§ verig GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXIV ŠTEVILKA NOVEMBER 1982 Krepimo odgovornost do dela in proizvodnje Ob priliki, ko pregledujemo 9-mesečne uspehe in ugotavljamo vzroke za takšne ali drugačne rezultate poslovanja, je prav, da pogledamo tudi nekoliko širše. Prvo in tudi prav je tako, da se dogovarjamo in rešujemo svoje lastne probleme v delovni organizaciji. Vendar ti problemi niso vedno samo maši verigarski, temveč so to tudi problemi širše družbene skupnosti. In seveda tudi obratno srno del družbene skupnosti, ih ko je le-ta v zagati, smo to tudi mi v naši Verigi. To piomeni, da družbena dogajanja vplivajo prav na vse njene posamezne dele, nihče ne mere biti izoliran sam za sebe. »Za skupnost so nevarne zlasti tiste težnje, ki imajo značaj ozkega gledanja samo na interese enega podjetja ali komune, ne pa na interese skupnosti kot celote. Takšne težnje povzročajo razne druge negativne pojave, kot je nelojalna konkurenca enega podjetja do drugega v državi ali na tujem, kot je neupravičeno dviganje cen in drugo, zlasti v primeru monopolnega položaja. — Osebe, ki tako ravnajo oziroma so nosilci takšne prakse, pa to prikrivajo z dozdnevnimi interesi njihovega kolektiva in podobnim.« — TITO. Najnovejši rafal ukrepov je in ni presenečenje. Ni za vse, ki so že doslej resno jiemali opozorila o nujnosti stabiliza- cijskega ravnanja. Je pa za one, ki so vse doslej menili, da bo že kako, ki so gojili miselnost, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Najinovejši stabilizacijski ukrepi so stvarnost, v kateri smo. Uspeh za nas vse in za sedanjo vlado bo, če bomo uspeli pripraviti svojim naslednikom trdnejša izhodišča za stabilizacijski boj. Družba mora uresničiti dve nalogi. Poravnati moramo račune za minula leta, ko smo samopašno trošili lastna in sposojena sredstva. Naučiti se moramo porabiti samo toliko, kolikor borno ustvarili (in si sposoditi le toliko, kolikor bomo sposobni vriniti). Šele ko bomo vrnili dolgove tujini in ko bomo porabo spravili v stvarne okvire, bomo lahko začeli boj za večje blagostanje na realnih osnovah, na lastnem dohodku z vso možnostjo, da bomo uspeli. To pa pomeni več odrekanja, mnogo več garanja ter tudi pomanjkanja — torej začasno tudi padec družbenega in osebnega standarda. Brez dramatičnosti in povsem stvarno si lahko obetamo »sedem suhih let«. S tem se moramo sprijazniti. Samo ta pot vodi do trdnih samoupravnih temeljev bodočega blagostanja. Lahko bi seveda nadaljevali po starem in ravnali tako kot v minulih dveh letih. Najbrže ni nikomur do tega, da bi se takšna družbeno- ekonomska gibanja nadaljevala. Zakaj ne, pa nam je jasno. Hudo bo, zlasti prva leta, ko nas še pritiskajo dolgovi. Največ odrekanja in tudi pomanjkanja borno deležni prav drugo in še naslednjih nekaj let. Trdo bo šlo tudi še kasneje, kajti v zaostrenih gospodarskih razmerah, ko se bomo tudi na domačem trgu srečevali z dosti ostrejšo konikuren/oo (in manjšo plačilno sposobnostjo trga), bo treba za enak dohodek vložiti mnogo več truda in znanja. Trdo bo šlo tudi zato, ker zdaj vsi še niso pripravljeni sprejeti tolikšnega bremena. Sami sebi smo in še bomo naj-večjl nasprotnik v boju za stabilizacijo. Vse te boje pa moramo izbojevati, ne le zaradi boljšega življenja, predvsem zaradi — samoupravljanja, iki je temelj našega družbenoekonomskega razvoja in torej tudi porok za večje blagostanje družbe in posameznika. Zanj smo se vsi vedno pripravljeni zavzeti — žal, prepogosto le z besedami. S tem da bomo izbojevali boj za nadaljnji razvoj na osnovi realnega dohodka, bomo za same» upravljanje in za vse, kar nam samoupravljanje pomeni, naredili največ, kar se sploh da narediti, čeprav bomo za to morali zategovati pas. iz DE Komercialno poslovanje T,ri četrtine leta je za mami, in ko delamo delni obračun našega dela tudi na področju sodelovanja naše DO navzven, kljub temu, da smo postavljene plane dosegli, ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Nesolid-niost oziroma neposlovnost je vse večja. Res je, da nismo edini, takšen način poslovanja je v Jugoslaviji že kar udomačen. Posebno tisti, ki imajo monopol m trgu, ki se je z uvoznimi omejitvami še povečal, ne razmišljajo preveč o tem, da bi bili v svojem poslovanju točni, solidni, kvalitetni, prijazni in še drugo, kar sodi k poslovnosti. Zakasnitve z dobavami so vse preveč običajne. Vse premalo razmišljamo o tem, da z zakasnitvijo napravimo nekomu škodo v proizvodnji in to zlepa ne pozabi tudi v situaciji, ko konjunktura pade, in je potrebno naročila iskati. Res je, da je mnogokrat razlog upravi- čen, še večkrat pa ni nobenega opravičljivega vzroka. V poslovnem svetu se le malokrat poslužujemo zakonskih možnosti ob zakasnitvah in povzročeni škodi. Ni pa rečeno, da bo vedno tako. V poslovanju z zunanjim trgom kupci niso tako razumevajoči. Prav tu je naša slaba točka, saj postajamo vse večji izvoznik. Zunanjetrgovinsko poslovanje je spremljano z veliko večjimi riziki kot poslovanje na domačem trgu. V tozdu Verigama se ob dobavah snežnih verig dobro spominjamo, da smo dobivali kot pogoj za dobavo ne mesece ali celo kvartale kot doma, pač pa je kupec postavljal uro prihoda kamiona na določeno mesto. Da ne govorimo o kvaliteti, opremljenosti in estetiki izdelkov. Vsaka najmanjša napaka je razlog za reklamacijo in v najboljšem primeru za odškodninski zahtevek. Dostikrat smo ob tem nejevoljni in ni mam razumljivo, vendar vedeti moramo, da na zunanjem trgu kon-junlktuma nihanja niso tako izrazita in visoke konjunkture, ko bi lahko nemoteno prodajali, ni bilo. Vedno se je pojavljala množica konkurentov in je imel kupec živahno paleto ponudnikov, pa še kupec je veliko bolj zahteven. V situaciji, v kakršni smo, bi morali izvozna naročila negovati in jim posvečati posebno pozornost. Se več, poizkušati bi morali kupca vezati na nas za daljši rok, da bi se njegova naročila čim večkrat ponovila. Pa poglejmo, ali smo bili vedno takšni. Žal moramo reči, da ne. Strah, da bi kupca izgubili, da bi doživeli na določenem tržišču polom, je ostal največkrat v komerciali sami. Prevečkrat smo bili mnenja — bo že šlo. Vsi, do zadnjega transporterja, ki bo zapiral vagon s pošiljko, bomo morali ★ Ob dnevu tepnbiike ce&iitama v&em &adeiavcem, upaka^encem, na&im namakam in pa&Lavnim pactnec^em in žetima delavni^ u&pehav DPO, samoupravni organi, vodstvo in uredništvo glasila ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ vedeti, kako težko je bilo pridobljeno naročilo in 'kako se moramo do pošiljke obnašati. Zahtevnost tujih kupcev nam bo spremenila naše mišljenje in tudi odnos do izdelkov, potem bomo tudi na domačem trgu imeli prav takšen odnos. Kaj ne bi nekoč tudi samoupravlja-lec postavil vprašanje, ali je prav in pošteno, da na rampi nakladamo npr. korodirane ele-vatorske verige v vagon za kupca v Bolgariji. Ali se bo le-ta prihodnjič odločil za nakup pri nas, ko bo imel na izbiro dvajset ponudnikov, ki mu bodo dali lepše izdelke. Premalo spoštujemo izdelek, ki smo ga ustvarili in ki smo ga potem z neprimerno embalažo razvrednotili. Veriga nemalokrat konča svojo pot v izložbah ali na policah veleblagovnic, pa če bo lepa, bo pritegnila pozornost kupca brez dodatne reklame. Vinko Marzidovšek Ob koncu tretjega četrtletja Za nami je že tretji, periodični obračun in hitro se bližamo koncu leta. Navadno ob tem času že delamo ocene, kako bomo poslovno leto zaključili. Letos izgledi niso najboljši, saj ugotovljeni rezultat ob koncu tretjega četrtletja ni ravno spodbuden. Gospodarjenje v sedanjih razmerah ni lahko, saj je odvisno od številnih zunanjih faktorjev. Delovna organizacija Veriga Lesce je v obdobju devetih me-seoev ustvarila 1.594 milijonov din celotnega dohodka, kar je 39 odst. več kot lani v istem obdobju. To pomeni 7 odst. preseganje planiranega prihodka. Od tega smo prodali na eksternem trgu za 979 milijonov din izdelkov, ostalo je interna realizacija. Tudi planirani obseg prodaje na trgu je bil presežen. Iz celotnega prihodka smo pokrili 988 milijonov din materialnih stroškov in 96 milijonov din amortizacije. Doseženi dohodek, v višini 510 milijonov din, je 26 odst. večji kot lani v istem obdobju in 3 odst. večji od planiranega. Zaradi spremembe zakona o amortizaciji moramo upoštevati primerljiv dohodek, na osnovi katerega uravnavamo tudi rast sredstev za osebne dohodke. Ta primerljivi dohodek je porastel 34 odst., kar pomeni še vedno zaostajanje za rastjo celotnega prihodka. Na to so vplivali zlasti naslednji vzroki: — podražitve repromateriia-la se kažejo v odstopanjih dejanskih od planiranih cen, ki jih mesečno ugotavljamo, te so ilz meseca v mesec večje. Pri uvoženi žici gredo razlike na račun porasta tečaja dinarja, za domače dobave pa moramo poleg rednih cen plačati razne dodatke; — podražitve energije so nas prizadele v znatni meri, saj smo velik koristnik; — obračunana amortizacija je 60 odst. večja kot lani v istem obdobju; — obresti od kreditov so 70 odst. večje bot lani in bodo do konca leta še porastle. Vse to je vplivalo na manjši doseženi dohodek in ostanek čistega dohodka. Izkazani poslovni rezultat je manjši kot v prvem polletju. V juliju je bil obračun pozitiven, v avgustu in septembru pa negativen. Še zlasti vpliva na rezul'tat delovne organizacije kot celote izguba v tozdu TIO, ki se je v septembru zmanjšala, vendar še vedno predstavlja 9,4 odst. od realizacije izdelkov. Z izgubo je zaključila tudi tozd Vijakama, ostali tozdi pa izkazujejo pozitiven rezultat. Doseženi obseg prodaje komaj zadošča za pokrivanje stroškov. Ugotavljamo tudi, da postavljeni obseg prodaje 13,500.000 din, za katerega smo pred meseci menili, da zagotavlja kritje stroškov, ni več realen. Značilnost ugotovljenih poslovnih rezultatov po posameznih temeljnih organizacijah pa so naslednje: — tozd Vijakama izkazuje sicer še vedno izgubo, vendar se je stanje v primerjavi z avgustom izboljšalo. Na to je vplivala struktura prodaje, saj je bila že razlika med prodajno in plansko lastno ceno pozitivna. Tozd izkazuje izgubo kljub temu, da ni obračunan stanovanjski prispevek. V raku 45 dni mora tozd sprejeti ukrepe za izboljšanje stanja, kar je že malo pozno. Kljub temu pričakujemo do konca leta pozitiven uspeh; — tozd Verigama je v septembru realizirala polovioo prodaje delovne organizacije, kljub temu je rezultat znatno slabši kat v avgustu. S prodajo snežnih verig so bile v obračun prenesena tudi odstopanja od planskih lastnih cen v zalogah. Velik vpliv na stroške Verigar-ne imajo višje cene termične obdelave od 1. 1. 1982 dalje; — tozd Sidrne verige izkazujejo še vedno največji ostanek čistega dohodka. Verjetno ob koncu leta stanje ne bo bistveno drugačno; — v tozdu Kovačnica že Vse od polletnega obračuna rezultat pada, predvsem na račun preseganja planiranih stroškov. Po- V tekočem poslovnem letu 1982, ki je za tozd Sidrne verige še posebno pomembno zaradi izvajianja sanacije, dosegamo zadovoljive poslovne rezultate kljub vsem proizvodnim težavam. To dokazuje, da smo se s kratkoročnimi sanacijskimi ukrepi lotili pravih problemov oziroma nepravilnosti, te pa so izhajale predvsem iz neurejenosti internega trga, ki smo jih v grobem tudi uspeli odpraviti. Tako smo dosegli osnovno nalogo sanacije, da se pri pogojih pridobivanja dohodka izenačimo z ostalimi tozdi. Zavedamo se, da sanacija ni prispevala k izboljšanju rezultate celotne DO, vsaj kratkoročno gledano ne, lahko pa pripomore k ugotavljanju resničnih vzrokov relativno slabih poslovnih rezultatov celotne DO, v kar bo potrebno prej ali slej zagristi. To pa je zelo pomemben učinek sanacije, ki bi moral biti solidna osnova dolgoročnega reševanja problemov DO, kar je konec koncev tudi najpomembnejše, saj odmikanje problemov z raznimi kratkoročnimi in delnimi rešitvami le zamegljuje dejansko stanje. Velika ovira poslovanja, ki istočasno predstavlja precejšen problem tudi za proizvodnjo, je nered na internem trgu, zaradi česar prihaja do zastojev in nepotrebnega kopičenja zalog. To je predvsem posledica neefek-tivnosti planske funkcije, za kar pa, kot vedno poudarjam, ni odgovoren le planski oddelek, zitiven je prispevek dohodkovnih povezav z Verigamo; — tozd Orodjarna s svojim ostankom čistega dohodka pokriva obvezno delitev. Ce bodo takšne razmere do konca leta, ne bo treba korigirati planskih oen orodja, kot smo to občasno uveljavljali v preteklih letih; -—• tozd Vzdrževanje je še vedno na drugem mestu po ostanku čistega dohodka kljub korekturi planskih oen pri grupi storitev popravilo energetskih naprav. V naslednjih mesecih se bo del ostanka čistega dohodka prenesel na kupce storitev; — tozd TIO je poslovni rezultat izboljšal, kar že kaže učinke izvajanja sanacijskega programa. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da je dosežen večji obseg prodaje in da so zaloge padle. Se zlasti znižanje zalog v avgustu in septembru je vplivalo na boljši poslovni rezultat, saj zahteva to manjše pokrivanje fiksnih stroškov v zalogah. Velik promet je bil ustvarjen preko maloprodaje — Kovina Merkur, kar seveda vpliva na obseg dosežene prodaje. Do konca leta bi bilo treba obdržati nivo prodaje iz saj se njegova navodila vse prevečkrat zaradi tozdovsfcih interesov ne upoštevajo oziroma ignorirajo. Jasno je, da posledice takega obnašanja najbolj prizadenejo prav tozd Sidrne verige, ki ima daleč največji obseg internega trga v okviru DO. Kaže, da bomo temu problemu kos le z ukinitvijo internega trga. Zastoji strojev dosegajo kritične vrednosti in so resna ovira pri izpolnjevanju planskih obveznosti. Analiza za preteklih devet mesecev je pokazala, da so varilni stroji za verige od predvidenih 41.600 efektivnih ur steli kar 17.825 ur ali 42,8 odst. Iz podrobnejšega pregleda teh zastojev je razvidna naslednja struktura: 14,2 odst. ali 2.531 ur zaradi »ni delavca«, 50,5 odst. ali 9.000 ur zaradi »popravila stroja«, 16,9 odst. ali 3.012 ur zaradi »ni materiala«. Očitno zastoji zaradi okvar in popravil najbolj znižujejo izkoriščenost strojev. Povprečna starost varilnih strojev je 12 let, kar je eden od vzrokov za tako stanje, drug vzrok pa so časi trajanja popravil, ki so ob sedanji zmogljivosti tozda Vzdrževanja vse daljši. Ce zastoje zaradi pomanjkanja materiala izpustimo, ker nanje navadno nimamo vpliva, je drugi najpomembnejši vzrok »ni delavca«, ki ga je ob eventualnem pomanjkanju delavcev potrebno reševati z boljšo organizacijo dela in boljšo disciplino. oktobra, saj bi se s tem nadalje znižale zaloge. Seveda nastopajo pri tem ovire, ker je del zalog nekuranten. To so ostanki sestavnih delov iz opuščenih programov in jih bo treba postopno predelati in odpisati. Ob četrtletju ugotavljamo izvajanje družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Rast primerljivega dohodka nam dovoljuje 27,54 odst. rast sredstev za osebne dohodke. K temu prispeva svoj delež 1,88 odst. izvoz na konvertibilno področje. Iz tega sledi, da smo upravičeni izplačati 29,42 odst. mase osebnih dohodkov več kot lani v istem obdobju. Dejansko izplačano pa je bilo 27,86 odst. več, torej imamo 1,56 odst. rezerve. Ker Posebna problematika je proizvodnja rudarskih verig, ki zaostaja za potrebami kupcev, te pa so v letošnjem letu bistveno večje, kot smo planirali, in se nanašajo praktično le na dimenzijo 0 14 mm. Poleg že omenjenih okvar strojev so vzroki za tako stanje predvsem v izredno slabi oskrbi z valjano žioo 0 14 mm, pa tudi v zasedanju obstoječih kapacitet z drugimi verigami. Tako simo bili v prvih devetih mesecih letošnjega leta kar štiri mesece brez tega materiala in le po »zaslugi« okvar strojev ni bilo zastojev na račun pomanjkanja materi,ala. Na istih strojih kot rudarske verige izdelujemo tudi visokoodpome verige (npr. za cementarne), ki so prav tako nujne s stališča potreb kupcev in istočasno tudi visokoakumu-lativne. Naslednje pomembno področje nedoseganja planskih obvez so sidrne verige nad 0 40 mm, ker nikakor ne uspemo urediti dobave predvidenih dimenzij materiala iz železarne Ravne kljub trdnim dogovorom in zadnjim obljubam pred nekaj meseci. Sicer v preteklem obdobju ni bilo pomembnejših zastojev zaradi pomanjkanja materiala na tem področju, vendar pa smo delali v najnižjem dimenzijskem območju, celo pod 0 40 mm, iz česar sledi seveda velik izpad količinske proizvodnje za eksterni trg, predvsem na izvoznem področju. tudi pri izplačilu za oktober nismo povečevali sredstev za osebne dohodke, bomo predvidoma namenili nekaj več sredstev, podobno kot lani. Tudi izplačila iz sklada skupne porabe (regres za dopust, za prehrano in podobno) so skladna z doip-čili družbenega dogovora. In kakšni bodo rezultati poslovanja na koncu leta? Za oktober že vemo, da je bila dosežena realizacija v višini 142 milijonov din, kar je vsekakor razveseljujoče dejstvo. Upamo, da se bo poslovni rezultat gibal v normalnih mejah. Boljši od preteklih let ne more biti, ker so nas podražitve preveč prizadele. M. Kozamernik Na koncu je treba tudi zanikati mnenja, češ da smo v tozdu Sidrne verige zaslepljeni z 'doseženim poslovnim rezultatom, ki ga dosegamo po izvedeni sanaciji, kar naj bi po tihem pomenilo, da manj delamo. Resnično je dosežen rezultat tudi posledica spremenjenih internih cen, kar pa je bilo nujno za ureditev odnosov na internem trgu oziroma za odpravo poslovne podrejenosti tozda v primerjavi z ostalimi tozdi. To pa je bila v preteklosti večkrat postavljena upravičena zahteva delavcev tozda Sidrne verige, saj so v precejšnji meri prav te nepravilnosti pogojevale slabe poslovne rezultate pri nas in boljše pri drugih, torej so bili očitno le navidezni in ne odraz dejianskega stanja. Navsezadnje pa ob sanaciji nismo ostali le pri internih cenah, temveč je bila med drugim s korekcijo nekaterih norm izboljšana tudi produktivnost, česar pa seveda ni možno storiti v taki meri, da bi pomembno vplivalo na poslovni rezultat oele DO. Take učinke pričakujemo od programa pnevmatike in hidravlike, pri katerem imamo, vsaj teoretično, za to tudi največje možnosti. Menim, da mi je uspelo prikazati najpomembnejše momente, ki so v preteklem devetme-sečju pomembneje vplivali tako na proizvodnjo kot na poslovanje in jih je ob ocenjevanju dela v tozdu Sidrne verige vsekakor treba upoštevati. Miro Ulčar Nekaj problemov poslovanja in proizvodnje iz tozda Sidrne verige Ob koncu leta v nove prostore Bliža se konec leta. Treba bo narediti obračun minulega dela, ga oceniti in narediti plane za naprej. Koliko besed in papirja potrebujemo, da neko idejo realiziramo ! Minila so dobra štiri leta, odkar smo se lotili rekonstrukcije stare galvanike in izgradnje nove čistilne naprave. Stavba, v kateri bo nova galvanska, je že dograjena in opremljena, zadaj za kompre-sorsiko postajo raste nova čistilna naprava. Ideje so postale resničnost. nja din varstva okolja, smo se v novi galvanici odločili za kisli cinkov elektrolit. Pri njem so zgornje pomanjkljivosti minimalne. Težava nastopi pri ob-delovanciih, ki morajo biti res dobro očiščeni maščob, škaje, nanosov baikra ipd. Kisle cin-kove kopeli ne prenesejo onesnaženja s tujimi ioni in tujimi snovmi. Potrebna je stalna kontrola in nega vseh kopeli, če želimo doseči lepe galvanske prevleke. Za kontrolo kopeli skrbi tehnolog. V kemijskem laboratoriju izdeluje analize vseb- Aparat Strölein za določanje ogljika in žvepla v jeklu Mikro trdomer Brivisor KL 2 Instrument za elektrolitsko polnjenje V novi galvaniki bo poleg dveh galvanskih linij še kemijski in fizik alno-tehnološki, laboratorij. Najprej bomo pričeli z delom v laboratoriju in na prvi liniji, to je linija z bobni. Ta bo delala avtomatsko — po programu. Na začetku linije je naklad alno-r azklad alno mesto, kjer delavec vlaga in stresa iz bobnov natehtano količino ob-delovamoev za cinkanje. Avtomatski transporter dvigne boben in ga spusti najprej v too peli za čiščenje obdelovancev. Čiščenje poteka v kopelih za lužen je, dekapiranje, dezoCsidaei-jo in za elektrolitsko razmašče-vanje. Med vsako fazo čiščenja se obdelovanci dobro izperejo z vodo. Čisti in oprani se nato spuste v elektrolit za galvansko cinkanje. V stari galvaniki imamo alkalne elektrolite, katerih ena komponenta je cianid. Zaradi njegove strupenosti za ljudi, so- razmerno težkega razstruplja-nosti posameznih komponent elektrolita, preračunava in določa, koliko in kdaj je potrebno dodati različne komponente v kopeli.. Kontrolira tudi končni videz obdelovancev, meri debeline cinkovih prevlek iin določa čas za posamezne faze delovnega procesa na liniji. Poleg omenjenih analiz pripravljamo v novem laboratoriju, ki se nahaja v aneksu nove galvanike, še druge analize, predvsem take, ki bi nam pokazale vsebnosti posameznih le-girnih elementov v jeklih. Izdelujemo že analize odpadnih vod, iztrošenost olj in emulzij, vsebnosti vode v oljih, viskoznosti, lomne količnike itd. V sklopu kemijskega labo-ratorijia je še fizikalnotehnolo-ški, ki je opremljen z inštrumenti za določanje trdote in strukture materiala, ter dodat- Proizvodnja v oktobru V oktobru so vsi tozdi, razen Vzdrževanja, presegli skupni vrednostni proizvodni plan. Količinsko ga nista dosegla tozda Sidrne verige in Kovačnica. Proizvedenih je bilo 1.072 ton izdelkov za eksterni trg, kar je 3 odst. pod planom. Odpremlje-nih je bilo 1.442 ton ali 30 odst. več, kot je bilo planirano. V oktobru je Vijakarna dosegla proizvodni plan za 11 odstotkov v kg in 3 odst. kosovno. Se bolj ugodno je preseganje vrednostnega proizvodnega plana. Odpremljenih je bilo 326 ton, bar je 25 odst. nad planom in 12 odst. več, kot je bilo proizvedeno. Verigama je količinsko itti vrednostno plan presegla, razen pri proizvodnji za interni trg, ki pa ni pomemben. Pomemben delež predstavljajo snežne verige za osebna vozila in traktorje ter verige z grabeži. Zaradi pomanjkanja materiala plan ni bil dosežen pri visokoodpomih verigah nad 0 9,0. Odprema je 50 odst. nad planom in 46 odst. višja od proizvodnje. V tozdu Sidrne verige je bil proizvodni plan dosežen samo vrednostno. Vzroki za nedoseganje plana so v glavnem v pomanjkanju kapacitet in zaradi tekočih okvar strojev. Odprema je 26 odst. nad planom in 60 odst. višjia od proizvoidnje. Tudi tozd Kovačnica je vrednostno presegla plan. Količinsko pa samo na internem trgu. Plan ni bil dosežen pri dvove- rižnih transporterjih zaradi pomanjkanja visokoodpomih verig, pri kavljih in škopcih pa zaradi pomanjkanja delovne sile. Odprema je pod planom, in sicer za 3 odst., je pa višja od proizvodnje za 3 odstotke. Orodjarna je presegla proizvodni plan za 26 odstotkov. V vzdrževanju niso izpolnili planskih obveznosti, saj je plan dosežen v višini 86 odst. Še slabše je doseganje plana pri proizvodnji za eksterni trg, ki pa za ta tozd ni pomemben. V tozdu TIO je proizvodni plan vrednostno presežen za 10 odst., s tem pa je delno kompenziran izpad v prejšnjem mesecu. Odprema je bila 27 odst. nad planom. Količinski in vrednostni podatki so prikazani v naslednjih tab el ah : Količinska proizvodnja v oktobru v tonah Eksterna proizv. Interna proizv. Skupna proizv. Tozd C « o a ts ti 1 * .5 a 'o T3 § •S a 03 O TJ TJ Vijakarna 261 290 111 — l — 261 291 m Verigama 386 396 103 2 1 50 388 397 102 Sidrne verige 310 245 79 729 648 89 1039 833 86 Kovačnica 150 141 94 51 56 110 201 197 98 DO Veriga 1107 1072 97 782 706 90 1889 1778 94 Vrednostna proizvodnja v oktobru V < 300 din Eksterna proizv. Interna proizv. Skupna proizv. Tozd d C • d 03 TJ W TJ CÖ £ TJ CÖ a O ^ T3 .S a -ö .S a C Vij. 21.707 21.823 124 6 111 1850 21.713 26.934 124 Ver. 32.107 36.879 115 848 845 100 32.955 37.724 114 S. ver. 18.575 19.230 104 22.491 24.934 111 41.066 44.164 108 Kov. 17.818 20.376 114 7.505 7.587 101 25.323 27.963 110 Orod. 125 156 125 6,323 7.943 126 6.448 8.099 126 Vzdrž. 152 26 17 8.263 7.071 86 8.415 7.097 84 TIO 14.734 16.160 110 — 25 — 14.734 16.185 110 DO Veriga 105.218 119.650 114 45.436 48.516 107 150.654 168.166 112 M. Vidic KAJ NAS OBVEZUJE 235. ČLEN ZAKONA O LO IN DS? nie opreme, ki je potrebna za pripravo vzorcev. Laboratorija sta zgrajena in opremljena predvsem za potrebe tozda Verigama ter za ostale tozde. Opremo zanje (pohištvo) so izdelali tovariši v tozdu Vzdrževanje. Nekatere instrumente in merilce, ki so bili nabavljeni pred leti, smo zbrali po tovarni in jih smotrno namestili. Na tem mestu se zahvaljujemo tovarišem, ki so pripomogli k tako lepi in funkcionalni opremljenosti laboratorijev. Investicija v laboratorije se bo pokazala smiselna, ko borno znali rezultate analiz uporabljati v tehnoloških procesih in ko bodo postole vsakodnevna potreba pri reševanju proizvodnih zagat. Vida Čeme Marjana Melink Novo skladišče s panoramo Lesc v ozadju Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v socialistični republiki Sloveniji in se organizira v vseh budnih in delovnih okoljih kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah. Za uspešno in pravočasno delovanje CZ pa tudi NZ je potrebno, da poznamo pravice in dolžnosti, ki nam jih nalaga zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Tokrat bi vas seznanil z 235. členom zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS št. 35/82). Ta pravi, da mora pripadnik civilne zaščite, ki je razporejen v štab ali enoto civilne zaščite, v osmih dneh prijaviti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za zadeve ljudske obrambe, pri katerem je vpisan v evidenco: spremembo priimka ali imena, spremembo stanovanja, spremembo stalnega bivališča, pridobitev strokovne izobrazbe, spremembo zaposlitve z navedbo organizacije, organa ali zasebnega delodajalca, pri katerem je zaposlen, ter vrsto in kraj morebitne samostojne dejavnosti. Pripadnik civilne zaščite, ki je zaposlen v organizaciji združenega dela, mora spremembe iz prejšnjega odstavka v osmih dneh prijaviti pri pristojni strokovni službi v organizaciji združenega dela. Le-ta pa obvesti o spremembah pristojni upravni organ za zadeve ljudske obrambe. Člani delovne organizacije Veriga vse prepogosto pozabljamo na svojo dolžnost, najbrž je to zaradi nepoznavanja zakonskih obveznosti ali malomarnosti. Navedena obveznost velja tako za ženske kot moške. S. L. NNNP 82 Kaj je naredilo japonsko kvaliteto, da je v samem svetovnem vrhu Za japonsko industrijo je bilo značilno, da je pred in med drugo svetovno vojno izdelovala proizvode visoke tehnologije, vendar v glavnem za vojsiko. Po II. svetovni vojni se je industrija orientirala na civilne izdelke, posebno za izvoz. Za Japonsko, z omejenim prirodnim bogastvom, je bilo to nujno in življenjsko pomembno. Toda na svetovnem tržišču njihovi izdelki niso mogli konkurirati zaradi slabe kvalitete. Vzrok temu je bil, da industrija ni imela dovolj znanja in izkušenj, da bi konkurirala zahodu. Zato so se odločili za revolucionarni pristop poboljšan ju kvalitete. V začetku so pošiljali ekipe v inozemstvo, prevajali strokovno literaturo in poklicali dva ameriška strokovnjaka za pnedavar-nje o kvaliteti. Značilno za ta predavanja je bilo, da so jim prisostvovali najvišji voditelji raznih industrijskih panog. Na dveh seminarjih je bilo 140 predsednikov japonskih družb. Tako so Japonci začeli izobraževati vodilni kader o pogledih na kvaliteto. V industriji se je to znanje začelo širiti od vrha navzdol med ljudske množice. Za to so uporabili medij — TV in radio. Vsak dan pred zajtrkom po 15 minut, in to šestkrat v tednu, po nekaj mesecev se je nadaljeval ta tečaj. Izobraževanje milijonov delavcev je bilo tako opravljeno doma. Tako so Japonci dosegli, da so imeli ogromen potencial znanja, ki mu ni bilo primera v svetu. Izobraževanje je potekalo celo desetletje. Ker je program izobraževanja zajemal vse sektorje industrije, se je pobolj.šanje kvalitete pojavljalo povsod. Od konstrukcije izdelka, tehnologije izdelave, nabave materiala in proizvodnje je potekal ta ciklus. Od najvišjega delavca do ogromnih delovnih sil, vsi so kreativno sodelovali v tem poslu. Značilno za japonsko gledanje na kvaliteto je to, da se s tem poslom ukvarjajo najvišji predsedniki družb in generalni direktorji. To se ne prakticira nikjer na svetu. Z doslednim izvajanjem ideje o prenašanju izkušenj in znanja kvalitete v vse sektorje dejavnosti industrije, ki je v bistvu koncept integralne kontrole kvalitete, je Japonska dosegla v zadnjih desetih letih dva izredna uspeha: — z najmanjšim možnim številom zaposlenih v kontrolni službi je dosegla na svetovnem tržišču zavidljivo stopnjo kvalitete in — izreden prodor v osvajanju trga, zahvaljujoč poslovnemu gledanju na kvaliteto izdelkov. Kot primer visoke kvalitete naj ise tu navede študija dr. Jurana, mednarodno priznanega pisca in predavatelja s področja kvalitete. Raziskoval je pristope h kontroli kvalitete na Japonskem in jih primerjal z ameriškimi. Kot primer je vzel elektronsko industrijo in zasledoval število napak, odkritih na barvnem TV sprejemniku od prve operacije pa do konca garancijske dobe. Na TV, sestavljenem na Japonskem, je bilo odpritih 40 napak, za razliko od ameriškega, kjer so odkrili tudi do 150 napak. Ker se tehnologija ne razlikuje bistveno, je dr. Juran pripisal manjše število napak na Japonskem višji stopnji zavesti o kvaliteti in boljši organiziranost nasploh. Povrnimo se sedaj z Japonske v našo DO. Uvajanje ISKK se nadaljuje po začrtanem programu. Pripomniti je treba, da, če hočemo uspeti s tem sistemom, bodo morale tudi ostale službe, od razvoja do proizvodnje, primakniti svoj lonček znanja in časa. Uvedba tega sistema ni samo stvar SKK. Mnogokrat se v različnih sredinah to napačno tolmači. Mnogi ne vedo, ali pa se ne zavedajo, da je sistem dejavnost celotne DO in ne samo tistega števila delavcev v SKK. Verjetno ne bi bilo napačno, da bi ključne službe, tehnologijo, razvoj, nabavo in proizvodnjo izobrazili na tem področju in jih tako pritegnili z boljšim poznavanjem ISKK v zavzetejše sodelovanje s SKK. Šele ko bodo službe in proizvodnja drugače gledale na SKK, se lahko nadejamo kvalitetnejših izdelkov, povečanega dohodka in uspešne uvedbe ISKK. Darko Hanžič Celotna aktivnost na področju SLO in DS se je tudi letos zaključila z vajo NNNP 82, ki je potekala 29. in 30. oktobra. V letošnji akciji so osnovni poudarki namenjeni predvsem nekaterim področjem družbene samozaščite, z upoštevanjem, da je družbena samozaščita osnova splošne ljudske obrambe in da se z razvijanjem druž-beno-samozaščitne aktivnosti neposredno prispeva k razvijanju ter krepitvi enotnega sistema SLO in DS. Predvsem je v tem pogledu nekoliko slabše stanje na področju prometne in požarne varnosti. Poudarek akcije NNNP 82 je predvsem usmerjen na seznanjanje delovnih ljudi in občanov na področju požarne varnosti, prometa, civilne zaščite ter narodne zaščite. Preko ZS je v Verigi stekla akcija na štirih področjih, za katere so bile ustanovljene delovne skupine, in sicer je vsaka skupina pripravila svoj program aktivnosti, ki je bil naravnan zlasti na: ■— aktivnosti za zagotovitev večje prometne varnosti, — aktivnosti za zagotovitev večje požarne varnosti, — aktivnosti nadaljnjega razvoja NR ter — aktivnosti za zagotovitev boljše učinkovitosti in delovanja CZ. Nadaljevanje bom nekoliko več posvetil pripravam za vajo in zaključni vaji. Vaja je potekala dva dni in je bila osredotočena na izvajanje zatemnitve v celotni občini in odstranjevanje posledic zračnega napada. Vaja se je načrtovala v sodelovanju s KS Lesce, ki je tudi nosilec akcije na območju KS. Izdelan je bil program aktivnosti in sodelovanja še zlasti za področje CZ. V tem programu je bila načrtovana skupna akcija CZ KS Lesce in CZ Veriga. Vaja naj bi bila na objektu skladišča Murke (bivši TIO). Skladno s smernicami sekretariata akcije NNNP in sekre- V srednjeročnem načrtu 1981 do 1985 smo zapisali, da bomo v obstoječem proizvodnem programu napravili občuten premik v čiščenju programa. Gospodarjenje v začetnem obdobju srednjeročnega plana nam je določene cilje na investicijskem področju popolnoma prekrižalo, tako da zastavljenih nalog ne bo mogoče v celoti realizirali. V programu TIO II se bistveno povečuje proizvodnja elementov male avtomatizacije na področju pnevmatike, ki naj bi pomenila prvi korak hitrejšega razvoja pnevmatike in hidravlike v DO. Strokovna opredelitev proizvodnega programa je narekovala tudi izbiro postrojenja za tovrstno .proizvodnjo. Da se ostali tozdi čimbolj povežejo s perspektivnim programom tozda TIO in DIO, smo v Vijakarni po predhodni strokovni razpravi na delavskem tariata za LO je koordinacijski odbor za LO in DS izdelal program vaje, ki se je izvedla 29. oktobra. Zatemnjevanje DO smo izvedli skladno s sprejetimi smernicami in programom. Ob 20. uri je bila DO zatemnjena (ugasnjena je bila vsa zunanja razsvetljava, ugasnjena je bila vsa odvečna razsvetljava, v objektih, v tozdih je proizvodnja normalno potekala, vendar je bila vsa razvetljava znižana na najmanjšo možno mero). Poudariti moram, da popolne zatemnitve ni bilo mogoče izvesti, ker bi ta ukrep zahteval zmanjšanje ali celo začasno ustavitev določene proizvodnje. V času zatemnitve je NZ opravljala zavarovanje delovne organizacije po načrtu NZ in ugotovila določene pomanjkljivosti, ki se nanašajo predvsem na nedosledno izvajanje programa. Vaja je bila zaključena ob 21. uri. Kako uspešna je bila zatemnitev, bomo razpravljali po analizi poročila, ki ga bo dala služba nadzora zatemnitve. Sobota, 30. 10. 1982, ob 8.15 je bil dan znak sirene za zračni napad. Na ta znak naj bi se delovni ljudje in drugo prebivalstvo zateklo v zaklonišča. Ob 8.30 je ponoven znak sirene, tokrat za prenehanje zračne nevarnosti in obenem znak za pričetek dogovorjene vaje CZ. Po tem znaku so v delovni organizaciji tekle aktivnosti, takoj je bilo uvedeno dežurstvo, zbran je bil štab CZ in gasilska enota CZ. Ta del je odlično potekal, od tu pa se vaja zatika. Čakamo na poziv KS Lesce na pričetek načrtovane vaje na objektu skladišča Murke, vendar vaja ne steče. Od KS ne prejmemo nikakršnega obvestila, da je vaja na skladišče Murka odpovedana, ne obvestila o kakršnikoli novi načrtovani akciji, zato čakamo navodil in ukazov. Končno prejmejo obvestilo občinskega vodstva vaje, da gori poslopje Žita. Preverjena je resničnost obvestila in takoj je prva desetina s kombiniranim svetu sprejeli sklep o nabavi enovretenskih stružnih avtomatov iz Češkoslovaške, in sicer od firme Strojimport Praga. Deset avtomatov treh dimenzijskih območij naj bi v začetni fazi pomenilo povečanje proizvodnje osnovnih elementov in priključkov pnevmatike. V tozdu smo že določili prostor, kamor bomo postavili nove avtomate, ki bodo prispeli v podjetje konec letošnjega leta. S tem v zvezi je potrebno opraviti še celo vrsto pripravljalnih del' za nemoten pogon novih avtomatov. V tozdu Vijakama se zavedamo, da bo zagon novih strojev terjal mnogo napora. Le z razumevanjem in pripravljenostjo delavcev, ki bodo na teh strojih delali, bomo zmogli tudi morebitne težave na zastavljeni poti osvajanja novega proizvodnega programa. Avtomati so urejeni tako, da vozilom odhitela na kraj požara, od koder se kmalu vrne. Civilna zaščita Žita je sama pogasila požar. Že med vožnjo v DO je bilo preko radijske zveze dogovorjeno s štabom CZ, da se aktivnosti nadaljujejo v DO. Izvede se mokra vaja na objekt stare kovačnice. V vajo sta se vključili orodno in kombinirano vozilo. Z motorno brizgalno 1.2001 je bil izvršen odvzem vode iz tovarniškega rezervoarja, medtem ko je kombinirano vozilo za hitro intervencijo uporabilo najprej svojo vodo, istočasno pa opravilo priklop na napajanje. Napad je bil izvršen s petimi izlivi, uporabili smo 60 m B cevi in 150 m C cevi. V vaji, ki je hitro in učinkovito potekala, je sodelovalo 28 pripadnikov CZ. Vajo si je ogledal tudi štab CZ. Vaja je potekala pol ure. Takoj zatem se je sestal štab CZ in izvršil analizo dvodnevne vaje. Ugotavlja naslednje: — zatemnitev je bila z ozirom na normalen potek proizvodnje uspešna, — načrtovana vaja CZ KS Lesce in Verige se ni izvedla (?), — zveze med KS in občinskimi organi še vedno šepajo, — zveze med občinskimi organi in delovno organizacijo ne potekajo pravilno (obvestilo, da gori poslopje Žita, ni prejel ne vodja obrambnih priprav ne štab CZ, ki je odgovoren za akcijo in posredovanje CZ), — ocena akcije je uspešna, vendar le po zaslugi samoiniciativnosti štaba CZ, kritika pa leti na KS Lesce, saj je akcija potekala brez povezave s KS, izmenjana ni bila niti ena informacija. Iz poteka akcije in ugotovitev štaba CZ lahko zaključimo, da bo potrebno še mnogo dela na področju SLO in DS zlasti na usklajevanju programov in aktivnosti CZ, dogovorjene programe pa bo potrebno izvajati, v nasprotnem primeru ne bomo dosegli razvoja in napredka na področju SLO in DS. Stane Logar TIO II se izdelki izdelujejo iz okroglih, šestoglatih ali kvadratnih palic. Iz tega lahko zaključimo, da bo možno izdelovati zelo pisan asortiment izdelkov. Pri tehnološki obdelavi programa za nove avtomate pa morajo strokovne službe pripraviti vso potrebno dokumentacijo. Ob polnem sodelovanju vseh strokovnih služb in tozda bo mogoče avtomate spraviti v pogon v želenem roku. Vsi, ki kakorkoli sodelujemo pri realizaciji tega programa, moramo dokazati, da znamo prevzeti obveznosti pravočasno in jih uspešno realizirati. Navedena investicija je delna realizacija srednjeročnega načrta razvoja DO 1981— 1985, v tozdu Vijakama pa dopolnitev proizvodnega programa in hkrati postopna opustitev nekaterih izdelkov, ki že vrsto let izkazujejo negativni poslovni učinek. AC. Vključevanje v program Jeklarna 2 V Železarni Jesenioe smo že pred leti načrtovali modernizacijo jeklarne. Načrte, ki smo jih delali v letih 1970 in 1975, smo zaradi drugih gradenj morali odložiti. Poinovno smo začeli s pripravami leta 1978. Tako smo novejši investicijski program za zmogljivost 450.000 ton letno izdelali decembra 1979. V kasnejših razgovorih v SOZD SŽ in v Ljubljanski banki smo se sporazumeli za manjši obseg, ki naj ibi bil v glavnem zamenjava SM postopka, in smo tako zmanjšali zmogljivost na 350.000 ton letno. Ob nekaj zmanjšani količini jekla naprav prvotno predvideni pa smo dali večji poudarek kvalitetnemu .programu. Proizvodnja jekla se je v zadnjih letih na Jesenicah gibala med 460.000 do 500.000 ton. V letu 1981 smo izdelali 455.869 ton jekla, od tega SM jekla 289.435 ton in 166.434 elektro jekla. Proizvodnja jeklarne na Jesenicah še vedno daje 60 odst. vsega jekla iz jeklarn SOZD SŽ. Vzroki zmanj-šajoče proizvodnje v SM jeklarni so jasni. Dotrajane naprave, saj so najstarejše peči v obratovanju že prek 45 let, novejše pa od 25 do 35 let, dotrajane konstrukcije žerjavnih prog, dotrajani žerjavi ter neprimeren tehnološki postopek v SM jeklarni imajo za posledico, da se iz leta v leto manjša količina izdelanega jekla. Delovni pogoji v martinarni so slabi z mnogo fizičnega dela. V dokaz le to, da imamo za transportno posluževanje martin arn e še vedno ozkotirne lokomotive. Normalnotimega prevoza enostavno ne moremo uvesti, ker je konstrukcija podesta pred pečjo neprimerna in ker višina in širina hale peči tega ne dopuščata. V kvalitetnem pogledu ne moremo s SM jeklom doseči bistvenega napredka. Delo z žlindro v peči ne daje kvalitete. Peči so grajene na nivoju terena in zato ni rešljivo odtekanje žlindre. V pogojih strožjih kvalitetnih zahtev s SM jeklom ne moremo zadovoljiti naših kupcev. Ekološka problematika nas sili, da odpravimo zapraševanje delovnih mest in mesta Jesenioe ter še celo bližnje okolice. Zaradi emisij prahu iz jeklarne spadajo Jesenioe v 3. skupino onesnaženosti. Gradnja odpra-ševalnih naprav na SM pečeh ni izvedljiva in tudi ni ekonomična in prav zato se večina jeklarn v svetu odloča za spremembo postopka. Nadaljnji vzrok za modernizacijo je manjša poraba primarne energije. Pri postopku vložek-elektrojeklo je za 50 % nižja poraba energije kot pri postopku plavž — SM peči. Zato je tudi ta vidik pomemben pri odločitvi investicije. Pred 15 leti smo imeli v Jugoslaviji 7 SM jeklarn. Že v tem obdobju so se začele nekatere jeklarne modernizirati. Tako so ustavljale SM peči naslednje železarne: Ravne — 1967. leta Nikšič — 1977. leta Store — 1978. leta v Železarni V svetu so države, proizvajalke jekla, ki so že povsem ukinile SM peči, kot npr. Japonska, ZR Nemčija ima samo še 7 odst. jekla izdelanega po SM postopku, Italija, Francija in Španija pa od 1 -do 5 %. Načrtujemo jeklarno za 350.000 ton jekla. Pojavlja se vprašanje, da s temi načrti bistveno ne povečujemo količine. Že samo dejstvo, da bo jeklo odlito na napravi za kontinuirano vlivanje, daj-e po izkušnjah 7 do 11 odst. več gotovih izdelkov kakor klasično vlito. Ce se ne odločimo za nadomestitev SM peči, obstaja možnost, da bomo v kratkem času prišli v položaj, da proizvodnja na teh napravah ne bo več možna, torej bomo izgubili vseh sedanjih 300.000 ton jekla letno. Valjarne, ki so dimenzionirane na sedanje količine, ne -bodo mogle rentabilno obratovati, saj bi ob drugačni odločitvi valjarne dobivale le 40 odst. potrebnega jekla. Z gradnjo jeklarne se tako zagotavlja delo valjarnam in socialna varnost zaposlenim. Zato je gradnja Jeklarne 2 namenjena v glavnem zamenjavi dotrajane SM jeklarne. Istočasno pa bomo -močno izboljšali kvalitetni Sortiment proizvodnje za nadaljnjo metalurško predelavo pri nas, kar bo v korist Železarni in dalje predelovalni industriji. Proizvodni program obsega izdelavo jekel: dinamo, nerjavna, nizkolegirana, mikrolegira-na, kvalitetna in plemenita ogljikova jekla. Ker smo v -dinamo jeklih edini proizvajalci v državi, pri nerjavnih pa po širini trakov v prednosti pred drugimi, je ta program pomemben za razvoj industrije. Prav tako pomembna so ostala navedena jekla, ki jih posebno kovinsko predelovalna industrija v SR Sloveniji najbolj zahteva. Osnovna proizvodna naprava so talilniški agregati — 2 elektro obločne peči 40/48 MVA moči, premer peči 5,8 m za 80 ton proizvodnje. V napravah za izvenpečno obdelavo jekla, ki se sestoji za vakuumsko oksidacijo in ogrevanje ter vpiho-vanje Ca Si, bomo skrajšali postopek v peči in, kar je glavno, dosegli bomo kvaliteto proizvodov. Jeklo bomo vplivali na napravi za kontinuimo vlivanje. V adjustažnih napravah bomo očistili napake na površinah surovega jekla. Naprave bodo zagotovile mehaniziran potek dela, varovanje delovnega in -bivalnega okolja ter računalniško vodenje metalurških procesov in odvzema energije. Jeklarna bo zgrajena v podaljšku valjam na Beli, na zemljišču, ki je na razpolago v velikosti 150.000 kv. metrov. Glavna zgradba bo imela hale s površino 27.000 kv. metrov. Zaposlenih bo 365 delavcev v proizvodnji. V primerjavi z martinamo se bo proizvodnost povečala za 45 %. Glavne surovine za sedanjo proizvodnjo so: koks, ruda, jekleni odpadki in ferolegure. S prenehanjem obratovanja SM peči se bo spremenila struktura vložka. Za Jeklarno 2 bomo poleg jeklenega odpadka iz do- Jesenice mačih virov nabavljali iz uvoza letno še 110.000 ton jeklenega odpadka. Pretežni del bomo dobivali na podlagi metalurške menjave z državami SEV, del pa iz konvertibilnega področja. Devizno je uvoz vložka ugodnejši kot pa uvoz proizvodov jekla, saj je razmerje v ceni 1:5. Jeklarne SŽ pa že sedaj uporabljajo predreducirane pelete, ki jih uvažajo iz držav v razvoju. Peleti so odličen vložni material za proizvodnjo kvali- tetnih jekel, ker ne vsebujejo škodljivih elementov. Investicija v Jeklarno 2 na Jesenicah je kot prednostna naloga v srednjeročnem razvojnem programu SOZD SŽ v obdobju 1981 do 1985. SOZD SŽ je tudi sklenila ^Samoupravni sporazum o urejanju odnosov na področju preskrbe električne energije iz omrežja elektro gospodarstva za obdobje 1981—1985«, kjer je zagotovljen priključek elektro jeklarne na omrežje pod določenimi pogoji. Za uvozno opremo Jeklarne 2 imamo pripravljeno pogodbo o dobavi opreme z za- hodnonemškim proizvajalcem Mannesmann Demag Hüttentechnik. Inozemski dobavitelj vključuje v največji meri domače proizvajalce opreme ter nudi tudi izvoz njihove opreme v sklopu svojih projektov. Vsa ta dejstva smo predložili komisiji za oceno investicij v SR Sloveniji, Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino in Institutu za ekonomiko investicij Ljubljanske banke. Pričakujemo, da bo dolgo načrtovana investicija ugodno sprejeta. Sektor novogradenj Vse za požarno varnost Katastrofalni požari in ogromna škoda narekujejo, da moramo osveščanju človeka in njegovi vzgoji za požarnovar-stveno kulturo posvetiti več časa kot doslej. V zadnjih letih je na področju vzgojno preventivnih dejavnosti veliko narejenega, toda pričakovanih rezultatov ni, saj statistični kazalci o letošnjih požarih spet pripisujejo največ krivde človeku, njegovi malomarnosti in nepoučenosti. Zadnji mesec v oktobru posvečamo posebno pozornost že ustaljeni požarno preventivni akciji. Z njo želimo opozoriti vse zaposlene na požarne nevarnosti, ki se pojavljajo in nas spremljajo vsakodnevno pri raznih opravilih. Zato mora biti vsak poučen o požarno preventivnih ukrepih na posameznem delovnem mestu: — o praktični in taktični uporabi gasilnih sredstev in naprav za gašenje požara, — o organizaciji dela in dolžnosti posameznikov v primeru požara. Letošnje akcije oziroma aktivnosti so potekale pod geslom »Vse za požarno varnost«. V naši DO smo pripravili program, ki je obsegal naslednje: — dopolnilno izobraževanje o preventivnih ukrepih pri plinih in prikaz gašenja z ročnim gasilnim aparatom S — 50 kg; — komisija za požarno varnost bo izvršila preventivni pregled celotne DO in stari samski dom; — kontrolni pregled ročnih gasilnih aparatov in hidrantov; — prikaz filma za vodstveni kader; — strokovno posvetovanje oziroma seznanitev komandnega operativnega kadra prostovoljnih gasilcev v sektorju Radovljica, da se seznanijo s požarnimi nevarnostmi v naši DO; — taktična vaja na staro kovačnico. I Večina nalog iz vsebine programa je že izvedenih, ostale pa so v teku. Največji poudarek smo namenili preventivnemu pregledovanju vseh delovnih prostorov, iz že ugotovljenih pomanjkljivosti lahko ocenimo, da vse prepogosto prece- Strokovno posvetovanje komandnega operativnega kadra prostovoljnih gasilcev njujemo požarne nevarnosti, zato ne bo odveč nekaj nasvetov oziroma preventivnih ukrepov: — poskrbimo za čistočo na delovnih mestih; — obilica odpadkov, vnetljivega prahu, mastne krpe, čistilna volna, embalažni material itd. predstavljajo stalno nevarnost za nastanek in širjenje požara ; — na delovnem mestu imejmo le toliko vnetljivih tekočin, lakov, topil, kolikor jih trenutno potrebujemo, v priročnih skladiščih pa le enodnevno zalogo; — prenatrpana skladišča pospešujejo širjenje ognjia, gasilcem pa onemogočajo hitro in uspešno intervencijo; — nadzirajmo in stalno ma- žimo ležaje in druga mesta, kjer lahko pride do povečanega trenja; — bodimo izredno previdni pri delu z varilnimi aparati: predno začnemo z varjenjem ali rezanjem se prepričajmo, da v bližini ni materiala, ki bi se lahko vžgal; — ne zanemarjajmo gasilnih sredstev in naprav, vedno naj bodo na svojem določenem in lahko dostopnem mestu. Za zaključek požarnovarnostnega meseca je občinska gasilska zveza pripravila proslavo s kulturnim programom in vajo reševanja iz naj višjih nadstropij. Požarna varnost mora postati. del nas, na delovnem mestu, doma, skratka povsod. Drago Stoje Plinska postaja Šport NOGOMET Nogomet je ena izmed tistih športnih disciplin, ki privlačijo največ ljudi. Kljub temu da je to predvsem moška igra, ga v zadnjem času igrajo tudi ženske. No, pri nas to še ni ženska disciplina, med moškimi pa ima veliko privržencev in prav zaradi tega smo letos organizirali turnir v malem nogometu med tozdi in DSSS. Kljub velikemu zanimanju za nogomet na turnirju žal niso sodelovale ekipe vseh tozdov. Tako ni bilo ekip TIA in Vija-karne. Okrnjena pa je bila tudi ekipa DSSS, ki je nastopila samo s petimi igralci, torej z igralcem manj. Delen vzrok za to je bil tudi izlet na Poljsko, ki je bil ravno v tem času. Tako se je zbralo v soboto, 25. septembra, šest ekip na dveh igriščih —• Plana in pri osnovni šoli Lesce. Najprej so se pomerile tri ekipe med seboj. Zmagovalci pa kasneje v finalu na Plani. Pravzaprav je bila odigrana le tekma za tretje in četrto mesto, medtem ko tekma za prvo mesto zaradi nekaterih objektivnih razlogov ni bila odigrana. Moštvo Vzdrževanja je tekmo predalo brez boja in tako je zmagala Kovačnica ter osvojila prehodni pokal. Končni vrstni red: 1. Kovačnica 2. Vzdrževanje 3. Orodjarna 4. Sidrne verige 5. Verigama 6. DSSS BALINANJE V nedeljo, 26. septembra, so se pomerili balinarji Verige. Balinanje je šport, ki je zlasti v Lescah zelo priljubljen tako med mlajšimi kot med starejšimi. Vzrok za to tiči verjetno v tem, da imamo v Lescah močan balinarski klub in lepo štiri-stezno pokrito igrišče. Prav to igrišče smo tudi koristili za turnir. Na turnirju je sodelovalo šest ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Zmagovalca obeh skupin pa sta se pomerila za prvo mesto. Največ uspeha so imele DSSS, ki so nastopile kar z dvema ekipama. Končni vrstni red: 1. DSSS I 2. Vzdrževanje 3. Kovačnica 4. Verigama 5. Sidrne verige 6. DSSS II NAMIZNI TENIS Oktobra je bilo v osnovni šoli v Radovljici občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je skupno deset žensk in enainsedemdeset moških, od tega iz Verige le ena ženska in petnajst moških. Tekmovanje je organiziralo športno društvo Partizan Mošnje. Naši igralci so se kljub razmeroma slabi udeležbi dobro odrezali, saj so moški ekipno zmagali, skupna zmaga — moški in ženske — pa je prav tako pripadla Verigi. Za zmago imajo največ zaslug igralci v kategoriji nad štirideset let in pa edina ženska, ki je bila v posamični kon- kurenci druga v kategoriji do štirideset let, prav tako pa je bila odlična tretja kot ekipa. Rezultati : Zenske do 27 let : 1. Perko Metka, VVZ Radovljica 2. Dopona Nevenka, PTT Radovljica Ženske od 27—40 let: 1. Šifrer Ana, LIP Bled 2. Pogačnki Milojka, Veriga 3. Vimgust Marjeta, Iskra Lipnica Ženske nad 40 let : 1. Cerkovnik Polona, Lip Bled Ženske ekipno: 1. LIP Bled 2. VVZ Radovljica 3. Veriga Lesce Moški do 27let: 1. Belec Stane, HTP Bled 2. Vida Srečko, Gorenje Radovljica 3. Petkovič Vladimir, ŽP Lesce 5. Oman Miro, Veriga 14. Kupljenik Tomaž, Veriga 18. Kolarič Peter, Veriga 19. Erman Andrej, Veriga 23. Dimič Dušan, Veriga Moški od 27 do 40 let: 1. Vidmar Tomaž, Gorenje Radovljica 2. Praprotnik Filip, Elan Begunje 3. Kunstelj Stefan, GG Bled 10. Pogačnik Milan, Veriga 25. Prešeren Ljubo, Veriga 27. Torkar Mitja, Veriga Moški nad 40 let : 1. Cilenšek Alojz, Veriga 2. Vidic Miha, Veriga 3. Ferjan Gabrijel, Veriga 7. Zajc Stane, Veriga 9. Gros Polde, Veriga 10. Ravnik Jože, Veriga Moški ekipno: 1. Veriga Lesce 2. Elan Begunje 3. Gorenje Radovljica Ekipno skupaj : 1. Veriga Lesce 89 točk 2. LIP Bled 50 točk 3. Iskra Lipnica 21 točk Za nami je peto srečanje folklornih skupin SOZD SŽ 5. srečanje folklornih skupin SOZD SŽ je 18. septembra organizirala KOOZS Veriga Lesce, ki je v ta namen imenovala 5-članski pripravljalni odbor. Sestavljali so ga člani kulturne komisije pri KOOZS in člani KPD Veriga. Ta odbor je v okviru sprejetega programa pripravil srečanje od začetka do konca. Na letošnjem srečanju so sodelovale folklorna skupina Bratstvo z Raven na Koroškem in folklorna skupina KPD Prežihov Voranc, prav tako z Raven. Letos je prvič sodelovala še folklorna skupina iz železarne Store, železarno Jesenice pa so zastopali upokojenci folklorna skupina Koroška Bela. V goste smo tudi letos povabili folklorno skupino SPD Zarja iz Železne Kaple. Sodelovali sta tudi obe folklorni skupini KPD Veriga Lesce. Srečanje se je začelo v zgodnjih popoldanskih urah s sprejemom folklornih skupin pred Verigo v Lescah, kjer smo jih pogostili s kosilom v naši okrepčevalnici. Ob 16. uri smo formirali povorko folklornih skupin. Na čelu je sodelovala godba na pihala iz Gori j. Za njo so se zvrstile vse folklorne skupine s kočijami in napisi. V sprevod po blejskih ulicah se je priključila še folklorna skupina iz Ribnega. Po končanem sprevodu folklornih skupin, ki so to jesensko soboto popestrile Bled, so se FS pripravile na osrednji nastop v festivalni dvorani. Začetek nastopa FS je napovedal tov. Janez Fajfar, ta je nastop vodil tudi do konca. Pred samim nastopom je tov. Martin Horvat, predsednik KOOZS Veriga pozdravil vse nastopajoče FS in goste ter spregovoril o pomenu kulturnih srečanj delavcev SOZD SŽ. Ta kulturna manifestacija je bila obenem tudi osrednja kulturna prireditev v okviru občine Radovljica v predkongresni aktivnosti ZSS. Obiskovalce v dvorani je najprej razveselila FS Bratstvo z bosansko-muslimanskimi plesi iz okolice Travnika. Za njimi se je predstavila FS KUD Pre- žihov Voranc z izvirnimi plesi iz okolice Raven na Koroškem. Obe FS sta poželi velik aplavz in ustvarili veselo vzdušje v skoraj nabito polni dvorani. Kot tretja se je predstavila prvič na Gorenjskem FS železarne Štore, ta je obenem najmlajša skupina, saj deluje komaj eno leto, za seboj pa ima štiri nastope v javnosti. Tukaj se je predstavila kar s petimi plesi. Največ aplavza pa je požela FS društva upokojencev z Javomika-Koroška Bela, ki se je predstavila s spletom gorenjskih plesov. Kot predzadnja FS se je predstavila mladinska FS SPD Zarja iz Železne Kaple. S tem društvom onkraj meje naše KPD sodeluje že od samega začetka, to je od leta 1972. Kot zadnja FS se je predstavila z venčkom gorenjskih plesov starejša folklorna skupina KPD Veriga Lesce. Ta je zaključila program s poskočno polko, ki so se ji pridružile vse ostale FS, in tako je na odru postalo pisano in veselo kot nikoli poprej. Po končanem nastopu je predsednik KOOZS Veriga podelil vsem nastopajočim FS priznanja in šopke rdečih nageljnov ter se jim zahvalil za prijeten večer in sodelovanje. To srečanje je bilo organizirano s sodelovanjem Turističnega društva Bled in v okviru kulturne akcije ZS Radovljica, zato je bil tudi obisk tako uspešen in zadovoljiv. Srečanje se je nato nadaljevalo pozno v noč, kjer so se plesalci poveselili in se pogovorili o tem in onem v gostilni Kunstelj v Radovljici. Tako se je v okviru kulturne aktivnosti SOZD SŽ končalo še eno uspešno srečanje delavcev ljubiteljske kulture. Žal so bili sedeži v prvih vrstah spet prazni, to so tisti sedeži, ki so bili rezervirani za predstavnike družbenopolitičnih organizacij, samoupravne organe SOZD SŽ, krajevne skupnosti in občine ter seveda tudi individualne poslovodne organe, saj so v današnji gospodarski situaciji najbrž še kako potrebni kulturne sprostitve oziroma obogatitve. Jože Hozjan Tudi za raznašanje mleka je bila potrebna spretnost Gorenjske igre brez meja Letno kopališče v Kranju je bilo tokrat prizorišče prvih gorenjskih iger brez meja. Organizator društvo Modrina je k sodelovanju pritegnil aktivnejše mladinske organizacije iz vseh gorenjskih občin. Med sodelujočimi ekipami je bila tudi leška Veriga kot predstavnik radovljiške občine. Kljub temu, da so bile zaradi vremena igre dvakrat odpovedane, je bilo zanimanje ogromno, saj so bile tribune nabito polne mlajših in starejših obiskovalcev. K dobremu vzdušju je pripomogel ansambel Čudežna polja, ki je s svojo interpretacijo nepozabnih Beatlov dobesedno zazibal množico mladih v ritmu glasbe. Torej vzdušje, kakršnega si je moč samo zaželeti! Iz publike so posebej izstopali naši navijači, ki so s transparenti in drugimi navijaškimi pripomočki bodrili svojo ekpo. Leščani smo startali slabo. V igri gremo na morje nam je veslanje povzročilo obilo preglavic. »Slab začetek — dober konec«, smo se tolažili. Napoved se je kar uresničila. V igrah: brodolomci in opice, hitri natakar, zapozneli mlekar smo bili najboljši. Vrstni red na lestvici se je vseskozi menjal in verjetno bi bili prvi, če ne bi bilo igre gostov lokostrelcev Podržaja in Tomazina, ki sta naši ekipi prinesli le dve točki. Zmagali so Tržičani, drugi so bili Jeseničani, tretji Verigarji, četrti Škofjeločani in zadnji Kranjčani. Priznati moramo, da so bile igre dobro zamišljene, da pa se je med samim potekom pokazalo več pomanjkljivosti glede pravil, organizacije in rekvizitov. Pravega zaključka iger ni bilo, tako da gledalci pa tudi tekmovalci niso vedeli, ali je konec ali pa je le intermezzo pred nadaljevanjem. Zato na koncu tudi razočaranje naših gledalcev in tekmovalcev, ki so nedvomno pričakovali več. No, skušajmo opravičiti organizatorja, da so bile te igre prvič in da se na napakah učimo. Kljub vsemu pa je naša želja, da bi se take igre prihodnje leto ponovile, da bi bili tudi mi prisotni in da bi seveda organizacija bila boljša. B. A. Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: tozd Verigama: Kovač Milojka, Mičič Franjo, Jekovec Milan tozd TIO: Hozjan Brane tozd Kovačnica: Nedeljkovič Srboljub, Matijaševič Ilija Splošni sektor: Papier Terezija Prišli iz JLA: tozd Orodjarna: Bratuša Miran Prenehali z delom: tozd Sidrne verige: Vovčak Franc Finančni sektor: Dacar Marija Tehnični sektor: V ester Rozika Odšli v JLA: tozd TIO : Medič Salih, Oštir Franc tozd Verigama: Kosi Vladimir tozd Vzdrževanje: Bregar Aleš, Gregorc Klemen Rodili so se: Tajnikar Franciju iz tozda Vzdrževanje hči Tanja Lukman Viktorju iz tozda Orodjarna sin Klemen Bezenšek Olgi iz tozda TIO sin Mitja Fister Lovru iz tozda Verigama sin Daniel Srebernak Marjanu iz tozda Verigama sin Matej kadrovska služba NESREČE PRI DELU V mesecu oktobru so se ponesrečili 3 delavci, in sicer: Hvala Armin TOZD Vijakarna Košak Franjo TOZD Verigama Šebat Janez TOZD Sidrne verige Ambulanta prve pomoči je posredovala 545-krat v naslednjih primerih : Urezi in ubodi 20-krat Opekline 10-krat Udarnine, stiskanine 17-krat Odrgnine, razpoke 33-krat Glavoboli, zoboboli 118-krat Tujki v očeh 12-krat Želodčne bolečine 43-krat Prehladi, bolečine grla 22-krat Previjanje poškodb 90-krat Merjenje krvnega pritiska 97-krat Ostale intervencije 83-krat V mesecu oktobru nismo zabeležili nobenega začetnega požara. Iz SVD Srečno Mariji Dacarjevi! Pred kratkim se je upokojila Marija Dacar, vodja finančno računovodskega oddelka. Izpolnila je polnih 35 let delovne dobe v delovni organizaciji. Svojo finančno pot je začela v obdobju planskega gospodarjenja 1. 1947 kot finančni manipulant. Nikdar ji ne bodo tonili v pozabo spomini na povojno delo za dvig storilnosti podjetja in za obnovo domovine. Poznala je složno in disciplinirano delo, zato ji ni bilo težko premagovati ovir slabih pogojev dela ter neštetokrat prekoračiti predpisani delovni čas. Da je temu res tako, dokazuje dodatek za stalno prizadevanje, ki ga je prejela leta 1949. Od leta 1952 do 1965 je opravljala delovne naloge finančnega knjigovodja. Njeno strokovno, vestno in natančno delo ji je bila osnova za napredovanje v glavnega finančnega knjigovodja, leta 1976 pa so ji bile zaupane delovne naloge vodje finančnega računovodstva. Njeno delovno področje je bilo predvsem vodenje finančnega računovodstva, ki jo je močno vključevalo v reševanje tekočih problemov. Vedno je znala strokovno svetovati in poiskati najracionalnejšo rešitev določenega problema. Tvorno je sodelovala pri organizacijskih spremembah in znala vključiti v prakso sistemske spremembe. Veliko je prispevala k ugledu finančnega sektorja» Njeno delovno področje je bilo povezano s sodelovanjem v organih upravljanja ter v raznih odborih. Iz tega sledi, da ni bila samo človek preteklosti, ampak je z zadovoljstvom gledala tudi na sedanjost. Za svoje požrtvovalno in uspešno delo je prejela priznanja ob raznih jubilejnih obletnicah delovne organizacije. In kakšno priznanje ji bomo dali mi, njeni sodelavci? Ali se ji bomo znali primerno oddolžiti, se ji zahvaliti kot dobremu strokovnjaku — učitelju za njene tople človeške odnose? Izrekli ji bomo le iskreno besedico hvala z željo, da bi rada prihajala med nas in zdravo uživala sadove svojega dela. Želimo ji še veliko lepih in zdravih let! Sodelavci ZAHVALA Vsem sodelavcem tozda Vijakarna in DSSS se prisrčno zahvaljujem za vso pozornost in dobre želje ob moji upokojitvi ter podarjena darila. Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Rozka Vester Pri izpenjanju obrezilnega orodja si je delavec resneje poškodoval prstanec na levi roki ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Vinka Grlica se zahvaljujem tozdu Orodjarna za denarno pomoč namesto venca, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja. hčerka Anica Pihler z družino RECEPT ZA RACIONALIZACIJO Potrebujemo: — 1 kos prijave za letovanje 2 oseb, — 4 kose odraslih članov družine ali širšega sorodstva (dobra je tudi tašča), — 1 do 4 porcije sitnobe, — 1 kos žilice za goljufijo. V zgodnjih poletnih mesecih prijaviš po receptu iz ene prejšnjih številk glasila 2 člana za letovanje v počitniškem domu. Na letovanje vzameš poleg prijavljenih članov še najmanj 2 neprijavljena »slepa« prostovoljca iz ožjega ali širšega sorodstva. Ce je v počitniškem domu slučajno kdo od osebja toliko nesramen, da te vpraša, od kod slepi prostovoljci, ki niso prijavljeni, začneš na vso moč tarnati nad slabo hrano, počasno postrežbo in nad pičlimi obroki. Tako držiš v svojih rokah vse niti razprave, osebje v domu pa zgublja čas z dokazovanjem, opravičevanjem in dodatno kuho, ti pa svoje slepe prostovoljce »prešvercaš« do kraja dopusta. Konec koncev, kaj pa koga briga, če si se prostovoljno odločil za slabši počitniški stanovanjski standard, tisti v domu naj raje pazijo, da ne boš razbobnal, kako malo in slabo si jedel na dopustu. F. C. SEDMO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN SOZD SLOVENSKIH ŽELEZARN Kultura si s težavo utira pot. Res je, da bi lahko govorili o nekem napredku v samoupravnem načrtovanju kulture, o razvoju kulture dela, o samoupravni preobrazbi kultur-noumetniškega amaterizma, o prodoru dobre knjige med delavce in o aktivnosti neomajnih navdušencev, ki jih imenujemo animatorji kulture. Vendar je vse to še daleč od tistega, kar želimo in kar objektivno moremo pa tudi moramo. Letos je bilo že 7. srečanje gledaliških skupin, katere pokrovitelj oziroma organizator je bila letos železarna Jesenice. Dne 22. 10. 1982 je bil sprejem in pozdrav gostov iz sozda Slovenskih železarn v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi. Nato je bil ob 18. uri v cerkvi sv. Marka recitatorski večer z naslovom »Recital o Prešernu«. Sodelovali so recitatorji iz železarne Ravne, železarne Store, Žične Celje, Verige Lesce in železarne Jesenice. Nas sta na tem večeru zastopala igralca iz DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega. Ob recitiranju Prešernovih pesmi je sodeloval tudi moški oktet DPD Svoboda France Prešeren z Breznioej ki je zapel nekaj pesmi in še bolj ubrano ob soju sveč s pesmijo »Luna sije, kladvo bije« povzdignil Prešernove pesmi, vredne našega velikega pesnika. Ta recital je bil namenjen predvsem vodilnim delavcem delovnih organizacij sozda SŽ in predsednikom sindikalnih konferenc. Organizator je menil, da so te strukture delavcev v današnji gospodarski situaciji zelo obremenjene z delom in da bi jih s takšnim večerom nekoliko razvedrili, s tem pa bi jih tudi približali kulturnim dejavnostim v sozdu SŽ. Žal se kljub organizatorjevemu lepemu namenu le-ti niso odzvali. V soboto, 23. 10. 1982, je bilo srečanje gledaliških skupin. Te so nastopale: v Ribnem KUD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem z igro Prežih-Sipek »Svetneči Gašper« ; na Breznici amatersko gledališče T. Čufar Jesenice z igro Ivo Brešan »Smrt predsednika hišnega sveta«; v Dovjem nas je zastopala DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega z igro Ivan Potrč »Krefli«. Na Jesenicah se je z igro »Vrnitev« Ferda Kozaka predstavilo amatersko gledališče Ze-lezar Store. Zaključek srečanja in tovariški večer vseh udeležencev je bil v hotelu Pošta na Jesenicah. Plakete in priznanja s tega srečanja je podelil predsednik IO konference sindikata tov. Štefan Ščerbič. Upamo, da bomo taka srečanja kljub stabilizaciji še imeli. Konferenca OOZS Komisija za kulturo DE F G H I 48 6 49 59 52 56 Č 29 11 5 42 47 22 J B C 17 54 8 45 28 4 57 41 K L A 55 13 25 44 30 58 31 2 35 53 33 46 M 20 19 3 21 39 18 51 24 60 26 1 40 27 43 23 34 10 50 38 36 14 9 37 7 15 12 32 16 1 4 18 6 10 1 2 3 4 5 6 7 B 9 10 37 20 5 33 2 3 24 38 57 21 27 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 28 15 1 46 29 4 23 44 52 51 14 36 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 59 11 13 45 7 41 53 16 2 42 54 35 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 56 9 26 3’ 58 17 9 12 50 32 25 39 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 40 49 47 19 60 10 11 55 8 3C 22 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 34 48 43 31 12 24 13 46 56 20 52 28 12 49 57 26 30 34 17 — 10 55 8 Z5 31 14 38 9 42 44 3 43 53 32 N 2 23 21 36 41 48 16 1 54 33 37 6 Q 0 P 60 50 18 58 27 15 5 47 X Y R 59 45 4 51 19 39 Ž 40 29 11 35 22 7 S Š T U V Z Vsaka številka pomeni isto črko v vseh likih. Pri pravilni rešitvi dobite v srednjem kvadratu besedilo, katero je rešitev današnje križanke. Rešitve pišite v smeri puščic! Navpično: A — Vidic Janez B — uprava javne varnosti C Žid Č — potreba, nujnost D •— dodaten obrok hrane E — zastanek F — otroška igra s ploščicami G — izdelki Vijakarne H -— denarni dodatek za dopust I — epska pesem žalostne vsebine J — pevka Ukraden K — nemški standard L — Benjamin M — Vojko Vidmar N — kadmij — O Jurij P -— Boksački savez Jugoslavije R — kraj blizu Umaga S — izdelki Vijakarne Š — dobro ime, slava T — izdelek Verigame U — Nevenka (domače) V —■ podaja Z — krasota Ž —■ škotsko narodno glasbilo X — naš interni standard Y — spoj, zveza Q — neznanec Vodoravno: 1 — večja skupina dreves 2 — obok, nebesni lok 3 — mesto ob Savinji 4 — vaje, treningi 5 — napovedovalec Piki 6 — vrsta krokodila 7 — stara celina 8 — prebivalec puščave 9 — naš dirigent Anton 10 — originalne zamisli 11 — del obraza 12 — špage Izžrebani reševalci naše zadnje križanke: prva nagrada 170 din Janez Praprotnik, druga nagrada 110 din Branko Barber in Ivanka Dijak, tretja nagrada 80 din Marjana Atanasova in Janez Pogačnik. Spored kina Radovljica OD 2.12. DO 29.12.1982 TAJNA AKCIJA italijanski barvni kriminal, film 2. 12. ob 20. uri, 5. 12. ob 18. uri ROŽA ameriški barvni film 3. in 5. 12. ob 20. uri VODJA APACEV nemški barvni film 4. 12. ob 18. uri, 7. 12. ob 20. uri VSI SMO BILI HIPIJI ameriški barvni film 4., 6. in 8. 12. ob 20. uri MEC hongkonški barvni film 9., 13. in 15. 12. ob 20. uri ALI JE PROSTOR ZA LJUBEZEN ameriški barvni film 10. in 12. 12. ob 20. uri zločin v Soli jugoslovanski barvni film 11. 12. ob 18. uri, 14. 12. ob 20. uri meSCan kažbah avstralski barvni film 11. 12. ob 20. uri, 12. 12. ob 18. uri ŠTIRJE ASI italijanski barvni western film 16. in 18. 12. ob 20. uri, 19. 12. ob 18. uri PRIVATNE URE ameriški barvni zabavni film 17. in 19. 12. ob 20. uri PAZI, DA NE BO GNEČE italijanski barvni zabavni film 18. 12. ob 18. uri, 21. 12. ob 20. uri ROKERJI ameriški barvni zabavni film 20. in 22. 12. ob 20. uri KRVAVA PLAŽA ameriška barvna grozljivka 23. in 30. 12. ob 20. uri, 26. 12. ob 18. uri VELIKA IGRA ameriški barvni film 24. in 27. 12. ob 20. uri TA AMERIKA, II. del ameriški barvni film 25., 26. in 29. 12. ob 20. uri LEV V SRCU jugoslovanski barvni zabavni film 25. 12. ob 18. uri, 28. 12. ob 20. uri PETROV ZMAJ ameriški barvni otroški film 30. 12. ob 15. in 17. uri MATERI Ob ognjišču sklonjena bediš, čez zgubane in žuljave roké volnena nit drsi. Kakor da zate počitka ni, le delo poznaš in vsakdanje skrbi. Spomin mi seže v otroška leta: kruhove hlebčke si nam delila, ko si jih vzela iz peči. Na klopi smo nestrpno čakali, da se kruh ohladi. Uspavanke si nam pela, pravljice govoriti si znala. Premalo beseda je: hvala za življenje, za vse, kar si dala! Ob ognjišču sklonjena bediš, pozna ura je že. Gotovo boš za vnuka spletla nogavičke še, da ga zeblo ne bo, da mu bo toplo ... Jana Beravs V dolomitski vertikali Rumeni raz v Mali Cini Za nama so štirje žalostni, deževni dnevi. Iz šotora sva se preselila v avto. V njem preživiva dan in prespiva noč, ker sva edino pod pločevinasto streho na suhem. Nedelja je in na parkirnem prostoru pri koči Auronzo, na višini 2.300 metrov, pod južnimi ostenji Treh Cin, naju končno pozdravi sončno jutro. Toda upanje na trajno izboljšanje vremena se kmalu razblini v kopastih oblakih, ki se kot gobe po dežju pojavljajo na jugu. Kljub vsemu se odločiva, da greva nekaj splezat. Navpični »Rumeni raz« v Mali Cini bo primerna tura za ne preveč zanesljivo vreme. Ob osmih zjutraj kreneva proti steni. Sprehajalna pot, ki obkroži masiv Treh Cin, je že preplavljena z množico planincev in izletnikov. Nekaj časa hodiva v njihovi družbi, nato pa zavijeva navzgor, naravnost pod vznožje navpičnega raza, kii zbuja pozornost s svojo značilno rumeno barvo. Pri vstopu je že naveza dveh tirolskih plezalcev. Prvi med njima je ravno zlezel vstopni raztežaj, ko sva tudi midva pripravljena. V prvem raztežaju, ki ga tvori mestoma previsna zajeda, so oprimki zlizani od prstov predhodnih plezalcev, saj je to najbolj plezana smer v skupini Treh Cin. Z majhnega stojišča splezava čez slikovit previs, nakar prideva v lažji svet. Dve dolžini plezava v desnem boku raza, nakar sledi zračna prečka nazaj na raz. Pogled pod nogami izginja nekam v prazno, ker vznožja stene zaradi previsov sploh ni videti. Nadaljujeva navzgor po razu, ki se upira s težavami najvišje stopnje in pravo dolomitsko izpostavljenostjo. Medtem so se oblaki okrog naju zgrnili v nič kaj prijazno črno zaveso, iz katere se lahko vsak hip razbesni neurje. S stojišča se oziram navzdol na krožno pot, ki je še vedno polna ljudi. Mnogi se ozirajo navzgor, saj jim najino plezanje po razu nudi atraktiven prizor. Dosegla sva vrh stene. Hitro se razveževa in pospraviva plezalno »ropotijo«. Prečiti mora- va še kakih sto metrov po zračni polici na rob zahodne stene. Od tu naju čaka še nekaj vrvnih dolžin spusta preko stene, saj Mala Cina nima šibke točke, kjer bi lahko pripeljala na vrh normalna pot. Pri prvem spustnem klinu razvijeva še drugo vrv in obe skupaj izgineta v globino. Šele dvesto metrov nižje lahko spet stopiva na »trdna tla«, to je v grušču kratkega ozebnika. Hitiva nazaj proti koči Auronzo. Nekaj časa sva celo prepričana, da bova suha prišla do nje. Vendar se vreme tudi danes ne »izneveri«. Že na pol poti do koče naju pošteno namoči popoldanska ploha, najbrž zato, da ne bi pozabila, kdaj je zadnjič deževalo. Opomba: Vzpon prek »Rumenega raza« v Mali Cini (2.857 m) v italijanskih Dolomitih (350 m, težavnost VI-), plezala Željko Perko (AO Tržič) in Zvone Andrejčič 25. 7. 1982. Z. Andrejčič VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga, n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Zdenka Arh, Božena Vidic, Dora Tonejc, Marjan Stiperski in Mitja Torkar. Odgovorni urednik Mitja Torkar. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana