi se mi možgani za-vozljali. Zdaj šele zaznam glas, ki nam bere angleški tekst. Tako so bili moji možgani zaposleni z mišljenjem. Ta prijeten in nizki moški glas mi končno pomaga, da tudi svoje možgane sprostim in se popolnoma posvetim meditaciji. Moje srce bije paralelno z glasom - z njegovim ritmom. Ničesar se ne morem več zamisliti - kot da bi meditacija požrla vse moje misli. Čutila sem le še svoje težko telo na preprogi. Morala sem zaspati, ker me je nekdo že poskušal obupano prebuditi. Ko sem končno odprla oči, so drugi že sedeli okrog odeje, ki je bila položena v sredi sobe. Tam je tudi že sedel prvi kandidat z vaditeljico skupine. Dobil je - po začudenju vseh - masko na glavo. Menda bi se s to masko počutil bolj varnega in bil manj živčen. Voditeljica je poslušala bitje srca in se potem zamislila v njegov položaj. Začela je govoriti besede, stavke in fraze. Tisti dotični v sredini pa jo je samo poslušal in se koncentriral na ritem in melodijo angleškega jezika. Postopoma pa je že tudi ponavljal besede, stavke in fraze in pri tem istočasno odstranil masko. Pri tem prvem postopku je bil končno na vrsti še zadnji - in to sem bila jaz. Zelo dolgo sem čakala, da bi šla v sredino, a zdaj sem vedela - ,Jt's my turn“. Komaj sem se usedla na čarodejno odejo, že nisem več čutila nog in se strašno potila pod masko. V tem trenutku sem mislila, da še besede ne bom spravila iz ust. Toda čarodejna odeja ( magic - carpet) je tudi mene začarala. Po nekaj trenutkih so moja usta sama od sebe - brez ukazovanja mojih možganov začenjala izgovarjati besede, stavke, fraze. Bolj in bolj sem se sproščala in na koncu mi je že celo ugajalo. Vedela sem, da so vse oči usmerjene vame, toda ta občutek me ni prestrašil - ugajal mi je. V teku tega prvega dneva sem spoznala našo skupino. Razen tega sem tudi izgubila strah sedeti v sredini, spoprijaznila sem se z dejstvom, da so vse oči upirjene vame in da sem že določen čas jaz središče cele skupine. Začudilo me je, da sem kljub temu lahko to pozornost uživala z vso vnemo. Ko sem opažala napredek naše skupine, sem bila prepričana, daje bila metoda učenja z našo skupino učinkovita. Niti slučajno nisem upala na tako velikanski napredek. Magic -carpet nas je vse vzel v svoje parklje in nas začaral. Enkratno vzdušje, skupina zraščena v enoto in dobro počutje so gotovo prispevali k uspehu, ki sem ga v teku časa spoznavala, občutila in tudi doživela s pomočjo tečaja. Težko opisljiv je tisti trenutek v sredini na čarodejni odeji, ki je imela zame zmeraj vlogo otoka, ki me ločuje od drugih - ki mi daje možnost izstopati iz skupine in se uveljaviti kot osebek na tem otoku, na katerem so mi bile dane vse možnosti. Nadvse sem uživala to središče, ta otok sreče, veselja, sproščenosti in tudi zelo važnega poguma govoriti v tujem jeziku. Zame se je rodilo zmeraj novo vzdušje in nov, meni doslej tuji svet. Sedeča na odeji nisem več iskala po angleških besedah. Besede so letele po zraku povsod po sobi in šemi ponujale v uporabo. Moja naloga je torej bila samo iskati pravilne besede. Zdelo se mi je, kot da bi se bila igrala s temi besedami. Ti nadvse pozitivni občutki so me spremljali cele štiri dni. Uživala sem vsako minuto, ki sem jo smela preživeti na odeji, ki mi je tedaj pomenila cel svet. MLADI NT Mladi smučarji Mohorjeve šole so prepričali Združenje staršev na Mohorjevi ljudski šoli je v letošnji zimski sezoni organiziralo smučarski tečaj, katerega seje udeležilo 30 deklet in fantov. Pod strokovnim vodstvom izkušenega športnega učitelja Roberta Kropiunika so se najmlajši v dveh mesecih naučili razveseljivo veliko, tako da so se 13. marca lahko pomerili na zaključnem tekmovanju. Za večino otrok je bilo to prvo tekmovanje in tako tudi posebno doživetje. Za vse tiste, ki pa so imeli pri tekmovanju manj sreče, so zastopniki Združenja staršev pripravili še tombolo, pri kateri se je skorajda vsakemu otroku nasmehnila Fortuna. Glavno nagrado - par Elanovih smuči, katere je podarila tovarna Elan z Brnce - sta dobila Melina Oswald in Roman Stingler. Zmagovalci posameznih skupin: skupina I - predšola: 1. Nicolaj Grilc (82.60) 2. Marco Stingler ( 82.91) 3. Katarina Kunčič ( 84.54) skupina II -1. razred 1. Roman Stingler (67.02) 2. Fabio Romano ( 68.73) 3. Efraim Tomasch (70.20) skupina III - 2. razred 1. Sara Grilc (64.19) 2. Katarina Hartmann (65.48) 3. Johannes Kunčič ( 66.70) skupina IV - 3. in 4. razred 1. Simona Hartmann (57.63) 2. Aleksander Valentinič ( 60.91) 3. Miha Lovec (61.97) skupina V - gimnazija 1. Michaela Hartmann (56.83) Zmagovalci skupine III. (2. razred Mohorjeve ljudske šole) Mladi smučarji ŠD Št. Janž kažejo talent V skupini šolark Ije zmagala Eva Moschitz, za njo sta se uvrstili Brigitte Esel in Andrea Kruschitz. Zmagovalkam sta čestitala Hanzi Pscheiderin podžupan Del Fabro. Kljub slabim pogojem so minulo soboto mladi smučarji na društvenem prvenstvu Športnega društva Št. Janž povsem uspešno tekmovali. Mlada upa Daniel Užnik in Tatjana Zablatnik sta na tem tekmovanju dosegla najboljši čas in sta osvojila naslov društvenega prvaka. Povsem zadovoljivi pa so tudi rezultati mladih smučarjev v drugih starostnih skupinah. Zmagovalci posameznih skupin: Bambini, deklice: 1. Rust Riccarda Bambini, fantje: 1. Stingler Roman, 2. Stingler Marco, 3. Sablatnik Michael Otroci I. deklice: 1. Sablatnik Isabell, 2. Homböck Karin Otroci H, fantje: 1. Meschnig Markus Otroci U, deklice: 1. Rust Chatrin, 2. Kropiunik Katja, 3. Wieser Angela Otroci II, fantje 1. Schellander Matija, 2. Rust Alexander, 3. Homböck Martin Šolarke I: 1. Moschitz Eva, 2. Esel Brigitte, 3. Kruschitz Andrea Šolarji I; 1. Sleik Martin, 2. Kropiunik Marjan, 3. Homböck Markus Šolarke II: 1. Tatjana Zablatnik ( 35,41), 2. Filipitsch Birgit, 3. Maloveršnik Marion; Šolarji II: 1. Užnik Daniel (34,24), 2. Vouk Markus Mladinke I. 1. Orasche Silvana, 2. Esel Manuela Smučanje - Sele: Tudi mladi upi že uspešno tekmujejo Smučarska sekcija Športnega društva DSG Sele je bila letos zelo delavna. Med božičnimi in semestral-nimi počitnicami so organizirali dva smučarskega tečaja za najmlajše in tudi za mladince, ki sta bila dokaj dobro obiskana. Poleg tega je društvo organiziralo še deželna prvenstva DSG in društvena prvenstva. Za najmlajše pa so organizirali t.i. „otroški pokal“. V celotno tekmovanje so bile vključene tri tekme. Sekcijski vodja Ando Oraže je bil zadovoljen predvsem z udeležbo otrok na tekmah. Izredno nadarjenost (Mak Fridrich, Roblek Marko, Oraže Marko, Wassner Simone ...) so nekateri dokazali tudi na tekmah izven Sel, kjer so prepričali tudi strokovnjake. zmagovalci posameznih skupin: mini deklice: 1. Olip Monika, 2. Mautz Michaela, 3. Dovjak Sara; mini fantje: 1. Kelih Matjaž, 2. Juch Roman, 3. Furjan Manfred; otroci I dekleta: 1. Dovjak Otroci so že nestrpno čakali na prelepe nagrade Melanie, 2. Ogris Annemarie; otroci I Roblek Marija; otroci II fantje: 1. Mak Wassner Egon, 2. Mak Niki, 3. Dovjak fantje: 1. Mak Friedrich, 2. Roblek Flori, 2. Oraže Marko, 3. Furjan Florijan; šolarke II: 1. Roblek Veronika; Marko, 3. Oraže Peter; otroci II dekleta: Emanuel; šolarke I: 1. Oraže Mirja, 2. šolarji II: 1. Roblek Igor, 2. Oraže L Wassner Simone, 2. Olip Milena, 3. Dovjak Petra, 3. Olip Marija; šolarji I: 1. Martin, 3. Roblek Roman Rož — Podjuna — Zilja info — info — info — info — info — info — vaš partner in strokovnjak za • starostna-pokojninska • življenjska zavarovanja • bolniška-nezgodna zavarovanja • leasing in financiranja • obrt-trgovina-kmetijstvo MILAN WUTTE Vesele 1, 9123 St. Primož Telefon doma: 0 42 39 / 28 69 pisarna Velikovec: 0 42 32 / 31 65 Zaupajte mi — rad vam svetujem zavarovalnica WIENER ALLIANZ Spodnje Vinare: umrla je Dora Luef Oktobra lani je še obhajala z možem Hansom zlato poroko, vendar je že vidno trpela za smrtno boleznijo. Dotrpela je v ponedeljek, 1. marca 1992. K večnemu počitku so jo položili v soboto, 7. marca, na šentprimoškem pokopališču. Verske obrede je opravil škocijanski župnik Mirko Isopp, v slovo so zapeli škocijanski cerkveni pevci. Rajna se je rodila 27. januarja 1919 kot najmlajši od dvanajstih otrok pri Kovaču v Mlinčah. Leta 1941 se je poročila s Hansom Luefom. Dolga leta sta živela v Eisenerzu na Štajerskem, kjer je bil mož nastavljen pri podjetju Alpine Montan. Pozneje sta si ustvarila nov dom v Spodnjih Vina-rah ob Zablaškem jezeru. Naj rajna počiva v miru! Možu Hansu in sinu Richardu z družino pa bratu in sestrama izrekamo iskreno sožalje! Sveto pismo na kasetah Pred kratkim sta izdali založbi Mladinska knjiga (Ljubljana) in Mohorjeva založba (Celovec-Ljubljana-Du-naj) izbrana besedila Svetega pisma na osmih tonskih kasetah. V režiji Jožeta Voznyja pripovedujejo dramatizirana besedila slovenski dramski igralci Boris Juh, Andrej Nahtigal, Pavle Ravnohrib in drugi; besedila dopolnjujejo izbrani odlomki klasične glasbe. Kasete so namenjene vsem, ki želijo Sveto pismo stare in nove zaveze v sodobni obliki, in vsem, ki ne morejo brati, najmlajšim in starejšim, vernim in tistim, ki spoštujejo krščansko izročilo in ki iščejo pot resnice. Strokovni svetovalec je bil univ. prof. teologije dr. Jurij Bizjak. Cena kompleta: šil. 698,— ali 2200,— SLT. Drabosnjakov „Pasijon“ na video-kaseti Krščanska kulturna zveza (Celovec) in Mohorjeva založba (Celovec-Ljubljana-Dunaj) sta izdali video-ka-sete s posnetki lanskoletne uprizoritve „Pasijona“ znanega koroškega bukovnika Andreja Schuster-Dra-bosnjaka (1768—1825). Nastopajo igralci, igralke, pevke in pevci iz Roža in z Gur v režiji Francija Končana na zgodovinskih tleh na Ko-stanjah. Cena: šil. 395,—. Gustav Januš razstavlja v galeriji Holzer v Beljaku Gustav Januš, pesnik in slikar, razstavlja svoje najnovejše slike meseca aprila v galeriji Holzer v Beljaku. Na odprtju razstave dne 7. aprila ob 19. uri ga bo predstavil direktor Koroške deželne galerije dr. Arnulf Rohs-mann. Gustav Januš, dobitnik Mohorjeve literarne nagrade 1983, je izdal šest pesniških zbirk, I. 1983 mu je Mohorjeva založba (sozaložnik založba Obzorja, Maribor) založila zajetno zbirko njegovih do tedaj v raznih revijah objavljenih pesmi. Sledile so druge zbirke in prevodi Petra Handkeja. Podjetnik išče za najem stanovanje ali garsionjero v Celovcu ali okolici. Telefon: 0463/54267 NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sad-jak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celo-vec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22. Čestitamo V Rožeku praznuje te dni okrogli življenjski jubilej Hilda Kanzian, pd. Kocjanca. Iskrenim čestitkam in željam domačih, kulturnega društva „Peter Markovič" in EL Rožek se pridružuje tudi uredništvo NT. V Selah na Kotu je praznoval 70. rojstni dan Janko Male. Ob okroglem življenjskem jubileju mu želimo vse najboljše, posebno pa še zdravja! Osebni praznik je v Selah na Borovnici praznoval Joža Čertov, pd. Senčnikov. Iskreno čestitamo! Na Obirskem je praznovala Paula Piskernik svojo 80. obletnico. Slavljenki iskreno čestitamo in. ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let! Jozefina Piskernik je v Vetrinju praznovala god. Iskreno čestitamo! God je te dni praznovala Marija Voler iz Železne Kaple. Slavljenki želimo vse najboljše! Mici Krautzer iz Št. Petra pri Št. Jakobu bo te dni praznovala god. Ob prazniku želimo vse najboljše in prisrčno čestitamo! Osebni praznik sta v Št. Lipšu praznovala Jozej Karicelj in Jozej Urh. Iskreno čestitamo! God sta te dni praznovala Finej in Jozej Wastl. Iskreno čestitamo! 75. rojstni dan je v Št. Rupertu pri Velikovcu slavila Amalija Brum- nik, nekdanja gospodinja v do-brolski proštiji. Ob tem lepem življenjskem prazniku ji iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in božjega blagoslova! Rojstni dan in god je te dni praznovala Maria Prelasnik. Iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! 74. rojstni dan in god je v Žva-beku praznovala Marija Soury, pd. Potočnikova mama. Slavljenki želimo mnogo srečnih, zadovoljnih in še posebej zdravih let! God je te dni praznoval Jožef Schmacher. Iskreno čestitamo! Jožef Lampichler z Radiš je te dni praznoval osebni praznik. Šlav-Ijencu želimo vse najboljše! V Škofičah je praznovala okrogli jubilej Ani Umek. Iskreno ji čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Johanu Wutteju iz Slovenije in Jožefi Wutte iz Vesel. Iskreno čestitamo! God je v Homelišah praznoval Josef Cerep. Prisrčne čestitke! Osebni praznik je v Štebnu praznovala Fini Jurič. Vse najboljše! Čestitkam se pridružuje tudi Društvo upokojencev v Št. Jakobu! Rojstni dan je v Globasnici praznoval Franc Kosmak. Slavljencu želimo vse najboljše, predvsem pa še trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Joži Golavčnik iz Sinče vasi je te dni praznoval god. Vse najboljše! Leni Schellander iz Št. Jakoba v Rožu je te dni praznovala 80-letnico. Ob tem jubileju vse najboljše in prisrčne čestitke! Osebni praznik je te dni praznoval Joži Marketz. Iskreno mu čestitamo in želimo mnogo zdravja in božjega blagoslova! Rojstni dan in god je v Lepeni pri Železni Kapli praznovala Jožefa Potočnik. Za dvojni praznik vse najboljše ter še na mnoga leta! V Podnu je praznovala rojstni dan Marija Ogris, pd. Pavlnova Mici. Iskreno ji čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti mnogo sreče in trdnega zdravja! God sta v Encelni vasi praznovala Joži Urank starejši in Joži Urank mlajši. Vse najboljše! Rojstni dan je te dni praznoval Franc Starc. Vse najboljše in še na mnoga leta! Osebne praznike so te dni praznovali Repi Štornik iz Št. Jakoba, Fini Schönlieb iz Bistrice, Repi Mörtl iz Beljaka in Joži Štornik iz Celovca. Iskreno čestitamo! Dvojni praznik je v Podgori pri Globasnici praznovala Jožica Dul-ler. Vse najboljše! 65-letnico je na Suhi praznovala Jerica Borstner. Ob osebnem prazniku ji želimo vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! Repka Pajank je te dni praznovala god. Iskreno čestitamo! 66. rojstni dan je v Kršni vasi slavil Franc Dlopst. Iskreno mu čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! V Rutah ob Baškem jezeru je praznoval god Pepej Knafl, pd. Pavlčov Pepi. Želimo mu vse najlepše ter mnogo zdravja in sreče! Te dni obhaja 88-letnico gospa Angela Waldhauser iz Čahorč pri Kotmari vasi. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Pred kratkim je srečaj Abrahama Maks Tschemernjak iz Čahorč. Poveljniku kotmirških gasilcev iz srca čestitamo in mu želimo vse najboljše! Radio / TV / Prireditve T PETEK, 27. marca Anton Nagele in njegova A glasbena zapuščina (A. Feinig). T SOBOTA, 28. marca Od pesmi do pesmi — od srca do srca. E NEDELJA, 29. marca 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (msgr. dr. Stanko Čegovnik). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi. D E N PONED., 30. marca Sveto pismo v zvočnih V podobah — zanimiva novost celovške Mohorjeve. n TOREK, 31. marca R Partnerski magazin. A D SREDA, 1. aprila Glasbena sreda. Večerna: Ubald Vrabec — L skladatelj, zborovodja In javni delavec (mag. A. Feinig). 1 U ČETRTEK, 26. marca Rož — Podjuna — Zilja. NEDELJA, 29. 3., ob 13.00 v TV 2 Predvidoma z naslednjimi prispevki Sprememba volilnega reda z vidika koroških strank Nova dvojezična gimnazija v Borti na Gradiščanskem Janežičeva priznanja Krščanske kulturne zveze .Koroški dan“ na sejmu Alpe-Adria 17. Rožanski izobraževalni teden tudi za sadjarje Ponoven začetek gledališča v Bilčovsu — premiera .Arhangeli niso avtomati“ .Oh, te princese" — gostovanje lutkovnega gledališča iz Ljubljane Šport — odbojka: SK AICH/DOB — HYPO VBK Celovec. Odločitev za napredovanje Nogomet: SAK — WAC Celovec OBČNI ZBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV REVIJE CELOVŠKI ZVON Čas: v soboto, 28. 3., ob 10. uri Kraj: v Modestovem domu, Dr.-Joško-Ti- schler-park 1, v Celovcu Spominska slovesnost ob 50-letnici pregnanstva koroških Slovencev v nedeljo, 12. aprila, ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu Prireditelj: Zveza slovenskih izseljencev in osrednje organizacije koroških Slovencev V torek, 14. aprila, ob 19. uri bo v tarni cerkvi v Podgorjah MAŠA ZA UMRLE IZSELJENCE Mašne obrede bo opravil celovški škof dr. Egon Kapellari ob somaševanju duhovnikov—članov izseljenskih družin. 25. srečanje „Od Pliberka do Traberka“ 1992 Zaključni koncert Ravne na Koroškem, Športna dvorana pri osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem Čas: v soboto, 28. 3., ob 19. uri Nastopajo: 1. DPD SVOBODA PREVALJE Moški pevski zbor Vres 2. KUD PREŽIHOV VORANC RAVNE — Koroški oktet 3. KUD GOZDAR GOZDARSTVO ČRNA — MoPZ Gozdar 4. DPD SVOBODA ČRNA Mešani pevski zbor Markovič Kristl M ato 5. DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREVA-UE — MePZ 6. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MEŽICA MoPZ Mežiški knapi 7. KPD ŠENTANEL MoPZ Šentanelski pavri 8. VOKALNI OKTET TRO PREVALJE 9. KUD STROJNSKA REKA Mešani pevski zbor 10. PROSVETNO DRUŠTVO KOTLJE Mešani pevski zbor Rožmarin 11. DPD SVOBODA DRAVOGRAD Vokalni kvintet Ajda 12. SRD PODJUNA PLIBERK Mešani pevski zbor Podjuna 13. SRD SRCE DOBRLA VAS Mešani pevski zbor Srce 14. SPD EDINOST PLIBERK MoPZ Foltej Hartman Št. Jakob Komedija C. Goldonija „KRČMARICA MIRANDOLINA“ Čas: v petek, 27. marca, ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Gostuje: Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane Režija: Janez Mejač Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in Slovensko prosvetno društvo .Rož" Predavanje: „HRANA Z ZDRAVEGA VRTA“ Predava: prof. Tatjana Angerer Čas: v ponedeljek, 13. aprila, ob 16. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu Prireditelj: Katoliška prosveta v Št. Jakobu Št. Primož Komedija C. Goldonija „KRČMARICA MIRANDOLINA“ Čas: v soboto, 28. 3., ob 19.30 Kraj: Kulturni dom v Št. Primožu Gostuje: Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, Režija: Janez Mejač Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in SPD .Danica" Sele Podporno društvo proti požarnim škodam vabi na REDNI OBČNI ZBOR Čas: v nedeljo, 29. 3., po prvi maši Kraj: v farnem domu v Selah Dobrla vas Igra: „SLEHERNIK“ Cas: v nedeljo, 29. 3., ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu v Dobrli vasi Nastopa: Gledališka skupina SRD „Borovlje" Prireditelj: SRD „Srce" v Dobrli vasi Kotmara vas Igra: „MARIJA MAGDALENA“ (Franz Xaver Kroetz) Čas: v soboto, 28. 3., ob 20. uri Kraj: v gostilni Pichler v Kotmari vasi Gostuje: Gledališka skupina SRD „ Radiše“ Prireditelj: SRD „Gorjanci" v Kotmari vasi VIGREDNI KONCERT Čas: v nedeljo, 5. aprila, ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli v Kotmari vasi Nastopajo: MePZ SPD „Gorjanci", Otroški zbor SPD „Gorjanci", Mladinska skupina SRD „Gorjanci", Instrumentalna skupina LŠ Kotmara vas, Otroški zbor LŠ Kotmara vas, Dunajski fantje Prireditelj: SPD „Gorjanci" v Kotmari vasi Begunje V Galeriji Avsenik, Begunje, razstavlja akademski slikar JAKA TORKAR ob svoji 60-letnici. Ogled razstave možen od 3. do 31.4.1992. Galerija jeodprta vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 17. ure. 17. Božanski izobraževalni teden petek 27.marec 20.00 Šentjakobsko gled. Ljubljana Krčmarica Mirandolina icano souont) Št. Jakob farna dvorana sobota 28.marec 19.00 Heinz Hesch Izdelovanje z glino Škofiče društvena soba sobota 28.marec 19.30 dr.Grilc, dr. Sturm Možni modeli skupnega zastopstva koroških Slovencev pri Cingelcu na Trati kulturni dom ponedeljek 30.marec 19.30 dipl. bio. Tatjana Angerer Zdravilne rastline v vrtu Rožek gasilski dom sreda 1. april 19.30 DS Herbert Schiller Bojo naše odplake dražje od goriva (nem) Sele farna dvorana Žvabek Komedija: „MOŽ MOJE ŽENE“ (Gavran) Čas: v soboto, 28. 3., pb 19. uri Kraj: v farni dvorani v Žvabeku Gost: Gledališče ob Drav[ Prireditelj: KPD „Drava" Žvabek Večerni šansoni Svetlane Makarovič v soboto, 4. 4., ob 9.30 v Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Višja šola za gosp. poklice v Št. Petru v soboto, 4. 4., ob 19.30 v farni dvorani v Šmihelu Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Katoliško prosvetno društvo Šmihel v petek, 3. 4., ob 19. uri v Mladinskem centru na Rebrci Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Mladinski center na Rebrci Borovlje KONCERT ZAMEJSKIH GLASBENIH ŠOL ter nastop DUA LIPOVŠEK iz Londona (violina in klavir) Čas: v četrtek, 2. 4., ob 19.30 Kraj: v mestni hiši v Borovljah Prvi del: nastopajo učenci Glasbene šole iz Jesenic, Koroške, Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča, Žabnic (Kanalska dolina) ter Deželna glasbena šola Celovec (oddelek za narodno glasbo). Drugi del: nastopata Nataša in Tatjana Lipovšek iz Londona (violina in klavir); iz sporeda: W. A. Mozart — sonata za violino in klavir; Beethoven — sonata za violino in klavir; Schubert — Impromptu v Ges-duru; Chopin — Etuda Op. 25 št. 11 v a-molu Prireditelji: Glasbena šola na Koroškem, Krščanska kulturna zveza. Svetovni slovenski kongres in Slovenian Newsletter (London) Tinje V petek, 27. marca, ob 19.30 FORUM ZA ZDRAVSTVENA VPRAŠANJA Nastanek in zdravljenje bronhialne astme Predavanje z dia-pozitivi in diskusija Predava: prim. doc. dr. Jana Furlan, Klinični center Golnik in Ljubljana v soboto, 28. marca, od 9. do 17. ure Resnična božja podoba: Jezus Pristne in napačne božje podobe. Tvoje motivirano zaupanje — Dan duhovne obnove za žene, nem. Voditelj: P. Cornelius Dings SSS__ ROMARSKO POTOVANJE V LA SALETTE, LURD, MONTSERRAT in NIZZO od petka, 15., do sobote, 23. maja 1992 Vodita: žpk. Valentin Gotthardt in Jože Ko-peinig IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V TOSKANO: Piša — Siena — Firence, nem. od sobote, 6., do torka, 9. junija 1992 Vodi: p. Cornelius Dings SSS IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA SLOVAŠKO od torka, 14., do torka, 21. julija 1992 Vodi: dr. Grete Schmidt, Innsbruck Globasnica VELIKONOČNI PLES Čas: na velikonočno nedeljo, 19. 4., ob20-uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Za ples igra vrhunski ansambel MARELA INTERNATIONAL Prireditelj: Globaški časopis Pisma bralcev / Prireditve PISMA BRALCEV Dobrohoten nasvet k dobrohotnemu nasvetu V zadnji številki NT so se oglasili k besedi naši gospodarstveniki, ki so v slovenskih tednikih vabili našo mladino k vpisu na Slovensko gimnazijo in na Dvojezično trgovsko akademijo. V Št. Petru pa se čudimo, zakaj gospodarstveniki ne berejo vseh strani v naših tednikih, potem bi namreč zvedeli, da pri nas že tretje leto obstaja Višja šola za gospodarske poklice, ki bo čez dve leti odpustila prvi letnik maturantk/maturantov prav z gospodarsko in gostinsko poklicno kvalifikacijo. Sprašujem se, za koga so mladi ljudje s takim poklicnim profilom zanimivi, če ne za gospodarstvenike, ki pa, kakor zgleda, sploh ne vidijo potrebe, da bi jih vzeli na znanje. Pa ne samo to. V istem dopisu se gospodarstveniki pritožujejo, da so po drugi svetovni vojni občutili ogromno pomanjkanje gospodarsko izobraženih dvojezičnih „kadrov“ in se do danes na tem področju ni dosti spremenilo. Jim bom pa malo pomagal. Od leta 1974 do 1991 je v Zavodu šolskih sester delovala dvojezična strokovna šola za ženske, Pozneje gospodarske poklice in je v teh 17 letih izobraževala 299 deklet, ki so po naši statistiki večinoma zaposlene v bančništvu in trgovskih podjetjih, v pisarnah in gastronomiji, nekaj tudi v socialnih poklicih. Ali se motim ali res ne vem, če je to gospodarsko področje ali ni. Čeprav so učenke v triletni šoli dosegle le srednjo izobrazbo, so delodajalci, kolikor nam je znano, z njihovim delom zelo zadovoljni, nekateri jih ne morejo prehvaliti. Po vsej logiki bojo dosegli/e absolventi/tke s petletno izobrazbo in-nnaturo še dosti boljšo kvalifikacijo in bojo s tem primerne/i sode-lavke/ci za gospodarska podjetja. Le za katera? Gospodarstvenikom se mdr. tedi zdi, da je nastala neka konkurenčna situacija na izobraževalnem področju, ki je po njihovem mnenju zelo koristna. Meni Pa se zdi, da gospodarstveniki zamenjajo gospodarstvo in šolstvo. Kar je za gospodarstvo dobro in Potrebno, pa je za šolstvo lahko Porazno. Namesto da bi koroški Slovenci bili veseli, da imamo danes štiri možnosti priti do dvojezične višje izobrazbe in matere, ki omogoča vstop v poklicno življenje in odpira pot do univerzitetnega študija, pa naj se spustimo v konkurenčni boj med dolskimi zavodi? Ali ne bi bilo le bolj pametno in za narodno skupnost koristno, če bi našo mladino osmerjali na tisto izobraževalno P°t, ki najbolj odgovarja speci- fični nadarjenosti in nagnjenjem posameznika? Končno še naravnost pretresljiva ugotovitev. Za slovenske gospodarstvenike so dvojezični absolventi trgovskih šol danes iskano blago. Moram priznati, da v tem oziru v Št. Petru nikoli ne bomo mogli konkurirati. Kajti za nas učenec nikoli ne bo blago, temveč naši skrbi zaupan mlad človek, ki se ga bomo trudili vzgajati in izobraževati z vso odgovornostjo. Pa nič za zlo. Dr. Janko Zerzer ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru Blago ali človek? Slovenski gospodarstveniki na Koroškem pozivajo v neki tiskovni Kajzaze pri Bilčovsu Čas: v nedeljo, 29. 3., ob 14.30 Kraj: v gostilni Koren v Kajzazah Predava: Rosa Franzelin, predsednica južnotirolskega deželnega zbora Prireditelj: Občinski list .Naša občina" 20. Globaški kulturni teden od 29. marca do 12. aprila 1992 V nedeljo, 29. 3., ob 19.30 v avli ljudske šole SLAVNOSTNA OTVORITEV. Koncert .Slovenskega okteta" — slovenske narodne pesmi V torek, 31.3., ob 20. uri pri Šteklnu v Globasnici „FILMSKI VEČER“; filme in diapozitive predvajata Jožko Igerc (s treh najvišjih gora Afrike) in Hanzej Elbe (posnetke iz domačega kraja) V četrtek, 2. aprila, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici PODIJSKA DISKUSIJA: .Skupni slovenski kulturni prostor — dejstvo ali prazna fraza?" Sodelujejo: dr. Andrej Capuder, minister za kulturo Republike Slovenije; dr. Janko Zerzer, predsednik KKZ; dr. Pavel Apovnik; predsedniki kulturnih društev. V nedeljo, 5. aprila, ob 14.30 pri Šoštarju DRUŽINSKO PETJE. Nastopajo družine iz bližnje okolice V torek, 7. aprila, ob 20. uri pri Rischnerju v Podjuni VEČER DOMAČIH PRIPOVEDNIKOV IN VIŽARJEV. Večer vodi: dr. Pavle Zablatnik V četrtek, 9. aprila, ob 20. uri v Juenni v Čepičah PODIJSKA DISKUSIJA: .EGS — Nasvidenje kmetija?“. Mdr. sodelujejo: dr. Walfried Wutscher, predsednik Kmetijske zbornice; dipl. inž. Štefan Domej, zbornični svetnik; vodja diskusije: dipl. inž. Hanzej Miki, Kmečka izobraževalna skupnost. izjavi mladino, da naj si ta izbira ekonomsko izobrazbo. Dobesedno pišejo v „Dobrohotnem nasvetu“: „Dvojezični absolventi trgovskih šol so danes iskano blago.“ Blago? Niti eden od 24 podpisanih podjetnikov se bržkone ni spotaknil ob besedi „blago“. Blago pač zame pomeni potrošno blago, torej mrtvo stvar, katero rabimo, porabimo, in jo končno — izrabljeno — vržemo na smetišče! Sicer ponekod na kmetih tudi živa bitja, namreč živino, imenujejo „blago“; to bi kazalo, da se ti gospodje še niso docela odtujili svojemu kmečkemu poreklu. Zdaj mi bo kdo očital, da „blago“ tudi nekaj označi, kar imenujejo Nemci „Gut“, toda tudi ta vrsta blaga pomeni „imetje“ („Hab und Gut“). Ali smatrajo torej podjetniki sodelavce kot „imetje“ (podob- Bistrica na Zilji Čas: v nedeljo, 29. 3., ob 19.30 Kraj: gostilna „Kaiserhof“ v Bistrici na Zilji Predava: Rosa Franzelin, predsednica južnotirolskega deželnega zbora Prireditelj: Volilna skupnost Straja vas in Bistrica na Zilji ni OTROŠKI POPOLDAN. V nedeljo, 12. aprila, ob 19.30 v farni dvorani ZAKLJUČEK GLOBAŠKEGA KULTURNEGA TEDNA. Premiera igre „Krvava svatba“. Režiser: Peter Sticker. Nastopajo: igralci SKD Globasnica SVETLANA MAKAROVIČ pripoveduje, poje in igra MM MUCE Čas: v petek, 3. aprila, ob 8. uri Kraj: v javni dvojezični šoli v Celovcu Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Javna dvojezična šola Čas: v petek, 3. aprila, ob 10. uri Kraj: v Ljudski šoli Mohorjeve Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Ljudska šola Mohorjeve Čas: v soboto, 4. aprila, ob 16. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Prireditelji: Otroška in mladinska skupina SRD „Radiše in KKZ Čas: v nedeljo, 5. aprila, ob 14.30 Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in KPD Šmihel no tistim zdravnikom, ki imenujejo bolnike „Patientengut“, ali podobno tistim polbogovom v šolskih pisarnah, ki označijo otroke kot „Schülergut“)? To, kar pač delojemalci za podjetje res pomenijo, namreč nekaj dragocenega (v vzvišenem pomenu besede „Gut“), bi morali imenovati „dobrino“. Ne morem se znebiti zlobne misli, da se je nekaterim gospodarstvenikom pojem „blago“ že tako vcepil v podzavest, da so na besedo „človek“ že čisto pozabili! Kaj torej iščejo šefi Mohorjeve, Zveze, Elana, Rutar-Centra, Zadrug, Posojilnic in drugih im-ex-trans-car-inter-firm? Izobražene „ljudi“ ali mlado in sveže „blago“? Hermann Fritz, Arnoldstein / Podklošter Smo-l-le zvedeli! V celovškem radiu sem 22. januarja letos ob ca. 18.15 uri slišal intervju s slovenskim zunanjim ministrom dr. Ruplom, v katerem je šlo za odpust slovenskega pooblaščenca na Dunaju Karla Smolleja. Med drugim je bilo slišati tudi sledeče: .... je težko zaupati takšnemu človeku.“ So temu vzrok Smollejeve besede „boljševistične metode“, s katerimi jeozmerjal delovanje slovenskega zunanjega ministra? Mislim, da pes z repom miga, ne pa obratno. Smollejeve besede sem pa slišal že leta 1941. Dodatno pa še par vrstic k članku „Karel Smolle, trikrat hvala“ v NT štev. 8, petek, 28. 2. 1992. K prvemu odstavku: glej moj podpis (ne pa O. Č., Celovec). K drugemu odstavku: Enakovrednosti slovenščine pa ni le dokazoval . . . Le počasi, prosim. Pri nas so führerji (pokončnost, ne obračanje po vetru) „pribandrov-ci“, ki meni taka lepa imena dajejo, da sem komunist, da ne hodim v cerkev in da me odbor društva „Gorjanci“ v zadevi slovenskega napisa ne more podpreti (imena teh „tic“ in o napisu sem pripravljen tudi povedati). K tretjemu odstavku: „ . . . Njegova samoumevnost v izžarevanju slovenske nacionalnosti .. . “ Kdo pa je v parlamentu glasoval za ločevanje v šoli? S kom se je pomenil? Menda drži trditev: „Sveta trojica, en sam bog.“ Meni osebno taki führerji niso potrebni! Kristi Lajčahar, Kotmara vas Predavanje z diskusijo: Južnotiroiski model „JUŽNOTIROLSKA POLITIKA O NARODNIH SKUPINAH IN DRUŽINSKA POLITIKA“ V soboto, 11. aprila, ob 13.30 v farni dvora- Šport Prvi nastop karateistov SAK V torek, 31. 3. 1992, ob 19.00 bo imela novoustanovljena karatejska sekcija SAK prvi nastop. Tekmovali bodo proti Kung Fu Club Beljak, ki pa je tudi šele na začetku športnega razvoja. Za SAK bo tekmovalo 10 mladih karateistov, pod vodstvom trenerja Milana Hriberniga. Milan sam ne bo tekmoval, ker nima pravega nasprotnika. Pri ekipi SAK trenirata in tekmujeta tudi dva "legionarja" iz Slovenije, ki sta po znanju pravi vzgled. Sploh je trener Milan Hri-bernig s svojimi športniki povsem zadovoljen, predvsem najmlajši kažejo pravo zanimanja za to na Koroškem le nekoliko manj popularno športno panogo. Mladim želimo mnogo u-speha na prvi primerjalni tekmi! Dvoboj za 4. mesto se nadaljuje Kdo ima boljše živce? Kvalifikacijski turnir je napet do zadnje tekme; vsaj s strani Doba in Asperna. Ker je Dob v zadnjem kolu jasno premagal Innsbruck, Aspern pa prav tako visoko podlegel Gleisdorfu, se je nenadoma zopet odprla možnost za povzdig v 1. ligo. SK Dob - Innsbruck 3 : 0 Kvalifikacijski turnir je napet do zadnje tekme; vsaj s strani Doba in Asperna. Ker je Dob v zadnjem kolu jasno premagal Innsbruck, Aspern pa je prav tako visoko podlegel Gleisdorfu, se je nenadoma zopet odprla možnost za povzdig v 1. ligo. Dvakrat so Dobljani letos tekmovali proti Innsbrucku in prav tolikokrat tudi izgubili. Vendar se igralci v soboto popolnoma zavedali položaja, ki je dopuščal samo zmago. Z zbrano in borbeno igro so v dvorani v Št. Pavlu tokrat jasno premagali Innsbruck ter si s to zmago zopet odprli vrata v 1. avstrijsko odbojkarsko ligo. To pa tudi zato, ker je edini konkurent za 4. mesto Aspern jasno podlegel Gleisdorfu. Sedaj imata obe ekipi enako število točk; Dob pa ima prednost, ker je osvojil večje število nizov. Tako bo odločilna zadnja kvalifikacijska tekma obeh ekip. Zadnji nasprotnik Asperna je Enns, Doba pa HYPO Celovec. Na papirju je nasprotnik Doba sicer nevarnejši (v kvalifikaciji je moštvo iz Celovca le enkrat podleglo in na tabeli tudi jasno vodi), vendar tudi Enns sodi med najboljše ekipe na turnirju. Prvo tekmo proti HYPO so Dobljani na domačem terenu sicer izgubili z 1:3, vendar pa so Dobljani iz dveh razlogov prepričani, da imajo celo priložnost za zmago. Razlogi za optimizem: - HYPO je že uvrščen v 1. ligo; - moštvo iz Celovca igro gradi počasi, kar Dobljanom zelo ugaja. Poleg tega bodo igralci še posebej pazili na kapetana Wolf-ganga Schmerlaiba, ki je močna osebnost v ekipi Celovčanov. Leta je že na prvem srečanju med ekipama praktično sam premagal Dobljane. Na vsak način pa Dobljani polagajo upe tudi na svoje navijače, ki naj bi tudi v Celovcu krepko podpirali ekipo. Če pa bo konkurent za 4. me-sto-Aspern-premagal Enns, bo položaj za Dob precej resen, kajti potem bi bili pripomorani premagati HYPO, kar bo zelo težko. Tekma HYPO - Dob se začne v soboto, ob 16.00, v dvorani v Št. Petru v Celovcu. Isti dan, le pol ure pozneje, pa tekmujeta Aspern in Enns. Ta teden začetek prvenstva tudi v nižjih razredih Bilčovs je že odigral prvo prvenstveno tekmo, za druge ekipe bo začetek vigredne sezone ta konec tedna. Igralci, trenerji in seveda tudi navijači že z velikim zanimanjem čakajo na posamezne tekme. Vsa naša moštva so se resno pripravljala na vigredni del prvenstva. V koliko se bo to obrestovalo, bomo izvedeli že ta konec tedna. St. Andraž - Železna Kapla Prva vigredna prvenstvena tekma bo za Kapelčane izrednega pomena. Št. Andraž je namreč na domačem terenu izredno nevarna ekipa, predvsem pa imajo napadalca (Wagner), ki sam odloča tekme. Trener Fera: „Nanj bo celih 90 minut pazil Kukoviča!“ Bolj kot Wagner, pa skrbi Fero napad njegovih varovancev, ki je v pripravljalnih tekmah le nekoliko razočaral. Kapelčani kljub temu računajo s točko. Šmarjeta - Šmihel Šmihelčani morajo prvi dve tekmi odigrati na tujem. Trener Gostenčnik kljub temu računa, da bodo iztržili 3 točke. Gostenčnik: „Uspešen začetek bi bil odločilen za motivacijo moje ekipe, kajti po- tem se bomo borili za najvišja mesta!“ Ker ima trener Gostenčnik le skromen kader, zapusti ekipi vsak manjkajoči standardni igrajec veliko luknjo. Na tekmi proti Šmarjeti sta vprašljiva poškodova Wagner in vratar Leitgeb. Globasnica - Ruda Globašani že kar na začetku tekmujejo prav proti ekipi, ki jo je trener Vugrinec treniral pred leti. Vugrinec: „Ekipa iz Rude se je v zadnjih letih sicer nekoliko spremenila, vendar način igre mi je še nekoliko znan!“ To se pravi, da bo Vugrinec svoje igralce gotovo dobro pripravil. Da so Globašani že dobro pripravljeni, so dokazali na zadnjih pripravljalnih tekmah, ko so premagali Šmihel in Rikarjo vas. Poškodovan pa je Peter Sadjak. Sele - Poreče Ker je voda poplavila stadion pod Košuto, bodo tekmo verjetno odpovedali. V slučaju igre pa je za Selane nekaj vredna samo zmago. Tudi Selani so že v_ izredni „formi“, kajti premagali so Železno Kaplo z 1:0 (strelec gola Ahim Oraže). Sodnik „ukradel“ dve točki Vetrinj - Bilčovs 1:0 (0:0) Bilčovs: Katnik4, RauterS, Partl 4, Weichboth 3, Scheliander 4, Ramusch 3 (50. Schaunig 3), Schlemitz 3, W. Kuess 4, Hobel 3, Quantschnig 3, J. Kuess 4 Vetrinj: 250 gledalcev Sodnik: Kandolf (slab) Strelec: Korpan (89.11-m) Bilčovščani so proti pričakovanju dobro igrali, prevsem obramba gostom vso tekmo ni dopustila priložnosti za zadetek. Odločilni trenutki tekme pa so se odvijali v zadnjih minutah. Najprej sodnik Bilčovščanom ni priznal jasnega zadetka (Schlemitz), v protinapadu pa je tik na črti kazenskega prostora žoga zadela roko Bilčovščana, na kar je sodnik takoj domačinom dosodil 11-metrovko. Enoglasno so bili Bilčovščani prepričani, da jim sodnik ni „ukradel“ le ene točke, temveč celo dve ... Sedaj v Liebenfels Liebenfels se bori proti izpadu, kar naredi ekipo zelo nevarno. S posebnim načinom igre želi trener Hobel s svojo ekipo osvojiti najmanj točko. PODLIGA VZHOD 1. Velikovec 15 10 2. Vetrinj 15 8 3. Žrelec 15 6 4. Železna K.15 7 5. Borovlje 15 6 6. St. Andrä 15 5 7. Mostič 15 4 8. Bilčovs 14 5 9. Oberglan 15 4 10. Žitara vas 15 4 11. Kotmara v.15 5 12. Št. Lenartu 4 13. ASV 15 2 14. Liebenfels 15 2 3 2 20:9 23 5 2 21:12 21 7 2 25:12 19 3 5 26:15 1? 4 5 22:18 16 5 5 19:16 15 6 5 18:17 14 4 5 14:18 14 5 6 18:23 13 5 6 15:20 13 2 8 23:23 12 4 6 13:25 12 7 6 23:32 H 4 9 12:29 8 Šport Zdaj hoče WAC “podreti” SAK Deveta zmaga za SAK v prvi vigredni tekmi. Kljub trem ostaja v ligi na vrhu napeto; Wietersdorf ostaja SAK za petami. Tretjeuvrščeni Trg pa ima že šest točk zaostanka. SAK-TSU Matrei 2:1 (0:0) SAK: Preschern 5, Savič 5, Pappler 4, Kreutz 4, Cvetko 4, Galo 5, dr. Ramšak 4, M. Sadjak 4, Hober 4, Blažej 3, Lippusch 4; Annabichl: 350 gledalcev Sodnik: mag. Fera (dober pregled) Strelci: Hober (55. prosti strel), M. Sadjak (56.) oz. Niederegger (60.) Franc Sadjak ni igral zaradi 4. rumenega kartona; Werner Ur-schitz in Aleksander Čertov poškodovana. Kljub temu je SAK v Prvi prvenstveni tekmi nadaljeval ? svojo uspešno jesensko serijo. Ze v prvem polčasu sta Lippusch 'J1 M. Sadjak zapravila lepi priložnosti pred vratarjem Walcher-iem, v 55. minuti pa smo le doča-tali; Manfred Hober je poslal Prosti strel v gol, minuto pozneje Pa je Marijan Sadjak v kazenskem Prostoru dobil žogo in jo poslal mirno vratarja tudi v gol - 2:0. V tej fezi je igral samo SAK, ki pa je bil očitno o zmagi že prepričan. Po napaki obrambe je Matrei v minuti znižal rezultat na 2:1. Zadnje pol ure je bila tekma odprta, ker je SAK popolnoma po nepotrebnem spustil tekmo iz rok. Zma-9a pa ni bila v večji nevarnosti. V odlični formi se je vigredi pu-oliki predstavil legionar Rade Savič, za njegovim hrbtom pa je ttokaj zanesljivo branil Adi Pre-Schern. Z debijem Andija Cvetka 1® trener dr. Ramšak lahko zado-''aljen, pravtako z Erwinom Ga-0rn, ki je delno uspešno skušal goditi režijo. Nekoliko bolj pa se 00 moral potruditi Adi Blažej, ki bo ^oral v prvi vrsti igrati za uspeh Moštva, šele potem za svoj oseb- ni uspeh. KOROŠKA LIGA t- SAK 17 9 Wietersd. 17 11 17 7 17 8 17 8 17 7 Pliberk 4- Trg 5- Lienz 6- WAC T- Matrei Jreibach 9- St. Vid 0-Breze ,, t-Wolfsberg 17 2. Mölltal 17 ■ ysv 17 Lendorf 17 ■ ASk . 17 b- Klopinj 17 17 7 5 5 4 5 2 0 8 0 37:10 26 2 4 31:19 24 6 4 26:19 20 4 5 20:15 20 4 5 21:19 20 5 5 30:16 19 7 4 22:18 19 5 5 25:22 19 3 7 24:19 17 2 8 31:28 16 6 6 21:26 16 4 8 16:26 14 4 9 14:28 12 2 10 20:36 12 7 8 12:28 11 7 10 12:33 7 Andi Cvetko je igral že v I. ligi pri Vorwärtsu iz Steyrja. V nedeljo je odigral prvo prvenstveno tekmo za SAK in zapustil dober vtis. Pozor! Cela liga polaga upe na WAC! V soboto vsa koroška liga upa, da bo WAC tisti, ki naj bi zrušil SAK. “Če WAC doma ne premaga SAK, kdo ga naj potem?” so si trenerji koroške lige edini. Zato bo SAK izredno previden - točka zadostuje v tej tekmi. Pri SAK sta Franc Sadjak in Aleksander Čertov zopet na razpolago, zato pa bosta manjkala Manfred Hober (4. rumeni karton) in poškodovani Werner Urschitz, ki je jeseni proti ATSV Wolfsberg dal na stadionu kar štiri gole. Trener dr. Ramšak ima tako na razpolago samo dva napadalca, Lippuscha in Blažeja. Toda v Wolfsbergu so se kot goleadorji izkazali tudi branilci SAK. Franc Sadjak je v sezoni 89/90 dal kar dva gola proti A.Wolfsberg - in to v zadnjih petih minutah. Jesenski rezultat SAK - WAC 3:0. Nt- tip: WAC : SAK 1:2 WAC-SAK V soboto, 28.3.1992, ob 15.30 Stadion Wolfsberg Zaradi četrtega rumenega kartona, nisem smel igrati proti Matreiu. Tako sem imel priložnost, tekmo si ogledati kot gledalec. Moram reči, da so moji kolegi že kar na prvi tekmi dokazali zanesljivo in uspešno igro. Kljub temu je bilo opaziti nekaj pomajkljivosti, in to predvsem na "taktičnem" področju. Ko je naša ekipa vodila že z 2:0, so nekateri igralci nekoliko popustili. Mogoče sami tega niso opazili, vendar je prejeti zadetek to jasno izrazil. Prav takrat so se tudi zaradi nezbranosti nekaterih igralcev vrstile napake, ki so nasprotniku omo- "Nikoli ne popustiti!" ammmmmmaKammamum gočile zadetek. Prav pri SAK, ekipi, ki želi postati prvak, se to ne sme ponoviti. Že v Wolfsbergu, kjer nas gotovo čaka močnejši nasprotnik, bo potrebna popolnoma zbrana igra vseh 90 minut, in ne, kot proti Matreiu, 85 minut ... Sploh se mi zdi tekma proti Wolfsbergu ena izmed najpomembnejših, kajti če ostanemo nepremagljivi, bo vsak posamezni igralec duševno še krepkejši. Prav to pa nekaterim igralcem še manjka. V prvem vigrednem kolu je bito zame največje presenečenje ekipa iz Wietersdorfa. Vsi so pričakovali poraz proti Št. Vidu, a ekipa je proti pričakovanju zmagala s 3:1. To se pravi, da je trenutno edini konkurent SAK Wietersdorf. Le tega pa se bomo znebili najpozneje 26. aprila, ko bo ekipa nastopila v Trnji vasi. Vsi igralci smo prepričani o svoji moči, prav zaradi tega obstaja nevarnost podcenjevanja nasprotnika. Prav tako prepričan pa sem tudi o zrelosti svojih kolegov, ki nobenega, še tako slabega nasprotnika ne bodo podcenjevali. „Ponočni humoristi" pisali KATRA Res ne razumem, zakaj so v Pliberku tako proti jedrskemu odlagališču. Če bi ga zgradili, v Pliberku nikoli ne bi bilo treba več navijati ur — saj bi vse ure tekle na „atomski“ pogon. Krepko porcijo humorja so imeli neznani storilci, ko so preteklo soboto ponoči popleskali v Celovcu gostilno „pri Joklnu“ s prav humorističnimi stavki kot „Und wird der Jokl abgerissen, müssen wir uns halt wo anders küssen!“, „Gott hats gegeben, Zveza hat’s genommen“ ali „Kapital požira naš lokal“. S tem so verjetno hoteli izraziti svoj protest proti zaprtju Joklna, ki pa ima že menda konkretne načrte za novo lokacijo. Do odprtja „Joklna 11“ se bodo morali stalni gostje zadovoljiti s Kosto ali pa kakšno drugo celovško kavarno ali gostilno. V Vogrčah je bil preteklo soboto koncert v okviru pevske revije „Od Pliberka do Traberka“, katero bodo zaključili ta teden na Ravnah. Na sliki vidite domači pevski zbor „Srce“ iz Dobrle vasi, sodelovali pa so še MPZ „Markovič Kristl Mato“ iz Črne, MoPZ Društva upokojencev z Prevalj in MePZ Lipa iz Velikovca Tudi Južni Tirolci na Jožefovem sejmu Ob priložnosti obiska pri EL je dr. Hubert Fras-nelli obiskal letošnji Jožefov sejem. Poslovodja Za-druge-market Dobrla vas Štefan Bošič je gostu na mestu samem razložil zadružni sistem. Gost je obiskal tudi Posojilnico in se tam s predstavniki EL Dobrla vas med drugim pogovarjal o zastopstvu manjšine v Deželnem zboru. Po Jožefovem sejmu sta dr. Frasnellija spremljala občinska odbornika Tinej Wastl in Jože Komar ter vodja tajništva EL Bernard Sadovnik. Jožefov sejem pa je bil letos drugače izredno dobro obiskan, govorijo lahko o rekordnem obisku. Protest proti novemu rudniku pri Črni (Slovenija). Ker so prebivalci vasi Javorje pri Črni (10 km od Pliberka) izvedeli, da namerava velikovški podjetnik Modre skupno s podjetnikom iz Mežice odkupiti 4 ha gozda v Javorjah in tam zgraditi kamnolom oz. rudnik diabaza (potreben za asfalt in za proizvodnjo steklene volne), so sklicali protestno zborovanje — in to še preden je bila na Občini vložena prošnja. Premalo zanimanja za jezero pred Pliberkom? Kakor kaže, se bo Občina Pliberk odločila za sanacijo kopališča in poleg ležečih teniških igrišč. Stroški so visoki in bodo znašali vsaj 18 mio. šilingov. Pliberški turistični podjetniki grajajo načrt in zahtevajo gradnjo jezera pred Pliberkom. Načrti za ta projekt pa menda že leže v predalu Občine. Ali bodo tam tudi ostali? Kvartopirski mojstri. V Vogrčah je domače društvo DSG pred kratkim priredilo kvartopirsko prvenstvo. Zmagovalci so postali že večinoma znani „kvartopirski profesionalci“-Rezultati: (moški) 1. Johann Butte, 2. Johann Stuller, 3. Štefan Žlinder; (ženske) 1. Sophie Prutej, 2. Neža Lubas, 3. Annemarie Grauf. Organizator Štefan Visotschnig je na prireditvi lahko pozdravil kar 60 kvartopirk in kvartopircev. Slovenski oktet gostuje v nedeljo v Globasnici. V nedeljo, 29. marca, bo ob 19.30 v avli ljudske šole slavnostno odprtje 20. Globaškega kulturnega tedna. Ob tej priložnosti bo večer oblikoval svetovno znani „Slovenski oktet“. Tokrat bo pel pretežno slovenske narodne pesmi. Vsi ljubitelji kvali; tetnega petja so vabljeni na ta enkratni koncert. Pliberška Zadrug3 tudi v Celju. Kmečko gospodarska Zadruga Pl'" berk je danes petek v Celju slavnostno odprl3 Nakupni center LAVA, ^ šteje kot najsodobnejs3 trgovina te vrste v Sloveniji.