Poštnina plačana v gotovini GLASILO S I N D I K ATOV SLOVENIJE LETNIK X., ŠT. 52 Ljubljana, 21. decembra 1951 IZVOD 6 din Deset let imamo svoio ljudsko vojsko • vi • • 1 ie 1» in m v • V tej deželi smo mi sami gospodarji in si vladamo po svojih postavah. Kdor bi se rad prikrito prihulil v našo deželo, nima poštenih namenov: ničesar nam ne prinaša, rad pa bi nam kaj vzel. To dobro vedo naši čuvarji meja. — Slika prikazuje dva graničarja na meji vini, njeni svobodi, njeni lepši in bogatejši prihodnosti! Vi ste ves ta čas vse svoje delo, napore in požrtvovanja posvetili dobrobiti svoje dežele in njene socialistične rasti... posvetimo zato vsa naša najplemenitejša prizadevanja v drugi polovici letošnjega leta slavi naše armade!« Tudi ti odlomki iz poziva Glavnega odbora Zveze sindikatov so nam povsem sveže ostali v spominu. Delavski razred je kot vedno doslej tudi tokrat pokazal svojo zvestobo: Tisoč-sto delovnih kolektivov, ki so se sami prijavili v tekmovanje, ki so si sami zastavili program svojega dela. danes poroča svoji domovini, da so dostojno in častno izpolnili svojo obljubo. Že v prvem mesecu se je prijavilo v tekmovanje nad 470 delovnih kolektivov. Od dneva vstaje je preko 50 tisoč ljudi sodelovalo v bojnih patruljah, ki so prehodile vso Slovenijo po dolgem in počez in raznetile tekmovalnega duha med stotisoči. Pred nami je razgrnjena kopica tekmovalnih poročil: lepi in skrbno izdelani albumi, slike, opisi, statistike in kaj še vse! In kakor koli so mrtve črke in številke, vendar iz njih diha iskrena zvestoba ljudi, ki so jih napisali, do naše domovine in naše vojske. Kako tudi ne bi? Vsa ta poročila so vendar ne le pisana, ampak doživeta, vse te črke so samo v papir zaprto življenje, ki je tako plodno zaživelo v lem tekmovanju. Vsa ta poročila je pisala roka, ki se verjetno niti ni utegnila odpočiti od dela na stroju, ravnanja z orožjem in podobno, zato je vse to le odraz doživetega napravljenega. Preko poročil človeku misel pohiti v življenje! Spomnim se ga prav živo onega plečatega moža iz Guštanja, ki mi je pripovedoval: »No, kadar se kosamo kar tako, kdo več napravi, pravzaprav nisem niti tako hudo jezen, če gre nekomu drugemu bolj izpod rok, čeprav mi seveda ni vseeno. Saj veš, če ti poreko V' stari, greš pa že proti pokoju, saj te ze v koš dado mlajši, ti res ne more biti vseeno. Ampak, primojdunaj, kadar pa 86 dajemo, kdo bo pokazal, koliko mu je hočeš, zbije ptiča z drevesa. Kako salamensko ljubosumen je na tisti svoj »pihalnik«, nikomur ga ne posodi, niti lastni hčerki ne. »Kaj boš ti otroče«, ji pravi, »ko ne znaš ravnati z orožjem, s to dragoceno stvarjo? Pokvariš mi jo in, ali sploh veš, kaj pomeni puška?« To je mlado srce vedno težilo! Oče, ki tako ceni puško, ki jo je prinesel od partizanov domov, ji je vendar ne da, da bi tudi ona poskusila streljati, samo zato, ker pač še ne zna. Drugače pravi oče, da bi moral vsak znati streljati, tako kot pisati. Kadar govori o tem, se oče vedno spomni na sina. ki se ni vrnil z Jelovice. Pravi, da je bil počasen pri ravnanju z orožjem. Vezilo delavskega razreda Slovenije EN TISOČ STO DELOVNIH KOLEKTIVOV JE ŠEST MESECEV ZVESTO TEKMOVALO V ČAST IN SLAVO NAŠE LJUDSKE VOJSKE ljudstva. Polnih deset let torej že poteka od tedaj, ko je naš delovni človek posegel po uporniški, osvobodilni puški in krenil svojo pot. To je bil začetek nove dobe v našem življenju. Slovenski delovni človek, ki so mu skozi stoletja nasilno potiskali razni cesarji in vladarji puško v roke. Letos mineva že deseto leto, odkar je delovno ljudstvo naše domovine preudarno in hotč prijelo za puško in se uprlo. Ljudje so se zoperstavili nasilnim tujcem, ki so vdrli k nam kot volkovi v ovčjo stajo in tistim domačinom, ki so se pridružili tujcem v boju proti osvobodilnemu gibanju delovnega Zmagovalci v šestmesečnem tekmovanju Glavni odbor Zveze borcev je proglasil končne zmagovalce v šestmesečnem tekmovanju na čast 10. obletnice Jugoslovanske armade Vrstni red zmagovalcev je naslednji: Prva skupina (delovni kolektivi podjetij z nad 500 zaposlenimi delavci): 1. Delovni kolektiv železarne Guštanj. 2. Delovni kolektiv tovarne gumijastih izdelkov »Sava«, Kranj 3. Delovni kolektiv podjetja »Kamnik«, Kamnik. Druga skupina (delovni kolektivi podjetij z izpod 500 zaposlenimi delavci): 1. Delovni kolektiv tovarne lepenke Ceršak pri Št. liju. 2. Delovni kolektiv tekstilne tovarne Novo mesto. 3. Delovni kolektiv državnega posestva Rakičani. Tretja skupina (delovni kolektivi ustanov): 1. Delovni kolektiv pri Ministrstvu za finance vlade LRS. 2. Delovni kolektiv Okrajnega magazina Ptuj. 3. Delovni kolektiv pri Okrajnem ljudskem odboru v Dolnji Lendavi. Četrta skupina (krajevne organizacije): 1 Krajevne organizacije Dobrunje—Sostro. 2. Mestne organizacije Tržič. 3. Krajevne organizacije Črnuče. Za nas ni zaprek, kadar kliče domovina! — Na sliki: vaje konjeniških enot naše vojske mu obešali krušnjak preko hrbta in ga pošiljali po vseh mogočih bojiščih branit njihovo domovino, je tokrat sam vzel puško v roke in šel branit svoj dom, svojo družino, svojo domovino, ki si jo je trdno sklenil pribojevati. Ne brezglavi bes, ne topi strah, ne živalska maščevalnost nad neusmiljenimi zavojevalci, temveč živa in iskrena želja po življenju in hrepenenju po lepi bodočnosti delov, ljudi, njihovih žena, deklet in otrok in njihove rodne domovine, je napravila iz našega rodu upornike, borce, vojake. Kdor tega ni doumel, ne bo nikoli vedel, kako je mogoče, da pusti človek svoj dom, svoje drage in gre v gore, v gozdove, skozi deževja in mraz, skozi sneg in preko voda, dan in noč na pohodu, lačen in strgan in bije na vsakem koraku osvajalce. Kdor pa je to doumel, ta bo razumel našega človeka in bo vedel, zakaj mu sedaj srce ne zapoje več, kot nekdaj »delaj, delaj dekle pušelc za to rajžo žalostno«, ampak mu zveni »samo milijon nas je, ki nas trpljenje krotoviči, a vendar ne uniči, nikoli in nikdar«, ali pa »za to, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti«. Od prvih uporniških dni so pač minila že leta. Prvi desetletni jubilej praznujemo v osvobojeni domovini. Toda misel nam kaj rada pohiti nazaj v tista leta, ko je naš delovni rod planil s stisnjenimi zobmi in s puško v roki v spopad s svojimi sovražniki. Teh let ljudje ne bodo nikdar pozabili, zakaj tedaj se je začelo naše novo življenje, življenje delovnih ljudi v njihovi lastni deželi. Sele prvo leto upora se je nagibalo k zatonu, ko so se zbrali partizani proletarci iz raznih partizanskih skupin in iz raznih predelov naše uporniške dežele v majhnem mestecu Livnu okrog svojega zvestega prijatelja — partizana, našega Tita in ustanovili brigado, to je prvo redno vojaško enoto za svobodo domovine in njenega delovnega ljudstva borečega se rodu. To je bilo 22. decembra 1941. leta. Ta dan torej pričenja naša ljudska vojska svojo junaško zgodovino. In tega dne naše ljudstvo ni pozabilo! Zakaj ta dan je postal naš praznik, praznik iskrene ljubezni do domovine, do svobode delovnih ljudi, do miru. do vseh tistih lepih človeških hotenj, ki so to armado rodila in katerih uresničenje ta armada varuje in brani. Slaveč te vrline, časti naše delovno ljudstvo praznik svoje vojske. Za letošnji praznik, to je za prvi desetletni jubilej, so slovenski delavci — fizični in umski skupno z ostalim ljudstvom pripravili svoji vojski najlepše vezilo, ki ji ga morejo dati: šest mesecev je preko tisoč sto delovnih kolektivov vsa svoja prizadevanja,- vse delo in vse svoje družbeno delovanje posvetilo časti in slavi naše vojske. To se torej pravi, da naše delovno ljudstvo res ni pozabilo, da sta uporniška puška in iskrena ljubezen do domovine prav-(Nadal je vanje na 4. strani.) „€d vseh dosedanjih tekmovanj nas je najbolj razvnelo tekmovanje, ki smo ga posvetili časti naše ljudske vojske, zato ker vemo, kako dragocena je za mir in svobodo naše sociali-stične domovine prav naša vojska Srečko Jagodič, predsednik delavskega sveta železarne Jesenice Domovina, ki ima tak rod, kot je naš, je nepremagljiva. — Na sliki: vidimo delavki iz jeseniške železarne Jelko Burnik in Milko Kus, ki sta se izurili v dobri padalki In naše mlado dekle je prišlo med strelke. Dali so ji pravo pravcato puško, tako, kot jo imajo vojaki. Pa mi je povedala, kako je bila vsa žalostna prvi dan, ko so ji izstrelki leteli mimo tarče, »če se res ne naučim streljati, potem ne bom smela nikdar prijeti očetove puške v roko«, je mislila. Toda po nekaj dneh je že dobro zadela. »Prve dni sem bila vsa podpluta na desni rami, ker nisem znala prav stisniti puške, sedaj je to prešlo, puško pa tudi že kar dobro držim.« In kar mi je z največjim veseljem povedala; oče ji je obljubil, da ji bo dal za praznik naše vojske svoj »pihalnik«. Neverjetno je ponosen nanjo. Takih in podobnih dogodkov in doživetij je skoraj brez števila. Da je temu tako, potrjuje velik kup skrbno pripravljenih poročil. V podjetju »Kamnik« so pestro razvili strelstvo. Tam so že naprej (Nadaljevanje na 4. strani) 22. december je tu! Kako hitro je vendar potekel čas od praznika naše ljudske vstaje, pa do praznika obletnice ustanovitve naše vojske. Kar naenkrat je bilo okrog teh 6 mesecev. Kakor da je bilo včeraj, nam je še sveže v spominu poziv Glavnega odbora Zveze borcev vsem delovnim ljudem, naj počaste praznik naše vojske s svojim plodnim in nesebičnim delom. »Delavci, delovni ljudje naše domovine! Vi ste od zavestnega vseljudskega punta pred 10 leti pa do današnjih dni bili pod vodstvom svoje I Pariije vedno vzor zveslobe svoji domo- I do naše države, takrat pa ne trpim nikogar pred seboj. Veš, kdor je toliko poskusil v življenju, kot sem jaz, ta potem sam pri sebi zelo dobro ve, kaj mi danes imamo«. In ono mlado dekle iz Kranja! V »Savi« dela, na strelišču sem jo srečal. Koliko ji je pripovedoval oče o tistih dveh letih, ki jih je preživel v partizanih. Dekle se kar razvname, kadar pripoveduje o očetu. On je bil sijajen borec, kadar je dvignil puško in pomeril — je I tudi zadel. Doma ima neke vrste puško. I on ji pravi »pihalnik«, in kadar koli PRED VOLITVAMI NOVIH DELAVSKIH SVETOV IN UPRAVNIH ODBOROV V PODJETJIH Poglejmo dosedanje delo Konec tega meseca fcc potekel mandat sedanjim delavskim svetom lin upravnim odborom, ki so biili izvoljeni proti koncu lanskega leta. Prav zato, še sedaj, ko se leto nagiba h koncu, zberemo nekatero izkušnje, ki so si jih v tem času nabrali delavski sveti in upravni odbori, ter pregledamo njihovo delo, ugotovimo njihove uspehe, hkrati pa opozorimo tudi na nekatere slabosti in pomanjkljivosti, ki se jim bo treba _ v bodoče izogniti da se ne bi ponavljale in ovirale našega bodočega gospodarskega razvoja. Leto dni delavskih svetov je pravzaprav kratka doba. prekratka, da bi lahko dodobra ocenili ali celo potegnili končne zaključke o niihovem delu, Emo pri vsem tem pa je gotovo, namreč to, da so delavski sveti in upravni odbori od vsega začetka postali res-nično organi upravljanja v našem gospodarstvu, da so to obliko vseskozi stalno razvijali in da je to množično sodelovanje naših delovnih ljudi — delavske svete in upravne odbore je bilo v vsej državi izvoljenih okrog 155.000 članov — predstavljalo podlago za nadaljnje uspešno razvijanje demokracije. Prav to pa je še zlasti pritegnilo nase pozornost vsega sveta, da so se za način upravljanja in delo naših delavskih svetov začeli zanimati tudi zunaj mej naše države, saj smo med vsemi socialističnimi državami prvi uresničili načelo »tovarne delavcem!« BOGATE SO IZKUŠNJE PRVIH DELAVSKIH SVETOV Delo prvih delavskih svetov seveda ni bito lahko. Prevzeli so na svoja pleča težko in odgovorno nalogo: v^eti v svoje roko gospodarstvo podjetij pri tem pa se učiti v upravljanju in hkrati že tudi reševati probleme ter premagovati številne težave, ki so se pojavljale v prehodni dobi našega gospodarstva. Vedeti namreč moramo, da bi naši delavs/ki sveti marsikakšno nalogo rosuli bolje in tudi pred raznimi težavami se ne bi toliko ustavljali, če tem oviram ne bi bile krive slabo razvite proizvajalne sile, ki so še vedno posledica podedovane nase gospodarske zaostalo-sti. Kljub temu pa vendar lahko trdimo, da so naša podjetja # v glavnem zadovoljivo reševala svoje proizvodne naloge. V poslednjem času smo žabe; ležili že celo vrsto vrsto podjetij, ki so ali izpolnila svoj letošnji plan, mnoga med njimi pa celo tudi svoio petletno nalogo. Seveda je tudi še nekaj takšnih, ki te naloge niso izpolnili, pa so sedaj napeli vse sile in izkoriščajo vsako uro da bi do konca leta izvršili svoje naloge. Vsi ti uspehi so. na eni strani nedvomno odraz visoke zavesti itn odgovornosti naših delovnih ljudi, na drugi strani pa tudi odraz velikega prizadevanja in naporov naših delavskih svetov, ki so storili vse. da bi bili uspehi čim več ji. Pomembno delo pri tem so v večini primerov opravile partijske in sindikalne organizacije, ki so s svojim vzgojnim in organizacijskim delom dvigale politično in kulturno raven delavskega razreda in tako pomagale članom delavskih svetov pri reševanju najbolj tež? kih in zamotanih problemov. Uspehi prvega leta delavskih svetov in upravnih odborov zato niso majhni, tem večji pa bodo čim bolj bomo razvijali proizvajalne sile in dvigali zavest delovnih množic. KAKO JE DELAL DELAVSKI SVET V »ISKRI«? — REALIZIRALI SO 270 POMEMBNIH SKLEPOV Naše uredništvo te zanimalo, kakšne uspehe so dosegli, na kakšne težave so v mi; nulem letu naleteli nekateri delavski sveti in kako so te naloge konkretno reševali. Obiskali smo zato tovariša predsednika Republiškega odbora sindikata kovinarjev in ga naprosili, da nam pove nekaj svojih vtisov in pogledov na delo delavskih svetov iz kovinske stroke. Govoriti o vseh kolektivih kovinske stroke bi bilo preobširno zato so je pogovor zasukal le okrog treh pomembnejših. Tovariš predsednik seveda ni mogel že takoj v začetku razgovora mimo dejstva, da velja v kovinski stroki kot najboljši delavski svet Tovarne »Iskra« v Kranju, ki je letos rešil vrsto problemov tako v pogledu izboljšanja proizvodnje kakor tudi v pogledu same organizacije dela. 270 sklepov delavskega sveta in 235 predlogov članov delavskega sveta v »Iskri« dokazuje, da je bilo prvo obdobje tega delavskega sveta zelo plodonosno. Osnova za njihovo uspešno delo je bila v tem, da so posebno pozornost posvečali izvajanju sklepov s prejšnjega zasedanja. Člani delavskega sveta so namreč na vsakem zasedanju postavljali vprašanja in zahtevali pojasnila, kako in v koliko so izvršeni ti sklepi. Na podlagi nalog, ki .ilh jo prejel upravni odbor od delavskega sveta, je ta izdelal 5 konkretnih in obširnih poročil ter jih predložil delavskemu svetu. Najpomembnejši uspehi delavskega sveta v Tovarni »Iskra« pa so biili v tem, da so skrbeli za povečanje proizvodnje, izboljšanje kakovosti delovne discipline in da so skupno s sindikalno organizacijo pripravili vrsto gospodarskih predavanj. Na ta način so pripomogli članom delavskega sveta in tudi drugim delavcem v kolektivu, da so se še z večjim razumevanjem lotili gospodarjenja v podjetju in na vsakem delovnem mestu-skrbeli za gospodarski razmah podjetja. Sprejetih je bila vrsta sklepov za izboljšanje delavskih stanovanj, za izboljšanje tehničnohigienskih pogojev deda v kolektivu. V RAZPRAVLJANJU SODELUJEJO VSI Kako so lahko to dosegli? Na zelo preprost način: neposredno so sodelovali vsi člani delavskega sveta in s polno odgovornostjo je delal sleherni član tega kolektiva Poglejmo si, kako na primer potekajo nji hov a dosedanja in o čem ter kako razprav ljajo! Tovariš Japelj, ki dela v orodjarni je ob neki prilika grajal tehnično vodstvo, ker je uvažalo iz inozemstva orodje, ki bi ga bilo mogoče izdelati v »Iskri« in ki bi bilo tudi po kakovosti celo boljše od uvoženega. Predlagal je in pozval, da vodstvo v bodoče tega orodja ne nabavlja več v inozemstvu, ker predstavlja takšen uvoz za naše gospodarstvo težko devizno breme zlasti »ko lahko to sami napravimo«, kakor pravi tov. Japelj. Na podoben način je nastopil tudi tov. Mlakar Tine proti razsipanju. Razpravljal je o štednji električne energije. Iz svojega obrata je navedel konkretne primere in dokazal, da bi, če bi temu posvetili več pozornosti, lahko prihranili mesečno več de-settisoč dinarjev Kako je na mestu tudi budnost proti škoditi vim poijavom, ki so se ponekod hoteli udomačiti, pa so primeri, ki jih je povedal tov. Železnik Milan. Navedel je primer, kako so posamezni delavci med delom poskušali izdelovati razne predmete za svoje osebne potrebe, pri čemer je pozoril na škodo, ki bi lahko nastala ne glede na to, da takšno delo samo tudi ovira delo njihovega oddelka. To je samo nekaj primerov, katere je reševal delavski svet. Seveda ni ostalo samo pri besedah. Uspeh se je pokazal prav zato, ker so znali tudi poskrbeti za izvršitev teh sklepov. Pa poglejmo še dalje! V lakirnici je bila na primer kakovost proizvodov nekaj časa slaba, predvsem zato, ker je tovarna barv in lakov v Medvodah pri Ljubljani dobavljala slab material. Delavski svet je o tem resno razpravljal in sklenil, da to stanje predeči delavskemu svetu te to vrne, ki naj poskrbi za izboljšanje kakovosti dobavljenih lakov. To so tudi napravili. Danes vprašanje kakovosti v lakirnici ni več problem! POSEBNE KOMISIJE IN POSVETOVANJA Z DELAVCI - UČINKOVIT NAČIN ZA USPEŠNO DELO Za razna zamotana vprašanja delavski svet v »Iskri«, da bi izvršil svoje sklepe, postavlja tudi posebne komisije, ki imajo na-■logo proučevati pojavljene probleme. Tako obstoji stalna komisija za odpravljanje slabe kakovosti pri proizvodnji. Za boljšo organizacijo dela pa po sklepu delavskega sveta sklicujejo razne konference skupno s člani upravnega odbora, katerim prisostvujejo tudi šefi oddelkov , poslovodje in najboljši delavci, zlasti iz tistih oddelkov, o čigar vprašanjih razpravljajo. Te konference so so v »Iskri« silno obnesle. Pokazale so, kako zelo so bile potrebne, zato se je ta oblika pri njih tudi uveljavila im postala njihov stalen način dela. V »Iskri« pa tudi ni sklepa delavskega sveta, o katerem delavci ne bi bili poučeni. Samo stopi v kateri koli oddelek, pa ne boš našel delavca, ki ne bi vedel, o čem sta razpravljala delavski svet in upravni odbor. In če ne več, pa bo prav gotovo vedel, kaj sta razpravljala o delu in naloga njegovega oddelka. Da bi bili delavci v celoti seznanjeni s skleipi delavskega sveta sindikalna organizacija namreč po oddelkih redno sklicuje konference na katerih Člani delavskega sveta poročajo o svojem delu in pojasnjujejo sklepe. Delavci pa na drugi strani prav na teh konferencah govore o svojih opažanjih v zvezi s temi problemi in hkrati člane delavskega sveta opozarjajo na stvari, o katerih mislijo, da bi morale priti na dnevni red prihodnjega zasedanja delavskega sveta. Tako v »Iskri« delo delavskega sveta dopolnjujejo sleherni člani kolektiva. KAKO PA V TAM? Na podoben način se je uveljavil tudi delavski svet TAM, čeprav so bili tu včasih manj gibčni. Vidi se, da so v bistvu razumeli naloge, da so probleme gospodarsko ocenjevali in da je tudi delavski svet TAM opravil ogromno nalogo. V nekaterih primerih si je delavski svet naravnost zagrizel v posamezna dela in marsikje po vse stranski analizi poenostavili _ pretirane administrativne postopke glede izdajanja materiala posameznim delovnim mestom. Po zaslugi delavskega sveta je podjetje tudi izboljšalo kakovost svojih izdelkov. Kakovost je namreč zelo trpela zaradi slabih proizvodov, ki so jih dobavljala podjetja Rakovica, Novka-bel in Novosadska livarna. Tri odprta pisma delavskega sveta naslovljena tem kolektivom so zadostovala, da so začeli prihajati iz teh tovarn boljši proizvodi im da se je tako izboljšala tudi kakovost proizvodov TAM. Uspešno pa so rešili tudi vprašanje remonta na kamionih in izvedli v vsem podjetju takšno organizacijo dela, da bodo letošnji plan pravočasno izvršili, ki bi sicer če bi se delavski svet ne bil tako zagrizel v gospodarjenje, ne bil dosežen. Seveda pa se marsikje niso vsi od prvega do zadnjega zagrizli v probleme gospodarjenja^ tako, kakor je to primer v »Iskri«. Delavski sveti so sicer razpravljali o takih in podobnih_ nalogah in tudi sprejeli ustrezne sklepe, niso pa znali ali pa se niso vztrajno borili, da bi bali sklepi tudi izvršeni. V »METALNI« SE DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR PREMALO VZTRAJNO BORITA ZA IZVRŠITEV SPREJETIH SKLEPOV V »Metalni« je bila osnovna napaka prav v tem, da razni predlogi niso bili realizirani in da so se ti tako rekoč izmaličili že pri tehničnem osebju. Tako je bil izdelan predlog za racionalizacijo pri izdelovanju stolic potrebnih pri s poj kan ju. Predlog, ki bi lahko prinesel pomembne koristi, pa je bil zavrnjen, češ da ni na razpolago kredita (!) da pa bi se dalo napraviti iz odpadlega mate- riala. In pri tem je tudi ostalo! Podobna usoda je doletela predlog za napravo pri žerjavih, ki daje znak za maksimalno obtežitev. Tudi ta predlog je tehnično vodstvo odklonilo češ da ni uporaben. Nič boljše ni bilo s predlogom za nov tip pištole, ki se uporablja pri električnem varjenju. Čeprav varilci zahtevajo to pištolo, pa predloga še vedno niso uresničili, pri čemer se izgovarjajo, da za izdelavo teh pištol ni materiala na razpolago. Nasprotno, pa je znano in to vedo tudi tisti ki predlog odklanjajo, da ta material leži v »Impolu« celo med odpadki. Kaj kažejo ti primeri? Predvsem kažejo, da se delavski svet in upravni odbor premalo vztrajno borita za izvršitev sprejetih sklepov; kažejo, da sklepi delavskega sveta ne prodrejo do slehernega člana tega kolektiva, kažejo pa končno, da se tudi sindikalna organizacija ne poglablja dovolj v reševanje teh nalog in da njena premalo skrbno in vztrajno opozarja delavski svet in upravni odbor. KER SKLEPOV NE PRENAŠAJO, OSTAJAJO NA POL POTI Ce bi delavski svet in upravni odbor, kakor to delajo ponekod, določil eneg-a iz vrst svojih članov, ki bi skrbel in nadzoroval, kako so bili posamezni sklepi izvršena in bi (Nadaljevanje na 6. strani) iss {Dogodki '12 naših in kijih krajev POLITIČNE PRIPRAVE FRONTNIH ORGANIZACIJ ZA NOVO UPRAVNO-TERITORIALNO RAZDELITEV LRS Korenite spremembe v našem gospodarskem sistemu so v zadnjem letu naložile tudi velike odgovornosti našim političnim organizacijam. Vse gospodarske ukrepe je bilo treba spremljati in jih znati pojasnjevati našim delovnim ljudem ter poskrbeti za to, da ljudje ne bi nasedali zlohotnim govoricam posameznih škodljivcev, ki vedno skušajo rovariti proti kakršnemu koli gospodarskemu ukrepu. Kako izboljšati dosedanje politično delo in pripraviti frontne organizacije, da bodo sposobne pomagati premagovati težave pri končni reorganizaciji našega gospodarstva in našo državne uprave, pa so pretekli teden razpravljali na zasedanju Glavnega odbora OF Slovenije, kjer je imel glavno poročilo predsednik naše vlade tovariš Miha Marinko. Dan kasneje se je sestala tudi Ljudska skupščina LRS, kjer so poleg drugih vprašanj podrobno pretresali novo upravno te rltorialno razdelitev Slovenije ln ustanovitev občin. Dr. Marijan Brecelj, podpredsednik vlade, je poročal skupščini o spremembah nove teritorialne razdelitve ln poudaril, da so take spremembe v našem sedanjem gospodarskem življenju, če hočemo postopoma preiti na to, da bodo občine predstavljale samostojne gospodarske skupnosti, če hočemo, da bomo zagotovili materialne pogoje za razcvet socialistične družbene skupnosti. SPROTI 1 VESTNO SPOZNAJMO SMISEL NOVIH GOSPODARSKIH UKREPOV OSNOVA POLITIČNEGA DELA NAŠIH FRONTNIH ORGANIZACIJ JE SPOZNAVANJE IN POJASNJEVANJE NAŠIH GOSPODARSKIH NAČEL V Ljubljani se je pretekli teden prvič po III. kongresu Osvobodilne fronte sestal nje Glavni odbor. Ne bo odveč, čc posebej poudarimo, da pomeni v obdobju velikih in korenitih gospodarskih sprememb tako zasedanje pomemben prispevek za nadaljnjo krepitev naših frontnih organizacij, posebno še, ker sp bili na tem zasedanju obravnavani številni problemi našega družbenega političnega in gospodarskega življenja. Iz mnogih problemov, ki so jih obravnavali na zasedanju, bi ml osvetlili le eno zelo važno misel in sicer, da ne more nobena politična organizacija uspešno delati, So istočasno v vseh odtenkih ne pozna osnovnih gospodarskih načel, če si jih ne prizadeva obširno pojasnjevati in se s pridom v gospodarstvu spoprijeti s tujimi ln škodljivimi gospodarskimi nazlranjl ali prakso. Vsi naši vodilni frontni organi se morejo torej navaditi bavlti se z gospodarskimi problemi, jih proučevati In ne dovoliti, da gre tudi en važen gospodarski ukrep za demokratizacijo našega družbenega življenja mimo njih. Gre namreč za to. da bi se frontne organizacije naučile spremljati gospodarsko življenje, ne da bi neposredno posegale v našo gospodarsko dejavnost, da pa pri tem spet ne bi zašle v drugo skrajnost, torej v samo politično teoretiziranje, ki nima potem posebne življenjske vrednosti. Wi£ojpcdanlvo doma iu po wdu boni za prehrano veljajo LE Se DO 31. DECEMBRA Boni za prehrano (živilski boni), katere so prejemali potrošniki do konca oktobra in ki so bili pozneje z uredbo, o denarni odškodnini bonov za prehrano ukinjeni, veljajo in jih je mogoče uporabiti za nakup živil samo še do 31. decembra 1951. — Na to opozarjamo potrošnike, ker veljavnost bonov za prehrano v nobenem primeru ne bo podaljšana. TANINSKI EKSTRAKT BOMO IZDELOVALI IZ JELKINE SKORJE Lesno industrijski kombinat v Beliču je doslej izdelovali taminski ekstrakt iz hrastovega lesa. Strokovnjakom tega kombinata pa je sedaj uspelo izdelati ta ekstrakt tudi iz jelkine skorje. S pridobivanjem taninskega ekstrakta iz jelkine skorje bomo lahko prihranili letno več desettisoč kubičnih metrov hrastovega lesa. AMERIŠKA POMOČ RAZVITIM DRŽAVAM ZD^ so letos kljub povečanim domačim potrebam silno povečale izvoz kovinskih proizvodov, strojev, naprav in vozil. Vrednost teh dobav je v prvih 9 mesecih letošnjega leta znašala okrog 500 milijonov dolarjev. Te dobave so se v primerjavi za isto obdobje v lanskem letu znatno povečale. Ameriški predstavniki pa izjavljajo, da so ZDA odločene še naprej podpirati gospodarski razvoj tujih držav ne le v obliki tehnične in finančne pomoči, ampak tudi v obliki takšnih dobav. TOVARNA SLADKORJA V CUPRIJI BO IZDELOVALA TUDI SLADKOR V PRAHU Tovarna sladkorja v Čupriji je doslej vse od leta 1911 v vsaki kampanji pridelala povprečno po 15.000 vagonov sladkorne repe. Letošnji pridelek je bil še posebno zadovoljiv, zato računajo, da bodo v letošnji sladkorni kampanji, ki bo trajala približno 6 mesecev, predelali nad 22.000 vagonov repe. Novost letošnje kampanje pa je, da je tovarna sladkorja v Cupriji po 11 letih zopet začela izdelovati sladkor v prahu. Strojne naprave za proizvodnjo te vrste sladkor ja so delavci nedavno obnovili in tovarna že obratuje. NASA TRGOVSKA MORNARICA JE POVEČALA SVOJO TONAŽO ZA 38.000 TON Naša trgovska mornarica je letos povečala število svojih plovnih objektov za 5 novih ladij: »Slovenija«, »Črna Gora«, »Lendava«, »Vranjic« m »Učka«. Z njimi se je skupna nosilnost vseh ladij naše trgovske mornarice povečala za 13% t. j. za 37.580 ton na 352.719 ton. r STRAN ★ 21. XII. 1951 *~De£cuh/£ci esto/adt}/- AVSTRIJSKI VLADI POVZROČA ZUNANJETRGOVINSKI PRIMANJKLJAJ RESNE SKRBI Stanje avstrijske trgovinske bilance je bilo konec oktobra pasivno za 173 milijonov šilingov. Avstrija je namreč v tem mesecu izvozila svojih izdelkov le za 825 milijonov šilingov, uvozila pa je blaga iz drugih držav v skupni vrednosti 998 milijonov šilingov. Po primerjavi s stanjem konec septembra se je v oktobru avstrijski izvoz zmanjšal za 25 milijonov šilingov, uvoz pa narasel za 121 milijonov. Trgovinska bilanca se je torej samo v enem mesecu poslabšala za 146 milijonov šilingov. To stanje povzroča avstrijski vladi resne skrbi in bi po mnenju avstrijske trgovinske zbornice lahko uravnovesili ta primanjkljaj edino, če bi se pove. čal dotok turistov in če bi okrepili s po-močji investicij tiste industrijske panoge, ki se v glavnem bavijo z izvozom. Slovarček tujih besedi? Kje bi ga neki dobil? Kje?! — Naroči žepni koledarček, ki ima poleg drugih zanimivosti tudi kratek slovarček tujk 1 41 % VSEH IZDATKOV BO SLO V TURČIJI ZA OBRAMBNE NAMENE Turška vlada je pripravila osnutek proračuna za leto 1952 in ga predložila parlamentu v odobritev. Od skupnega zneska izdatkov, ki znašajo okrog 1 milijardo 700 milijonov turških funtov, bo šlo 41 odstotkov za obrambne namene. Nekaj pojavov te druge skrajnosti je občutiti že v nekaterih naših frontnih organi zacljah, kar seveda škoduje kakovosti njihovega političnega delovanja. Kjer Imamo take primere »čistega« političnega dela, da frontne organizacije niso znale oceniti političnega smisla posameznih gospodarskih ukrepov, ki so bili v zadnjem času Izdani za splošni napredek našega gospodarstva ln zato tudi niso v celoti znale pojasniti posamezna nerazumevanja ali pa občutiti, kje so začeli nepravilno uresničevati posamezne ukrepe. To se torej pravi, da bodo morale frontne organizacije skrbno proučevati naša gospodarska načela In jih pojasnjevati članstvu. Važno pa je, da jih tudi skrbno In kakovostno pojasnijo. Zato bo potrebno, da na take razgovore povabijo češče gospodarske strokovnjake, ki vendar so v vseh večjih krajih. Kakovostni razgovori pa bodo vzbudili zanimanje članov In bodo radi prihajali na take razgovore. Pri tem pa se Jim bo širilo gospodarsko obzorje In vedno rcllkejši bodo, ki bi jih ta ali ona namerna pikra pripomba ponekega verižnlka ali delomrznega spravila tndl le za trenutek iz ravnotežja. Seveda pa Je povsem razumljivo, da ekonomski uspehi oziroma težave v precejšnji meri vplivajo na razpoloženje ljudi. Vendar pa je nesmiselno vsako prenapeto nestvarno ln neutemeljeno obljubljanje, ker škoduje gospodarski vzgoji naših delovnih množic. Frontne organizacije morajo skrbno In vestno spoznavati članstvo z bistvom gospodarskih vprašanj ln jim tako kot vedno nakazovati stvarne gospodarske Izglede ln seveda načine, kako jih doseči Zato je važno, da vodilni organi nikoli no pozabijo, da mora biti torišče za obdelovanje vseh splošno ekonomskih ln družbeno političnih problemov frontna organizacija, da mora biti ona torišče vsega našega političnega življenja ln dejavnosti delovnih množic, čim večja ln čim širša ho politična aktivnost naših organizacij, tem bolje In prej bomo dosegli splošno ljudsko blaginjo. USTVARITEV OBČIN POMENI NOV KORAK K USTVARJANJU LJUDSKIIH SKUPNOSTI Na svojem II. rednem zase'danjn Je Ljnd ska skupščina LRS pretekli teden obravnavala vprašanje nove npravno-terltorlalne razdelitve krajev. Kaj je vzrok, da Je skup ščlna to vprašanje postavila v ospredje celotnega razpravljanja. Zaradi bistvenih sprememb. ki so se Izvršile predvsem zadnje leto v našem gospodarskem življenju, je tudi dosedanji sistem ljudskih odborov okrnel In ni ustrezal več novim potrebam In načelom, ki jih uveljavljamo v nadaljnji socialistični graditvi pri nas. Težnja vsake socialistične graditve In tudi socialistične graditve pri nas je. doseči samoupravljanje za delovne množice- To je mogoče le tako, da ustvarimo samostojne krajevne skupnosti prebivalcev. To je na celo, o katerem je govoril že Mars. ko Je dejal, da predstavlja občina tisto najnaravnejšo skupnost prebivalcev na zaokroženem področju, ki bo omogočila razvoj občine v resnično družbeno skupnost. Ko se celotno naše družbeno življenje počasi sprošča uradniškega poseganja s strani državne uprave ln ko želimo člmprej ustvariti tiste prvine v organizaciji ljudske oblasti, ki bodo omogočile člmvečjo samoupravo za ljudi na določenem teritoriju, je nujno, da stremimo za takšnimi npravno-terltorlalntml enotami, ki bodo gospodarsko zaokrožene celote ln ki bodo Imele takšne finančne vire, da bo Imela njihova samouprava tndl potrebno gmotno osnovo. Danes še sicer ne moremo govoriti o občini kot že o ustvarjeni skupnosti ljudi na določenem področju, ampak govorimo le o občini, kot upravno teritorialni enoti z občinskim ljudskim odborom, ki s svojo politiko ln svojim načinom samoupravljanja ustvarja pogoje za takšno družbeno skupnost. Zato pa Je tako velikega pomena, da najprej dosežemo to stopnjo. A. K. Ponovno znižanje cen nekaterim važnim predmetom Ko smo v predzadnji številki poročali o pocenitvi vina, bonbonov, čokolade, suhe slanine in mesa ter že o drugi pocenitvi tekstilnega blaga, smo ob tej priliki zapisali, da to novo znižanje cen _ industrijskim izdelkom ni poslednje in da bodo cene industrijskim izdelkom še nadalje padale vzporedno s padanjem cen kmetijskih pridelkov. Komaj 14 dni je minilo od takrat, ko že lahko zabeležimo novo pomembno pocenitev nadaljnjih važnih industrijskih predmetov. Prav te dni je Svet za blagovni promet vlade FLRJ odredil, da se z veljavnostjo od 17. decembra 1951 dalje znižajo cene pohištvu v garniturah ali komadno za 10%, radijskim aparatom znamke »Tesla« za 25% in posodi vseh vrst (emajlirani, pocinkani, brušeni ali aluminijasti) za 20 %. Znižanje cen tem predmetom široke potrošnje so z zadovoljstvom sprejeli tako delavci in nameščenci, kot tudi kmetje. Slednji pa bodo imeli sedaj možnost, da si ob znižanih cenah nabavijo tudi tračno železo za vozove, ki se je pocenilo za 15 %, ravno steklo za 10%, žičnikj zn 15%, verige vseh vrst za 10% in galica — modra in zelena za 15%. Poleg tega so se za 15% pocenili tudi keksi vseh vrst. To znižanje je linearno, to se pravi, da se za gor- nje odstotke znižajo cene za vsak od zgoraj naštetih predmetov. Ze samo ta dosedanja znižanja dokazujejo, kako hitro in postopoma v vseh industrijskih izdelkih padajo sedaj cene,_ odkar so začele padati tudi cene kmetijskim pridelkom; nedvomno pa bo to znižanje tudi pripomoglo, da se bo na trgu še bolj kot doslej pojavil tudi odgovarjajoči asortiment tega blaga predvsem takšnega, za katerega je največ povpraševanja. RUDNIKI »TITO« V BANOVICIH IN KREKI BODO POSTALI SAMOSTOJNA PODJETJA V Titovih rudnikih v Banovičih in Kreki že nekaj časa živahno razpravljajo o novi organizaciji teh rudnikov. Gre namreč za to, da se ti rudniki osamosvojijo. Vsak rudnik bi bil samostojno podjetje, ki bi imel svoj samostojni proizvodni in finančni plan. svoje pomožne delavnice, delavske svete in upravne odbore Do te odločitve jih je privedla izkušnja, ker so se oba rudnika medtem razvila že v tako obsežna podjetja z več tisoč delavci, da je upravljanje teh iz enega centra postalo otežkočeno Na ta način se bo zmanjšal upravni aparat v direkcijah, vsako od teh podjetij pa bo lahko postalo samostojnejše. Poleg vprašanj, ki se tičejo našega notranjega gospodarskega In političnega življenja. je skupščina obravnavala tudi vprašanje naših zamejskih Slovencev in ugotovila, da na Koroškem ln v Italiji naši Slovenci nimajo tistih pravic, ki jim pripadajo ln se nekateri elementi v teh državah posebej trudijo, da bi čimbolj prikrajšali pravice naših narodnih manjšin. NOV PRORAČUNSKI SISTEM PRED ZVEZNO SKUPŠČINO FLRJ Kakor vsako leto tako se bo tudi letos proti koncu leta sestala naša Zvezna skupščina na svoje redno zasedanje. Glavno vprašanje, o katerem bodo razpravljali pa bo nedvomno nov proračunski sistem in nekateri novi finančni zakoni, ki bodo osnova novega gospodarskega ln finančnega življenja. naše države. Spremembe, ki so nastale v gospodarstva s prenosom pooblastil upravljanja podjetij na neposredne proizvajalce, so zahtevale tndl spremembo dosedanjega finansiranja državnih ln družbenih potreb. Uvedba novega gospodarskega sistema pa nujno zahteva še uvedbo novega finančnega sistema, ki bo omogočil gospodarskim podjetjem člmvečjo finančno samostojnost. Zato bo naš zvezni proračun temeljil letos na popolnoma drugi osnovi kot doslej. Posamezni zvezni, republiški ln drugi proračuni bodo sprejeti ln uravnovešeni vsak zase, neodvisno od ostalih proračunov v mejah sredstev, ki so določena po splošnem načrtu. OB 10. OBLETNICI SMRTI TRŽAŠKIH BORCEV PROTI FAŠIZMU Pred 10 leti so na dan 15. decembra odjeknili na openskem strelišču v Trstu streli li Italijanskih fašističnih pušk. pod katerimi je padlo pet najboljših sinov naše primorske zemlje. Tak je bil zaključek dvanajstdnevnega procesa proti 60 Primorskim Slovencem, ki so bili obtoženi zaradi tega, ker niso hoteli Izdati svoje nacionalne pripadnosti, ker so odkrito ln jasno Izpovedali, da so proti fašističnemu nasilju ln da se hočejo boriti za svojo osvoboditev, za najosnovnejše človečanske pravice, ki pripadajo vsakemu narodu. Tržaški proces proti Tomažiču ln tovarišem je bil nedvomno velikega zgodovinskega pomena v boju naših Primorskih Slovencev. Bil je znamenje za začetek še odločnejšega boja proti fašizmu. Danes pa, ko se spominjamo te obletnice, Slovencem spet sodijo pred Italijanskimi sodišči za dozdevne zločine, ki jih nikoli niso storili. Čeprav smo na videz s fašističnimi metodami v tej krvavi vojni, ki je zahtevala toliko stotlsoč žrtev, fašistične oprode v Italiji ponovno dvigajo glave In se z vednostjo Italijanske vlade poskušajo maščevati nad Slovenci ln naprednimi Italijani, ki so stali v prvi vrsti borcev proti fašizmu. KAKO JE Z ZASEDANJEM OZN V PARIZU Zanimanje za rezultate zasedanja OZN v Parizu je v svetovni javnosti nekoliko popustilo. Nekateri so celo mišljenja, da je glavni del zanimivih razprav že pri krajn In da ni pričakovati nobenih posebnosti več. Ko je pred nekaj dnevi odpotoval lz Pariza naš zunanji minister tovariš Edvard Kardelj, so mu številni znani dopisniki agencij. ki so akreditirani pri OZN, stavili važna vprašanja glede poteka zasedanja ln so njegove Izjave prenašali po radiu, televiziji ln priobčili v vseh največjih svetovnih časopisih. Pretekli teden se Je sestal plenum skupščine, na katerem so najprej Izvolili nove člane Varnostnega sveta, ker sedanjim poteče mandat konec tega leta. Letos poteče mandat tudi Jugoslaviji In za to mesto sta se borili Grčija In Bela Rusija. Pri tem Je zanimivo, da so na mesto Jugoslavije kar osemkrat volili ln nista niti Bela Rusija niti Grčija dobili potrebne dvotretjinske večine. Najbolj zanimivo pa Je še vedno razpravljanje o pritožbi proti Sovjetski zvezi ln njenim satelitom zaradi agresije, ki jo te države Izvajajo že več let napram Jugoslaviji In neutemeljeni odgovori, s katerimi hočejo sovjetski delegati s pomočjo satelitskih držav, pobijati Jugoslovanske argumente. Tu so se Sovjeti popolnoma razkrinkali In je skoraj gotovo, da le sedanji povoltnl razvoj dogodkov na Koreji malo tudi pripisati temu. da se hočejo Rusi rehabilitirati pred svetovno javnostjo In popraviti ugled, ki so sl ga s svojo gonjo napram Jugoslaviji zapravili. NA KOREJI PRIČAKUJEJO MIR Na Koreji se pogajanja za premirje proti pričakovanju dobro razvijajo. Komisije so se že sporazumele o razmejitveni črti med severom In jugom, sedaj pa na novo ustanovljeni odbor prončnje zamenjavo njetnl nikov. pri čemer Imajo seveda velike te žave. toda v tVashlngtonu upajo, da bodo dosegli kljub temu napredek In stvar uspešno rešili. Vse kaže, da bodo pogajanja, ki trajajo že toliko mesecev, končno le uspešno zaključena- Kdo ve. ali se bodo agresorji kaj naučili iz tega? Ali vedo. da je nevarno začeti kako vojno epizodo, ker noben spopad ne moro »stati krajevno omejen. BLIŽNJI VZHOD SE VEDNO NEVARNO VOJNO ŽARIŠČE Oči sveta so zadnje dni zopet nekoliko bolj uprte v Egipt. odkoder prihajajo vznemirjajoče vesti. Po raznih Incidentih med Angleži in domačim prebivalstvom ob Sueškem prekopu ter med egiptovsko policijo In demonstranti v glavnih egiptovskih mestih so postali odnosi med Londonom in Egiptom še bolj napeti Govori se celo o popolni prekinitvi diplomatskih odnosov med obema državama. Čeprav je Eden zadnje dni ponudil Egipčanom novo pogodbo, ti o njej nočejo ničesar slišati, dokler Anglija ne odstrani svojih čet iz njenega področja. Egiptovski odgovorni politiki so že večkrat odkrito povedali, da kot suverena država ne morejo dovoliti na svojem ozemlju prisotnost tujih čet ln da se ho Egipt toliko časa boril, dokler ne bo Velika Britanija popustila. Taki in podobni besedni dvoboji o lastninskih pravicah nad Suezom pa seveda Se vedno polnijo časopisne strani vsega svetovnega tiska, ki videz napetosti še stopnjujejo in povzročajo, da svet s strahom gleda na ta košček sveta, na to žarišče novih vofnlh spopadov Tl državniki, kljub posredovanja drugih držav nočejo ničesar slišati o sporazumni rešitvi problema, hranijo svoje interese samo z vojnimi grožnjami. ALI NAJ BO DONAVSKA KOMISIJA ORODJE ZA UKAZOVANJE NEODVISNIM IN SAMOSTOJNIM DRŽAVAM Že dober teden je od tega. ko se je v Ga-lacu v Romuniji sestala Donavska komisija, ki urejuje problem mednarodne plovbe na Donavi. £e lz prejšnjih zasedanj nam le znano, da je ta komisija popolnoma v rokah zastopstva Sovjetske zveze in da dela, kljub temu da so v njej zastopane vse prizadete države, le po navodilih zastopnikov Sovjetske zveze, Tl pa hočejo imeti od te plovbe na Donavi seveda svoje dobičke. Jugoslovanska delegacija, ki je prišla na zasedanje, da bi tam zastopala stališče in pravice svoje države, se mora neprestano boriti proti ukrepom, ki kršijo neodvisnost in suverenost naše države. Dosledno stališče naše delegacije je pripomoglo. da so bili v osnutku pravilnika o rečni plovbi sprejete nekatere spremembe, uprla pa se je tudi Izglasovanju določb, ki pooblaščajo Donavsko komisijo, da ukazuje podonavskim državam, glede plovbe na Donavi. Sef jugoslovanske delegacije Djurlč je rekel, da hi morala imeti Donavska komisija tako mesto, ki ji pripada, ne pa da poskuša biti orodje za ukazovanje neodvisnim in suverenim državam, kaj morajo storiti ln česa ne smejo storiti. Dolnja Lendava, sredi decembra Sonce je zatonilo za prleškim gričevjem. Njegovi žarki so se poslavljali od pokrajine. Božalli eo obronek nad Lendavo porasel z vinsko trto. Lahek jesenski vetrič se je poigraval z odpadlim porjavelim listjem. Z vinograda in pravkar preorane njive je prinašal vonj po sveži zemlji. Vonj je bolj spominjal na pomlad, kakor pa na jesen, toda zgodnjemu sončnemu zatonu je sledila hladna noč. Tam, kjer je sonce zatonilo, so bdi oblaki pomarančno rdeči. Svetloba meseca, ki je pravkar vzhajal, je drevje potemnila. Po pokrajini je risala pošastne sence. Noč je razprostrla svoja skrivnostna krila nad pokrajino in t-udi nad mejo, ki teče po obronkih. Življenje na meji z zatonom sonca ni zamrlo, čuvanji so postali še bolj pozorni. Čim temnejša je noč, tem bolj se pogled in sluh zaostrita. Vojaki so pozorni na vsak premik ali šum. Živci so napeti, mi-s,el je hitrejša. »ŽELEZNA IN MINSKA ZAVESA« »Veliko se govori in piše o meji. Toda meja ni takšna, kakor si jo mnogi predstavljajo.« Tako mi je začel pripovedovati o meji in življenju ob njej podporočnik Branko Glišič. Široikopleč Šu-madijec črnih las in temnih oči se mi je priljubil takoj, ko sva si segla v roke. Njegov glas je bil mehak in pogled topel. Prav nič ni bilo one vojaške strogosti »VE MEJ imimmiiiimmiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiimiiim strani zapela žaga in sekira svojo pesem. Drevesa so padala. Povsod ob meji so madžarski vojaki pletli in razpregali bodečo žico. Ovir niso postavljali kot obrambni zid pred napadom. Saj jim z napadom nobeden ni grozil. Njihov cilj je bil drugačen. Kakor koli, če ne drugače, pa z bodečo žico, zajeziti je bilo treba številne prebege čez mejo. Teror nad civiln. prebivalstvom je iz dneva v dan naraščal. Pod stražo so tlačanih, kakor pred desetimi leti pod valptovim bičem. Tudi vojaki niso bili zadovoljni z bornim koscem kruha in »tovariševo komando«. Pri enih in drugih je vedno bolj plamtela želja po svobodi, po svobodnem življenju. In te želje je bilo treba z nečim ograditi. Kaj je zato bolj pripravnega kakor bodeča žica in minsko polje. Vendar tudi to dvoje ne pomaga. Ljudje, ki hočejo k nam, obidejo žico in mine. Prvi žični oviri je sledilo minsko polje. In temu je sledila druga žična ovira. Mine »o pogostokrat eksplodirale prej, kakor je bilo treba. Braniša je vedel povedati o enem od teh mnogih dogodkov. »Bilo je pred letom dni, v času trgatve. Okrog devete ure dopoldne je zagrmelo prav tam, kjer so se še pred trenutki sklanjali štirje madžarski vojaki. Čez nekaj hipov eo odnesli z mesta nesreče tri nosilnice.« Hrup zaradi eksplozije mjne se onstran žice še ni prav dobro polegel, ko je skupino naših graničarjev vznemiril nov vik in krik. Sem na našo stran sta pritekla dva vojaka s puškami. Gd zasoplosti nista mogla govoriti, le z rokami sta mahala, da hočeta stran, stran v globino našega ozemlja. Pozneje ko sta se pomirila od preslanega strahu, sta povedala, kako je prišlo do eksplozije. Eden od tistih treh vojakov, ki eo pozneje umrli, se je zjutraj pred službo javil pri zdravniku. Vojaški zdravnik ga je nagnal v službo, češ, da simulira. Pri Kdor prihajaš z lepimi nameni — bodi dobrodošel, kdor pa kuješ grde naklepe, vedi, da zate ni prostora v tej deželi! v njegovem glasu, kakor sem si predstavljal ljudi, ki jih vsakodnevna nevarnost utrdil. Govoril je preprosto in prepričevalno. Da, meja ni taka, kakor si jo slikajo vojaki, ki prvič o njej slišijo, ali ljudje, ki o njej čitajo. Včasih mislijo, da je meja nekaj velikega, strašnega. Belijo si glave, koliko straž moraš postaviti, da varuješ to dolgo črto okrog naše države. Nekateri mislijo, da na meji ni veselja, in pesmi. Tudii jaz sem tako misl i in sem se zmotil. Ko sem prvič prišel na mejo tam pod Stolom, sem zyšel v veselo družbo. Vsi, vojaki in oficirji, so v stražarnici peli m g,e šalili. Mejna črta teče Do planinah. Tam ni žic in minskih polj. Drugačna pa je meja tu ob madžarskem ozemlju, kamor sem pred meseci prišel, tu so žične ovire, minska polja in zopet z,čne ovire, potem pa mehki pas. Tako 80 zagradili Madžari svojo stran proti svojim lastnim ljudem. Mi vsega tega nimamo, ker ničesar takšnega ne potrebujemo.« Branku je vpadel v besedo starejši vodnik Braniša Stanišič, prav tako Šuma-dijec. Braniša je vedel veliko povedati o madžarski »železni in minski zavesi«. Dolgo časa je že tam v službi. Pripovedoval je, da se je začelo nekako pred tremi leti. Takrat, ko je on prišel na mejo,' so mu tovariši vedeli po-ie bilo pred leti še drugače. Vzdolž mejne črte sta na madžarski polaganju min se je vojak od slabosti zgrudil na mino, jo užgal in povzročil eksplozijo. Prebegla vojaka sita vedela povedati, da zna le malo volakov ravnati z minami ruskega izvora. Te so ubile že okrog 30 ljudi iz njune enote. Žične ovire in minska polja so bila še premalo. Tretji »obrambni« ukrep proti bežanju na našo stran, je »mehki pa-s«, nekaj deset metrov skopane ali zorane zemlje za zadnjo žično oviro. V mehkem pasu iščejo stražarji sledi svojih beguncev, da bi jim kjerkoli presekali pot. Najmlajši med graničarji, s katerim sem se pogovarjal, Mabmut Pepič, udarnik v Železniku, in z avtoceste je vedel povedati o številnih incidentih. Nič novega ni več za naše stražarje, če sredi temne noči pade sem k nam raketa, ali če jih podnevi madžarski graničarji obmetavajo s kamenjem ali pa »pozdravljajo« s svincem. Letos sredi poletja so naši kmetje za mejo kosili. Naenkrat se vsuje na njih toča kr ogel j. Kosci so polegli. Dovolj je bilo, da so se naši graničarji stoje razvili v strelce in že so se osramočeni »junaki« onstran žice umaknili. Na »pozdrave« s kamenjem, raketami ali tudi s svincem, seveda naši stražarji ne odgovarjajo z orožjem. Trdno pa bi znali stisniti puško v dlan, če bi zločinci hoteli kjer koli prekoračiti našo mejo. NAJLEPŠI TRENUTKI GRANIČARJA BRANKA Branika sem vprašal, kdaj je na meji najleipše. Podprl si je glavo, malo pomislil in odgovoril: »Za mene je na meji najlepše takrat, ko se zvečeri. Kakor daleč mi seže pogled, povsod se na naši strani prižigajo luči. Na naftinih poljih grmijo motorji- Gledam in mislim. Glej, jaz til moji tovariši s puško v roki, čuvamo, da lahko delavci v dolini delajo in prebivalci mirno legajo k počitku. In če se ozrem tja na ono stran, čez žično oviro, razsvetli temno noč le kdaj pa kdaj svetloba rakete« . Kakor je imel ob prvem delu pripovedovanja razjasnjen obraz, tako se mu je ob zadnjih besedah zmračil. Žal mu je številnih prebivalcev, ki so še pred meseci stanovali v vaseh, tik ob madžarski meji. Ponoči je Branko slišal lajež psov. Zjutraj so kikirikali petelini in podnevi se je slišal govor ljudi. Sedaj je povsod grobna tišina. Vasi so se morale umakniti pasu, prebivalce so pregnali. Branko in tudi drugi so pravili, da je bilo strašno poslušati krike in jok otrok, ko eo jih z vozovi izseljevali kdo ve kam. njeni vasi so storili silo neki 50-letni ženski, v sosedni je mlado dekle v begu pred pohotneži planilo skozi okno in po nekaj dneh za posledicami padca umrlo. Ljudje v Prekmurju, naj bodo stari ali mladi, Slovenci ali madžarska manjšina, cenijo svojo domovino in jo bodo znali tudi dobro braniti. Menda ni nikjer tako razširjeno strelstvo, kakor prav v Prekmurju. Samo v lendavskem okraju je 34 strelskih družin. Če odštejemo otroke iz,pod osem let, je vsak dieveti prebivalec član strelske družine, ki se v prostem času usposablja za obrambo domovine. Tudi to je močno zaledje naše armade. BUDNOST NA VSAKEM KORAKU V restavraciji sem prisedel s kupico vina k mizi, kjer so sedeli in se pogovarjali delavci. Moji sosedje se očividno že dolgo niso videli. »Šlambergerji«, strokovnjaki za ugotavljanje naltinih slojev, so prišli v Lendavo in se pogovarjali 6 starimi znanci. Govorili so seveda o delu. Sivolas, zastavni možak, oblečen z nafto zamaščeno obleko, je dejal, da ne bodo izpolnili plana vrtanja, če ne bodo dobili Mi imamo na vzhodu nesramnega in zahrbtnega sovražnika-mejaša, zato je treba mejo neprestano nadzorovati. — Slika nam prikazuje skupino graničarjev pri obhodu , LJUDSTVO IN ARMADA STA KOT ENA DRUŽINA Ljudje ob naši meji cenijo graničarje in jim pri njihovi naporni službi pomagajo, kjer koli morejo. Bilo je pred približno enim mesecem. Brodnik na Muri je dejal dvema neznancema naij počakata, da pokliče pomočnika, na kar jih bo prepeljal preko Mure. Brodnik je odšel, »pomočniki«, kakršnih si neznanca nista prav nič želela, pa so kmalu prišli. Pomagali so madžarskima špijonoma, toda ne čez Muro, marveč v zapor, kamor spadata. Brodnik, ki je izvršil svojo pošteno državljansko dolžnost, ni osamljen. Prav taiko kakor ta, je neki vaščan iz Doline pred meseci obvestil graničarje, da je zgodaj zjutraj videl v vasi sumljivega človeka z nahrbtnikom. Graničar jim je rekel, da se je možak najbrž ponoči vtihotapil čez mejo. Odšli so ga iskat. Kaj kmalu so ga našli in ga spravili za rešetke. Bil je špijon. Zadružniki iz Benice in Pinc, zadrug ob meji, vsakokrat, kadar pridejo v Lendavo, popeljejo nazaj v stražarnico karkoli je treba. Graničarji se zadružnikom za te in še številne druge usluge oddolžijo z delom. Zadružnikom so pomagali kopati krompir, napeljali so jim električni vod. Ti pa so jim zopet vozili seno, ko je narasla Mura. V vaseh, ki so tik ob meji, so naši graničarji dobrodošli gostje. Ob večerih, ko sonce zaide, pojejo skupno vaščani in graničarji, se smejejo in šalijo. Tudi v vaseh, ki so daleč od meje, cenijo naše graničarje, saj vedo zakaj. Ljudje vedo, da so graničarji njihova 'predstraža, oni sami pa da so zaledje naše armade. VSAK DEVETI PREBIVALEC JE ČLAN STRELSKE DRUŽINE Potnik, ki prvič potuje po prekmurskih vaseh ali se vozi z vlakom v Prekmurje in nazaj, naj se ne čudi, če bo sedaj po šestih letih slišal prenekatero grenko na račun »kulture ruskih osvoboditeljev«. To sem doživel tudi jaz. V »čakovčanu«, ki je počasi hropel od Lendave proti Čakovcu, sem se zapletel v pogovor z Adamom Lebarjem. Potoval je v Zenico na delo. Njemu nasproti je sedela Alojzija Godina z malim otročičkom v naročju. Šla ie na obisk. O marsičem smo govorili. Povpraševal sem jih, kako je bilo v tamkajšnjih vaseh 1945. pravi čas »puške«. Hotel sem se vmešati v pogovor. Čital sem že o »puški«, toda zanimalo me je, kako delajo z njo. Slabo sem naletel. Nezaupljivo so me pogledovali. Deževala so vprašanja, čemu vse to vprašujem, kdo in kaj sem, kaj iščem tu v Lendavi in kam odhajam. Sporazumeli smo se, kdo in kaj sem, vendar o svojem delu niso prav nič več povedali, kakor to, kar sme vedeti vsak tujec, ki ne dela na naftinih poljih. Videl sem, da se delavci le predobro zavedajo, da je meja blizu njih. In da bi vsaka neprevidna beseda znala škodovati nam vsem. Budni in proti vsakemu tujcu, čuvajo tajnost svojega podjetja, kakor čuvajo graničarji meje naše domovine. Pozneje sem izvedel, da je sivolas možak, star »naftovec«, član upravnega odbora Podjetja za proizvodnjo nafte Miško Bagladi. Dobrega tovariša so si delavci izbrali v upravni odbor. Ta primer nas lahko vse poduči, da kdor čuva tajnost svojega podjetja, čuva tajnost svoje domovine. KAKOR DAN IN NOC Razlika med dvema mejama in življenje med njima in za njima je tolika, k alko razlika med dnevom in nočjo. Tam onstran žične ovire, minska polja, mehki pasovi, zapuščene in porušene vasi in preseljeno prebivalstvo. Vojak ne zaupa vojaku, civilist dela oh meji pod stražo, na naftinih poljih in drugod vodijo dela ruski »strokovnjaki« itd. Tu pri na® je meja, kakor v vsaki svobodni in miroljubni državi, ki nima napadalnih ciljev. Nimamo žičnih ovir in minskih polj. Postavljeni so le obmejni kamni in plošče z napisom. Ob meji pa korakajo graničarji z vedno pripravljenim orožjem proti vsakomur, kdor koli bi hotel napasti našo neodvisnost. Naša Orožje mora biti vedno skrbno negovano, ker te drugače izda lahko prav tedaj, ko ga najbolj potrebuješ. — Na sliki: pregled orožja v graničarski enoti polja so obdelana tik meje. Pri nas graničarji nikogar ne stražijo. Tam onstran so rusko-madžareko mešane družbe, pri nas združenje neposrednih proizvajalcev, delavcev, ki sami upravljajo svoje podjetje. » Tam so prepiri med vojaki in oficirji, prebivalstvo se boji vojaščine, tudi za majhni prestopek lahko odideš v pregnanstvo ali dobiš strel. Pri nas je prisrčno tovarištvo med vsemi. Enotnost in bratstvo, porojeni med ljudsko revolucijo, združujeta vse narode, vse naše delovne ljudi, ki si gradijo novo m veličastno stavbo, v kateri bo imel vsakdo srečno življenje. In na braniku naše države, na njenih mejah, pozimi in v snegu, v letni vročini, v megli in vetru, ob zori in zvečer, po blatu ali dežju, sredi viharjev podnevi ali v gostem mraku v gozdovih, ob prepadih, na strmih stenah sredi snežnih viharjev, povsod je na straži vojak, ki ga je porodila revolucija. Junaško je njegovo srce. Plodove revolucije zna braniti. In če ga kdo napade, mu ni žal svoje krvi. Z njo rajši napoji rodno zemljo, kakor da bi to zemljo, ki je domovina njega samega in njegovih očetov, bratov in sester kdajkoli izdal. Peter Dornik STEKLARJI IZ ROGAŠKE SLATINE BODO OBISKALI GRANIČARJE NA JUGOSLOVANSKO-MADŽARSKI MEJI Članstvo sindikalne podružnice steklarjev v Rogaški Slatini je sklenilo, da. bodo poslali skupino delavcev na obisk graničarjem na jugoslovansko-madžarski meji. S to skupino bo šla tudi steklarska godba na pihala. Delavci bodo graničarjem med drugim tudi po-vedalj. o svojih uspehih v proizvodnji, razložili jim bodo, kako upravljajo s podjetjem in povedali, kako so tekmovali v čast naše vojske. Posebej pa se nameravajo z graničarji posvetovati glede izvenvojaške vzgoje, za katero jim graničarji lahko marsikaj koristnega svetujejo. Steklarji so pripravili tudi nekaj zelo ličnih daril — svojih lastnih izdelkov, ki jih bodo podarili graničarjem. . Ob tej priliki bodo obiskali tudi prebivalce obmejnih naselij in jim povedali o tem in onem o svojem življenju in delu. v-- Tako lepo bodo torej steklarji voščili graničarjem k prazniku naše vojske, F. P, KRANJ JE BIL V TEM TEKMOVANJU KOT PRAVO MRAVLJIŠČE Tekmovanje v počastitev 10. obletnice Jugoslovanske armade je močno razgibalo delovne kolektive v tovarnah, podjetjih in ustanovah mesta Kranja in okolice. Mnogi kolektivi so predčasno izpolnili plan, izboljšali kakovost svojih izdelkov in dosegli še vrsto drugih gospodarskih uspehov. V vseh kolektivih so poleg tega močno poživili tudi delovanje predvoja-ške vzgoje, protiletalske zaščite, gasilstva, prosvetnih in športnih organizacij in Streljanje z drvečega motorja leta. Z gnusom sta mi pripovedovala o marsičem. Alojzija je rekla, »oprostite izrazu, toda vse to, kar se je dogajalo, je bila svinjarija«. Pripovedovala j-e o težkih dneh, ki so jih preživljali prebivalci prekmurskih vasi pod nekaj tednov trajajočo sovjetsko »osvoboditvijo«. Pred »osvoboditelji« ni bilo ničesar varno, najmanj pa to, kar je hodilo v krilu. V ljudske tehnike. V tovarni gumijevih izdelkov »Sava« so organizirali tečaje, tako za mojstre in nadzorne organe, kakor tudi proizvodne tečaje za delavce. Pričeli so s serijsko izdelavo potapljaških oblek ter mnogo drugih predmetov, ki so pomnožili asortiment gumijevih izdelkov na našem trgu. V času tekmovanja je bilo v podjetju kljub revidiranim normam proglašenih 205 udarnikov in 2 novatnrja. Podrobno so seznanili člane z uporabo orožja, zaščito proti kemičnim sredstvom in strupenim plinom, dalje o gasilstvu in podobno. Organizirali so vrsto manevrov z napadi na razne vasi in hribe, najbolj pa jim je uspel velik manever na Jošta. Ustanovili so tudi športno društvo »Gu-mar«, ki je že uspešno nastopalo na več tekmah. Toda ne samo kolektiv »Save«, temveč tudi drugi, so v tem času mnogo storili za obrambno moč naše domovine. V tovarni »Tiskanina« je tekmovalo 64 proizvodnih brigad, v predvojaški vzgoji pa sodeluje 480 članov, od katerih jih je že uspešno opravilo izpite PLZ 400 £la»-nov. Tudi gasilske čete imajo dobro organizirane. V tovarni »Iskra« ter v tekstilni tovarni »Inteks« sodelujejo v tekmovanju vsi člani kolektivov. Tudi manjših kolektivov in ustanov kot so tovarna »Ibi« in kolektiv pošte, ki sta prav v časa tekmovanja napravila zelo veliko za vzgojo svojih članov, ne smemo pozabiti. Vse to je seveda le majhen del vsega, kar so storili delovni ljudje mesta Kranja in okolice v počastitev naše slavne vojske in kar ji ob njeni 10. obletnici poklanjajo. Ž. A. 21. XII. 1951 'k STRAN ..ParflionsM pitsl"- koliko lepih in prisrčnih spominov iz partizanov nam obudiš Nekega zgodn jega nedel jskega jutra je prebivalce Kranja prebudila iz sna bojna partizanska pesem. Z zanimanjem so sledili pohodu partizanske brigade, ki so io sestavljali člani kolektiva »Save«. Nad 170 partizanov in par- vztrajnostjo in odpornostjo pride do zaželenega cilja. S tem spoznanjem se je vrnil po osvoboditvi kot delavec v tovarno, kjer je med tovariše vnašal duha borbenosti. Z uspehi pri delu je dajal drugim zgled. Iz dneva v dan je »Štab« na Joštu po napadu tizank je v popolni ho jni opremi s pesmijo krenilo iz tovarniškega dvorišča čez savski most proti Sv. Joštu, kjer je bil »napad« na »sovražnika«. Na čelu brigade je jahal komandant Ciril Oman, mojster v tovarni, ki je bil tudi organizator tega partizanskega (K)hoda. Da bi brigada imela še pristnejšo podobo,, so jo spremljale neizogibne mule, ki so v lenem koraku nosile težki bojni tovor. Ko je Ciril Oman leta 1942 kot mlad fant prišel v partizane, se je kot mitraljezec udeležil marsikaterega napada na pravega sovražnika. Te misli so ga spremljale tudi zdaj, ko je korakal na čelu brigade. Borbe v partizanih so krepile njegove življenjske izkušnje, odnose do tovarišev in do sovražnika, krepile zavest za kaj se bori. V krvavih doživetjih je spoznaval, da se le z vztrajno izpopolnjeval svoje znanje. In kot so mu tovariši v partizanih zaupali četo v Prešernovi brigadi, katere komisar je postal, tako mu je delovni kolektiv izkazal priznanje za uspehe v delu s tem, da ga je povišal v mojstra in vodjo oddelka ter podelil naslov ra-cionalizatorja. Zaupali so mu tudi nalogo nastavnika centra predvojaške vzgoje. O izkušnjah, ki jih je pridobil v triletnem boju, sedaj govori mojim mlajšim tovarišem, in .jih uči vojnih veščin. V tem delu se "je izkazal kot pravi borec — partizan. Partizanski marš, ki ga je organiziral na Sv. Jošt v počastitev naše vojske, je bil simboličen prikaz tega, iz česar je vzniknila naša vojska. Bil pa je prikaz tudi tega, da so naši delovni ljudje njen neločljivi del. De$e$ let imamo svoio liudsko vošsko (Nadaljevanje s 1. strani) od najnavadnejših načinov streljanja (stoječi, ležeči, klečeči stav), zakaj v tekmovanju so se pomerili že v streljanju »Nesebična pomoč« je ena Izmed temeljnih vrlin, Id odlikuje vsakega dobrega gasilca. — Na sliki vidimo delavca iz jeseniške železarne — pripadnika gasilskih enot pri reševalnih delih z motorja, v streljanju v premikajoč se predmet, streljali so že v teku itd. V »Savi« so vestno gradili zaklonišča, v rudniku Velenje imajo trenutno najboljšo predvojaško vzgojo in so se povsem zagrizli v to delo. Na Jesenicah pa se najbolj postavijo s tehniko, s padalci, radiotelegrafisti, motoristi, fotoamaterji in drugimi. To tekmovanje je razgibalo delavske kolektive kot zlepa doslej nobeno. Tudi predsednik delavskega sveta iz jeseniške železarne tako misli, ko pravi: »Od vseh dosedanjih tekmovanj, nas je najbolj razvnelo tekmovanje, ki smo ga posvetili testi naše ljudske vojske, zato ker vemo, kako dragocena je za mir in svobodo naše domovine prav naša vojska«. In naši delovni kolektivi so si zaslužili častna priznanja in pohvale. Te bodo tudi dobili. Seveda bodo prejeli nagrado samo najboljši. Vsi ostali pa naj vedo, da njihova prizadevanja niso prezrta, da naše organizacije in vse ljudstvo visoko ceni in spoštuje vse one kolektive in delavce, ki so si iskreno prizadevali in tudi dosegli lepe uspehe, toda zaenkrat še niso prišli med prve. Vsak dosežen uspeh je ponos za ves naš delavski razred, za 'vso našo domovino in mi smo vsi skupaj zelo ponosni. Ob teh lepih uspehih pa lahko samo iskreno pričakujemo še bodočih uspehov v izven vojaškem udejstvovanju, ki smo ga v tem tekmovanju tako lepo razgibali. Kako dela center predvojaške vzgoje v mariborski železniški delavnici O centru predvojaške vzgoje železniških delavnic v Mariboru ni bilo v vsem času tekmovanja ničesar slišati. To pa ne pomeni, da ni ničesar delal ali pa celo, da se ni odzval tekmovanju. Poglejmo v kratkem kaj je vse ta center storil v zadnjih šestih mesecih. Skupno z organizacijo PLZ in sanitetno ekipo so izvedli 4 dobro uspele vaje. V novembru so organizirali partizanski marš v daljavo 26 km z napadom in obrambo. Ko je billa tudi ta naloga izvržena so se lotili prostovoljnega dela. Člani predvojaškega centra so naložili dva vagona s starini železom, več kot dva vagona z zemljo, ki so jo odpeljali za bombni lijak, zbrali so približno 3000 kg bakra ter iztovorili en vagon raznih odpadkov. Pri vsem tem so opravili 1113 ur prostovoljnega dela. Ko so pred kratkim slišali, da se bližajo I. mestu v Sloveniji, so se v svoje delo še bolj poglobili pod geslom: braniti domovino na vsakem koraku, kadar bo to potrebno. Naša vojska varuje tudi mojega otroka pred zavojevalci V industriji bombažnih izdelkov v Kranju dela že vsa leta po osvoboditvi 17 kratna udarnica in odlikovanka z medaljo dela Lojzka Sosič. Kot mnogo naših mater, je tudi ona »okusila« nasilje tujcev. S petletnim otrokom so jo zasužn jevalci leta 1942 odvedli v internacijo, kjer je vse do osvoboditve bdela nad otrokom, da ga tujci ne odtujijo njej in rodni zemlji. Ko se je vrnila po srečnem naključju z otrokom po osvoboditvi nazaj v domovino, se je v tovarni kot predilka vsa posvetila delu ter s svojimi uspehi v marsičem pomagala pri podjetju in dajala vzgled drugim delavkam. Tekmovanju za počastitev naše vojske se je odzvala kot človek, ki ve, kaj se pravi izgubiti dom in kot mati, ki je bila že enkrat v nevarnosti, da' izgubi otroka. Z željo, da se tudi ena izuri v rokovanju z orožjem, se je odzvala tekmovanju v streljanju s karabinko ter s tem pritegnila tudi tiste to- Da ho ostal svež spomin na junaška leta Mnogo jih je med jeseniškimi žele-zarji, ki so si v borbi za vsakdanjo grenko skorjo kruha kovali trdo pot v življenje, Mnogo izmed njih je pretrgalo suženjske verige in se podalo v objem gozdov in hribov, ki so jih vabili svobodi naproti. Eden izmed teh mnogih je tudi Mladinka, delavka iz tovarne »Kamnik«, se je izurila v polaganju min Vezilo delavskega razreda (Nadaljevanje a 1. e brani) zaprav rodili našo vojsko. In ne samo to!* To je tudi dokaz, da delovni ljudje vedo, da sedaj, ko svet ponovno vznemirja novi osvajalec, bolj pretkan in bolj surov od dosedanjih, nismo goloroki, ampak, da imamo svojo vojsko, ki je nastala s samim bojem za našo domovino, to je vojska, ki je porojena v najtežjih dneh naše narodne zgodovine, vojsko, ki nas spominja na naj-plemenitejše žrtve in na najbolj hrabra dejanja našega delovnega rodu. In časti te vojske so deset in deset tisoči posvetili ne le vse svoje redno delo, ampak so premnoge dragocene ure svojega prostega časa prebili na streliščih, na športnih igriščih, na pohodih, na gasilskih in varnostnih vajah zato, da bi, kadar koli bi to zahtevala domovina, čim dostojneje nosili ime pripadnika naše ljudske vojske, čuvarja mirne graditve socializma v naši deželi, da bi dostojno znali braniti vsako ped naše zemlje, svoje domače ognjišče in naš mali rod. In plodovi tega dela so poleg zvestih delavskih src vezilo, ki ga daje na ta praznik delavski razred svoji domovini, svoji vojski! Franc Car, delavec v novi valjarni na Javorniku. In ko govorimo o njem, mislimo tudi na vse tiste, ki so se kakor on odzvali klicu gozda in se iz njega vrnili še bolj jekleni in v spoznanjih bogatejši. Leto strogega ilegalnega dela je Francu Čaru potekalo v premagovanju tistih težav, ki se zdijo na prvi pogled zamotane in neizvedljive, in ki so bile za vsakega ilegalca šola preizkušnje. Kolikokrat je s hrepenenjem zrl na Mežak-ljo, ko je s tovariši, ki je v skritem kotičku prisluhnil klicu dogovorjenega znaka, da mimo osovraženega gospodarja opravi dano mu nalogo. Kako je želel, da čimprej pride med nje, ki se borijo v svobodnih gozdovih. Pri ilegalnem delu je jačil voljo in moč. In takemu se je leta 1942 izpolnila vroča želja. Prišel je med borce. Kot človek, ki ve, kaj hoče in zakaj kaj dela, je v vseh letih borb pozorno sledil izkušnjam soborcev in iz dneva v dan pridobival vedno večjo silo in bogatil znanje. Zaradi tega je tudi napredoval iz komandirja voda in čete do tretjega komandanta junaške Šercerjeve brigade. Žrtve, ki jih je doprinašal ves čas borbe skozi mraz in lakoto, skozi ogenj in čez mrtva trupla, niso bile pozabljene. Vrnil se je v osvobojene Jesenice med svoje železarje, da nadaljuje borbo, zdaj za zgraditev malega, toda neodvisnega doma velikih ljudi. Kot 17-kratni udarnik in brigadir de-iovne brigade v novi valjarni, je Franc Car delavec — gospodar svojega stroja. Ko pa kot komandir čete centra predvo-jsške vzgoje pripoveduje bodočim vojakom o neustrašenih in velikih pohodih Šercerjeve brigade, takrat je spet partizan — vojak tiste velike vojske, o kateri bodo s ponosom govorili bodoči rodovi, kot s ponosom proslavljamo danes njeno veliko rojstvo. Delavka Lojzka Sosič varišice, ki se prej za strelski šport niso zanimale. Ko je kolektiv pripravil napad na tovarno, je vneto sodelovala pri tem napadu kot gasilka. Tudi sklep, da bo v počastitev naše armade pri-štedila čimveč preje, je častno izvršila, V kratkem času je prištedila 60 kg bombažne preje, kar predstavlja vrednost 20.000 dinarjev. Izpopolnjuje se tudi v političnem znanju in redno po-seča vse študije, ki so potrebni članom delavskega sveta. Izven svojega strokovnega dela pa vzgaja svojega otroka s pravo materinsko ljubeznijo in ga spoznava z delom, ki ga opravlja v tovarni ter ga vzgaja v spoštovanju do naše vojske. Vaja protiletalske zaščite v Litostroju je dobro uspela Prejšnji teden popoldne so imeli v Litostroju velike vaje protiletalske zaščite v čast 10-letnice JA. Enote protiletalske zaščite so se zbrale pod poslopjem dežurnega štaba. V pripravljenosti so bili oddelki sanitetne, kemične in tehnične službe, čuvaji obratov, oddelek za odstranjevanje ruševin in reševanje ljudi, oddelek za elektroinsta-lacijiska, vodovodna in gradbena dela, gasilska služba, služba za vzdrževanje reda, varnosti, sektorska postaja z ambulanto za prevoz ranjencev itd. Ob 17.03 je bil dan znak alarma. »Sovražna« letala so se pojavila nad Litostrojem. Litostroj je bil v trenutku zavit v umetno meglo. Kemična ekipa je označila od plinov ogrožena mesta, ki so jih letala zasula z bombami- Gasilci so gasiti ogenj, prav tako pa so svojo dolžnost opravile tudi druge ekipe. Po zaključeni vaji so se člani PLZ zbrali pred štabom. Komandant tovariš Šenk je pohvalil člane vseh enot, pProletarski bataljon Toneta Tomšiča«. Te enote, katere je vodil izkušen in v številnih borbah prekaljen kader, so bile torej temelj za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v Sloveniji. Velika italijanska ofenziva, v kateri je sodelovalo okrog 100.000 mož italijanske vojske in ki naj bi uničila narodnoosvobodilno gibanje v Sloveniji, ni uspela. Številne slovenske brigade, ki so zrasle v času te ofenzive in še po njej, so živi dokazi za to. Brž ko se je umaknilo jedro italijanske vojske, so naše brigade začele z razorole-vanjem belogardističnih postojank, ki jih je okupator postavil po slovenski zemlji. Ta ofenziva slovenskih brigad je zato prisilila okupatorja, da je začel manjše pospdke bele garde razmeščati v večje vasi in jih tam kar najbolj utrditi, da ne bi izgubili svojih hlapcev in orožja. Posebno dosleden v tem je bil na Notranjskem, kjer je okupator hkrati preseljeval tudi civilno prebivalstvo, jim ropal hrano in živino, njihove domove pa zažigal, da bi tako onemogočil zavetje partizanskim enotam ob bližajoči se zimi. Končni cilj tega početja pa je bil: onemogočiti preskrbo partizanom in pretrgati stik slovenskega ljudstva z narodnoosvobodilno vojsko. Toda tudi to je bil le račun, ki ni prinesel zaželenega uspeha, ljudstvo, ki je ostalo brez vsega, je čedalje bolj iskalo zaščite pri partizanskih enotah. S postavljanjem belogardističnih postojank je okupator uspel le tam, kjer je našel pomagače, ki so slepo izvrševali povelja proti-Ijudske duhovščine. Toda tudi tu ni zaupal njim, ampak je postavljal za poveljnike svoje ljudi. Razvoj dogodkov pa je pokazal, da se tudi takšne postojanke niso mogle upirati slovenskim brigadam, saj so jih naše edinice postopoma uničile, kot se je to zgodilo s postojankami v Pletenjih, Ajdovcu, Hrastu, Runarski itd. Spomladanske ofenzive slovenskih brigad , STRAN ★ 21. XII. 1951 so prinesle nove izkušnje. Obstoječe- vojaške formacije, čeprav so bile močne in so se uspešno borile proti okupatorju, so bile marsikdaj prešibke za večje operacije, ker je sovražnik nastopal z enotami, sestavljenimi iz več garnizij. Zato je bilo treba misliti na višjo obliko vojaških enot, ki bi bile sposobne za samostojne operacije večjega obsega — to so divizije in korpusi. To potrebo je narekoval v tem obdobju tudi mednarodni vojaški in politični razvoj ter perspektiva notranje političnega in vojaškega razvoja. Pobudo za to so dajale dobre izkušnje iz Brvatske in Bosne, ker so take enote že obstajale. Glavni štab Slovenije je zato 16. junija 1913 ustanovil I. in II. slovensko divizijo. Vrhovni štab je ti dve diviziji pozneje preimenoval v XIV. in XV. divizijo narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. V XIV diviziji so bile združene brigade: »Toneta Tomšiča«, .Ljube Šercerja«, .Ivana Gradnika«, kasneje pa se jim je pridružila še VII. brigada »Franceta Prežemat Za komandanta te divizije je bil postavljen narodni heroj podpolkovnik Mirko Bračič. tretjo polkovnik pa koman--■*- Franc polkovnik Stane Dobovičnik-Krt, drugo brigado je vodil Vasja Ižanc in komisar podpolkovnik Janko Rudolf, dani Danilo Šerovič in Tavčar-Rok. XIV. divizija se je kakor vse ostale enote NOV v Sloveniji borila pod zelo težkimi okoliščinami. Vse količkaj važne kraje, poti in prehode, je okupator zasedel in jih stalno nadzoroval s svojimi edinicami. Tako je imel okupator na slovenskem področju takozvane »Ljubljanske pokrajine« razmeščene kar tri divizije »Isonzo,, .Cacciatore delle Alpu in .Lombardiat, ki so pripadale XI. armadne- W: m Štab XIV. divizije (od leve proti desni tovariši; Klajnšek, Avbelj, Dobo višek) mu korpusu »Ragruppamenti XXI. Aprilet ter »Guardia alla Frontiera*. Z njimi je sodelovalo še okrog 5000 belogardistov, tako da je samo na tem področju bilo zbranih okrog 70.000 fašističnih vojakov. Če k temu prištejemo še tudi Primorsko, kjer je imel okupator prav toliko svojih vojaških edinic, se je torej na področju, na katerem je nastopala XIV. divizija, nahajalo okrog 145.000 mož sovražnikove vojske. Čeprav je okupator čutil, da njegov konec ni več daleč, v svoji mržnji do slovenskega ljudstva kljub temu ni popuščal. Se huje je divjal in počenjal nasilje proti vsem. ki so kakor koli sodelovali z borci narodnoosvobodilne vojske Novonastale divizije so se morale zato, če so hotele obvladati položaj, spoprijeti s sovražnikom in ga uničiti, čeprav se je skrival in branil v utrjenih postojankah in za betonskimi bunkerji. 25. julija 1943 je XIV. divizija že sodelovala pri napadu na utrjeno postojanko Žužemberk. Naloga XIV divizije pri tem napadu je bila, da zaščiti XV divizijo pri uničevanju te postojanke v izmeri Novo mesto— Trebnje in Stična. Ta naloga ni bila lahka, še prav posebno zato. ker so bile v vseh teh mestih močne postojanke belogardistov in italijanskih vojakov XIV. diviziji je uspelo, da je dva dni uspešno zadrževala sovražnika, ki je prodirat iz vseh treh smeri, pri čemer so ga podpirali tanki, artilerija in letalci. Posebno hude borbe je imela »Šercerjeva* brigada prt vasi Dobrnič, kjer je uspešno odbila več močnih tankovskih napadov, uničila oklopni avto, zaplenila top, dva težka mitraljeza in večje količine mu-nicije. Na Trebanjskem vrhu pa je učinkovito odbijala zaporedne juriše pijanih fašistov in belogardistov. Čeprav so bile sovražnikove enote številčno desetkrat močnejše, v svojem prodoru vendarle niso uspele. Kmalu po tem napadu se je XIV. divizija spoprijela v težkih borbah z belogardističnim gnezdom v vasi Sumberk. S silnim topovskim in minometalskim ognjem ter bombardiranjem iz letal je sovražnik hotel uničiti utrjeno divizijo. Po tem, spopadu je XIV. divizija krenila na svoje novo operativno področje — na Notranjsko Ze takoj prve dni je Šercer jeva brigada naletela na močno utrjenega sovražnika v takozvani »beli republiki* pri Sv Treh kraljih zapadno od Vrhnike. Kljub temu, da je sovražnik razpolagal z večjim številom topov in metalcev min, si je brigada pri belem dnevu prebila preko močno zavarovane proge Vrhnika -Pošto jna. Takoj za tem. sta Tomšičeva in Šercer jeva brigada očistili ostanke belih v vaseh: Sa- •bočevo, Zgornja Brezovica in Niže v ec Uk žmiimja'm dda m KDAJ JE POGODBENI VOZFMK V NORMALNEM DELOVNEM RAZMERJU IN KDAJ JE UPRAVIČEN, DA JE ZAVAROVAN P 1C Vprašanje ali obstoji pri pogodbenih voznikih lesa pravica in obveznost socialnega zavarovanja, se mora _ reševati konkretno od primera do primera o ugotovitvah — ali je voznik v de-ovnem razmerju ali ne. Delovno razmerje je podano, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a) Delovna obveznost mora trajati vsaj tri mesece nepretrgoma (to je normalno trajanje delovne pogodbe za določen čas po uredbi o ustalitvi delovne sile). b) Storitev voznika mora biti oseb" na, ne pa potom vsakega družinskega člana ali tretje osebe. c) Delo se mora opravljati v rednem delovnem času (8-urni delovnik) ali pa mora storitev obsegati v določenem časovnem obdobju normirani učinek. Socialno zavarovanje se torej priznava le tistemu vozniku, ki sklene delovno pogodbo vsaj za tri mesece, ki opravlja vožnjo osebno in .ki prevozi v posameznem mesecu količipo lesa, ki ustreza 208 uram rednega delovnega časa (če ravno dela v mesecu manj kot rednih 26 delovnih dni ali celo manj kot 18 delovnih dni). Zahteva pa. se, da mora tak voznik skleniti o tem pismeno pogodbo, s katero se istočasno uvrsti v ustrezno skupino del z določeno plačo (po času ali učinku) po predpisih o plačah gozdnih ali transportnih delavcev. Ta plača je osnova za dajatve socialnega zavarovanja, od nje morajo podjetja odvajati tudi I. im II. razliko pri plačah. Od presežka — to je od razlike med plačo po uredbi in višimo predpisane državne tarife za prevozne storitve z zapreženimj vozili in uprežno živino plačuje voznik dohodnino. Ta presežek se seveda v osnovo za dajatve socialnega zavarovanja ne ušteva. Če manjka eden od zgoraj navedenih pogojev, voznik ni v delovnem razmerju in zato ne more biti socialno zavarovan. Za take vodnike (v delovnem razmerju) se priporoča zavarovanje za primer poškodbe ali smrtne nesreče pri DOZ. To navodilo je izdala Republiška uprava za socialno zavarovanje štev. 12-1951. Mnenja smo, da pogodbenim voznikom, ki izpolnjujejo vse gornje pogoje, pripadajo tudi vse ostale pravice in dolžnosti v okviru predpisov, ki izvirajo iz delovnega razmerja. ALI JE TO MOGOČE? Jože Marinko, rudar v Zabukovici in član izvršnega odbora sindikalne podružnice se je pred časom poškodoval pri delu. Ker ni imel časa, oziroma možnosti, da bi dvignil potreben bolniški list, je odšel brez tega k zdravniku dr. Ločniškarju v Žalcu. Zdravnik ga ni hotel sprejeti in ga je odslovil, ne da bi mu nudil prvo pomoč. Čeprav je imel tovariš zlomljeno roko. Na seji izvršnega odbora podružnice, so ostro grajali tako brezvestno zadržanje omenjenega zdravnika. Ali je to mogoče, da zdravnik odslovi ponesrečenca ne da bi mu nudil potrebno pomoč? V LITOSTROJU SO ŠE USTANOVILI BLAGAJNO VZAJEMNE POMOČI Poročali smo še, da so se v Litostroju pripravljali na ustanovni občni zbor blagajne vzajemne pomoči. Te dni so blagajno vzajemne pomoči ustanovili. Delavci bodo v njej lahko dobili kratkoročno in dolgotrajno posojilo, če bodo potrebovali denar za ozimnico, drva, v primeru bolezni ali smrti. ZANIMA NAS, KAJ DELA NADZORNI ODBOR V TOVARNI »FRANC LESKOŠEK« Na zadnji izredni seji izvršnega odbora sindikalne podružnice Franc Leskošek v Mariboru so med drugim pretresali tudi finančno poslovanje.' Na eni od zadnjih sej upravnega odbora sindikalne podružnice so izvolili komisijo, ki naj bi pregledala poslovanje sindikalne blagajne in ugotovila, kako je sindikalna podružnica izpolnjevala Mar zanič ne veljajo iste dolžnosti Prejšnji teden je bil na Krajevnem sindikalnem svetu v Slov. Bistrici sestanek sindikalnih odbornikov iz Bistrice in okolice. Na sestanku so se pogovorili predvsem o pripravah za občne zbore ter o nekaterih tekočih stvareh. Iz podružnic seveda niso prišli na sestanek prav vsi odborniki, najmanj pa je prišlo iz podružnice tovarne »Impol«. To pa moramo malo pograjati. V »Impolu« je namreč okrog 100 sindikalnih odbornikov, med njimi nekaj celo članov krajevnega sindikalnega sveta. Od vseh teh je prišel na sestanek samo predsednik sveta. Kje so bili ostali, tega ni vedel nihče povedati, ker se tudi oprostili niso. Člani podružnice bodo svoje odbornike gotovo povpraševali, k alko to, da ne gredo na sejo, ki jo skliče sindikalni svet. POSNEMANJA VREDEN PRIMER Va-sič Matija, poslovodja v tovornem oddelku IV.. železniške delavnice v Mariboru je v enem dnevu samo v tem oddelku pridobil za Delavsko enotnost 45 novih naročnikov, v celotnem oddelku pa je v enem dnevu zvišal število naročnikov od 28 na 135. TEČAJ ZA STROKOVNO IZOBRAZBO ČLANOV Sindikalna podružnica »Elektro« v Mariboru je za politično in strokovno izobrazbo svojega članstva priredila poleg seminarja o sodobnih gospodarskih vprašanjih tudi tečaj za stikalni-čarje in rajonske monterje. Poleg teoretičnih predavanj so imeli tudi praktične vaje na posameznih električnih napravah in strojih. Teeaia se je udeleževalo po 12 tovarišev skozi vso dobo trajanja v mesecih septembru, oktobru in novembru. delavnih odbornikov si žele V ODBORU Na^ članskem sestanku sindikalne podružnice avtoprevozništva v Ptuju so se pogovorili o predpripravah za volitve novega odbora. V tej podružnici imajo pri sindikalnem delu menda vedno smolo ali pa izvolijo v izvršni odbor nedelavne l judi. Lani je bil med drugimi predsednik nedelaven. Letos pa so dokaj delovni predsednik, blagajnik in tajnik podružnice, toda ostali odborniki niso dovolj skrbni. Res dobro bodo morali pomisliti, koga bodo v naprej izvolili v nov odbor. PLAN LETNIH DOPUSTOV BODO SESTAVILI V hidrocentrali Dravograd se že pripravljajo na to, kako bodo prihodnje leto izkoristili letne dopuste. Izvršni odbor sindikalne podružnice je predlagal, da naj vsak skupinovodja zbere podatke o dopustih in jih predloži sindikalni podružnici. Uprava podjetja in sindikalna podružnica bosta izdelala plan letnih dopustov tako, da ne bi bila planska dela zaradi dopusta v zaostanku. Kdo je v »Utensiliji« kriv za slabo plačevanje članarine? Izvršni odbor sindikalne podružnice tovarne Utensilija v Ljubljani je 27. novembra in 3. decembra razpravljal o slabem plačevanju članarine. V tovarni namreč le 60% članov redno vsak mesec plačuje članarino. Vzrok za takšno stanje sta dve stvari: Kriv je sam Izvršni odbor, ker ne vodi dovolj kontrole, krivi pa so tudi poverjeniki skupin. Izvršni odbor je ugotovil, da si je poverjenik skupine Turšič prisvojil dvomesečno članarino svoje grupe in jo uporabil za svoje privatne zadeve. Podružnica je Turšiču postavila rok, da mora denar vrniti do 3. decembra. Ta pa se za to ni zmenil. Namesto da bi izvršni odbor podružnice izkoriščevalca predal javnemu tožilcu, pa je ta primer poneverbe denarja obravnaval le ljudski tožilec v tovarni. Razen Turšiča pa imajo še druge slabe poverjenike, ki tudi niso vestni pri izpolnjevanju svojih sindikalnih dolžnosti. Poverjenik Bitenc na primer že dva meseca ni pobral članarine. za letošnje leto svoj proračun. Komisija je svoje delo res opravila, gotovino v blagajni porazdelila na posamezne pozicije in svoje ugotovitve obrazložila izvršnemu odboru podružnice. Pri vsem tem pa nas zanima, kaj je delal v podružnici nadzorni odbor skozi vse leto, če so ob zaključku leta izvoliti še posebno komisijo. IGRALSKA DRUŽINA LITOSTROJA JE OBISKALA ZADRUŽNIKE Prejšnjo nedeljo je obiskala igralska družina Litostroja zadružnike v Zadobravi in v Zalogu pri Ljubljani. Zadružniki so se igralcem zahvalili za obisk in si še želijo takšnih gostovanj. Igralska družina je priredila letos šest predstav. ^ Prihodnjo nedel jo bodo igralci odšli na gostovanje v jeseniško mestno gledališče. 0 NEKATERIH PROBLEMIH DELAVSKE MLADINE IN UČENCEV V GOSPODARSTVU razmišljanje ob plenarni seji centralnega komiteja LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE Centralni komite Ljudske mladine Slovenije je posvetil svojo 15. plenarno sejo, ki je bila preteklo nedeljo in ponedeljek v Ljubljani (prisotni pa so bili tudi sekretarji mladinskih komitejev iz večjih tovarn) razpravi »o nekaterih problemih delavske mladine in učencev v gospodarstvu«. Sama razprava je pokazala, da se naša mladinska vodstva zavedajo, kako velikega splošno družbenega pomena je za našo deželo to, kako nam dozoreva in se razvija naš mladi rod, predvsem delavski naraščaj. Za sejo so skrbno zbrali najvažnejše stvari, ki jih srečamo v življenju delavskega naraščaja ter res zrelo in pametno razmotrili načeta vprašanja. Mi sicer tokrat ne bomo mogli kaj več pokramljati o tistih stvareh, ki so jih naši mladi delavci obravnavali, ampak si bomo povedali le nekaj misli ob njihovih razpravah, ki so potekale predvsem v dveh smereh: Prvič o tem, kako dozorevajo mladinske organizacije, kot družbene organizacije, da sproti rastejo z našim družbenim razvojem in drugo, kako sploh raste naš delavski naraščaj. Seveda to drugo vprašan je daleč presega mladinske organizacije, to je vprašanje, ki se prične v družini, v šoli, ki jo obiskuje naš mladi rod, v tovarni, v delavskih sindikatih in sploh v celotnem družbenem življenju, vendar pa je res, da je prav mladinska organizacija tista, ki se v gospodarskih podjetjih lahko vsa posveti le tem vprašanjem. Ko sem prisostvoval iskreni in preudarni razpravi mladih delavcev, sem se nehote spomnil »nepristranskega reporterja« iz ljubljanskega radia. V času neposredno pred plenarno sejo mladinskega vodstva, je 9. decembra zvečer po ljubljanskem radiu neki »nepristranski reporter« povedal svo jo sodbo o delavski mladini in njenih organizacijah v članku »Nekaj problemov delavske mladine«. Kdo bi si mogel misliti, da se nekdo, kdor samo trenutek preživi s to našo mladino, ne bi imdifmlm giflmje v domovini in po ovoki V ZDA JE OKROG 20 MILIJONOV NEORGANIZIRANIH DELAVCEV Nedavno je bila zaključena skupšči-na zvez Kongresa industrijskih organi-zacij (to je ene izmed dveh glavnih sindikalnih organizacij delavstva v ZDA). Ob tej priliki je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Philip Marray, ki je istočasno tudi predsednik sindikata delavcev jeklarske stroke. Ob volitvah za predsednika Marray sploh ni imel nasprotnega kandidata in je bil soglasno izvoljen. Po izvolitvi za predsednika je Mur-ray izjavil, da je v Ameriki še okrog 20 milijonov delavcev, ki niso organizirani v sindikatih. Ob tej priliki pa je dejal, da bo Kongres industrijskih organizacij pokrenil veliko kampanjo v nastopnem letu, da bi ti delavci postali člani strokovnih organizacij, ki so članice CIO BREZPOSELNOST V ANGLO- AMERIŠKI CONI TRŽAŠKEGA OZEMLJA V anglonmenški coni tržaškega ozemlja je bilo v mesecu avgustu zabeleženih okrog 18.300 brezposelnih. FRANCOSKI RUDARJI SPET STAVKAJO V ponedeljek 10. decembra je v rudarskem revirju Ferbachu v Franciji pričelo stavkati 10.000 rudarjev, ki zahtevajo zvišanje mezd. Kakor je bilo pričakovali se je stavka razširila tudi na druge revirje. V rudarskem bazenu »Petit Rosel« je zapustilo delo nad 80% rudarjev, v revirju Saar in Moselle je prenehalo z delom več kot 10.000 rudarjev. Jaške, kjer delajo tisti rudarji, ki ne stavkajo, je po naročilu vlade zasedla policija. Med sindikalnimi za. stopniki in upravami rudnika se vrše pogajanja, ki pa so bila dozdaj brezuspešna. NOBELOVO NAGRADO ZA MIR JE PREJEL VODJA SINDIKALNE ORGANIZACIJE V FRANCIJI Vodja francoske sindikalne organizacije »Forces Ouvrieres« Leon Jou-haux je v Oslu (Norveška) prejel letošnjo Nobelovo nagrado za mir. Ob priliki prejema nagrade je Jouhaux imel krajši govor, v katerem je poudaril pomen delavskega gibanja v svetu za utrditev miru. V INDIJI ODPRAVLJAJO SUŽENJSKO DELO OTROK Številne plemiške in veleposestniške družine v Indiji izkoriščajo okrog milijon sužnjev, med katerimi je nad 25% otrok kljub temu. da je prva indijska ustava leta 1947 odpravila suženjsko delo otrok. Največ otrok sužnjev je v državi Haiderabad (30.000). V tej državi je stopil v veljavo zakon o prepovedi suženjskega dela za otroke. KOLIKO LJUDI NE DELA V ZDA V Združenih državah Amerike je bilo 10. novembra letos 212.000 ljudi več brez dela kakor v mesecu oktobru. Po poročilu statističnega urada ZDA je bilo 10. novembra v ZDA 1,828.000 brezposelnih. mogel za njo navdušiti z vsem srcem? In vendar je tako. da je o delavski mladini povedal sodbo o njenih organizacijah neki »nepristranski reporter«. Ko sem malo pobrskal po spominu, sem se spomnil, s kakšno neverjetno hladnostjo je smešil oni »nepristranski član-kar« lik mladinca - organizatorja. Za tega reporterja je pač vsako navdu-ševanje mladih ljudi za plemenita dela »frazarjenje«, ki ni našlo poti do mladih src in ki ni v skladu z demokratičnimi načeli. V navduševanju mladincev za delovne podvige, vidi ta »nepristranski reporter« tudi izvor vseh tegob, ki še prepletajo tu pa tam življenje mladega rodu in niti ne glede na to, ali so te tegobe zgolj izpadi mladostnega zorenja, ali vpliv temne preteklosti- Vse brez izjeme je naprtil »nezrelemu« mladincu - organizatorju. Sedaj pa so nastopila nova vremena, ki bodo z vsem starim pomedla. Ali je mogoče tako govoriti, pa tudi če hočete »nepristransko«, o organizacijah naše delavske mladine. Naš delavski naraščaj ima v svojih lastnih vrstah nemalo plemenitih vzornikov — zvestih rodoljubov in zrelih delavcev, ki so kljub svojim letom in še razmeroma skromnim življenjskim izkušnjam šli smelo v korak z vsemi revolucionarnimi dogodki v deželi in se pokazali vedno kot možje na mestu, kot pravi zrelj delavci. S tem so ti mladi ljudje, ki jih življenje ni pestovalo, ampak jih je učila njihova organizacija trdega bojevanja, pokazali svoje vzorne delavske vrline. V najtežjih trenutkih za naš narodni obstoj in gospodarski napredek je mladinska organizacija učila svoje člane umirati za napredne človeške smotre in jih učila premagovati nadčloveške delovne napore. In plodovi tega so vendar to, kar mi danes uživamo. V teh bojih si je naš mladi rod izoblikoval plemenite družbene vrline in dolžnost mladinske organizacije je danes pravzaprav ta. da neguje in plemeniti te vrline. Torej bistvo revolucionarnega delovanja mladinske organizacije se v ničemer ne spremeni: ona slej ko prej vzpodbuja mladince k temu, da v življenjskem boju za bodočnost naše domovine in vseh nas postajajo pravi, zavedni in neumorni delavci. Čim doslednejši in plodnejši je ta boj, tem svetlejši je lik našega delavca. Seveda pa pri tem ne gre podcenjevati načinov, ki v posameznih družbenih prilikah odgovar jajo določeni družbeni vlogi mladinske organizacije. V teh načinih dela mora organizacija stremeti, da je čim svobodnejša, čim plemenitejša. Toda pri vsem tem mora zasledovati vedno svoj smoter: lik dobrega delavca. To se torej pravi, da naše družbene preobrazbe ne prinašajo nobenih bistveno novih družbenih vrednot, temveč zahtevajo samo še po-plemenitenje in skrbno negovanje obstoječih. In prav tega, se mi zdi, ni doumel »nepristranski reporter«. Zakaj zdi se mi, da misli, da smo ga vsi skupaj »do včeraj« lomili, sedaj pa, ko smo se »spametovali«, bomo pa začeli vse po novem. In med temi stvarmi naj bi se odpovedali navduševanju mladine za smele revolucionarne podvigeI Nikdar, ker so revolucionarna dejanja edini pogoj zato, da nam materialno bogastvo omogoči osvoboditi se vseh tistih tegob, s katerimi se z vsem srcem in silami bojujemo, da bi jih čimbolj omilili. In največja vrednota im največja svoboščina, ki jo delovni človek mora imeti, je prav ta, da on sam s svojim delom odloča o bodočnosti samega sebe in svojega rodu. V tem smislu pa so se druž.bene prilike razmahnile in v tem smislu je potrebno, da mladinske organizacije še izpopolnijo svoje delovanje. rt ato pripravile vet napadov na proga. Tom-tičeva brigada je tako ob nekem napadu uničila cel transport vojaškega materiala, ki je bit namenjen za neko nemško divizijo 22. avgusta je divizija poskušala z napa dom na Pijavo gorico, vendar napad zaradi močne sovražne intervencije ni uspel. Pri umiku iz Pijave gorice pa je divizija poru šila vse cestne objekte, katerih se je posluževal okupator. Vse te akcije slovenske divizije so prisilile sovražnika, da se je odločil za očiščenje področja v neposredni bližini Ljubljane in obdržal glavno prometno žilo Ljubljana—Trst pod svojo kontrolo. S tem namenom je sovražnik za napad na divizijo, ki se je takrat nahajala na področju Golo-Kivava peč-Mačkovec, zbral večje sile Osnovna sila sovražnikove grupacije, je bila italijanska divizija »Cacciatore della Alpit, kateri so bili priključeni tudi belogardisti ter nekaj četniških in nemških enot. Prvi napad so vražnika iz iške smeri, je bil pri Golem popolnoma odbit. Nekaj dni kasneje je sovražnik napad ponovit tz več smeri. Pripravil je tudi nekakšno obkolitev s lem, da je zasedet vse prehode iz Mokrca, ker je hotel na ta način divizijo onemogočiti v njenem manevriranju in jo prisiliti, da bi se v frontalni bitki spoprijela z njim. Do najhujših bojev je prišlo okrog vasi Krvava peč, kjer so položaji večkrat menjali gospodarja. Po dvodnevnih težkih borbah , je divizija onesposobila 201) sovražnih vojakov in se po spretno izvršenem manevru umaknila proti Travni gori. Pinti koncu avgusta 1943 so se pojavile v Sloveniji še enote četnikov, ki so imele nalogo, da bi mobilizirale vse za borbo sposobno prebivalstvo in ustanovile takozva-no »kraljevo vojsko v Jugoslaviji*. XII . divizija je. dobila nalogo, da uniči in za vsako ceno, še preden bi prišlo do ustanavljanja teh enot »kraljeve vojske«, onemogoči ta poskus. Prvi napad na te enote je izvršila .Tomšičeva. brigada pri Ortneku, ki pa ni Uspela, ker so jih branili Italijani in belogardisti. Takoj za tem je krenila za njimi še Sercerjeva brigada ter jih v noči od 5. na 6. septembra obkolila v vasi Grčarice Ta vas je bila močno uti jena in so jo nekaj dni poprej izpraznili Italijani. Se predno pa so bili obkoljeni, so jim Italijani privlekli večje količine orožja in hrane. Orožje je j bilo verjetno namenjeno za nove mobilizi ranče. Naloga brigade zato ni bila lahka, posebno še. ko je imela opraviti z zagrize nrm in dobro oboroženim sovražnikom; med njimi je bilo tudi šil oficirjev bivše jugosln-vnnske vojske. Poleg tega se je sovražnik utrdil za močnimi, z žico prepletenimi zi- dovi, pri čemer je še z gotovostjo tudi računal na pomoč iz Kočevja in Ribnice. Brigada se je ogorčeno borila za vsako hišo, za vsako ograjo, za vsako ped zemlje. Poleg tega se je morala zavarovati tudi iz smeri Kočevska reka, od koder je po poročilih prihajalo okrog 1000 četnikov iz Delnic, ter iz smeri Ribnice, kjer je to smer varovala Vil. brigada, ki je komaj nekaj dni poprej prišla v njen sestav. Končni izid borbe so rešili topovi italijanske divizije sMacergto«, katere je zaplenila Tomšičeva brigada. 9. septembra ob 15 uri je bilo končno uničeno to četniško gnezdo, poteg velikega plena pa je bilo ujetih tudi 120 četnikov Kapitulacijo Italije je divizija dočakala na liniji Kočevje—Ribnica, kjer jo je čajcala težka naloga. Tomšičeva in Vil. brigada so naletele na močan odpor italijanske divizije • Macerato., Ici se je hotela vrniti v Italijo z vsem orožjem. Sovražnik, ki je imel precejšnje število minometov, topov, tankov in oklopnih avtomobilov, ni hotel ničesar slišati 0 predaji orožja. Začel se je celo mrzlično vkopavati za .obrambo. Sele napad Tomšičeve brigade ga je streznil, ko mu je ta v odločnem naskoku zaplenila artilerijo, ter namerila topovske cevi proti bivšim lastnikom. Enega od zaplenjenih topov je Tomšičeva brigadii seveda takoj poslala Šercerjevi, da 01 z njim uničila postojanko v Grčarici. Po uničenju Grčaric se je Sercerjeva brigada pridružila ostalim brigadam, ki so prizadejale italijanski diviziji .Macerato* resne izgube in jo končno prisilile k predaji. Končno je divizija z odločnimi napadi na Ribnico prisilila 52. polk k predaji in hkrati razorožila tudi postojanko v Kočevju. Po uničenju teh postojank je divizija usmerila svoje akcije proti Ljubljani, razorožila posadke v Velikih Laščah in Dobrempolju nato pa delno uničila, delno pa zajela še ostanek belogardistov v Turjaškem gradu. Tomšičeva in Gradnikova brigada sta prodrli do Rakeka in med potjo očistili Begunje »» Cerknico. Sercerjeva brigada se je po XIV. divizija na pohodu preko Lrvatoke odredbi glavnega Štaba spremenila v motorizirano brigado ter potem zasledovala bežeče ostanke italijanske armade in belogardiste po Notranjskem, uničila postojanke v Loškem potoku, Blokah in Novi vasi ter prodrla preko bivše jugoslovansko italijanske meje do Ilirske Bistrice in jo zavzela. V borbah od 6. do 22. septembra je XIV. divizija uničila in razorožila nad 15.000 ita lijanskih vojakov ter okrog 1400 belogardistov ter zaplenila veliko količino pušk, strojnic, tankov in avtomobilov. Po očiščenju Notranjske sta Gradnikova in Prešernova brigada odšle iz sestava XIV. divizije. V njen sestav se je vključila XIII. Loška brigada, ki se je preimenovala v brigado »Mirka Bračiča«. To brigado sta vodila komandant podpolkovnik France Bob-nar-Godžo in polkovnik Drago Benčič-Brkin. Poleg tega se je diviziji pridružila tudi »Rabska brigada*, ki so jo sestavljali interniranci iz Raba. Zaradi prevelike izčrpanosti teh internirancev pa je bil del te brigade razpuščen, drugi del pa priključen drugim enotam. Sredi septembra je divizija z večjim delom svojih sil neprestano napadala progo Vrhnika—Postojna. Med večjimi uspešnimi akcijami je bilo poleg velikega $tampeto-vega mostu porušenih tudi večje število betonskih bunkerjev Sercerjeva brigada pa se je ogorčeno borila tudi z nemškimi enotami okoli Ilirske Bistrice, do katere so ti za so v ooroo na onen straneh posegali tako tanki, kot tudi topovi. Brigada je prodrla v Brkine, kjer je z novoustanovljenimi Brkinskimi brigadami očistila Brkine in Slo vensko Istro do Trsta Ko so močnejše nemške enote pritisnile iz Trsta, se je vrnila na področje MaŠuna. Tu se je zaradi začete VI. nemške ofenzive spremenila spet v ve hotno brigado, tanke in topove pa je zakopala. V tej nemški ofenzivi se je divizija v maneverski borbi borila s številčno močnej širni sovražnikovimi enotami Sercerjeva bri gada je pod zelo težkimi okolnostrni (brez hrane in v visokem snegu) z neprestanima napadi zadrževala del 70. nemške divizije, hi je prodirala iz Delnic preko Gerova Hkrati pa sta Tomšičeva (n XIII. brigada :adajall težke udarce tudi 44 nemški divi ziji, ki je prodirala iz Ilirske Bistrice in Rakeka Najhujšo borbo je imela Tomšičeva brigada v Leskovi dolini, kjer se je morala večkrat prebiti skozi nemške obroče, vtem ko je XIII. brigada z uspešno izvedenim manevrom prekoračila progo in napadla sovražnika v hrbet. Slab XIV. divizije je imel pred ofenzivo dva cilja: povzročiti sovražniku čimvečje izgube, sebi pa ohraniti čim več žive sile in udarno moč divizije. Da ii je to v celoti uspelo, je dokaz v tem, da je divizija takoj po odhodu glavne nemške sile prešla v ofenzivo in z delom svojih sil vpadala v hrbet nemški ofenzivi, ki je bila tedaj v Liki in Kordunu. XIV. divizija, zbrana v Loški dolini, je začela ofenzivo proti novo postavljenim postojankam Rupnikovih domobrancev, ki to se v času nemške ofenzive pojavile v Grahovem. Velikih Laščah in Kočevju. V noči od 23. novembra je Tomšičeva brigada pod poveljstvom narodnega heroja Dakija v hitrem naskoku uničila 90 mož, ki so se zadrževali v močni domobranski postojanki v Grahovem. Nato je divizija prenesla svoje delovanje na važno prometno žilo Ljubljana- Kočevje, kjer je v noči od 2. na 3. december 1943 uničila postojanko v Velikih Laščah, kjer je prejelo plačilo za svoje zločine več kot ioo Rupnikovih izdajalcev. Po odbitem nemškem posredovanju okrog Lašč. je divizija 11. decembra napadla garnizijo v Kočevju, kjer se je nahajala močna skupina domobrancev, na čelu z Vukom Rupnikom in tretji bataljon XIV. »Po-lizeiregimenlat, torej okrog 800 vojakov, ki so imeli tudi nekaj topov in minometov. Tri dni je trajala tu ogorčena bitka. Borba ze je razvijala za vsako ped zemlje in po dvodnevni bitki je divizija z neposrednim ognjem iz težkih topov osvojila vse mesto, razen Starega gradu, katerega zidove niso mogli prebiti niti 105 mm topovi. Tretji dan, ko je Sercerjeva brigada minirala grad in zavzela pritličje ter ga skušala zažgati, pa je sovražnik dobil okrepitev Na pomoč mu je prihitel nov polk s pridodanimi tanki in lopovi ter tako prebil zaščito in udrl v Kočevje. Čeprav je divizija v težkih borbah pretrpela težke izgube, njena borbena morala vendar ni bila niti najmanj omajana. V o dilni kader pa je pridobil bogate izkušnje n hnthi 7 Nema. katerih poprej ni imel. eno/nad- ~ 21. XII. 1951* STRAN i u r n i zapis k i Našim otrokom je za Novoletno jelko pripravil Triglav film hov celovečerni umetniški mladinski film »Kekec«. Scenarij za film sta napisala Joče Gale in Fran Milčinski po pripovedkah slovenskega pisatelja Josipa Vandota, ki jih je zbral pod naslovom »Kekec«. Za film vlada med otroki velika nestrpnost, pa tudi odrasli ga želijo čimprej videti. šole v Beli krajini so dobile kino-aparaturo za ozke filme, s katero bodo predvajali šolskim otrokom poučne filme z nazornim prikazovanjem življenja v tovarnah in prirodoznanstvene filme o življenju živali. Pobudo za prikazovanje takih poučnih filmov je dal svet za kulturo in prosveto pri okrajnem ljudskem odboru v Črnomlju. * * * V Argentini so jugoslovanski izseljenci izdali revijo »Naša stvarnost«, ki je posvečena prazniku naše republike 29. novembru. Revija obsega članke o gospodarskem in političnem življenju v Jugoslaviji, deklaracijo jugoslovanskih izseljencev ob 29. novembru ter je tudi opremljena z lepimi slikami iz Jugoslavije. v močno družino, je v svojem delu popustila in je v vsej sezoni pripravila le eno igro. Delaven je bil pevski zbor, ki je pri svojih številnih nastopih dosegel pohvalne uspehe. Delovni kolektiv »Zlatorog« v Mariboru šteje 170 sindikalnih članov. Od teh poseda 20 do 29 članov redni študijski krožek, ki ga je pripravil sindikalni odbor. Osnovna tema študija na teh krožkih je »Mezda, cena, blago in profit«. Sindikat je prav tako organiziral tudi za člane delavskega sveta seminar, ki je dvakrat na mesec, na katerem člani delavskega sveta študirajo nove gospodarske ukrepe. Mesečno so tudi sindikalni sestanki, na katerih sindikalni odborniki seznanijo Člane podružnice z zunanjimi in notranjimi političnimi dogodki. Ustanovili smo poverjeništva Delavske enotnosti V MARIBORU v novi Delavski knjižnici, » * * Založba »Mednarodni problem« v Beogradu bo v kratkem izdala knjigo razprav in člankov sovjetskih državnikov in raznih strokovnjakov o Jugoslaviji in jugoslovanskih narodih, ki so bili objavljeni v Sovjetski zvezi pred resolucijo Informbiroja. Knjiga bo razkrila razliko v mišljenju sovjetskega državnega vodstva o naši državi in nakane, ki so jih imeli sovjetski državniki takrat, ko so se izdajali za prijatelje jugoslovanskih narodv. * * * Pretekli teden so v Novem Sadu proslavili 90. obletnico ustanovitve Srbskega narodnega gledališča. Ob priliki te proslave so v Novosadskem muzeju odprli razstavo, ki prikazuje razvoj gledališke umetnosti v Vojvodini od leta 1736 do 1919 to je v času, ko je v Novem Sadu bila prva gledališka predstava pa do podržavljenja srbskega, narodnega gledališča. Pri razvoju srbskega gledališča v teh letih je sodelovala predvsem napredna srbska mladina. * * * V Bohinjski Bistrici je imelo svoj redni občni zbor delavsko društvo »Tomaž Godec«. Ocena dela društva v preteklem letu je pokazala, da društvo ni bilo tako delavno kot v letu 1950. Dra-matska družina, ki je v začetku svojega delovanja pokazala, da se bo razvila V CELJU v prostorih uprave Slo- venskega poročevalca, V TRBOVLJAH v prostorih sindikalnega sveta, V KRANJU v prostorih Delavske knjižnice, NA JESENICAH v prostoru sindikalnega sveta. Pri omenjenih poverjeništvih lahko naročate naš list, plačate naročnino, in to v popoldanskem času. Tudi zaostalo naročnino lahko poravnate pri omenjenih poverjeništvih. Uprava Delavske enotnosti, Ljubljana ČEVLJARSKI STROJ »SINGER« DOBRO OHRANJEN, PRODAMO. — OGLED V DOPOLDANSKIH URAH. — SINDIKAT APNENIC RUDNIKA ZAGORJE Najprimernejša darila ZA NOVOLETNO JELICO Vam nudijo vse knjigarne DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Jakac: GRAFIKA vez. v platno 360 din Kos: MONOGRAFIJA vez. v 520 LIKOVNI SVET vez. v 945 vez. v polusnje 983 Stankovič: NEČISTA KRI vez. v platno 165 „ Bihall: NA SVIDENJE V OKTOBRU vez. v 220 Verga: MALAVOGLIEVI vez. v 142 Puškin: POVESTI - PISMA vez. v 321 „ Pahor: POT DESETEGA BRATA vez. v 240 „ O. Neil: NIKOLA TESLA vez v 265 „ Balzac: ŠAGRINOVA KOŽA vez. v 215 Jurčič: ZBRANO DELO IV, DEL vez. v 285 Seliškar: PESMI vez. v „ 182 „ Gregorčič: ZBRANO DELO III. DEL vez. v 360 „ Trollope: POD ZVONIKI BARCHESTRA vez. v „ 320 „ Vidmar: POL STOLETJA OB ŠAHOVNICI vez. v „ 720 Kocbek: STRAH IN POGUM vez. v „ 180 Borštnik: CELESTIN vez. v „ 250 Leonov: JAZBECI vez. v 260 „ Mažuramič: SMET SMAJL AGE CEN JI CA vez. v 195 „ Trdina: ZBRANO DELO III. DEL vez. v „ 390 ,, Pogfefmo dosedanje delo (Nadaljevanje z 2. strani) o tem tudi poročal na naslednjem zasedanju, bi marsikaj bilo drugače. Če bi ta ali oni član odbora bil zadolžen da pripravi poročilo o delu upravnega odbo-ra, ki bi ga potem predložili delavskemu svetu v odobritev, bi to povečalo odgovornost pa tudi vestnost in skrbnost pri upravljanju podjetij. Zaradi opuščanja takih preizkušenih načinov pa marsikakšen zdrav in koristen predlog ostane neizvržen. Glavna napaka v tem kolektivu pa je, da je sindikalna organizacija doslej premalo storila za vzgojo članstva. Predstavniki delavskega sveta ne poročajo v oddelkih, kaj je delavski svet sklepal in tako te' stvari, ne prodrejo do vsakega delavca. Ker pa to opuščajo, zato ostanejo njihovi sklepi nerešeni že na samem zasedanju. Tudi posebnih konferenc z delavci ne organizirajo. To pa je tudi ena najbolj grobih napak in vzrok, da pri reševanju gospodarskih halog taki kolektivi ostajajo na pol poti. IZ DOSEDANJIH IZKUŠENJ SE NAUČIMO ZA BODOČE DELO Izkušnje iz dosedanjega dela delavskih svetov in upravnih odborov so torej bogate in obsežne. Marsikje so se delavski sveti uspešno lotili svojih nalog, marsikje pa se še niso povsem znašli. Prav je zato, če it iurac Odgovorni urednik Kotna,, Albreht liska tiskarna IJodske p*«‘te« , l.j„bijanl Vrort„,lISIV'’ 'I "bravei Masarvkov, cesta I« 11 • ljubljeni telefon 15 3 [” •*;™ ' "/'"I preda tsj Ra#,ID nrl podružnici Narodne bank, , ljubljeni - 601-90321-4 l.lel Izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo Mesečo# naročnina 15 din Mrllttlna VB din ooll letna IM din Ir »rlolrfn* ^06 din