GLASILO delovnega kolektiva zf ISKRA - INDU* SIRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ V znamenju 25-Ietnic Podpredsednik evropske komisije EGS dr. Lionelle Sandri je prejšnji teden obiskal Iskro. V razgovoru se je izredno zanimal za samoupravljanje, gospodarsko reformo, vlogi sindikata in vplivu zunanjih faktorjev na poslovanje Podpredsednik izvršne komisije EGS v Iskri Pretekla nedelja je bila spet dan nekaterih pometmb-uihJpjipslav ob 25-letnici zgodovinskih .dogodkov naših narodov. Tako je bila v Dobrniču • yeličastna ..proslava ©letnice - ustanovitve kongresa, Slovenske protifašistič-ne zveze,'zvezana z odkritjem spomenika narodnemu heroju Jožetu Slaku | — Silva. Na prosiavi je govoril tov. Janez Vipotnik. V Cerknici so ta dan proslavili občinski praznik in jurišnemu bataljonu XVIII. divizije 13. SNOUB »Mirka Bračiča« odbili spominsko ploščo, v spomin na partizanski ¡napad na Lož. V Šempasu sta ob proslavi stoletnice tabora govorila tov.: Josip Vidmar in dr. Joža Vilfan. Ob 25-Jetnici ustanovitve Prve južno-moravske brigade pa-je v Leskovcu bila veličastna .proslava, na kateri je blizu 150.000 udeležencem govoril predsednik republike, V svojih izvajanjih je obdelal vse pomembne .domače in mednarodne dogodke, poudarjajoč dosledno in jasno 'politiko SFRJ in ZKJ pri vseh pomembnih dogajanjih. Govor predsednika Tita so z zanimanjem spremljale in komentirale tudi tuje tiskovne agencije, prav tako je imel govor ugoden odmev tudi med delovnim ljudstvom vse Jugoslavije. Podoben govor je predsednik Tito imel tudi naslednji dan, ko je obiskal Niš, Toplice in na trgu v Prokuplju Pred 80.000 zborovalcev je znova poudaril našo odločno in dosledno politiko. Ob tej priložnosti se je predsednik Tito v Nišu prisrčno pogovarjal-tudi s Številnimi mladimi, ki so te dni vstopili v zvezo komunistov Jugoslavi-||1 Podpredsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti (EGS) dr. Lionelle Levi Sandri je med bivanjem v Jugoslaviji kot gost Sveta zveze sindikatov prispel tudi v Slovenijo. V četrtek, 17. oktobra je v spremstvu- Branka Babiča, predsednika komisije za mednarodne' stike pri Republiškem - gospodarskem, svetu prispel-, tudi v »Iskro«,- kjer. se " je pogovarjal o organizaciji in poslovanju. Dr. Sandri je v uvodu naglasil, da se prav- v istem času vodijo v Bruslju razgovori med Jugoslavijo in EGS, povedal je tudi, da' je v Institutu za mednarodno politiko in gospodarstvo v Beogradu i predaval o odnosu EGS s tretjimi deželami, del svojega predavanja pa je posvetil aktualnim vprašanjem sodelovanja EGS z Jugoslavijo. V nadaljevanju je dejal: »Zalo se zanimam za jugoslovanski način samoupravljanja in za reformo; intere-sira me vaš način gospodarjenja: investicije, reprodukcija, dohodek in delitev oseb: riih dohodkov. Dalje: naloge UO in DS, odnosi med tovarnami in združenim podjet- jem, državo, republiko in občino. Zanima me, kakšno vlogo ima v Jugoslaviji sindikat? In končno, kaj Iskra lahko nudi zunanjemu trgu?« Generalni direktor Vladimir Logar je spoštovanemu gostu na kratko orisal strukturo združenega podjetja »Iskra«, način dela, povezavo med samoupravnimi organi in vodstvom ter. naštel artikle, ki jih Iskra izvaža. Pri razgovoru o samoupravljanju, delu ■ sindikata in .odnosih so sodelovali predstavni- Peta seja UO ZP, sklicana za minuli petek v Ljubljani je imela na dnevnem redu eno samo točko, iri sicer: prvo in drugo varianto .predloga amandmajev k statutu ŽP ISKRA — Kranj. še preden, pa so člani UO poslušali poročila o amandmajih je bila kratka in skromna podelitev simboličnega darila najstarejšamu-elektroniku v našem' podjetju in dosedanjemu direktorju programsko tehničnega sektorja inž. Vladimiru Klav. su, ki odhaja na novo službeno mesto direktorja tovarne ELEMENTI v Ljubljani. Generalni direktor ZP; Vladimir Logar se je našemu priznanemu strokovnjaku zahvalit za njegovo dolgoletno in ■ zares nesebično delo v prid razvoju ISKRE in mu zaželel tudi na novem službenem mestu, tolikšen uspeh. Sledila so poročila direktorjev P SO Metoda Rotarja in ZZA Franca Dobnikarja tar pom. direktorja organizacijsko kadrovskega oddelka, Igorja Slavca o vsebini in pripravah za spremembo-tržnih in razvojno raziskovalnih funkcij. Po dolgotrajni raz- ■ki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter navzoči vodstveni delavci. Dr. Sandri je ob koncu dejal: »Jasno mi je, da se izmenjava blaga ne more nadaljevati dokler ima eden izmed partnerjev nenehen deficit. Tp'se more konkretizirati s togpvinskdmd sporazumi ki bodo sloneli na obojestranski koristi, V’ interesu skupnega, evropskega trga je, da se najde zadovoljivo rešitev-!. ABC pravi o obeh variantah predloga amandmajev k statutu ZP, ki. v načelu ustvarjajo še. večjo decentralizacijo poslovanja posamanzih proizvodnih organizacij jn še večjo možnost samostojnega poslovanja, prodaje in razvoja, so čjani UO sklenili, da pravzaprav- niiroa. smisla odločati se. za. posamezno varianto predloga, ampak, da dajo oba predloga najprej v javno razpravo skupaj s pripombami ožjega in razširjenega kolegija, nato pa bodo oba predloga skupaj z dobljenimi pripombami,. spreminjevalnimi predlogi in dopolnitvami kolektivov in posameznikov ponovno obravnavali, določili svoja končna stališča in oblikovali celoten predlog za obravnavo pred delavskim svetom ZP. Po. odobritvi nekaterih službenih potovanj so članom UO še prebrali dopis tovarne , elektromotorjev iz Železnikov. Zaradi nekaterih spornih in nerazčiščenih vprašanj bo generalni direktor ha eni izmed naslednjih sej UO ZP poročal o kompleksni rešitvi nakazanih problemov v tej tovarni . Marjan Kralj Proizvodnja ZP v septembru TOVARNA Plan . Izpolnitev °/o Elektromehanika 21.808 22.573 103,5 Elementi 7.541 9.289 123,2 Avtomatika 5.771 6.115 106,0 Sprejemniki 5.421 2.657 49,0 'Aparati 4.717 3.942 83,6 Artoelektrika 8.468 9.538 112,6 'Elektromotorji 1.924 2.835 147,3 Naprave 4.171 766 18,4 Elektronika 1.784 1.510 84,6 Kondenzatorji 3.904 3.240 83,0 Instrumenti 1.375 2.072 150,7 Polprevodniki 1.818 1.240 68,2 Usmerniki 880 632 71,7 RIZ 18.587 14.048 75,6 Orodjarna 369 195 52,8 Mikron 1.375 462 33,6 ZZA 3.351 5.181 154,6 PSO 1.084 1.267 116,9 BAž 125 18 14,4 SKUPAJ PODJETJE 94.473 87.580 92,7 Obvestilo V današnji številki objavljamo predlog amandmajev v statutu ZP Iskra Kranj v variantah I i II ter predlog sprememb členov 108 in 116 in dopolnitev z novim členom 83a statuta združenega podjetja »Iskra« Kranj. Dodatno objavljamo tudi - predlog ‘načel organiziranja tržnih funkcij v ZP Iskra Kranj,, predlog načel organiziranja raziskovaino-razvbjhih funkcij v ZP ,Iskra Kranj in poročilo komisije za obdelavo snovi za financiranje tržnih funkcij in raziskovalno-razvojnih funkcij v ZP Iskra Kranj. Omenjeno gradivo naj služi kot osnova za oblikovanje pripomb in predlogov pri javnih razpravah v kolektivih združenega podjetja glede obeh variant amandmajev ter predloga sprememb členov 108 in 116 in dopolnitev z novim čl. 83a statuta ZP. Obe varianti predlogov amandmajev k statutu ZP v razpravo Kakšna bo naša prihodnost? 1 9-mtsečna proizvoi>ni»zp *■ = TOVARNA Plan Izpolnitev °- Mladi sežanske Iskre smo na svojem sestanku, v petek, 11. oktobra 1968, obravnavali poslovanje naše delovne organizacije, ki je pod začasno upravo. Sestanku je prišostvovaUa tudi predsednica občinskega komiteja ZM Sežana, ki je našo problematiko dodobra spoznala. Naš mladinski aktiv si. je predvsem kritično postavil naslednje vprašanje; KAKŠNA BO NAŠA PRIHODNOST? Sežanska »Iskra« je delovna organizacija s ‘ 15-letno tradicijo. Kolektiv je dokaj mlad, okrepljen s kmečkimi fanti in dekleti, ki jih zaplate kraške zemlje niso mogle preživljati. Ta mlad človek se z vsem svojim mladostnim elanom bori, da bi pti delu dosegel elmboljše proizvodne rezultate. Ko se je pred devetimi meseci postavilo pred njega vprašanje: »bati ali ne biti«, se je odločno zravnal in vsem povedal, da so njegove žilave roke sposobne večjih naporov z enim samim ciljem - rešiti obstoj tovarne. To je podoba razmer, ki smo jim bili ptiče v dneh, ko so nas vodilni .tovariši Združenega podjetja »Iskra« postavili pred dejstvo — uvesti začasno upravo. Že takrat smo se vprašali po programu dela in ga postavili v ospredje začasni upravi. Danes poteka že 8 mesecev začasne uprave, ki je praktično nemočna, ker se Združeno podjetje »Iskra« ni držalo dane obljube, da bo poskrbelo za kritje poslovnih izgub. Ta obljuba je bila dana, na kolektivnem sestanku pred uvedbo začasne uprave, s strani generalnega direktorja Združenega podjetja »Iskra«. Kot mladi, kritični in dovolj življenjski, vas tovariši, sprašujemo: Nismo bili s temi obljubami le zaslepljeni? In končno, kako kriti izgubo, če pa ne razpolagamo s sredstvi; niti , z osnovnimi za nabavo materiala, da bi proizvodnja nemoteno tekla? Devet mesecev čutimo mačehovski odnos do sežanske »Iskre«, ki predstavlja edino številnejšo proizvodno delovno organizacijo v občini. V njej smo na§H svoj kruh, v njej smo našli mesto, kjer smo doslej utapljali svoj zanos v družbeno koristno delo, danes pa nas ta ista družba ne pozna več. Ko smo bili pred leti poslovno rentabilni, smo si bili prijatelji in tovariši, danes pa, ko smo v težavah, nam je Združeno podjetje »Iskra« obrnila hrbet,- Od njega so ostale le obljube iri upravičeno ugotavljamo, da so bile dane pred devetimi meseci samo zato, da bi pomirile našo revohicionamo zahtevo: Živeti 'hočemo; pa ne zapostavi jeni,' ampak S' polno pravico ustvarjati, iz-' ražatd svoje mnenje in ne In po kakšnem vrstnem redu . zaposlovati nezaposlene? Najprej tiste, ki živijo od svojega dela v delavnih organizacijah pred tistimi; M imajo možnost preživljanja s kmetijstvom in drugimi postranskimi dejavnostmi. navsezadnje zahtevali od tistih, ki slepomišijo, naj odkrito razgrnejo svoje karte pred našo skupnostjo. Spoštujemo in gradimo samoupravne odnose, toda smoter teh ni ustvarjati najboljše življenjske pogoje tistim, ki nosijo le krinko poštenosti, ampak tistim, ki s svojim delom koristijo Celotni družbeni skupnosti. Dobro se zavedamo, da je edina rešitev našega obrata v kritju poslovne izgube, kajti nadaljnega procesa in trdega dela se ne bojimo. Milijarda pomeni danes za nas 350 življenj, 700 žilavih rok, ki bi- jo lahko v letu dni ustvarile. Kje je socialistična morala, ko se odloča o sredstvih za pomoč in obstoj naše delovne organizacije, ki je v 15. letih obstoja ustvarila bogate zaklade tako družbi, posebej pa še Združenemu podjetju »Iskra«, kje je ta morala, ko se pomoč .odkloni; na raznih skladih Združenega podjetja »Iskra« pa ležijo težko milijoni? In končno, ali je možna preusmeritev proizvodnje brez potrebnih sredstev, Učili smo se pošteno, žive-it, vajeni smo poštenega dela, prav tako pošteno pa postavljamo danes pred družbo vprašanje; Imamo pravico, živeti? Smo enakopravni člani naše socialistične družbe? Aktiv zveze mladine delovne organizacije »Iskra« Sežana PRIPOMBE UREDNIŠTVA: K pismu mladine sežanske tovarne smo pri vodstvu in strokovnih službah združenega podjetja iskali informacije in zvedeli naslednje: vodstvo podjetja podvzema razne korake, da bd rešili vprašanje tovarne radijskih sprejemnikov v smeri konsolidacije njene proizvodnje. Seveda pri tem obstaja vrsta problemov, ki jih je treba rešiti, če hočemo doseči sanacijo in daljšo konsolidacijo. V najkrajšem času bo v vodstvo . in organih samoupravljanja ZP obravnava problematike| tovarne v Sežani, ki mora nakazati dokončno rešitev. Ni možno pritrdita navedbam v zgornjem pismu o tem, da je tovarna RA v Sežani v petnajstih letih posebej ustvarila na račun svoje akumulacije »bogate zaklade« Iskri, temveč so se vsi ti ekonomski odnosi obravnavali na relaciji obrat Sežana s tovarno na Pečanu, katere obrat je bila RA proizvodnja. Ob osamosvojitvi tovarne •’ radijskih . sprejemnikov v Sežani pa so tekle razprave samo o delitvi poslovne izgube med : obema samostojnima tovarnama. Združeno podjetje -ne razpolaga z nikakršnimi skladi vse od trenutka, ko se je iz enotnega reorganiziralo v Združeno podjetje, zato ne držijo trditve v pismu mladine,. da na .raznih skupnih skladih ZP ISKRA leže »težki« milijoni. Kljub takšnim »zaščitnim stališčem« sindikatov v zvezd z zaposlovanjem pa se npr. republiški svet sindikatov ne prizadeva zaščititi nezaposlene za vsako ceno--ali na. škodo gospodarstva. Tako meni, -da je treba čimprej. natančno opredeliti kategorijo nezaposlenih pri nas/kar naj bi nam pomagalo doseči, dabi še nezaposleni7 odločali tudi za delo na delovnih mestih, ki ni povsem "v skladu z. njihovimi osebnimi željami.-. ... ■s Elektromehanska 179.930 181.300 100,8 1 '5 Elementi 59.140 66.776 112,9 1 S Avtomatika 45.146 39.549 «76 1 3 Sprejemniki 31.124 19.535 O M , oo ' rinii 5 'Aparati- 34.808 34.525 992 1 | Avtoelektrika 83.045 80.465 96,9 1 =¡ Elektromotorji 16.939 18.865 111,4 1 Naprave 23.602 14.624 62.0 1 S Elektronika.. 11.587 11.649 100,5 1 = Kondenzatorji 33.050 26.803 81,1 ¡ Instrumenti 12.659 15.426 121.9 I Polprevodniki 15.043 15.766 104,8 1 = Usmerniki 6.577 6-033 91.7 | 53 RIZ 125.659 104.346 83,0 s Orodjarna 1.656 1.035 62,5 1 Mikron 12.378 , 4.229 34,2 = S ZZA 30.152 33.415 110,8 I s PSO 10.538 10.198 96.8 I | BAŽ 1.125 1.554 138,1 | i SKUPAJ PODJETJE 734.159 686.093 93,5 | I ---------------------------------------------!-----------------Í---------------------------- I liiiimmiiiiniimmiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiimimiimfUfiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiif Dve novi ATC na letošnji mednarodni razstavi »Sodobna elektronika« Stališča slovenskih sindikatov Med stališči, ki jih sindikati še zlasti odločno uveljavljajo, sta pomembni zlasti dve: stališče o tem, kako si prizadevati' za rast in krepitev gospodarstva in stališče o tem, kako v prihodnje, v zvezi z modernizacijo gospodar* rikega in poslovnega življenja, uravnavati zaposlovanje.. '■ Po mnenju gindikatov ni mogoče Zagotoviti optimalnega razvoja gospodarstva in družbe drugače kot z nenehno krepitvijo materialne osnove delovnega in družbenega samoupravljanja. Zato so sindikati kot politična organizacija: dMbvnili ljudi Sbl-žni doseči, da sprejme program razvoja delovne organizacije ves kolektiv, ne le nje- govo vodstvo, saj lahko le zavestno sprejeta delovna obveznost zagotovi uspeh. Kaj pa, če gospodarska organizacija nima možnosti razvoja ali posluje na meji rentabilnosti? Sindikati menija, da se- naša . družba nikakor ne sme otresti skrbi- za usS-do zaposlenih v teh organizacijah. že ko se odločamo ' za modernizacijo. posameznih podjetij ali gospodarskih panog (kar pogosto pomeni tudi — odpuste velikega števila zaposlenih), ali za nove investicije, smo se dolžni odločiti tudi za prekvalifikacijo odpuščenih delavcev in za odpiranje novih delavnih mest. Praktičen predlog, ki iz tega stališča izhaja, pa je, da morajo biti vpisani v elaboratih o modernizacij ah tudi stroški za prekvalifikacije in novo zaposlitev odvečnih delavcev. •IllIllIIllIIllllIIIlIllIllIlIfllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllIIIIIIIlIlllIlllllIIIIIIIIIIIIIIIIlIIIIKIIIIIIIIIlllIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllll Javna obravnava I. in II. variante predloga amandmajev k statutu ZP ter predloga sprememb i|;- členov 108 in 116 in dopolnitev I statuta ZP z novim členom 83a VSEM ČLANOM DELOVNEGA 1 KOLEKTIVA ZP ISKRA | V skladu s členom 184 statuta ZP objavljamo in dajemo v javno razpravo predlog amand- E majev k statutu ZP ISKRA Kranj v variantah I in II. S Načela tržnih funkcij, ki so bile že predčasno dostavljene organizacijam v razpravo, naj |[ služijo kot podlaga za obravnavo pri teh amandmajih. = Objavljena načela razvojno-raziskovalnih funkcij naj prav tako služijo le kot osnova za = obravnavo pri amandmajih. j= Objavljamo tudi poročilo komisije za obdelavo snovi za financiranje tržnih in raziskovalno- || razvojnih funkcij v ZP ISKRA, kar služi kot osnova za obravnavo amandmajev po varianti E I in II. = V razpravo v skladu s členom 184 statuta ZP se dajejo tudi predlogi za spremembo členov S 108 in 116 ter dopolnitev z novim členom 83 a statutu združenega podjetja, na katere je g prav tako treba dati pripombe. H Pripombe, ki jih bodo dajali člani kolektiva, družbeno-politične organizacije in organi 5 upravljanja k amandmajem po varianti I in II ter k predlogu za spremembo členov 108 = in 116 statuta ZP ,naj vsebujejo točne predloge, kako naj se amandmaji odnosno spre- g membe statuta glasijo, ker je le na ta način možno pripraviti točno besedilo amandmajev ' = za dokončno razpravo na upravnem odboru in delavskem svetu ZP. = Razprave v organizacijah morajo biti tako izvršene, da lahko da pripombe na objavljeno S gradivo vsak član kolektiva ZP. s Pri amandmajih po varianti I in II naj vsaka organizacija predhodno točno izjavi, za J= katero varianto se je odločila in nato posreduje pripombe k tej varianti. Pripominjamo, da se organizacija lahko odloči tudi za varianto I in II, ne glede na to, ali bodo ali ne = sprejeti predpisi o odpravi subsidiarne in solidarne odgovornosti v ZP. .E V kolikor bodo na razpravah potrebna kakšna pojasnila s strani strokovnih služb ZP, naj = se ev. želje pravočasno sporočijo organizacijsko-kadrovskemu področju, Kranj — pomočniku direktorja tov. Igorju; Slavcu, ki bo poskrbel, da Se bo v posamezni organizaciji g zglasil predstavnik strokovnih služi) ZP ali teamov, ki so sodelovali pri izdelavi materiala, E zaradi potrebnega tolmačenja. ' ' g Pripombe in predlogi morajo biti podani najkasneje do 15. NOVEMBRA 1968, oz. do tega g dne dostavljeni organizacijsko-kadrovskemu področju ZP, ki bo nato pripravilo gradivo' E za dokončni predlog amandmajev zà UO iri DS ZP. = Predsednik UO ZP: = inž. JOŽE TOMŠIČ I I.varianta predloga amandmajev k statutu ZP Iskra Kranj ; UVODNE DOLOČBE: Ti amandmaji so sestavni del statuta ZP ISKRA Kranj, sprejetega na zasedanju DS ZP ISKRA Kranj z dne 28. 12. 1965. I. AMANDMA K STATUTU ZP ISKRA GLEDE TRŽNIH | FUNKCIJ ZP ISKRA KRANJ Člen E TRŽNE FUNKCIJE v Združenem podjetju ISKRA opravljajo naslednje enote: 1. Strokovno področje Marketing, kot ena izmed strokovnih služb (v nadaljnjem besedilu Marketing) — ki ima status delovne enote ZP (samostojne organizacije združenega dela) ' 2. Prodajno servisna organizacija — ki ima status organizacije v sestavu ZP 3. Izvozna organizacija ki ima Status organizacije v sestavu ZP 4. Nabavna organizacija — ki ima status organizacije v sestavu ZP 1 ]. i 5. Druge enote v sestavu ZP. Pojasnilo: Z novo tč. 5. je podana možnost ustanovitve tudi drugih enot v sestavu ZP za opravljanje tržnih funkcij. ALTERNATIVA: Ali nabava ali izvoz nista samostojni organizaciji v sestavu ZP, temveč delovni enoti v sestavu ZP s samostojnim pridobivanjem in delitvijo dohodka. Člen II. Naloge Marketinga: a) soustvarja poslovno politiko in program razvoja ZP; b) usmerja in izvaja to politiko na tržnem področju za celotno ZP; c) skrbi- za enovitost izvrševanja teh funkcij na vseh nivojih podjetja; d) povezuje dejavnost vseh .tržnih enot ZP z vodstvom ZP. Za izvrševanje teh nalog ima Marketing: '. a) strokovne službe, ki obsegajo: — raziskave tržišča: tržne raziskave in ocene izdelkov podjetja, spremljanje tržnih gibanj, vodenje prodajne statistike ZP, tržno programi- ranje proizvodnih programov podjetja, dajanje mnenj v Zvezi s sistemskimi odločitvami na področju industrijskega oblikovanja in hišnega stila; ■ — pospeševanje prodaje: proučevanje vseh sredstev za pospeševanje prodaje in izdelave ustreznih 'predlogov, proučevanje prodajnih kanalov in organizacije prodajnih dejavnosti podjetja; koordiniranje uporabe prodajnih poti v vseh tržnih organizmih podjetja; — regionalne ekonomske analize: opazovanje tržnih gibanj v posameznih ekonomskih regijah, kot iso: EGS, EFTA, SEV, ALALC itd.; ^^Mpropaganda: izvajanje institucionalne propagande podjetja: koordiniranje celotne propagandne dejavnosti podjetja; ' •—"rstiki z javnostjo (public relation): informiranje javnosti o dejavnosti podjetja; vsi ostali stiki z javnostjo in sredstvi za obveščanje javno, sti; — biro. za pogodbe: sodelovanje pri sklepanju in formulaciji pogodb z inozemskimi partnerji in pri pomembnejših tuzemskih pogodbah, in-štruktaža in nadzor pri sklepanju vseh vrst pogodb v ZP, skrb za arhiviranje pogodbene dokumentacije; b) pomočnike direktorja Marketinga: — ki skrbijo za koordinacijo in usmerjanje tržne dejavnosti na posameznih kompleksnih prodajnih področjih, kot npr. (kooperacije,, telekomunikacije itd.) . c) proda jno-projektivne biroje (PPB) in prodajne oddelke (PO): Prodajno-projektivni’ biroji in prodajni oddelki so praviloma samostojne (obračunske) organizacijske enote Marketinga; lahko pa sp enote proizvodne organizacije, če opravljajo delo samo za eno organizacijo, ali pa če se dve ali več organizacij. o tem tako sporazumejo. Prodajno-projektivni biroji in prodajni oddelki imajo praviloma svojo organizacijsko lokacijo v Marketingu. Biroje oz. oddelke ustanavljajo • tovarne na svoj predlog ali na predlog Marketinga. č) BAŽ — Biro za avtomatizacijo železnic, posluje v okviru .področja Marketing, kot enota s samostojnim obračunom in svojim žiro računom. d) Skupni servis (skupne službe) tržnih funkcij Za področja: — skladiščenje in odprema, če to dejavnost ne organizirajo proizvodne organizacije same, — fakturiranje, — saldakonti z izterjevalno službo se organizira skupni servis. Ta servis posluje za vse prodajno-projektivne biroje in oddelke ter za PSO in proizvodne organizacije za celotno področje prodaje gotovih izdelkov in rezervnih delov. Skupni servis je Organiziran v okviru Marketinga, s svojim žiro računom. Sredstva iz tega žiro računa se takoj preodkažejo proizvodnim organizacijam v sestavu ZP. Organizacija posameznih služb in enot v okviru Marketinga je določena z organizacijskimi predpisi Marketinga. Člen III. Prodaj no-servisna 'organizacija (trgovinsko servisna' mreža) — naloge: . -- prodaja šLrokopolrosnih izdelkov vseh organizacij ZP, po dogovorih pa tudi drugih izdelkov, na domačem trgu preko svojih predstavništev, veleprodajnih skladišč in industrijskih prodajaln; opravljanje drugih trgovinskih poslov; I — zastopanje tujih firm; — servisiranje širokopotrošnih izdelkov; — servisiranje ostalih izdelkov po dogovoru S PPB in PO. V otoviiru filial Prodajno -servisne -organizacije (trgovinsko-servisne mreže) se lahko organizira opravljanje raznih dejavnosti V smeri zastopanja interesov ZP. Notranjo organizacijo Prodajno servisne organizacije določa njen statut. Ölen IV. j Izvozna organizacija — 1 naloge:- — prodaja izdelkov Iskre na tujih trgih v sodelovanju s pr-odajno-projektivnimi biroji oziroma ¡prodajnimi oddelki; — organiziranje in izvajanje, .spremljajočih dejavnosti (projektiranje, montaža, servis, inženiring) na tujih trgih; — posredovanje tržnih informacij .Marketingu, — predlaganje in sodelovanje pri propagandnih akcijah in tržnih raziskavah za tuja tržišča; — predstavljanje podjetja v inozemstvu preko inozemske mreže; — fakturiranje, saldakonti ianzemskih kupcev in obračun izvoza. Vse organizacijske enote -ŽP so dolžne opravljati izvozno dejavnost prek izvozne organizacije ZP. Notranjo organizacijo izvozne organizacije določa njen statut. Cien V. Nabavna organizacija — a temeljne naloge so naslednje: — sklepanje okvirnih pogodb .za nabavo re-promateriaiia na domačem trgu in sklepanje pogodb za nabavo materiala iz inozemstva; — proučevanje in analiza domačega in inozemskega tržišča nabave ter -posredovanje tržnih informacij Marketingu; — planiranje materialnih potreb, predvsem s področja uvoza in deviznih sredstev; — nabavna operativa, obračun uvoza in vodenje saldakontijev inozemskih dobaviteljev; 1—izvajanje nabavne politike v smislu zagotavljanja čim ugodnejših nabavnih pogojev; j ■ — vodenje uvoznega deviznega poslovanja; — opravljanje. carinskih in špedicijskih poslov; — organiziranje in upravljanje skupnih skladišč materiala. Vse organizacijske enote ZP so dolžne opravljati nabavo materiala iz inozemstva prek nabavne organizacije ZP. 1 Upravljanje Ölen VI. .1. Marketing I I Marketing ima naslednje organe upravljanja: j a) svet delovne enote b) direktorja. Prodajno projektivni biroji, prodajni oddelki, BAŽ in Skupni servis tržnih funkcij so samoupravno vključeni v delovno enoto Marketing. a) svet delovne enote ima naslednje pristojnosti: odloča : — o letnem gospodarskem planu delovne enote; • —o programu dela in razvoja delovne enote v skladu s programom dela in razvoja ZP; — o organizaciji dela; — o osnovah in merilih za delitev' osebnih dohodkov; — o razpolaganju s sredstvi svojega sklada skupne porabe; — o razpolaganju s sredstvi za izobraževanje kadrov; — o pravicah in dolžn&stih iz delovnega razmerja, za katere je pristojen po pravilniku o delovnih razmerjih, ter .o drugih vprašanjih iz splošnih aktov, za katere je pooblaščen; — ,o nakupu m prodaji osnovnih sredstev; — o razpisu volitev, nadomestnih volitev in odpoklicu Članov; — o izključitvi delavca iz delovne skupnosti v primeru hujše kršitve delovnih dolžnosti; soodloča:- -— o ustanovitvi prodajno projektivnih birojev in prodajnih oddelkov, ki so organizirani v (okviru Marketinga (v sporazumu s prizadetimi proizvodnimi organizacijamj v ZP); spre jemat — splošne akte delovne enote; vol-i: — svpjega predsednika in namestnika predsednika; b) direktor delovne enote Marketinga ima naslednje pristojnosti: — vodi poslovanje delovne enote-Marketinga; — koordinira tržna poslovanja vseh oiganiza- ■ <3j ZP, zlasti Prodajno servisne -organizacije, Nabavne organizacije in Izvozne organizacije, in s tem v zvezi daje ustrezna priporočila; — v soglasju s prizadetimi organizacijami ZP in vodstvom ZP usmerja poslovanje inozemskih podjetij ISKRE ali podjetij, v katerih je ISKRA kapitalno udeležena; — daje mnenja k imenovanju delavcev na vodilna in vodstvena delovna mesta v. vseh trž- * nih enotah ZP; — izvršuje sklepe organov upravljanja ZP ter sveta delovne enote; — predstavlja svojo delovno enoto; — vodi.seje strokovnih kolegijev Marketinga; — poroča organom upravljanja delovnih enot v ZP in zainteresiranim organizacijam o poslovanju tržnih enot; | — je po svojem položaju San poslovnih odborov tržnih organizacij. Za svoje delo je direrktor Marketinga odgovoren generalnemu - direktorju ZP in delovni skupnosti Marketinga. C) Samoupravna pristojnost delov Marketinga': prodajno-ppojefciavnih birojev, prodajnih oddelkov, BAŽ in skupnega .servisa tržnih funkcij se določi -v pravilih -o organizaciji in poslovanju Marketinga. 2. Vsak prodajno-projektivni biro in prodajni oddelek, ki je formiran v Marketingu, ima strokovni svet. Strokovni svet sestavljajo: v — predstavniki oz. pooblaščenci tovarfte-.usta-noviteljice REB oz. PO in — direktor PPB, šef PO. Naloge in pristojnosti strokovnih svetov so: .. — oblikovanje in zasledovanje poslovne politike blagovne skupine, ki je predmet dejavnosti biroja;. — sprejema predlog sistematizacije in predračuna; — sprejema predloge prodajnih planov; — dajanje mnenj k imenovanju in razrešitvam direktorja oz. šefa in vodstvenih delavcev birojev oz. oddelkov. Ce je prodajni oddelek organiziran samo za program ene proizvodne organizacije, .nima strokovnega sveta. Strokovni svet posluje po poslovniku. 3; Prodajno servisna, Nabavna in Izvozna organizacija imajo naslednje .organe upravljanja: — delavski svet — direktor organizacije . | Pristojnosti delavskega sveta in direktorja organizacije določa statut organizacije. 1. Poslovni odbor Z namenom, da se tekoče uskladi -aktivnost teh organizacij z interesi in cilji ŽP, se pri vsaki formira poslovni odbor. Posloviti odbor jima 7 članov. Po svojem. položaju -sta člana ¡direktor zadevne -organizacije in direktor Marketinga. Ostalih 5 članov imenuje DS ZP na predlog generalnega direktorja ter na podlagi predhodnega mnenja direktorja Marketinga, in to iz vrst delavcev na vodilnih delovnih mestih v proizvodnih organizacijah. Naloge in pristojnosti Poslovnega odbora so: — sodeluje pri oblikovanju poslovnih .¿Sijev in poslovne politike organizacije; — svetuje pri določanju osnov politike delitve dohodka in osebnih dohodkov v teh brganizadflah in skrbi za usklajenost le-t-eh s stanjem v ZP. — predlaga jnistojhi komisiji v organizaciji . imenovanja in razrešitev delavcev na vodilnih delovnih' mestih v -argamzacij-ali; . obravnava in daje mnenje. k .statutu, go-¡gmdarsk-emu planu, zaključnemu računu ter k drugim sptešnum aktom organizacije; . — daje svoje stališče komisiji k .predlogu za imenovanje in' razrešitev direktorja, organizacije. 'Sklepi poslovnega odbora se sprejemajo z večino .glasov navzočih članov. Za izvajanje sklepov Poslovnega odbora je Odgovoren direktor organizacije. Direktor organizacije lahko zadrži sfklep Po; števnega -odbora, oe smatra, da ta nasprotuje . zakonitim predpisom ali internim predpisom ali poslovni politiki Združenega podjetja. Predložiti ga mora v direktno rešitev delavskemu svetu ZP z obrazložitvijo in stališčem poslovnega odbora in delavskega sveta zadevne organizacije. Direktor organizacije ne more biti predsednik Poslovnega -odbora. •Seje poslovnega Odbora sklicuje predsednik Poslovnega odbora po potrebi ali na predlog direktorja organizacije, direktorja Marketinga ali najmanj treh članov odbora. Natančnejša določila o poslovanju Poslovnega odbora vsebuje statut organizacije in poslovnik odbora. ALTERNATIVA: Ce ima nabava ali "izvoz status delovne enote, ostane poslovni odbor š -pristojnostmi in‘nategami, kot so navedene glede , poslovnega odbora nabave in izvoza v statusa organizacije. Cien VII. Financiranje in finančno poslovanje A. Financiranje Področje Marketing se financira: a) vodstvo in strokovne službe — iz predračuna -strokovnih .islužb ZP na temelju rednih let-. ■ nih programov; b) PPB in PO financirajo organizacije v sestavu .ZP, ki so jih ustanovile, in sicer po osnovah jm merilih, kot so jih dogovorile v ustanovitvenih pogodbah, • c) Biro -za avtomatizacijo' železnic se financira iz realiziranih provizij in 5z dohodka prodaje storitev v okviru svoje dejavnosti. č) Skupni servis ža fakturiranje, saldakonti in skladiščno ter odpremno Službo se financira na osnovi predracüna, in sicer tako, da se za fakturiranje in .saldakonti z izterjevalno 'službo osnova prispevkov proizvodnih organizacij določi na osnovi udeležbe v celotnem blagovnem pro-, metu 'Organizabije, za področje skladiščne in od-, premrle službe .pá v sorazmerju z blagovnim prometom, ld.“še za posamezno proiztodno organizacijo .opravi v tej službi; višina'prispevkov pa .se določi z vsakoletnim gospodarskim planom. ZP. d) Prodajno servisna organizacija (trgovinsko servisna mreža) se financira: — z ustvarjeno razliko v ceni za prodano-ši-; rokopotrošno blago; — s predračunom, ki. ga predlaga Marketing za opravljanje predstavniške funkcije v okviru filial ter jjz prispevkov za predstavnike posameznih PPB, pz, PO v filialah, -kot so določeni v pogodbah o ustanovitvi -PPB in PO, in. iz — realiziranih provizij za opravljene zastopniške posle na osnovi ustreznih pogodb. e) Izvozna organizacija Financiranje poteka na naslednji način: — stroški osvajanja novih tržišč se financirajo na -osnovi vsakoletnih programov iz pri-, spevbov vBeh -organizacij ZP v razmerju udeležbe v celotnem,blagovnem’prometu; vünna prispevkov pa se določi z vsakoletnim gospodarskim planom ZP; — tekoči izvoz se financira iz provizij za opravljeni izvoz na osnovi posloynih dogovorov s proizvodnimi organizacijami. f) Nabavna orgnizacija se financira iz realiziranih provizij za nabavljeno blago, B. Finančno poslovanje 1 V zvezi s fakturiranjem in saldakonti z izterjavo ima skupni servis posebni žiro račun, M ima prehodno vlogo za inkaso in avtomatično nakazuje dotok koristniku. 2. Blagovne.'kredite najemajo tovarne in PSO. 3. Izvozne kredite .najema izvozna organiza-, cija za tovarne, jih sproti lian je prenaša, te pa jih same ob skadenei vračajo bankam ter nosijo stroške v zvezi s temi krediti v celoti. 5 4. Zaloge in blagovno knjigovodstvo vodijo tovarne in PSO'. II. AMANDMA K STATUTU ZP ISKRA GLEDE RAZVGJNO-RAZISKOVALNIH FUNKCIJ ZP ISKRA KRANJ Člen I " RAZVOJNO RAZISKOVALNE funkcije v ZP ISKRI opravljajo: || Zavod za avtomatizacijo-— ki posluje kot organizacija v sestavu ZP; 2. Organizacije (v nadaljnjem besedilu tovarne) — prek razvojno raziskovalnih skupin, ki so praviloma vključena v ZZA; ;• 3. Razvojno raziskovalni biro (v nadaljevanju RRB) — ki poslujejo kot področje v Strokovnih službah ZP: Člen II. 1. Zavod za avtomatizacijo ima naslednje naloge: — pripravljanje enotnih tehničnih osnov, ki. imajo za cilj racionalnejše konstrukcije; in enoten postopek z dokumentacijo (‘standardizacija, tipizacija, klasifikacija), pripravljanje enotnih študijskih osnov (dokumentiranje, knjižnica,.patentna služba) ter enotnih tehnoloških- osnov, iz-'. vaj.anje meritev in postopkov za ugotovitev kvalitete materiala in proizvodov — v nadaljevanju splošno tehnična, dejavnost; . j.: znanstveno raziskovalna dejavnost, ki vse- buje usmerjene' in aplikativne raziskave; — razvoj novih, rekonstrukcija in izpopolnjevanje obstoječih izdelkov ter" projektiranje proizvodov, procesov in naprav, izdelava prototipov — .v nadaljevanju razvojna dejavnost; — vzdrževanje in servis merilnih instrumen- tov, opravljanje funkcij, mere-sc-dnega. organa v okviru podjetja, verificiranje instrumentov ter drugo----v . nadaljevanju storitvena dejavnost. . 2. Tovarne, ki imajo razvojno raziskovalne skupine v okviru svoje organizacije, opravljajo samostojno v celoti, ali deloma naslednje naloge: ■— znanstveno, raziskovalno dejavnost; — razvojno dejavnost. 3. Razvojno raziskovalni biro (RRBj ima naslednje naloge1: BBfc: koordinira znanstveno raziskovalno- dejavnost med ZZA in tovarnami; — zasleduje izvajanje programa raziskav; — pripravlja predloge za izvajanje usmerjenih raziskav in predlaga operativni.plan in perspektivni program; — zasleduje in. pripravlja informacije- o- stanju in. napredku znanosti im. tehnike za- področje, elektronike, in elektrotehnike; . — analizira možnosti lastnega raziskovanja ali nakupa licenc ter v sodelovanju z Marketin-gam predlaga licenčne partnerje — alternativno: ' namesto ZZA: vzdržuje stike z znanstveno ra-■ ziskovalniimi institucijami in upravami skl-adov za financiranje znanstvene raziskovalne dejavnosti. . Člen III. 1 ORGANIZACIJA ZZA Za izvajanje nalog ima ZZA naslednje organizacijske enote: 1. Uprava Zavoda ža avtomatizacijo 2. Splošne tehnične službe ZZA , 3. Raziskovalno razvojne skupine 1 4. Posebne raziskovalne skupine a j Uprava ZZA opravlja v skladu s programom raziskovalno razvojno dejavnost, ki je programirana na nivoju podjetja in konkretne raz-vojne dejavnosti, ki jo tovarne opravljajo preko RR' skupin v ZZA, naslednje natege:. —; za enote ZZA opravlja finančno,, računovodsko, nabavno-, plansko, kadrovsko- in strokovno koordimativno funkcijo; . — organizira znanstveno delo in znanstveno tehnično sodelovanje z domačimi in tujimi Znanstvenimi institucijami in RR organizacijami . alternativno: v RRB — nabavlja opremo za posamezne enote ZZA Po' pogojih, ki veljajo za razvojno raziskovalne organizacije, sporazumno s tovarnami, pri čemer skrbi za unifikacije; — skrbi za posebne raziskovalne- skupiine; — nadzira in koordinira dele vseh enot samostojno ali v dogovoru z enotami, M se dotočile program; — skrbi za enotne organizacijam tehnične posege, za skupne prototipne delavnice, za laboratorije- za raziskovanje kvalitete in- raziskovanje zanesljivosti izdelkov ZP ISKRA. b) Naloge -Splošno tehničnih služb — v nadaljevanju &TS v ZZA so: — opravljanje meritev za ugotavljanje kvalitete-izdelkov in izdajanje atestov za izdelke in prototipe; — raziskovanje novih materialov in njihove aplikacije v proizvodnji; — opravljanje tehnično informativne dejavnosti; — opravljanje laboratorijskih storitev za potrebe RR skupin, kakor tudi za tu-jje- naročnike; — opravljanje servisne službe za tuje .naročnike; — vzdrževanje in izposojanje merilnih, instrumentov; — industrijsko oblikovanje, ki združuje ©hh— kovanje izdelkov, oblikovanje: embalaže in oblikovanje osnovnega tehničnega in komercialnega materiala; . — študij dela, ki obsega izdelavo .in uvajanje enotnih tehničnih osnov za normiranje in sestavljanje- enotnih časovnih standardov; — pripravljanj«- in izdajanje standardov • surovih, polizdelkov, izdelkov in orodij ter izvajanje tipizacije za. potrebe ZP; — pripravljanje sistemov številčenja in izda-j an je ustreznih predpisov; - — opravljanje patentne službe ZP in posredovanje registracije patentov za nove izume, vodenje patpntateke in . evidenca licenc podjetja. e)- Raziskovalno razvojne skupine so organizirane kot zaokrožene, delovne skupine, ki. delajp-za določano tovarno. Vsaka RR skupina ima svojega vodjo; ki je član strokovnega kolegija direktorja tovarne., Alternativno: Vodja RR skupine je v delovnem- razmerjhi s tovarno. - Tovarna s svojim perspektivnim planom določa obseg raz voj n o-raziskovalno:, skupine in njeno kvalifikacijske' strukturo. Vsaka tovarna mora imeti svojo RH skupino, ki je zaradi obstoja strokovnih ini, ekonomskih prednosti, praviloma vključena v* ZZA. - Naloge razvojna raziskovalnih skupin so: — znanstvena raziskovalna, dejavnost, ki se odvija po planu razvojno- raziskovalne- dejavnosti ZP; — razvojna-dejavnost, ki se odvija po programu razvojne- dejavnosti tovarne; — izvajanje dingih nalog, za katere tovarna smatra, da je smisèlno, da jih opravlja RR skupina. č) Posebne raziskovalne skupine se formirajo na osnovi plana razyojjio raziskovalne dejavnosti ZP In. raziskovalna naloga ne sovpada z nobeno raziskovalno razvojno skupino tovarn. Posebne raziskovalne skupinic se formirajo kot samostojne strokovne skupine ©z. strokovni teami. Posebne raziskovalne skupine se organizirajo v okviru ZZA na- predlog’ RRB. Naloga posebnih raziskovalnih skupin je izključno znanstveno raziskovalna dejavnost. UPRAVLJANJE Člen IV. ZZA ima naslednje organe upravljanja: — Delavski svet — Direktor ‘ Podrobnejše pristojnosti DS ih direktorja organizacije ZZA določa Staitut organizacije. Člen V. . Poslovni odbor Z" namenom, d'a se tekoče vskladi aktivnost ZZA s tovarnami in interesi in cilji ZP se formira pri ZZA Poslovni odbor. Poslovni odbor ima 7 članov. Po svojem položaju sta člana direktor. ZZA in direktor Razvpjjio-raziskovahiega biroja. CtetaTe člane Poslovnega odbora imenuje DS ZP na predlog generalnega direktorja tor'na podlagi predhodnega- mnenja- direktorja -RRB,, in ta iz vrst delavcev- na. vodilnih: dekwnrh mestih v proizvodnih Organizacijah. Naloge ih. pristojnosti- Poslovnega odbora- so: — sodeluje pri oblikovanju poslovne politike im poslovnih ciljev ZZA;: — svetuje pri določanju osnov politike delitve dohodka i-n osebnega dohodka; — predlaga pristojni komisiji v organizaciji imenovanje ih razrešitev delavcev na vodilnih, delovnih mestih v organizaciji; — obravnava predlog programa RR dejavnosti in splošno tehnične dejavnosti, ZZA in daje obvezno svoje stališče; — obravnava-, ih daje mnenje k statutu, gospodarskemu. planu zaključnemu računu ter k drugim splošnim aktom, organizacije ZZA; .— daje svoje stališče komisiji k predlogu za imenovanje in razrešitev direktorja organizacije. Sklepi Poslovnega- odbora se sprejemajo z večino gjjaso-v navzočih članov. Za, izvajanje sklepov Poslovnega, odbora. |e odgovoren. direktor ZZA. Direktor organizacije lahko zadrži sklep Pot slovnega odbora, če smatra, da ta nasprotuje zakonitim predpisom- ali internim predpisom ali poslo-vnl politiki ZP. Predložiti ga mora v direktno rešitev DS ZP z obrazložitvijo in. stališčem Poslovnega odbora ih DS ZZA. Direktor ZZA ne more biti predsednik Poslovnega 'odbora. Seje Poslovnega odbora sklicuje predsednik Ftoiovnega-1'-odbora po- potrebi a-li: na predlog direktorja ZZA, direktorja. Razvojno raziskovalne- -ga biroja ali najmanj -treh članov odbora. Natančnejša- določila o, poslovanju Poslovne-ga odbora vsebuje statut ZZA im poslovnik odbora.; . . Člen- VI. - 1. Znanstveno raziskovalna dejavnost' ZP je programirana na nivoju ZF, Predlog, programa te dejavnosti napravi RRB' v soglasju z Marketingom in tovarnami ter vsebuje naloge dejavnosti, in.-potrebna sredstva za realizacijo istih. Za strokovnost predloga je odgovoren. RRB', V predlogu programa RRB morajo .biti navedeni tudi izvajalci. Program potrdi posebna strokovna komisija,, ki jo " seštavTj a jo pooblaščeni predstavniki vseh tovarn. Predsednika te komisije imenuje UO ZP; izmed njenih članov. Potrebna, finančna sredstva za to> dejavnost odobri ta komisija iz namenskih sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost. Za izvedbo tega programa je odgovoren direktor RRB. 2. Splošno tehnična dejavnost se programira na nivoju- ZP. Predlog programa s- potrebnimi sredstvi za realizacijo- programa- napravi Razvojno raziskovalni biro v soglasju- z ZZA in tovarnami. Za pravilnost predloga, programa je odgovoren direktor RRB. Potrdi ga ista komisija kot za znanstveno raziskovalno dejavnost. Odgovornost za realizacijo programiranih nalog nosi direktor ZZA. Razvojne dejavnost, ki vsebuje naloge s področja razvoja in konstrukcije ¡izdelkov tovarne programira tovarna. Za izvajanje nalog je odgovoren vodja ustrezne RR’ skupine. Člen VII. FINANCIRANJE IN FINANČNO POSLOVANJE A. Financiranje 1. Zavod: za avtomatizacijo se financira: a) Uprava ZZA in Splošno tehnične službe se financirajo ha osnovi prispevka organizacij in plačane realizacije za storitve v Okviru predračuna, katerega potrdi že navedena komisija. Osnove in merila za prispevek tovarn so določeni . z. vsakoletnim gospodarskim planom ZP. b) Raziskovalno razvojne skupine, ki delajo za tovarno, se financirajo -na osnovi predračuna,-ki ga sprejme tovarna. Za planirane raziskave pa se lahko, financirajo tudi iz namenskih sredstev za raziskovalno razvojno dejavnost. c) Posehne raziskovalne skupine se financirajo iz sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost in iz. zunanjih, virov. Ta sredstva se zbirajo kot namenska sredstva za znanstveno raziskovalno dejavnost. 2. Razvojno raziskovalni biro se financira iz stroškovnika strokovnih služb ZP. B. Finančno poslovanje 1. ZZA lahko samostojno najema blagovne kredite. Člen VIII. Celotni dohodek Celotni dohodek ZZA se formira iz prispevka za. namenska sredstva za znanstveno raziskovalno dejavnost, iz prispevkov tovarn in iz realizacije storitev. III. AMANDMA K STATUTU ZP ISKRA KRANJ GLEDE TEHNIČNO PROIZVODNEGA PODROČJA ZP Tehnično proizvodno področje ima naslednje naloge: — analiziranje in predlaganje proizvodne politike podjetja; ! — zasledovanje gibanja kvalitete izdelkov; — pripravljanje predlogov za napredek proizvodne — investicijska politika in investicijska izgradnja; — opravljanje koordinacije higiensko tehničnega varstva. S tem amandmajem se odpravita Programsko-tehnično področje in Investicijsko področje strokovnih služb ZP. KONČNE DOLOČBE Z uveljavitvijo teh amandmajev prenehajo veljati vse tiste določbe statuta ZP ISKRA Kranj, ki so v nasprotju z amandmaji. Avtentična tolmačenja, določil statuta ZP ISKRA Kranj in teh amandmajev daje upravni odbor Združenega podjetja. Ti amandmaji začnejo veljati osmi dan po objavi v glasilu delovne skupnosti ZP ISKRA Kranj. Predsednik upravnega odbora ZP: inž. JOŽE TOMSlC I. r. iiimiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii II. varianta predloga amandmajev k statutu ZP Iskra Kranj Člen 2. . Ob upoštevanju predvidene opustitve obvezne solidarne in subsidiarne odgovornosti med organizacijami v sestavu Združenega podjetja, kar predvideva predlog sprememb in dopolnitev Temeljnega zakona o podjetjih, in uveljavitve teh določil v ZP ISKRA, podaja UO ZP II. varianto predloga amandmajev k obstoječemu statutu ZP. Osnovna razlika med varianto I. in varianto n. je v tem, da v varianti II. predlagamo ustanovitev Tržnih delovnih enot ZP: — trgovsko servisna mreža (PSO) — nabava — izvoz namesto samostojnih organizacij v sestavu ZP. S tem pa je tudi postavljena odgovornost za poslovanje v ZP na organizacijah v sestavu Tržne delovne enote (v nadaljevanju TDE) ZP saj nastopajo le v svojem imenu in za račun organizacij v sestavu ZP. Ob upoštevanju tega dejstva smatramo, da niti PSO, NO, Izvoz niti ZŽA ne morejo ostati samostojne organizacije v sestavu ZP prav iz tega razloga, ker med organizacijami v sestavu ZP ne bo več medsebojnega jamstva rizika poslovanja, če se organizacije ne dogovore drugače. II. VARIANTA PREDLOGA AMANDMAJEV K STATUTU ZP ISKRA KRANJ UVODNE DOLOČBE: Ti amandmaji so sestavni del statuta ZP ISKRA Kranj,-sprejetega na zasedanju DS ZP ISKRA Kranj z dne 28. 12. 1965. splošne določbe: Člen 1. Organizacije v sestavu ZP (v nadaljnem bese-dlu organizacije) v svojem sestavu razvijajo vse osnovne poslovne funkcije in prevzemajo odgovornost za celoten delovni proces od razvoja, proizvodnje do prodaje izdelkov. Te svoje osnovne poslovne funkcije organizacije opravljajo bodisi same, bodisi na osnovi samoupravnega dogovora o medsebojnem sodelovanju z drugimi organizacijami ZP. V skladu s členom 1. organizacije opravljajo naslednje funkcije: — razvoj izdelkov — tehnološko pripravo proizvodnje — planiranje — operativno nabavo — proizvodnjo — kontrolo kvalitete — usmerjanje ekonomske propagande — usmerjanje raziskave trga — prodajo in montažo izdelkov — finance in računovodstvo — kadrovanje — vzdrževanje objektov in: opreme — servisiranje in maloprodajo. Člen 3. Z vključitvijo razvojne dejavnosti in prodaje izdelkov v sestav organizacije, se združuje pristojnost in odgovornost organizacije za kompleksen poslovni uspeh. Organizacija ima možnost neposrednega vplivanja na razvoj, proizvodnjo in prodajo izdelkov ter samostojno izbiro poslovne metode za realizacijo svojih operativnih planov. Organizacija samostojno planira razvoj izdelkov, proizvodnjo in realizacijo. Planiranje poslovne dejavnosti organizacije mora biti vsklaje-no s programom dolgoročnega razvoja in S poslovnimi cilji združenega podjetja. Člen 4. Zaradi dolgoročne garancije gospodarske (poslovne) stabilnosti organizacij in njihovih delov ter poslovnih interesov, organizacije ustanavljajo na podlagi poslovno tehničnega sodelovanja organizacijske enote v okviru organizacij ali na nivoju ZP in jih po dogovoru ukinjajo. I. AMANDMA K STATUTU ZP ISKRA GLEDE TRŽNIH FUNKCIJ V ZP ISKRA KRANJ Člen I. TRŽNE FUNKCIJE v Združenem podjetju ISKRA opravljajo naslednje enote: 1. Strokovno področje Marketing (v nadaljnjem besedilu Marketing) kot ena izmed strokovnih služb. 2. Tržne delovne enote v sestavu ZP (y nadaljnjem besedilu DE): 1. Prodajno servisna organizacija — Trgovinsko servisna mreža (v nadaljnjem besedilu PSO) 2. Izvozna organizacija (v nadaljnjem besedi-: ; lu Izvoz) 3. Nabavna organizacija (v nadaljnjem bese-i dilu Nabava) 4. druge enote v sestavu ZP. 3. Komercialni sektorji (nabavni in prodajni oddelki) v organizacijah. Člen II. -J NALOGE MARKETINGA: a) soustvarja poslovno politiko in program razvoja ZP, b) usmerja in izvaja to politiko na tržnem področju za celotno ZP; c) skrbi za enovitost sprovajanja teh funkcij na vseh nivojih podjetja; d) povezuje dejavnost vseh tržnih enot ZP z vodstvom ZP. Za izvajanje teh nalog ima Marketing: a) strokovne službe, ki obsegajo: — raziskavo težišča: tržne raziskave in ocene izdelkov podjetja, spremljanje tržnih gibanj, vodenje prodajne statistike ZP, tržno programiranje proizvodnih programov podjetja, dajanje, mnenj v zvezi s sistemskimi odločitvami na področju .industrijskega oblikovanja in hišnega stila; — pospeševanje prodaje: proučevanje, vseh sredstev za pospeševanje prodaje izdelkov, ustreznih predlogov, proučevanje prodajnih kanalov in organizacije prodajnih dejavnosti podjetja; koordiniranje uporabe prodajnih poti v vseh tržnih organizmih podjetja; - — regionalne -ekonomske analize;: opazovanje tržnih gibanj v posameznih ekonomskih regijah, kot so: EGS, EFTA, SEV, ALALC itd.; — propaganda: izvajanje institucionalne propagande podjetja, koordiniranje celotne propagandne dejavnosti podjetja; — stiki,z javnostjo (public relations); informiranje javnosti o dejavnosti podjetja; vsi ostali stiki z javnostjo in sredstvi za obveščanje javnosti; Bgglg biro za pogodbe: sodelovanje pri sklepanju in formulaciji pogodb z inozemskimi partnerji in pri pomembnejših tuzemskih pogodbah, in-struktaža in nadzor psi sklepanju vseh vrst pogodb v ZP, skrb za arhiviranje pogodbene dokumentacije; — biro za organizacijo Servisiranja in — biro za maloprodajo. b) pomočnike direktorja Marketinga: — skrbijo za koordinacijo in usmerjanje tržne " dejavnosti na posameznih • kompleksnih prodaj-nih področjih, kot npr. (kooperacija, telekomunikacije, ipd.); c) PPB — prodajno-projektivne biroje in PO prodajne oddelke: Prodajno-projektivni biroji in prodajni oddel-.. ki so praviloma samostojne (obračunske) organizacijske’ enote Marketinga, lahko pa so enote proizvodne organizacije, če opravljajo delo samo za eno organizacijo, ali pa če se dve alj več organizacij o tem tako sporazumejo. Prodajno-projektivni biroji in prodajni oddelki imajo praviloma svojo organizacijsko lokacijo v Marketingu. Biroje oziroma oddelke ustanavljajo tovarne na svoj predlog ali na predlog Marketinga. č) BAŽ — Biro za avtomatizacijo železnic, posluje v okviru področja Marketinga, kot enota s samostojnim obračunom in svojim žiro računom. d) Skupni servis (skupne službe) tržnih funkcij Za dejavnosti: — skladiščenje in odprema, če to dejavnost ne organizirajo proizvodne organizacije same; — fakturiranje; ■ — saldakonti z izterjevalno službo se organizira skupni servis. Ta: servis posluje za vse prodajno-projektivne biroje in oddelke ter za PSO in proizvodne organizacije za . celotno področje prodaje gotovih . izdelkov in rezervnih delov. i Skupni servis je organiziran v okviru Marketa s svojim žiro računom. Sredstva iz tega žiro računa se takoj preodkažejo proizvodnim I organizacijam v sestavu ZP. Organizacija posameznih služb in enot v ok-yiru Marketinga je določena z organizacijskimi predpisi Marketinga, Gen Iti. kr pso Prodajno-servisna organizacija — Trgovinsko servisna mreža ima. naslednje naloge: — prodaja širokopotrosnih izdelkov vseh or-3 ganizacij ZP, po dogovorih pa tudi drugih izdel-I kov, na domačem trgu preko svojih predstavni-I štev, veleprodajnih' skladišč in. industrijskih j prodajaln; i — opravljanje drugih trgovinskih poslov; — zastopanje tujih firm; —. servisiranje širofcopotrošnih izdelkov; — servisiranje ostalih izdelkov po dogovoru : s PPB in PO. V okviru filial Trgovinsko-servisne mreže .se. lahko organizira opravljanje raznih dejavnosti v smeri zastopanja interesov ZP. Notranjo organizacijo PSO določa njen Pra-I tilnik o organizaciji in poslovanju. Gen IV.' " IZVOZ naloge: —■ prodaja izdelkov Iskra na tujih trgih v sodelovanju s prodajino-proj ekfiviiimi biroji oz. prodajnimi oddelki; — organiziranje in izvajanje opremlja j cčihde-f javnosti (projektiranje ,montaža, servis, inženiring )na tujih trgih; . — posredovanje tržnih informacij Marketingu; ■ — predlaganje m sodelovanje pri propagand- nih akcijah in tržnih raziskavah za tuja tržišča; — predstavljanje pbdjetjb v inozemstvu preko inozemske mreže; fakturiranje, saldakonti inozemskih kupcev , in bbračun izvoza. Vse organizacijske enote‘ZP opravljajo izvozno .dejavnost prek delovne enote izvoz, in sicer na podlagi medsebojno sklenjenih, pogodb. Notranjo organizacijo, de; ovne enote izvoza določa njen,, Pravilnik, o. organizacij j. :in ppslova-njU. . .i ..J., . Gen' V. | NABAVA: ' temeljne haloge so naslednje:n,.,,,..,..,..:. — sklepanje okvirnih pogodb za nabavo re-promateriala na domačem in sklepanje pogodb za nabavo materiala iz inozemskega trga; — proučevanje in analiza domačega, in inozemskega tržišča nabave ter posredovanje tržnih informacij Marketingu; ;— planiranje materialnilh potreb, predvsem s področja uvoza in deviznih sredstev; —. nabavila operativa, .obračun Uvoza in vodenje saldakontov inozemskih dóbhvitéljév; — izvajanje nabavne politike v smislu zagotavljanja čim ugodnejših nabavnih pogojev; — vodenje uvoznega'deviznega poslovanja; — opravljanje carinskih in špedicijsfcih poslov; — organiziranje in upravljanje skupnih skladišč materiala. 1 Vse organizacijske enote ZP opravljajo nabavo materiala- iz inozemstva preko delovne enote Nabava ,in sicer na podlagi medsebojno sklenjenih pogodb! .Gen VI. UPRAVLJANJE: Delovne enote PSO, Nabava in Izvoz imajo naslednje organe upravljanja: ■ , , — svet delovne enote — direktorja a) Svet delovne enote ima naslednje pristojnosti: odloča: — o letnem gospodarskem planu delovne feno-te; • — o programu dela in razvoja delovne enote v skladu s programom dela- in razvoja ZP; —(o organizaciji dela;. — o osnovah in merilih za. delitev osebnih dohodkov; — o razpolaganju, sredstev svojega sklada skupne porabe; — o razpolaganju s sredstvi za izobraževanje kadrov; — o pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja, za katere je pristojen po pravilniku o delovnih razmerjih, ter o drugih vprašanjih iz splošnih aktov, za katere je pooblaščen; — o nakupu m prodaji osnovnih sredstev; — o razpisu volitev, nadomestnih volitev in odpoklicu članov; — o" izključitvi'delavca iz delovne skupnosti v primeru hujše kršitve delovnih dolžnosti; sprejema: — splošne akte delovne enote; voli: — svojega predsednika in namestnika predsednika; b) direktor delovno enote ima naslednje pristojnosti: — vodi poslovanje DE; — izvršuje sklepe organov upravljanja ZP, generalnega direktorja ZP, Sveta DE in Poslovnega; odbora DE; — poroča organizacijam, direktorju Marketinga in' Poslovnemu odboru DE, o delu delovne enote; - — je po' svojem položaju član Poslovnega odbora DE; • — predstavlja DE. Za ’ svoje, delo je direktor DE odgovoren generalnemu direktorju ZP. in ■ delovni skupnosti DE. POSLOVNI ODBOR Z namenom, da se tekoče uskladi aktivnost teh tržnih DE z interesi in cilji ZP, se pri vsaki formira poslovni, odbor. Poslovni odbor ima 7 članov Poj svojem - položaju Sta člana direktor zadevne DE in direktor Marketinga,' Ostalih .5i; članov Imenuje DS" ZP ha predlog generalnega ’ direktorja ter na podlagi predhodnega mnenja direktorja Marketinga, in to iz vrst delavcev na vodilnih delovnih mestih v. proižvodnjih organizacijah, ■ Naloge in pristojnosti Poslovnega odbora so: —sodeluje pri oblikovanju poslovnih ciljev . ih poslovne politike DE; —- svetuje pri -določanju osnov politike 'delitve dohodka in' osebnih dohodkov v teh DE in skrbi za usklajenost le-teh s stanjem v ZP; — predlaga pristojni komisiji v DE imenovanje in-razrešitev delavcev na vodi-lnih delovnih mestih v DE; — obravnava in daje mnenje k pravilniku, gospodarskemu planu, zaključnemu računu ter k drugim splošnim aktom .DE; ■ — daje svoje stališče komisiji k predlogu za imenovanje in razrešitev direktorja DE. Sklepi Poslovnega odbora se sprejemajo z večino glasov navzočih članov. Za izvajanje sklepov Boslovneega odbora je odgovoren direktor delovne enote delovne skupnosti DE in generalnemu'direktorju ZP. pirektoi DE lahko.,zadrži . sklep, Poslovnega odbora, če smatra, da ta nasprotuje zakonitim. ... predpisom ali internim predpisom ali poslovni politiki združenega podjetja. Predložiti ga mora v direktno rešitev delavskemu svetu ZP, z obrazložitvijo in stališčem Poslovnega odbora in zadevne DE. Direktor DE ne more biti predsednik Poslovnega odbora. Seje Poslovnega odbora sklicuje predsednik Poslovnega odbora po potrebi, ali na predlog direktorja DE, direktorja Marketinga, ali najmanj treh članov odbora. Natančnejša določila,o poslovanju Poslovnega, odbora Vsebuje Pravilnik o organizaciji in poslovanju delovne enote in poslovnik odbora. Glen VII. A. Financiranje Področje Marketinga se financira: a) vodstvo in strokovne službe — iz predračuna strokovnih služb ZP na temelju rednih let-nih programov, b) PPB in PO financirajo organizacije v sestavu ZP, ki so jih ustanovile, in sicer po, osnovah in merilih, kot so jih. dogovorile v ustanovitvenih pogodbah. Stimulacija za osebne dohodke In sklade 'skupne porabe se črpa, iz prihrankov in predračunov. c) Biro za avtomatizacijo železnic se financira iz realiziranih provizij in • iz dohodka prodaje storitev v okviru svoje dejavnosti., C) Skupni servis za fakturiranje, saldakonti in skladiščno ter odpre urno službo se financira na osnovi predračuna. Osnova in merila se določi z vsakoletnim gospodarskim planom. d) PSO (trgovinsko servisna mreža) se financ čira: — z ustvarjeno razliko v ceni za prodano ši-rokopotrošno blago — s predračunom, ki ga predlaga Marketing za opravljanje predstavniške funkcije v okviru filial ter iz prispevkov za predstavnike posameznih PPB oz. PO v filialah, kot so določeni v pogodbah o ustanovitvi PPB in PO in iz — realiziranih provizij za opravljene zastopniške posle na osnovi ustreznih pogodb. e) Izvoz ' Financiranje poteka na naslednji način: Stroški osvajanja novih tržišč se financi-' rajo na osnovi vsakoletnih programov iz prispevkov vseh organizacij ZP v razmerju udeležbe v celotnem blagovnem 'prometu, višina prispevkov pa se določi z vsakoletnim gospodarskim planom ZP — tekoči izvoz se financira iz provizij za opravljeni izvoz na osnovi poslovnih dogovorov s proizvodnimi organizacijami. f) Nabava se financira iz realiziranih provizij za nabavljeno blago. B. Finančno, poslovanje 1. V zvezi s fakturiranjem in' saldakonti z izterjavo ima skupni servis posebni žiro račun, ki ima prehodno vlogo za' inkaso iii avtomatično nakazuje dotok koristniku. 2. Blagovne kredite najemajo organizacije, BAŽ in PSO. 3. Izvozne kredite, najema Izvoz za organizacije, jih sproti, nanje prenaša, tepa jih same 'ob ';sKadener vračajo bankam ter 'nosijo, stroške v zvezi s temi krediti v Celoti. 4. Zaloge in blagovno knjigovodstvo vodijo organizacije in PSO. ir. AMANDMA K STATUTU- ZP ISKR A GLEDE RAZVOJNO-RAZISKOVALNIH FUNKCIJ ZP ISKRA KRANJ " " ' ■ Člen la. • RAZVOJNORAZISKOVALNE funkcije v ZP ISKRA opravljajo | 1. Zavod za avtomatizacijo — ki posluje kot delovna enota v sestavu ZP (v nadaljnem besedilu ZZA); 2. Organizacije (v nadaljnem besedilu tovar-, ne) — preko razvojno-razrskovatnih' skupin, ki so praviloma vključene v ZZA; 3. Razvojno raziskovalni biro (v nadaljevanju RRB) -7^ ki. posluje kot področje v Strokovnih službah ZP. . člen Tla. — t. Zavod za avtomatizacijo ima naslednje na-; loge; i c- pripravljanje enotnih tehničnih osnov, ki | imajo za cilj racionalnejše konstrukcije in, enoten postopek z dokumentacijo (standardizacija, tipizacija, klasifikacijah pripravljanje enotnih študijskih osnov, dokumentiranje, knjižnica, patentna služba) ter enotnih tehnoloških osnov, izvajanje meritev in postopkov za ugotovitev kvalitete materiala in proizvodov — v nadaljevanju splošno tehnična dejavnost;' — znanstveno raziskovalna dejavnost, ki vsebuje usmerjene in aplikativne raziskave; razvoj novih, rekonstrukcija in izpopolnjevanje, obstoječih izdelkov ter projektiranje proizvodov, procesov in naprav, izdelava prototipov — v nadaljevanju razvojna dejavnost; — vzdrževanje in servis merilnih instrumen-: tov, opravljanje funkcij merosodnega organa v ; okviru podjetja, verificiranje instrumentov ter | drugo — v nadaljevanju storitvena dejavnost. 2. Tovarne, ki imajo razvojno raziskovalne ; skupine v okviru svoje organizacije, opravljajo ! samostojno v celoti ali deloma naslednje naloge: — znanstveno raziskovalno dejavnost; | ..— razvojno dejavnost. 3 Razvojno raziskovalni biro (RRB) ima na-5. slednje. naloge:. — koordinira znanstveno raziskovalno dejav-; nost med. ZZA in tovarnami,; —zasleduje izvajanje programa raziskav; — pripravlja predloge za izvajanje usmerje-■ nih raziskav in predlaga operativni plan in perspektivni program' — zasleduje in pripravlja informacije 6 šta-nju in napredku znanosti in tehnike za področje elektronike in elektrotehnike; — analizira možnosti lastnega raziskovanja in nakupov licenc ter v sodelovanju z Marketingom predlaga licenčne partnerje. alternativno: namesto ZZA: vzdržuje z znanstveno raziskovalnimi inštitucijami stike in upravami skladov za financiranje znanstveno raziskovalne dejavnosti. Člen lila. Organizacija ZZA Za izvajanje nalog ima ZZA naslednje organizacijske enote: 1. Uprava Zavoda za avtomatizacijo 2. Splošno tehnične službe ZZA 3. Raziskovalno razvojne skupine 4. Posebne raziskovalne skupine. a) Uprava ZZA opravlja v skladu s programom raziskovalno razvojne dejavnosti, ki je programirana na nivoju podjetja in konkretne razvojne dejavnosti, ki jo tovarne opravljajo preko RR skupin v ZZA, naslednje naloge: — ža enote ZZA opravlja finančno, računovodsko, nabavno, plansko, kadrovsko iin strokovno koordinativno funkcijo — organizira znanstveno delo in znanstveno tehnično sodelovanje z domačimi in tujimi znanstvenimi institucijami in RR organizacijami alternativno: v RRB — nabavlja opremo za posamezne enote ŽZA po pogojih, ki veljajo za razvojno raziskovalne organizacije, sporazumno s tovarnami, pri čemer skrbi za unifikacije — skrbi za posebne raziskovalne "skupine — nadzira in koordinira delo vseh enot samostojno ali v dogovoru z enotami, ki so določile program — skrbi za enotne organizacijsko tehnične posege, za skupne prototipne delavnice, za laboratorije za raziskovanje kvalitete in raziskovanje zanesljivosti izdelkov ZP ISKRA. b) Naloge Splošno tehničnih služb — v nada-daljevanju STS v ZZA so: — opravljanje meritev za ugotavljanje kvalitete izdelkov in izdajanje atestov za izdelke in . prototipe; — raziskovanje novih materialov in njihove aplikacije v proizvodnji; — opravljanje tehnično informativne dejavnosti; — opravljanje laboratorijskih Storitev za po-trebe RR skupin, kakor tudi za tuje naročnike; — opravljanje servisne službe za tuje naročnike; — vzdrževanje in izposojanje merilnih instrumentov; — industrijsko oblikovanje, ki združuje obli-kovanje izdelkov, oblikovanje embalaže in oblikovanje osnovnega tehničnega in komercialnega materiala; — študij dela, ki obsega izdelavo in uvajanje enotnih tehničnih osnov za normiranje in sestavljanje enotnih časovnih standardov; — pripravljanje in izdajanje standardov surovin, polizdelkov, izdelkov in orodij ter izvajanje tipizacije za potrebe ZP; — pripravljanje sistemov številčenja in izdajanje ustreznih predpisov; — opravljanje patentne službe ZP in posredovanje registracije patentov za nove izume, vodenje patentoteke in evidenca licenc podjetja. c) Raziskovalne razvojne skupine so organizirane kot zaokrožene delovne skupine, ki delajo za določeno tovarno. Vsaka RR skupina ima svojega vodjo, ki je član strokovnega kolegija direktorja tovarne. Alternativno: Vodja RR skupine je v delovnem razmerju s tovarno. Tovarna s svojim perspektivnim planom določa obseg razvojno-raziskovalne skupine in njeno kvalifikacijsko strukturo. Vsaka tovarna mora imeti svojo RR skupino, ki je zaradi obstoja strokovnih in ekonomskih prednosti, praviloma vključena v ŽZA. Naloge razvojno raziskovalnih skupin šo: — znanstvena raziskovalna dejavnost, ki se odvija po planu razvojno raziskovalne dejavnosti ZP; — razvojna dejavnost, ki se odvija po programu razvojne dejavnosti tovarne; • Izvajanje drugih nalog, za katere tovarna smatra, da je smiselno, da jih opravlja RR skupina. č) Posebne raziskovalne skupine se formirajo na osnovi plaha razvojno raziskovalne dejavnosti ZP in raziskovalna naloga ne sovpada z nobeno raziskovalno razvojno skupino tovarn. Posebne raziskovalne skupine se formirajo kot samostojne strokovne skupine oz. strokovni teami. Posebne raziskovalne skupine se organizirajo v okviru ZZA na predlog RRB.; Naloga Posebnih raziskovalnih skupin je izključno znanstveno raziskovalna dejavnost. UPRAVLJANJE Člen IVa. ZZA ima naslednje organe upravljanja: — Svet delovne enote — Direktor. Podrobnejše pristojnosti Sveta delovne enote in direktorja ZZA določa Pravilnik o organizaciji in poslovanju ZZA. POSLOVNI ODBOR Člen Va. Z namenom, da se tekoče vskladi aktivnost ZZA s tovarnami in interesi in cilji ZP se formira pri ZZA Poslovni odbor. Poslovni odbor ima 7 članov. Po svojem položaju sta člana direktor ZZA in direktor Razvojno raziskovalnega biroja. Ostale člane Poslovnega odbora -imenuje DS ŽP na predlog generalnega direktorja ter na podlagi predhodnega mnenja direktorja RRB, in to iz vrst delavcev na vodilnih delovnih mestih v proizvodnih organizacijah. Naloge in pristojnosti Poslovnega odbora so: — sodeluje pri oblikovanju poslovne politike in poslovnih ciljev ZZA; — svetuje pri določanju osnov politike delitve ; dohodka in osebnega dohodka; — predlaga pristojni komisiji v ZZA imenovanje in razrešitev delavcev na vodilnih delovnih mestih v ZZA; — obravnava predlog programa RR dejavnosti in splošno tehnične dejavnosti ZZA in daje obvezno svoje stališče; — obravnava in daje mnenje k pravilniku o organizaciji in poslovanju, gospodarskemu planu, zaključnemu računu ter k drugim splošnim aktom ZZA; — daje svoje stališče komisiji k predlogu za imenovanja in razrešitev direktorja DE. Sklepi Poslovnega odbora se sprejemajo' z večino glasov navzočih članov. Za izvajanje sklepov Poslovnega odbora je odgovoren direktor ZZA delovni skupnosti ŽZA in generalnemu direktorju ZP. Direktor ZZA lahko zadrži sklep Poslovnega odbora, če smatra, da ta nasprotuje zakonitim predpisom ali internim predpisom ali poslovni politiki ZP. Predložiti ga mora v direktno rešitev DS ZP z obrazložitvijo in stališčem Poslovnega odbora in Sveta delovne enote ZZA. Direktor ZZA ne more biti predsednik Poslovnega odbora. Seje Poslovnega odbora sklicuje predsednik Poslovnega odbora po potrebi ali na predlog direktorja ZZA, direktorja Razvojno raziskovalnega biroja ali najmanj treh članov odbora. Natančnejša določila o poslovanju Poslovnega odbora vsebuje pravilnik o organizaciji in poslovanju ZZA in poslovnik odbora. Člen Via. 1. Znanstveno raziskovalna dejavnost ZP je programirana na nivoju ZP. Predlog programa te dejavnosti napravi RRB v soglasju z Marketingom in tovarnami ter vsebuje naloge dejavnosti in potrebna sredstva za realizacijo istih. Za strokovnost predloga je odgovoren RRB. V predlogu programa RRB morajo biti navedeni tudi izvajalci. Program potrdi posebna strokovna komisija, ki jo sestavljajo pooblaščeni predstavniki vseh tovarn. Predsednika te komisije imenuje UO ZP izmed njenih članov. Potrebna finančna sredstva za to dejavnost odobri ta komisija iz namenskih sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost, Za izvedbo tega programa je odgovoren di. rektor RRB. 2. Splošno tehnična dejavnost se programira na nivoju ZP. Predlog programa š potrebnimi sredstvi za realizacijo programa napravi Razvoj, no raziskovalni biro v soglasju z ZZA in tovarnami. Za pravilnost predloga programa je odgo-voren direktor RRB. Potrdi ga ista komisija kot za znanstveno raziskovalno dejavnost. Odgovornost za realizacijo programiranih nalog nosi di. rektor ZZA. 3. Razvojno dejavnost, ki vsebuje naloge s področja razvoja in konstrukcije izdelkov tovarne programira tovarna. Za izvajanje nalog je odgovoren vodja ustrezne RR skupine.' Člen Vila. FINANCIRANJE IN FINANČNO POSLOVANJE 1. Zavod za avtomatizacijo se financira: a) Uprava ZZA in Splošno tehnične službe se financirajo na osnovi prispevka organizacij in plačane realizacije za storitve v okviru predračuna, katerega potrdi že navedena komisija. Osnove in merila za prispevek tovarn so določeni z vsakoletnim gospodarskim planom ZP. b) Raziskovalno razvojne skupine, ki delajo za tovarno, se financirajo na osnovi predračuna; ki ga sprejme tovarna. Za planirane raziskave pa se lahko financirajo tudi iz namenskih sredstev za raziskovalno razvojno dejavnost. c) Posebne raziskovalne skupine se financirajo iz namenskih sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost in iz zunanjih virov. Ta sredstva se zbirajo kot namenska sredstva; za znanstveno raziskovalno dejavnost. 2. Razvojno raziskovalni biro se financira iz stroškov strokovnih služb ZP. Način finančnega poslovanja ŽZA določa PRAVILNIK o organizaciji in poslovanju ZZA. III. AMANDMA K STATUTU ZP ISKRA GLEDE TEHNIČNO-PROIZVODNEGA PODROČJA ZP ISKRA KRANJ : “J,, člen Ib Tehnično proizvodno področje ima naslednje naloge: f? A — analiziranje in predlaganje proizvodne politike in progfáma podjetja; — zasledovanje gibanja kvalitete izdelkov; — pripravljanje predlogov za napredek proiz-vodnje — investicijska politika in investicijska izgradnja; '— opravljanje koordinacije higiensko tehničnega varstva. S tem amandmajem se odpravita Programsko-tehnično področje- in Investicijsko področje strokovnih služb ZP. KONČNE DOLOČBE Z uveljavitvijo teh amandmajev prenehajo"veljati vse tiste določbe statuta ŽP ISKRA Kranj, ki so v nasprotju z amandmaji Avtentična tolmačenja določil statuta ZP ISKRA Kranj in teh amandmajev daje upravni odbor Združenega podjetja. Ti amándmaji začnejo veljati 8. dan po objavi v glasilu delovne skupnosti ZP ISKRA Kranj. Predsednik upravnega odbora ZP: ing. Jože Tomšič £iiiiiii!iiiiiii!iiiiimiimii:iimimiiiiiiiimimimiimm¡iiiiiiiiiii|iiniiii!nil i Na naslednji strani objavljamo tudi i 1 predlog sprememb členov 108 in 116 § §j Statuta ZP Iskra — Kranj in dopol- |. Ü nitev statuta s členom 83a za javno | 1 razpravo med člani delovnega kolek- § i tiva ZP Iskra — Kranj v skladu s | 1 členom 184 Statuta ZP. | ImmmmimiiniiiimümmimmmiiiiimiiiiiHiiimmmiimiiiiiüiiüüiii Predlog upravnega odbora ZP za spremembo členov 108 in 116 statuta ZP In dopolnitev s čl. 83a Upravni odbor združenega podjetja Iskra daje v skladu s čl. 184 statuta ZP Iskra predlog za spremmebo členov 108 in 116 statuta ZP in njegovo dopolnitev s členom 83a v obravnavo delovnemu kolektivu ZP Iskra Kranj. Ta predlog je sestavila posebna komisija, ki jo je imenoval generalni direktor združenega podjetja. ' Predlog se glasi: V poglavju IV. Statuta ZP se naslov »Skladi« nad čl. 76 razširi tako, da se glasi: »Skladi in namenska sredstva.« Za čl. 83 Statuta ZP se doda nov člen 83a, ki se glasi: . čl: 83 a Namenska sredstva za znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnost. Za zagotovitev trajnega financiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti združenega podjetja ter splošno tehnične dejavnosti združenega podjetja se predvidijo 7 gospodarskim planom za vsako leto namenska sredstva, ki ne smejo biti manjša kot 1 % od vrednosti proizvodnje po. gospodarskem planu tovarne. Praviloma pa se v skladu s potrebami in gospodarskimi možnostmi vlagajo v te dejavnosti večja sredstva.' ■ Za znanstveno raziskovalno' dejavnost se lahko pridobivajo tudi družbena namenska sredstva. Namenska sredstva za znanstveno raziskovalno in splošno tehnično dejavnost se koristijo po programu, ki ga» potrdi posebna strokovna komisija, ki jo sestavljajo pooblaščeni predstavniki vseh tovarn. Sredstva za razvojno, dejavnost določijo tovarne v svojem gospodarskem planu, vendar najmanj v sledečih procentih od vrednosti proizvodnje: Elektromehanika 5 % Avtomatika 4 % Elementi 4 % Aparati ■ 6 %. Naprave - *■" ' 10% Kondenzatorji 4 % Elektronika 10% Avtp.elektrika 34H> Elektromotorji 3 % Instrumenti 4,% Usmerniki 10 % Polprevodniki 5% Sprejemniki 4 9# Orodjarna jjplfl RIZ 5% Obrazložitev: Namenska sredstva se zagotavljajo iz skladov ali pa iz plačil v breme celotnega dohodka. V dosedanji praksi je bilo težavno trajno zagotoviti vsaj določeno raven vlaganj v znanstveno ftaziskpvalno in'splošno tehnično dejavnost. V ta namen se s predlogom v samem Statutu zagotavljajo minimalna sredstva, ki jamčijo trajno opravljanje teh dejavnosti v skladu s programom združenega podjetja. Diferenciranje razvojne dejavnosti po tovarnah pa nastopa zaradi tega, ker zahtevajo različne proizvodne usmeritve tudi različno velika vlaganja. Za primer navajamo vlaganja nekaterih tujih firm: - CSF, Francija : 15 % Philips, Holandija 7 % AEG, Nemčija 8 % Brown Boveri, Nemčija 8 % Bosch, Nemčija 6 % SEL, Nemčija 7,4 % Ericsson, švedska 5 % AEÏ, Vel. Britanija 4 % General Electric, ZDA 8,5 % ITT, ZDA 11,5 % RCA, ZDA 12 % CIBA, Švica 9 %' člen 108 Statuta* ki se glasi: »Celotni dohodek in dohodek Zavo.da za avtomatizacijo od posamezne razvojne naloge in za njegovo celotno dejavnost je odvisen od dohodka tovarn. Predračun stroškov na podlagi programa predvidenih akcij in del za dejavnost iz člena 104. se določi v razmerju s planiranim dohodkom vseh tovarn. ■ V predračunu mora biti izkazano razmerje med materialnimi stroški in ostalim delom celotnega dohodka. Medtem, ko materialne stroške pokriva združeno podjetje v vsakem primeru do planirane višine, pa se sredstva ostalega delà celotnega dohodka formirajo v planiranem razmerju na dejansko doseženi dohodek vseh tovarn, če je Ustvarjeni dohodek vseh tovarn enak planiranemu, potem dobi ZZA tudi planirani celotni dohodek, če je dohodek tovarn združenega podjetja nižji, je nižji tudi celotni dohodek in dohodek Zavoda za avtomatizacijo in obratno«, t naj se spremeni takole: čl. 108 . »Celotni dohodek in dohodek Zavoda za avtomatizacijo se oblikuje iz: .-—namenskih sredstev tovarn za znanstveno raziskovalno dejavnost po programu združenega podjetja — namenskih sredstev tovarn za splošno tehnično dejavnost "po programu Združenega podjetja — družbenih namenskih sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost v skladu s programom združenega podjetja — sredstev tovarn za finansiranje razvojne dejavnosti tovarne — realiziranih storitev splošno tehničnih služb Obrazložitev: Dosedanji člen 108 je povzročal .nesoglasja med ZZA in nekaterimi 'tovarnami. Financiranje nalog, ki jih bo dobil ZZA po programu, bo odobrila ter izvedbo teh halog preverjala posebna ■strokovna komisija za znanstveno raziskovalno dejavnost in, splošno tehnično dejavnost, neposredna naročila tovarn pa tovarne same. Zato lahko odpade dosedanja odvisnost dohodka' ZZA od dohodka tovarn. Samo. financiran j e je urejeno z določili predlaganega novega člena 83 a. člen 116 Statuta ZP ISKRA KRANJ, ki sé glasi tako: v »Strokovne službe združenega podjetja oblikujejo svoj celotni dohodek's plačili tovarn v sestavu združenega podjetja za delo, ki ga te plačujejo iz svojega celotnega dohodka v odstotku na vložena sredstva ter iz pogodbeno dogovorjenih plačil za posebne storitve. Odstotek od vloženih sredstev za plačilo strokovnim službam se določi z gospodarskim planom, pri obračunu pa se to plačilo postavi še v odvisnost od doseženega do-" hodka tovarn«, naj se spremeni takole: »Celotni dohodek strokovnih služb ZP se oblikuje s. plačili organizacij ZP iz njihovega celotnega dohodka in to: — 50% plačilo s planom predvidenih sredstev v odstotku od vloženih sredstev organizacije: — 50 % plačilo s planom predvidenih sred štev v enakem deležu za vsako organizacijo v sestavu ZP in — pogodbeno dogovorjena plačila organizacij, v sestavu ZP za posebne storitve«. Obrazložitev: Po sedaj veljavnem členu 116 se stroški strokovnih služb financirajo z odstotkom vloženih sredstev, in v odvisnosti od doseženega dohodka tovarn. Velike tovarne, ki imajo močno razvite lastne strokovne službe* in zaradi svoje velikosti tudi velika vložena sredstva, nosijo tako velik delež v financiranju stroškov ter menijo, da to ni v. sorazmerju z 'dejansko potrebo po storitvah strokovnih služb: Predlagana rešitev razširja plačevanje prispevka na vse organizacije, v sestavu ZP. Spremenjeno razmerje plačila pa óbrémeájüje organizacije v skladu z njihovimi potrebami po delu strokovnih služb. Predsednik UO ZP ing. Jože Tomšič 1 Dodatno še objavljamo predlog na- = čel organiziranja tržnih funkcij v 1 ZP Iskra Kranj, predlog načel H organiziranja raziskovalno-razvojnih § funkcij v ZP Iskra Kranj ter poročilo ¡j komisije za obdelavo snovi za fi- = nanciranje tržnih funkcij in razisko- = valno-razvojnih funkcij v ZP Iskra ¡f Kranj. IIWIIIIIIIIIillllllllHIHHiniiniHiiHlillliinillllillllini»l¡IIIIIIHIHillllllÍlllllllllHÍH»IHÍlllllllinilll»llllll»lNllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIMMIHIIMIIIIIHIIIIIII¡IHÍIIIIIMIIIHII»IM»llllll[IIIIIIIIIIÍIIIIIIIIIIIIIIIIÍIIIIIIIIIIIIIgI!lll|gt|l|tj¡|||¡[j|||¡)[;)[||||¡[¡Í|||i[g|||| - PREDLOG načel organiziranja^ trtnih fnsiMclJ v Združenem podjetji! Iskra A. Uvodna izhodišča 1. Uyod Pri svojem delu je team JMSteval že obstoječe pred-% (predlog pso iz sen-jtmbra 1967, študija IMfiDEB Mija BATTELLE, ' predlog Mia za reorganizacijo ZP, [Oprava razširjenega kolegi-generalnega direktorja ZP dne 17. V. 1968), sedanje ;SM'P na področju tržnih ¡MKij podjetja, in predvi- ¡déni razvoj ZP. l Ten ¡ni -tí.! ifii cilj t eama je « bil pr edlog; ici na / kam- P^ksiio ir do‘go ročno pov e- § ùciri 'itösi--. vseh rržnili IgînilV 10' r. .m - cel otnega Sefa ši steipa združenega podjetja. Odnosi med tržnimi organizmi in proizvodnimi organizacijami naj bodo zgrajeni v takšni medsebojni odvisnosti, da' formirajo posipamo zakonitost v življenju ZP na osnovi medsebojnega prepletanja interesov enih in drugih: Tako je , s tem predlogom želel team odpraviti vsa tista neskladja, ki so bila predmet kritik v omenjenih -stadijah-.in V razpravah v kolektivih, organih upravljanja ter družbeno-po-litičnih. organizacijah. 3. Temeljna načela Zaradi teh razlogov je predlog zgrajen predvsem na ■naslednjih -načelih; — organizacijska oblika mora že sama po sebi- zagotoviti učihkovitcist prehoda iz proizvodnega koncepta na tržni koncept poslovanja; — vsako veliko podjetje, predvsem naše stroke, si mora izgraditi modno in utr j fino prodajno organizacijo tako doma kakor v tujini, ker je to nujen porok za uspešno rast celotnega podjetja; , ; * — tržne funkcije ZP morajo biti. decentralizirane v tolikšni meri, ki zagotavlja stimulativnost sistema, vendar pa morajo biti obvezno koordinirane; • — grupiranje enot v izvajanju tržnih funkcij je izvedeno tako na osnovi branžne-ga principa, kakor tudi na osnovi enotnih prodajnih poti I do posameznih kupcev odno-. | sno skupin potrošnikov. Te- | mu načelu je podrejeno tudi število predlaganih tržnih organizmov (predvsem prodaj-nomroj aktivnih birojev in prodajnih oddelkov); — celoten predlog temelji na načelu dvojne avtoritete,' avtoritete združenega . podjetja in avtoritet^ proizvodnih organizacij,, ki naj z medsebojno ekonomsko odvi- j snostjo prodajnih organi?- J* mov in proizvodnih organi-' zacij zagotovi enotno izvaja- | nje poslovne politike ZP; — predlog zasleduje cilj definiranja odgovornosti za vsa opravila na področju tržnih funkcij pri iunkcianahrtm si- I Sternu organizacije; — predlagane rešitve naj omogočijo uporabo modernejših metod poslovanja; — predlagana rešitev naj temelji ■ ne načelu redi-iosti, kar. .pomeni da rešitev "m Samo teoretsko idealizirana, temveč v polni meii upošteva današnje poslovno-organi-zacijsko stanje celotnega Z P, na osnovi tega je,team poizkušal najti za sedaj optimalno možno rešitev. B. Enot® za. opravljanje tržnih funkcij X. TRŽNE ENOTE IN PO SLOVNA RAZMERJA Predlagajo se sledeče tržni enote: a — Področje »Marketing«, K posluje kot servisna delovna enota v okvira uprave združenega podjetja; — Prodajno-projektivni biroji in prodajni oddelki, ki poslujejo v okviru »Marketinga« kot organizacijske enote v imenu in za račun tovarn, ki so njihove ustanoviteljice in to v imenu ZP ali v imenu teh tovarn; — Trgovsko-servisna mreža (PSO) ima status organizacije v ZP ter posluje praviloma v svojem imenu in za svoj račun; — Nabava in Izvoz, ki sta lahko ali samostojni organizaciji v okviru uprave ZP ali pa servisni delovni enoti s samostojnim obračunom. Obe 'enoti poslujeta v imenu ZP in za račun proizvodnih organizacij ali pa v imenu in za račun proizvodnih organizacij, kot v imenu in za račun ZP. Obe organizaciji imata torej čisto servisni značaj. BAž (Biro za avtomatizacijo železnic) posluje v okvira širšega področja Marketinga, po enakem principu kot projektivnp-prodajnj . biroji, le s to razliko, da ima samostojni obračun in žiro račun in da zato pri izvajanju inženiringa posluje v imenu ZP ali v svojem imenu in Za račun proizvodnih organiza: cij ali in za svoj račun. Montaža kot proizvodna dejavnost s statutom delovne enote se organizira glede na proizvodni značaj in na delež, ki ga zajema v vrednosti kompletnih, telekomunikacijskih naprav kot: delovna enota zunanja montaža v sklopu organizacije ELEKTROMEHANIKA Kranj. 2. MARKETING »Marketing soustvarja celotno politiko in program ZP, usmerja in izivaja to politiko na tržnem področju za celotno ZP, opravlja dejavnosti, ki naj zagotovijo realizacijo teh nalog ter skrbi za enovitost izvajanja teh funkcij na vseh ravneh podjetja. »Marketing« predstavlja funkcijsko povezavo vseh tržnih enot združenega podjetja z vodstvom ZP. Svoj o. de javnost realizira s specializiranimi strokovnimi službami in s koordinatorji — pomočniki direktorja marketinga za posamezna področja. V širše področje »Marketinga« se povezujejo prodaj-no-projektivni biroji oz. prodajni oddelki in skupni servis za fakturiranje in salda-konti. Dejavnost »Marketinga« a) strokovne službe, ki obsegajo- — raziskovanje tržišč: tržne raziskave, in ocene izdelkov podjetja, 'spremljanje tržnih gibanj, vodenje prodajne statistike ZP, tržno programiranje proizvodnih programov podjetja, dajanje mnenj v zvezi s sistemskimi odločitvami na področju industrijskega oblikovanja in hišnega stila; — regionalne ekonomske analize: opazovanje tržnih gibanj v “posameznih ekonom- skih regijah, kot so: EGS, EFTA, SEV, ALALC itd.; — pospeševanje prodaje: proučevanje vseh sredstev za pospeševanje prodaje, vključujoč politiko servisiranja in izdelava ustreznih predlogov, proučevanje prodajnih kanalov m organizacije prodajnih dejavnosti podjetja; koordiniranje uporabe prodajnih poti v vseh tržnih organizmih podjetja; — izvajanje institucionalne propagande; — koordiniranje propagandne dejavnosti -tržnih organizmov podjetja; — načeloma načrtuje in izvaja propagandne akcije po naročilih tržnih organizmov podjetja; — oblikovalna oprema vse propagandne dejavnosti. Statut ali posebni pravilnik mora zagotoviti enotnost hišnega stila. — stiki z javnostjo (puhlic relations): protokol' informiranje javnosti o dejavnosti podjetja, vsi ostali stiki z . javnostjo in sredstvi za obveščanje javnosti; — biro za pogodbe; sodelovanje pri sklepanju in formulaciji pogodb z domačimi in. inozemskimi partnerji, in- . struktaža in nadzor pri sklepanju vseh vrst pogodb v ZP, . skrb za arhiviranje pogodbene dokumentacije. b) Pomočniki direktorja »Marketinga« Skrb, za koordinacijo in usmerjanje tržne dejavnosti na posameznih kompleksnih področjih;- in sicer: • $ — industrijske, kooperacije, — telekomunikacije — JNA — za trgovske firme ISKRE v inozemstvu — specialne posle. Direktor »Marketinga« ima strokovni kolegij. Direktor »Marketinga« daje mnenja k imenovanju delavcev na vodilna in vodstvena delovna mesta v vseh tržnih enotah ZP in predlaga njihovo razrešitev. Personalne, splošne in fi-I riančne posle za marketing in njegovo osebje opravljajo že obstoječe službe v upravi ZP. 3. PRODAJNO - PROJEKTIVNI BIROJI IN PRODAJNI ODDELKI Temeljna naloga PPB oz. PO je vodenje prodajne politike svojega področja, izdelava kratkoročnih in dolgoročnih programov ter izvajanje poslov blagovnega prometa za izdelke, naprave in rezervne dele tako na domačem kot na inozemskih tržiščih. V okviru PPB in PO je organizirana tudi projektiva. PPB je odgovoren za celoten prodajni posel, t. j. od ponudbe do plačila. Ustanavl j an je Prodajno-projektivni biroji in prpdajni oddelki imajo praviloma svojo organizacijsko lokacijo v servisni delovni enoti »Marketing«. Ustanovitev novih birojev ali oddelkov predlaga »Marketing« v soglasju s prizadetimi tovarnami. Ustanovijo se naslednji pro-dajno-pjojek tivni.biroji in p roda j ni. od del k i: Naziv Tovarne 5 1. PPB za telekomunikacije ELEKTRO MEHANIKA TEN ELEKTRO- NIKA USMERNIKI ELEMENTI RIZ ZZA ZUN. DOB. 2. PPB elementov in sest. delov za elektroniko ELEMENTI KONDENZAT. ÈLEKTRO NiKA POLPREV. AVTOMATIKA a B 3. PPB sestavnih delov, opreme. in naprav za jaki tok RIZ ZZA APARATI ELEKTROMEHANIKA KONDENZ. Î INSTRUM. USMERNIKI 4. PO ävtoelektrike | ‘5. PO elektromotorji B S 6. PO kinoakustika ZZA avtöizdelKi ELEMENTI .ZZA.. . ., .-. g... ELEKTROMOT. MIKRON: j|! ELEKTROMEHANIKA USMERNIKI ■ B ZUN. DOBAV. B B 7. PO RA oddajnih RIZ B joostaj B B 8. PO Merilne na- ELEKTRO- B prave MEHANIKA B 9. PO elektronske ELEKTRO- B B merilne naprave NIKA B 10. PO varilne in B sdgnalmo-vamo- APARATI B B sitne naprave ZUN. DOBAV. B 11. PSO: APARATI B El — prod. izd. za SPREJEMNIKI B B šir. potrošnjo AVTOMATIKA B g — ind. prodajalne B — servis RIZ B H MIKRON B ELEKTRO- B B B B MEHANIKA 9 B B B ELEKTROMOT. ■ OSTALE TOV. B B IN ZUNAN. DO- B H. BAV. • fl' B APARATI B B ■ ELEKTRO- H B Že opisana organi- MEHANIKA ■ zacijska enota BAŽ B B pa obravnava na- USMERNIKI B S slednjo opremo in TEN, ZUB. DOB. ' ÏÏ zunanjo montažo; IN IZVAJALCI Blagovne skupine javne ATC, zasebne ATC, te-lef. elem., PTI, ATA, mer, napr. za telefonijo RA zveže, VF kanali RA zveze telefonske • usmemiške naprave elem. 'za telekomunikacije UKV in VF zveze RA zvezè, VF kanali dopoln. asortiman Za telekomunikacije plastni upori, potenciotn., ker.' k&nd., feriti, magneti, signalne žarnice mali' kondenzat. lončasti kondenzat. ■ žični .upori, konèktorji, preklopniki ' polprevodniki elektroliti, zvočniki, tiskana vezja polprevodniki, mali, kondes razni elementi (maloserijski bdemtalni releji, tipke, zašč releji, edem. avtomatike; el oprema, programat. \ stikala, stikal, napr. števci stik. ure ? kondenzatorji ¿a kompanz jal. energ. kazalčni instrum. toplotni re giilat. usmerniki za delavnice, gal ... vanike in: pod., magn. slabil zatorji maloserijska' oprema, teleko mandé • ■; avtbizdelki avtomobilske žarnice elementi ..za odpravljanje IU motenj mali elektromotorji mali elektromotorji, kinoprojektor 35 mm s pri borom, kinoojačevalne napr. kinoprojekt. 16 mm s pri borom, indiv. ojač. napr. zvočne omarice, zvočne km binacije, glasbene skrinje (stebri), registrafoni, inter fonske naprave kinousmerniki dopolnilni asortiman radiooddajne naprave merilne naprave, elektr. un elektronski merilni instruis Regulacijski transformatorji industrijska televizija varilne naprave dopolnilni asortiman naprave za j avl j. požara RA sprej. TV stabilizatorji gramofoni, brivniki, elem. a TV TV sprejemni., gramofoni gospodinj ski aparati f- 'ZS ure (kuhinjske, biro), k“0' projektor 8 mm, Hi-Fi oj®8 val., el. ročno orodje in'Pfl' bor gospodinjski aparati (Girm>) 'dopolnilni asortiman in v. industrijskih prodajata^ SV naprave in oprema za ž leznico ŽAT, ojačevalne naprave gistrafoni, ost. telekom. 11 prave za žel. usmemiške naprave. s tel. in telegr. kan. napr. _ žel. Projektivna dejavnost se organizira v .sklopu PPB oz. PO pod zaporednimi števil-kami: 1, 3, 6, 7, 10 in v BAŽ. Servisna dejavnost se-praviloma izvaja v trgovško-ser-visni mreži (PSO),: z izjemo prodaje rezervnih, delov, ki se vključi v. ustrezne PPB. in PO in PSO. Politiko servisa za celotno ZP usmerja »Marketing«. PPB telekomunikacije ima dva „oddelka (v Ljubljani in Beogradu), ki predstavljata 'zaključeni funkcionalni enoti. Vodstvo PPB telekomunikacije zagotavlja enotno planiranje poslovanja, enotno politiko cen in enotnost nastopa pri kupcih. V okviru PPB sestavnih delov, opreme in naprav za jaki tok se formira ena ali po potrebi več poseb.--skupin za področje elektro gospodarstva (področje industrije, žele--zarn, rudnikov, inštalaterskih podjetij, ladjedelništva in dr.). 4. TRGOVINSKO — SERVISNA MREŽA (PSO) Naloge: — prodaja širokopotrošni-ških izdelkov vseh Organizacij ZP po dogovorih pa tudi [drugih.izdelkov na domačem -.trgu preko sistema filial, veletrgovine in lastne maloprodajne mreže. 1 S tem se zagotovi uporaba enotne prodajne poti za celotno področje konsumnjh izdelkov. — opravljanje trgovskih poslov (dopolnilni asortiment), — zastopanje tujih firm, — servisiranje širokopo-trošmh izdelkov. — praviloma servisiranje ostalih izdelkov po dogovoru s PPB in PO, V okviru trgovinskQ-seryi-sne mreže (PSO) se organizira še predstavljanje -širših interesov ZP po posameznih' filialah, v obsegu in meri,' kot jo določa program. ZP, izvajan preko »Marketinga« in zastopanje tujih firm na jugoslovanskem tržišču, z omejitvijo, da o prevzemu zastopstva odloča uprava združenega podjetja. . Struktura trgovinsko-servis-ne mreže PSO sestavljajo filiale in centrala filial v Ljubljani. Filiale so organizirane po regionalnem principu za širša področja gospodarsko zaključenih regij in izvršujejo poleg osnovne dejavnosti — prodaje-, izdelkov široke potrošnje — tudi druge prodajne posle po dogovoru s PPB ali PO. V svojem sestavu imajo zato ustrezne službe, industrijske prodajalne in servisne delavnice ter lastne in pogodbene- servisne delavnice. Posamezni prodajno-projek-tivni biroji' in prodajni oddelki lahko delegirajo v filiale svojega delavca za opravljanje določenih teritorialnih prodajnih nalog.' Slednji je vključen v organizacijski sistem filiale, odgovoren pa jeza svoje delo PPB oz. PO, ki ga je tja delegiral in ki nosi stroške, vezane na njegovo prisotnost v filiali. 5. IZVOZ Naloge izvoza: — prodaja izdelkov ISKRE Pa tujih trgih, organizira spremljajoče dejavnosti (projektiranje, montaža, servis, engineering) na tujih trgih in izvršuje vse posle kot'servis za ZP oz. organizacije ZP; izvršuje izvozne naloge v sodelovanju s prodajno-projek-tivnimi biroji oz. oddelki; — posreduje tržne informacije »Marketingu«; — predlaga in sodeluje pri propagandnih akcijah in tržnih raziskavah za tiija tržišča, — vodi fakturiranje, salda-konti inozemskih kupcev in obračun izvoza. Izvoz je v celoti odgovoren za prodajni posel v inozemstvu od ponudbe do plačila. Stuktura izvoza Za opravljanje svojih nalog je izvoz organiziran po regionih. Pri vodstvu izvoza so organizirane potrebne; strokovne službe za opravljanje kompleksnih nalog izvoza. Izvoz ima tudi organizirano predstavniško mrežo v inozemstvu. 6. NABAVA Temeljne naloge nabave so: — sklepanje okvirnih pogodb za nabavo repromateri-ala na domačem trgu, — proučevanje in analiza domačega in inozemskega tržišča nabave, ; — planiranje materialnih potreb, predvsem «s področja uvoza in deviznih sredstev, -— nabavna operativa in obračun uvoza, — izvajanje nabavne politike v. snjtslu zagotavljanja čimugodnejših nabavnih pogojev. — vodenje uvoznega deviznega poslovanja. Struktura Za opravljanje svojih nalog se nabava predvsem poslužuje inozemskih podjetij ISKRE ter 'predstavnikov v inozemstvu. Organizirana je po regionih in blagovnih skupinah. Pri vodstvu nabave so organizirane potrebne strokovne službe za opravljanje kompleksnih nalog nabave. 7. SKUPNI SERVIS Za področja: — skladiščenje in odprema, v kolikor to dejavnost ne organizirajo proizvodne organizacije same, — fakturiranje , — saldakonti z izterjevalno službo se; organizira skupni servis. Ta servis posluje za vse prodaj no-projektivne biroje in oddelke ter za PSO in proizvodne organizacije za celotno področje prodaje gotovih izdelkov in rezervnih delov. Pri skupnem servisu se organizira tranžitni žiro račun, ki posluje po sistemu SDK, da se prepreči prelivanje priliva med organizicijami. Dejavnost tega servisa mora biti organizacijsko usklajena s centrom za avtomatsko obdelavo podatkov.. Skupni servis se organizira po oddelkih za posamezna delovna področja. Servis infa status organizacijske enote v okviru DE »Marketing«. To področje vodi posebej določeni pomočnik direktorja »Marketinga«. C. Vodenje in upravljanje 1. »MARKETING« »Marketing« kot servisna delovna enota ima organe upravljanja, ki so predvideni s statutom ZP. Vodi ga direktor »Marketinga« s pomočjo kolegija. 2. PRODAJNO - PROJEKTIVNI BIROJI IN PRODAJNI ODDELKI (če prodajajo izdelke več kot ene tovarne) Samoupravno so PPB in PO vključeni v sistem v okviru, servisne delovne eflote »Marketing«. Vodijo jih direktorji oz. šefi ih strokovni sveti. Strokovne svete sestavljajo predstavniki vseh tistih proizvodnih organizacij, katerih proizvodni program je v sklopu prodajnega programa prp-dajno-projektivnega biroja oz. prodajnega oddelka. Po svojem položaju sta člana strokovnega sveta direktor oz. šef PPB oz. PO in predstavnik »Marketinga«. Predstavniki proizvodnih organizacij morajo imeti pooblastila organov upravljanja, da lahko v okviru pristojnosti strokovnega sveta sprejmejo ustrezne sklepe. V primeru, da predstavnik prizadete organizacije ne ■ soglaša s sklepom strokovnega sveta, zadeva pa se nanaša samo na tisto organizacijo, po takem sporu dokončno odločita direktor organizacije in direktor marketinga. Direktor PPB oz. PO je v primeru, če je PPB in PO organiziran v okviru širšega področja »Marketinga« neposredno podrejen direktorju »Marketinga« oz. njegovemu pomočniku. Predsed- peinatski prikaz tržnih mehanizmov, njihove povezave in povezave s tovarnami GENERALNI DIREKTOR skupni SERVIS PPB I. PPB n. PO I. PO II. PO m. IZVOZ NABAVA PSO PROIZVODNE ORGANIZACIJE /TOVARNE/ nik strokovnega sveta PPB ¡je predstavnik marketinga. Naloge in pristojnosti strokovnih svetov so: — oblikovanje in zasledovanje poslovne politike blagovne skupine, ki je predmet dejavnosti biroja, — spremljanje sistematizacije in predračuna, — sprejemanje predlogov prodajnih planov, — dajanj mnenj k imenovanju in razrešitvam direktorja oz. šefa in vodstvenih delavčev birojev oz. oddelkov. V primeru, ko je prodajni oddelek organiziran samo za program ene proizvodne organizacije, strokovni svet odpade in je ta direktno vezan na proizvodno, organizacijo, v kateri je’ lahko tudi organiziran. • 3. TRGOVSKO - SERVISNA MREŽA (PSO), NABAVA IN IZVOZ (v primeru, da sta slednji organizirani kot organizacija v sestavi ZP). imajo naslednje organe upravljanja: delavski svet in direktorja organizacije. Z namenom, da se tekoče uskladi aktivnost teh organizacij z interesi in cilji ZP, se pri vsaki formira poslovni odbor. Poslovni odbor ima 7 članov. Po svojem položaju sta člana direktor zadevne organizacije ih direktor »Marketinga«. Direktor »Marketinga« predlaga imenovanje ostalih 5 članov po predhodnem soglasju generalnega direktorja delavskemu svetu ZP, in to iz Vrst delavcev na vodilnih delovnih mestih v proizvodnih organizacijah. Naloge in pristojnosti poslovnega odbora so: — sodeluje' pri oblikovanju poslovnih ciljev in poslovne politike teh organizacij, — sodeluje pri določanju osnov politike delitve dohodka in osebnih dohodkov v teh organizacijah in skrbi za usklajenost Je-teh*'s stanjem v ZP, — predlaga pristojnemu organu v ZP in organizaciji imenovanje in razrešitev delavcev na vodilnih delovnih mestih, — obravnava in daje obvezno mnenje k statutu, gospodarskemu planu, zaključnemu računu ter drugim splošnim aktom organizacije, — daje svoje stališče komisiji k predlogu za imenovanje in razrešitev direktorja organizacije. Sklepi poslovnega odbora se sprejmejo z večino glasov prisotnih članov. Za izvajanje sklepov poslovnega odbora je odgovoren direktor organizacije, k čemur je zavezan s statutom. Direktor organizacije lahko zadrži sklep poslovnega odbora, če smatra, da ta nasprotuje zakonitim predpisom ali internim predpisom ali poslovni politiki združenega -podjetja. Predložiti ga mora v direktno rešitev delavskemu svetu ZP, z obrazložitvijo in stališčem poslovnega odbora in delavskega sveta zadevne organizacije. Direktor organizacije ne more biti predsednik poslovnega Odbora. Seje poslovnega odbora sklicuje predfsednik /poslovnega odbora po potrebi ali na predlog direktorja organizacije, direktorja marketinga ali najmanj treh članov odbora. Natančnejša določila o poslovanju poslovnega odbora vsebuje statut organizacije in poslovnik o poslovanju poslovnega odbora. Imenovanje poslovnega odbora se izvede še pred spremembami statuta organizacije tako, da ista lahko takoj v začetku dopolnitve organizacije obravnavajo statut in splošne akte. Smiselno temu predlogu se spremenijo pristopne pogodbe teh organizacij pri ZP. D. Financiranje in finančno poslovanje 1. FINANCIRANJE Ožje področje »Marketinga« se financira iz predračuna uprave ZP po rednih letnih programih. PPB in PO se financirajo: na osnovi gibljivega predračuna (prispevek na enoto prodanega blaga ob določenem minimumu za pokrivanje fiksnih stroškov in minimalnih osebnih dohodkov) in ga na osnovi vsakoletnih programov odobravajo strokovni sveti. Stimulacija za osebne dohodke in sklade skupne porabe • se črpa iz prihrankov na predračunih, letno, pa so člani kolektivov PPB in PO enakopravno udeležena v poslovnih rezultatih ustreznih proizvodnih organizacij. Trgovinsko-servisna mreža (PSO) se financira: — z ustvarjeno razliko v ceni (rabati) za prodano ši-rokopotrošno blago in druge izdelke. . — s predračunom, ki ga predlaga »Marketing«- za opravljanje predstavniške funkcije v okviru filial ter iz prispevkov za predstavnike posameznih PPB oz. PO v filialah in iz: — realiziranih provizij, za opravljene zastopniške posle na osnovi ustreznih pogodb. 3— iž realizacije stervisnih storitev (garancijskih in drugih). Izvoz Financiranje izvoza poteka na naslednji način: — stroški osvajanja novih tržišč se financirajo na osnovi vsakoletnih programov iz prispevkov vseh organizacij ZP v razmerju udeležbe v celotnem blagovnem prometu; — tekoči izvoz se financira iz provizij za opravljeni izvoz na osnovi poslovnih dogovo- rov s proizvodnimi organizacijami. Nabava Nabava se financira iz realiziranih provizij za uvoženo in nabavljeno blago. BAŽ | ■ BAZ se financira iz realiziranih provizij im iz dohodka prodaje storitev V okviru svoje dejavnosti.'. Skupni servis za fakturiranje, saldakonti in skladiščno ter odpremno službo se financira na osnovi predračuna, in sicer tako, da se za fakturiranje in saldakonti z izterjevalno službo ključ prispevkov. proizvodnih organizacij določi na osnovi udeležbe v celotnem blagovnem prometu, za področje skladiščne in odpremne službe pa v sorazmerju z blagovnim prometom, ki se za.posamezno proizvodno organizacijo opravi v tej službi. . 2. FINANČNO POSLOVANJE V upravi ZP se v okviru posebne servisne enote opravljajo naslednje funkcije: —■ fakturiranje — saldakonti z izterjatvo. Ta servis ima tranzitni žiro račun, ki ima prehodno vlogo za inkaso in razdeljevanje dotoka za celotno ZP. Da he nastopi, prelivanje sredstev, mora ta žiro račun poslovati po enakem načinu kot SDK. Da bi lahko realizirali ta način poslovanja, mora ZP formirati likvidne intervencijske fonde, s katerimi se bi vršile intervencije v primerih pomanjkanja denarnih sredstev pri posameznih organizacijah. Pogoj za realizacijo fakturiranja je nabava ustrezne sodobne mehanograifske opreme. Blagovne kredite najemajo tovarne in PSO. Izvozne kredite najema iz. voz za tovarne, jih sproti prenaša na tovarne, te pa jih same ob skadenci vračajo bankam ter nosijo stroške v zvezi s temi krediti v celoti. Zaloge in blagovno knjigovodstvo vodijo tovarne in PSO. Za izdelavo predloga poslovanja po teh načelih imenuje finančni direktor ZP v sodelovanju s tovarnami in PSO posebni strokovna team, ki izdela vse potrebne pismene podlage do 31. 10. 1968. ZAKLJUČEK Team s predlogom daje v razpravo principielne rešitve. Ko bo odločeno o njih, bo posebna skupina organizatorjev finančnih in prodajnih strokovnjakov podrobno obdelala celotni predlog in izdelala ustrezne organizacijske predpise za realizacijo tega predloga. ■Team- meni, da je te spremembe potrebno uveljaviti z novim poslovnim' letom. Team je pri • svojem delu obravnaval tudi nekatere probleme združenega podjetja. Mnjanja in predloge o možnih“ rešitvah teh problemov so posredovani s posebnim pismom generalnemu direktorju ZP. ■ Predlog načel organiziranji tržnih funkcij v ZP Iskra je izdelal team, imenovan po sklepu seje razširjenega kolegija generalnega direktorja združnega podjetja ISKRA, dne 17. maja 1968. Imenovani team so sestavljali naslednja tovariša: predsednik Metod Rotar, člani: Boris Kryštufek, Ivo Rleš-nik, Vladimir Sodin, Pavel Gantar in Igor Slavec ter nekateri vodstveni in strokovna..; sodelavci Prodajno-servisne organizacije. illllllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllillllllllllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIlillllllllllllllllHIIIIIIIlIlHIIIIIIIIIIlillllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PREDLOG načel organiziranja raziskovalno razvojnih Predlog je izdelal team, imenovan na osnovi sklepa razširjenega strokovnega kolegija generalnega direktorja, dne 17/5-1968, v naslednji sestavi: Franc Dobnikar, kot predsednik ter člani: Jože Preželj, dipl. inž., Milan Železnik, dipl. inž., Franc Vršnak, dipL inž. in Igor Slavec, inž. org. Team je pri svojem delu .izdelal naslednji predlog načel organiziranja raziskovalno razvojnih funkcij v ZP ISKRA: 1. OSNOVNE UGOTOVITVE IN OSNOVNI PRINCIPI Osnovni principi bodoče organizacije razvojne funkcije ZP ISKRA izhajajo iz naslednjih osnovnih zahtev: — organizacija RR funkcije mora zagotoviti stalno (perspektivno, srednjeročno) usmerjenost RR dejavnosti; — postaviti se mora nedvoumna pristojnost in odgovornost za izvajanje «’ ednjeročnega in operativnega plana RR dejavnosti; — tesno se mora povezati RR. — Proizvodna — Prodajna dejavnost; — odnosi med RR skupinami (ZZA) in proizvodnimi organizacijami morajo biti neposredni, pri čemer je tudi financiranje’ RR skupin odvisno od poslovnih (proizvodnih) uspehov proizvodnih organizacij; — raziskovalna dejavnost mora biti usmerjena za tisto proizvodno področje, ki jih predvideva perspektivni plan za potrebe tržišča in to na osnovi analiz; — perspektivni plan razvojne dejavnosti mora biti rezultat tržne usmerjenosti celotnega ZP ISKRA. ZZA obdrži status organizacije v sestavu ZP. Spremeni se način financiranja, to je zlasti formiranje celotnega dohodka. Celotni dohodek se formira iz prispevka, ki se zbira na nivoju ZP in je namenjen za financiranje znanstvene RR. dejavnosti in splošno tehnične dejavnosti ter iz sredstev tovarn, ki so namenjena za financiranje lastnega, razvoja. RR funkcija je eden od osnovnih elementov poslovnega ciklusa, nad katerim mora vsaka tovarna zaradi življenjskih interesov v gospodarskem prostoru skrbno bdeti. Sred- funkclj v Z!P stva, ki jih vlagajo tovarne v ta namen, so obvezna ža vsako tovarno in služijo za financiranje tako tisti nalog, ki so določene s programo daljnega razvoja ZP kot celote koko tudi nalog, ki jih zahteva konkret program razvoja vsake tovarne. 2. PREDLOG ORGANIZACIJE RR FUNKCIJE Funkcije v ZP predstavljajo naslednje dejavnosti: . — znanstveno raziskovalno razvojna dejavnost — splošno tehnična- dejavnost — konkretna raziskovalno razvoj dejavnost, ki jo določajo tov same. " . . inlS Za opravljanje teh dejavnosti TJA naslednje enote: _ RR skupine » skupne tehnične službe posebne RR skupine \ — upravo ZZA. I RR skupine so osnovne enote konkretne raziskovalno. • razvojne dejavnosti, ki jo določajo tovarne, kakor tudi znanstveno raziskovalno razvojne dejavnosti, ki je programirana na nivoju podjetja. Organizirane so kot zaokrožene delovne skupine, ki delajo za določeno tovarno. Vsaka RR skupina ima svojega vodjo, ki je član strokovnega kolegija direktorja tovarne in kot tak priznan kot ostali vodilni delavci tovarne (alternativno: v delovnem razmerju s tovarno), za katero RR skupino opravlja razvojno funkcijo. Interno pa je RR skupina organizirana na toliko podskupin,-kolikor je v tovarni panog. Velikost skupine in zasedbo, delovnih mest v skupim določa tovarna s svojim razvojnim in gospodarskim planom. Vsaka tovarna mora imeti svojo RR skupino, ki je zaradi : obstoja strokovnih in ekonomskih prednosti. praviloma vključena v ZZA. Osnovna dejavnost RR skupin je raziskovalno razvojno delo, proizvodno dejavnost pa je treba v RR, skupinah vskladiti s tovarnami in je-glede na obseg in možnost prenašati v tovarne. Splošno tehnične službe opravljajo splošno tehnično dejavnost. To so tiste službe ZZA, katerih naloge so pripravljanje enotnih tehničnih, študijskih in tehnoloških osnov za ZP in niso vezane na nobeno tovarno. Take službe so: - standardizacija in tipizacija - knjižnica - industrijsko oblikovanje - konstrukcija embalaže - meritve in servis. - tehnična dokumentacija -kvalitetni laboratorij - patentna zaščita - tehnologija - študij dela. Posebne RR skupine Sp samostojne strokovne delovne skupine v ZZA, ki se ustanovijo na Predlog Programsko tehničnega področja, odnosno odgovarjajoče strokovne službe nd nivoju ZP za . tiste raziskave s področja znanstveno raziskovalno razvojne dejavnosti, ki so programirane na nivoju ZP in sodijo v program ISKRE, niso pa še vključene v pro-Stame posameznih tovarn. Cim pa je ®ana tovarna, ki je tako dejavnost vnesla v svoj program, se posebna RR skupina kot delovna skupina premesti v ustrezno RR skupino. ; Uprava ZZA pa opravlja naslednje ‘funkcije: -finančno računovodsko -plansko za skupne tehnične službe in posebne RR skupine - nabavno - kadrovsko - splošno -strokovno funkcijo povezovanja RR skupin . -sodelovanje z zunanjimi RR usta-, novami in .fakultetami.. Prodajno funkcijo za proizvodnjo-spravlja tovarna, medtem ko se Sstala prodajna funkcija opravlja v t&A v soglasju -s Programsko tehnič-'r® Področjem, odnosno odgovarja-J°čp strokovno Službo na nivoju ZP. 3. NALOGE RR DEJAVNOSTI Naloge RR skupin so: - znanstveno raziskovalna dejavnost, *i je programirana na nivoju ZP *" konkretna raziskovalno razvojna dejavnost, ki je programirana na ®voju tovarne in ki se nanaša na razvoj in konstrukcijo izdelkov tovarne — druge naloge, za katere tovarna smatra, da je smiselno, da jih opravljajo RR skupine. Naloge posebnih RR skupin' so izključno znanstveno raziskovalna dejavnost, ki. je programirana na nivoju podjetja pa še nima določene pripadnosti k tovarni. Naloge splošno tehničnih služb ZZA pa so: — opravljanje meritev za ugotavljanje kvalitete izdelkov in izdajanje atestov za izdelke in prototipe — raziskovanje novih materialov in njihove aplikacije v proizvodnji — opravljanje tehnično informativne dejavnost: — opravljanje laboratorijskih storitev za potrebe RR skupin, kakor tudi za tuje naročnike — opravljanje servisne službe za tuje naročnike — vzdrževanje in izposojanje merilnih inštrumentov — industrijsko oblikovanje, ki združuje oblikovanje izdelkov, oblikovanje embalaže in oblikovanje osnovnega tehničnega in komercialnega materiala — študij dela, ki obsega izdelavo in uvajanje enotnih tehničnih osnov za normiranje in sestavljanje enotnih čašovnih standardov — pripravljanje in izdajanje standardov surovin, polizdelkov, izdelkov in orodij ter izvajanje tipizacije za potrebe ZP — pripravljanje sistemov številčenja in izdajanje ustreznih predpisov — opravljanje patentne službe ZP in posredovanje registracije patentov za nove izume, vodenje patentote-ke in evidence licenc podjetja. Uprava ZZA opravlja v skladu s programom razvojne dejavnosti, ki je programirana na nivoju podjetja in konkretno razvojno dejavnostjo, ki jo od RR skupin zahtevajo tovarne, naslednje operativne naloge: — za enote ZZA opravlja finančno, računovodsko, nabavno, plansko, kadrovsko in strokovno koordina-tivno funkcijo, — organizira znanstveno delo in znanstveno tehnično sodelovanje z domačimi in tujimi znanstvenimi institucijami in RR organizacijami —navzven enotno nastopa pri predaji predlogov in zahtevkov za financiranje raziskovalnih projektov ■— udeležuje se natečajev pri zveznem fondu za znanstveno delo in pri skladu »Borisa Kidriča« ter pri fondu za naučili rad Hrvatske — nabavlja opremo za posamezne enote ZZA po pogojih, ki veljajo za razvojno raziskovalne organizacije, sporazumno s tovarnami, pri čemer skrbi za unifikacijo — skrbi za posebne RR skupine — nadzira in koordinira delo vseh enot samostojno, ali v dogovoru z enotami, ki so določile program skrbi za enotne organizacijsko tehnične posege, za skupne prototipne delavnice, za raziskovanje kvalitete, raziskovanje zanesljivosti izdelkov ZP ISKRA — itd. 4. PLANIRANJE DEJAVNOSTI RR FUNKCIJE Znanstveno raziskovalno razvojna dejavnost je programirana na nivoju ZP. Predlog programa te dejavnosti napravi Programsko tehnično področje, odnosno odgovarjajoča strokovna služba na nivoju ZP. v. soglasju z Marketingom in tovarnami ter vsebuje naloge dejavnosti in potrebna sredstva za realizacijo istih. Pri tem pa je programsko tehnično področje odnosno odgovarjajoča služba pri ZP odgovorna ža strokovnost predloga, Marketing pa za pravilno usmerje- nost. Programsko tehnično področje, odnosno odgovarjajoča strokovna služba na nivoju ZP za posamezne naloge iz programa določa tudi izvajalca: RR skupino, posebno RR skupino ali pa razvojno raziskovalno institucijo, izven podjetja ISKRA in odgovorno skrbi za realizacijo vseh s programom določenih nalog. To področje skrbi tudi, oz. pooblašča ustrezne strokovnjake za kontrolo in nadzor nad. izvajanjem nalog. Splošno tehnična dejavnost razvojne funkcije ZP je prav tako programirana na nivoju ZP. Predlog programa s potrebnimi sredstvi za realizacijo programa napravi Programsko tehnično področje, odnosno odgovarjajoča strokovna služba na nivoju ZP v soglasju z ZZA in tovarnami. Odgovornost za realizacijo' programiranih nalog iz te dejavnosti nosi ZZA. Konkretna raziskovalno razvojna dejavnost, . ki- vsebujeTnaloge s področja, raz voj a in konstrukcije izdelkov tovarne pa je programirana na nivoju tovarne. Za izvajanje nalog je odgovoren vodja ustrezne RR skupine. 5. FINANCIRANJE RAZVOJNE RAZISKOVALNE FUNKCIJE ZP Znanstvena raziskovalno razvojna dejavnost in splošno tehnična dejavnost, ki sta programirani na nivoju ZP, se. financirata z določenim deležem iz sklada za skupne namene podjetja, ki so ga dolžne v ta namen formirati vse tovarne v sestavu ZP. Delež je določen v enotnem % ki ga mora določati statut podjetja, v odnosu na doseženo bruto proizvodno realizacijo tovarne. Za RR dejavnost in za splošno tehnično dejavnost namenjeni del tega sklada pa se skladno s programom deli na: — sredstva za znanstveno raziskovalno razvojno dejavnost in — sredstva za splošno, tehnično dejavnost. Z namenskimi sredstvi, ki so namenjena za financiranje znanstveno raziskovalno razvojne dejavnosti razpolaga Programsko tehnično področje (alternativno: UO podjetja), odnosno odgovarjajoča strokovna služba na nivoju ZP, ki tudi skladno s programom določa naloge teh dejavnosti. Kjer so RR skupine že integralni del tovarne, ali pa so same dovolj močne, lahko na osnovi programa, ki ga odobri Programsko tehnično področje, odnosno odgovarjajoča stro- kovna služba na nivoju ZP, same opravljajo naloge, ki se financirajo iž teh sredstev. Za to namenjena sredstva morajo biti zajeta v vsakoletni gospodarski plan. Namenska sredstva, ki služijo za financiranje splošno tehnične dejavnosti v ZZA pa se odvedejo v ZZA, ki z njimi razpolaga in določa ter odgovarja za realizacijo vseh v programu vsebovanih nalog. Ta sredstva 'služijo za pokrivanje vseh funkcionalnih stroškov in OD v splošno tehničnih službah- in upravi ZZA. Konkretno raziskovalno razvojno dejavnost, ki je programirana na nivoju tovarne in določena ustrezni RR skupini v ZZA pa financira vsaka tovarna sama iz planiranih poslovnih stroškov tovarne po njenem gospodarskem planu. Sredstva nameiijena za določeno RR skupino se tretirajo namensko, 6. OSEBNI DOHODKI IN STIMULACIJA Osebni dohodki delavcev, ki opravljajo RR funkcijo v vseh dejavnostih ZZA, so določeni s pravilnikom o delitvi OD, ki ga določi ZZA. Osnovna merila delitve OD so tako enotna in veljajo za vse delavce v ZZA. Dejanska vrednost, točk določenih po enotnih ; merilih pa je . za RR skupine odvisna od uspeha tovarne, za katero RR skupina opravlja razvojno funkcijo. Dejanska vrednost točk vseh ostalih organizacijskih enot ZZA pa je odvisna od uspeha podjetja kot cejote. Nadaljnja. stimulacija, ki lahko vpliva tudi na višino OD, pa je razlika med planiranimi in doseženimi stroški. Spremljanje navedenih rezultatov se izvaja po posameznih RR skupinah. 7. PRISTOJNOSTI IZ SAMOUPRAVLJANJA Ker ima ZZA status servisne delovne organizacije (organizacije ZP) so njene samoupravne pravice' uzakonje-" ne s Temeljnim zakonom o podjetjih. Pri tem pa je treba poudariti, da so kolektivi RR skupin v ZZA indirektni sestavni del kolektiva ustrezne tovarne. Zato naj bi imele pravico sodelovati v upravljanju posamezne tovarne. Za izdelavo predloga poslovanja po teh načelih imenuje generalni direktor v sodelovanju s strokovnimi službami ZP poseben strokovni team, ki izdela vse potrebne pismene predloge do 31.10.1968. IIIIIIIIIIIIIIIIIIlIIilllllllllllllHIUHIIIIlIlIIIIIimilllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIimillllllllllllllillillHIIillllllillllllllll Shematski prikaz predlagane organizacije razvojne funkcije ZP ISKRA iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimin 13 # Poročilo komisije za obdelavo snovi _ za financiranje tržnih^ funkcij In razlskovalno-razvojnlh funkcij Za izdelavo snovi za financiranja tržnih in raziskovalno-razvojnih funkcij v ZP ISKRA je generalni direktor s svojo odločbo z dne 27. 9. 1968 imenoval to komisijo: 1. VIDMAR Alojz, strokovne službe ZP — predsednik 2. FATUR Slavko, Elektro-mehanika — član 3. MEDIC Ilija, PSO — član 4. BUKINIS Anton, Avto-elektrika — član 5. KACIC Metod, Naprave — član 6. SURO Jože, Elementi — član 7. KRALJIC Tomo, strokovne službe — član 8. TURKOVIČ ing. Josip, RIZ — član 9. GORAZD Borut, ZZA — član. Komisija je na svojih sestankih, in sicer 4. oktobra tl. (odsotni: Fatur, Kačič in ing. Turkovič) in 10. oktobra tl. (odsotna: Fatur in ing. Turkovič) obravnavala predloženo snov za obdelavo teh problemov in po njih zavzela to svoje mnenje oz. stališče: A. FINANCIRANJE TRŽNIH FUNKCIJ Po predlogu načel organizacije tržnih funkcij v ZP ISKRA, je predvidena ustanovitev posebne servisne enote, ki naj bi imela te funkcije: — skladiščenje in odprema blaga, — fakturiranje, — saldakonti za izterjavo in — prehodni žiro račun namenjen za inkaso prodanega blaga in razdeljevanje dotoka na organizacije'. Za realizacijo teh nalog obstajata dve možnosti ozir. dve varianti. I. varianta Po tej varianti naloge servisnih enot bi bile (za tiste organizacije, ki bi se posluževale skupnega servisa): 1. skladiščenje in odprema blaga, 2. fakturiranje, 3. saldakonti, 4. izterjava dolžnikov, 5. tranzitni žiro račun. V ta namen bi bilo treba razen dobre organizacije opraviti še to-Ie: ad 1: Komisija je po tej točki mnenja, da se vprašanje stroškov skladiščenja, če bi prišlo do formiranja skupnih skladišč, regulira s pogodbami med Marketingom in prizadetimi organizacijami. ad 2: Opremiti fakturni oddelek z modernimi stroji za fakturiranje, — poenotiti obrazce — zagotoviti hitre-komunikacijske zveze, — dobavnica bi morala vsebovati prav vse elemente, ki so potrebni za izstavitev fakture kupcem 'in prav tako za knjiženje v saldakontih, — da bi se zadostilo zgornjemu zahtevku bi morali PPB, ki so organizirani v Marketingu, voditi natančno evidenco o stanju; zalog po ceni in količini, organizacije pa celotno blagovno in skladiščno kartoteko, — pošiljati bi morali fakture kupcem, saldakontom in organizaciji, katere blago je prodano, — organizacija bi morala na podlagi prejetih faktur voditi fakturno knjigo, ki ji služi -za evidenco o obveznostih do prem. davka in za realizacijo plačanih faktur. — fakture bi bilo treba sestavljati za vsako organizacijo posebej, četudi je isti kupec pri istem naročniku naročil različno blago, — faktura bi morala vsebovati klavzulo o prometnem davku in o zavezancu tega davka. — prodaja bi se morala opravljati v imenu in za račun proizvajaica-organizacije v sklopu ZP, — obračun prometnega davka opravi fakturni oddelek skupnega servisa, plačilo prometnega davka pa organizacija, to pa zaradi tega, ker or-ganizacije prejmejo celoten fakturni znesek od tranzitnega žiro računa. Takšno poslovanje povzroča pri kupcu te težave: —vse fakture imajo isto številko žiro računa in isto številko naročilnice, zato bo nakazal akontacijo ali porav-nal obveznost v enem znesku, ki ga ima do ZP, ne pa do posameznega-dobavitelja (kupec najbrž ne bo odprl kartic za vsak vir blaga posebej!). — pri tem bo povzročila posebne težave še dospelost posameznih faktur za različne dobave, — komplikacije bodo ne. dvomno nastale v primerih reklamacij (event. zavrnitev pošiljke, bonifikacije, embalaža, dodatni rabati, kasas-konti ipd.). Iste težave (ali podobne) se bodo nedvomno pojavile tudi pri servisu-skupni delovni enoti in s tem neogibno tudi pri prodajalcu ozir. proizvajalcu Naloge fakturiranja lahko prevzamejo tudi PO ali PPB, ki prav tako dostavljajo fakture kupcem, organizacijam in skupnim saldakontom, vendar to vsebinsko 'ničesar ne spreminja na prej omenjenih težavah, razen da imajo to prednost, da se nekaj časa pridobi na kroženju dokumentacije in izstavljanju faktur. ad 3: — skupni saldakonti bodo morali biti organizirani po enotnih načelih za vse organizacije, * — nastaviti bo treba evidenco po vseh dobaviteljih (organizacijah ZP) in vseh kupcih (zunanjih), te kupce pa še po posameznih organizacijah, — iz zgornje točke izhaja, da proizvajalci nimajo svojih saldakontov, torej nimajo knjigovodsko urejenega sal-dakontskega pregleda po posameznih kupcih — to nalogo opravljajo za njih skupni saldakonti, ki o zunanjih kupcih vodijo celotno anali-tiko in sintetiko, — skupni saldakonti obremenjujejo kupce v svoji analitični evidenci konta kupcev, — skupni saldakonti vodijo analitično evidenco kupcev za posamezne organizacije, tako, kot bi to vodila organizacija sama, če bi imela analitično evidenco kupcev za posamezne organizacije tako, kot bi to vodita organizacija sama, če bi imela analitično evidenco v svojem knjigovodstvu. To pomeni, da mora voditi kupce po posameznih organizacijah in da se zaradi tega v saldakontih odpre za enega in istega kupca toliko analitičnih kartic, kolikor je organizacij. Organizacija mora biti urejena po posameznih koristnikih skupnih saldakontov. ad 4: — Centralna izterjava je sicer zelo pozitivna, zahteva pa zelo dobro organizi- , rano sUldakontsko službo in močan ter vesten kader izterjevalcev (posebno za teren) ' ter ustrezno pravno službo; — ta služba bi morala biti nadvse objektivna in voditi enak kriterij za vše koristnike, — komisija smatra, da se pri takšni izterjavi ne more doseči takšna iniciativa in prizadevnost, kot bi se dosegla pri sami organizaciji. ad 5: — Tranzitni žiro račun (žiro račun inkaSa in razdeljevanja inkasa), bi moral sproti odvajati vsak dotok koristniku in se ta dotok ne bi smel v nobenem primeru uporabljati za nobene druge namene. — tako centralno zbiranje -in razdeljevanje dotoka povzroča dvojno poslovanje in s tem približno dvojne bančne stroške. — vsak priliv bi bilo treba razbijati sproti, vsak dan po izstavljenih fakturah, kar vsekakor povzroča težave, — ker se lahko tudi ta žiro račun blokira kot vsi drugi računi, četudi je za to majhna verjetnost, se da ta blokaci-ja preprečiti na ta način, da se pred uvedbo blokacije — po sporazumu s SDK — ta žiro račun na primeren način izprazni. — postopek okoli razdeljevanja dotoka časovno prikrajša koristnika, kar mu povzro-zožujp njegovo finančno lik-ča tudi materialno škodo in vidnost, — težje postaja poslovanje' na področju kompenzacij in asignacij. II. varianta: Po tej varianti vsaka organizacija posluje popolnoma samostojno. Vsaka organizacija lahko ustanovi svoj lastni prodajni oddelek ali pa več organizacij ' skupni prodajni oddelek. V obeh primerih izstavljajo fakture prodajni oddelki, ki izročajo fakture svojim organizacijam (prodajalkam) v knjiženje, torej organizacija sama vodi svoje saldakon-te, celoten dotok se zbira na njenem žiro računu in sama izterjuje svoje dolžnike ali pa se. lahko več organizacij domeni za ustanovitev skupne izterjevalne službe. V primeru pa če se organizirajo PPB v okviru Marketinga, pošiljajo ti vso dokumentacijo organizaciji, na katero se nanaša prodaja. Prednosti takšne organizacije vidi komisija predvsem v tem: — vodi se ena materialna (skladiščna) evidenca pri sa. mi organizaciji, ki jo v vsa-kem primeru mora voditi (ni dupliranja), — fakturiranje . in inkaso je v pristojnosti orgapizaci-je, | — ni dupliranja pri evidentiranju kupcev, — izterjava bo po vsej verjetnosti .hitrejša in vsklajena s poslovno-finančno politiko posamezne organizacije, — ni tranzitiranja finančnih sredstev, s čimer se doseže hitrejše obračanje go. tovine, ni dvojnih bančnih računov — ni dvojnih bančnih stroš-kov, — bilance organizacij kažejo realno sliko in so omogo-cene natančneje evidence ter. jatev in dana možnost za temeljitejše analize, — ta varianta prav tako omogoča mehanografsko obdelavo podatkov, — lažje se obdelujejo iri re. šujejo problemi reklamacij in drugih razmerij do kupcev, — lažje se opravljajo asig-nacije in kompenzacije, — natančno določena (in locirana) odgovornost za celotno ekonomsko, finančno in komercialno poslovanje po-samezne organizacije. B. FINANCIRANJE RAZVOJNO RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI O financiranju te dejavnost: je komisija mriehja, da trenutno ni podana zadostni snov za njeno dokončno sta lišče in da so za to potrebna dokončna in jasna stališča predstavnikov organizacij. 'J' C. SKLEP IN PREDLOG Iz celotne obrazložitve pod A in B izhaja, da je komisija — po strokovni strani — mnenja, da je v naših razmerah mogoča in izvedljiva samo varianta II. iz poglavja A, ki jo tudi priporoča organom upravljanja. V Ljubljani, 10. oktobra 1968 Komisija: predsednik: Alojzij Vidmar 1. r. člani: Anton Bukinis 1. r. Metod Kačič 1. r. Jože Sure 1. r. Tomo Kraljič 1. r. Borut Gorazd 1. r. jiiiiiiiiiiiiiHi!iiii!iiiiiiMniminiii!iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiuiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii*;**» DOPISUJTE V ISKRO is V »Avtomatiki« so sprejeli 17 mladih v ZK Sestanek komunistov v tovarni- za elektroniko in avtce-. matiko na Priamu, 17. oktob-: ra je minil v znamenju skromnega praznovanja. Ta dan je vstopilo v tovarniško zvezo komunistov 17 mladih delavk in delavcev, ki so povečini sami izražili. željo, da bi postali komunisti. Po nagovoru sekretarja 00 ZK »Avtomatika«, Iva Štem-bergerja, ki je o kandidatih prečital kratke karakteristike, so prisotni Slani zveze komunistov soglasno glasovali za sprejem mladih kandidatov,,-,;' , Zastopnik MK ZKS Ljubljana je mladim članom ZK čestital in jim na--kratko pojasnil, kakšne so njihove nove obveznosti. Pozdravila pa sta jih končno in jima čestitala tudi sekretar kanferem-oe ZK ZP ISKRA; ing. Peter Tribušori ter zastopnik krajevnega komiteja ZK Šentvid. Združeno podjetje ISKRA — Kranj Organizacija: Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana, Linhartova 35 RAZGLAŠA za obrat FERITI, Ljubljana-Stegne naslednja prosta delovna mesta: TEHNOLOGA OBLIKOVALNICE IN OBDELOVALNICE za projektiranje orodij za stiskanje in naprav Pogoj:: — strojni inženir — tehnološka smer — praksa zaželena — strojni tehnik s 5-letno prakso na podobnem delu. IZMENOVODJE ZA OBLIKOVALNICE Pogoj: strojni ključavničar s 4-letno prakso. PK DELAVCE za delo pri napravah za pripravo mase — delo v turnusih. Osebni dohodek se določi po pravilniku, oziroma po dogovoru za delovno mesto pod tč. m Pnudbe je poslati na Kadrovsko socialni oddelek tovarne do 4. 11. 1968. Letna konferenca OZK tovarne v Novi Gorici Dne 16. 10. 1968 so se zbrali skoraj vsi komunisti tovarne, da podajo obračun svojega dala in si začrtajo pot za nadaljnje delo. Na predlog mladinske organizacije tovarne so bili sprejeti v Zvezo komunistov štirje mladinci. Ob tej priliki so jim bile izročene partijske izkaznice in darila. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava na poročilo, ki je pokazala, da se v tovarni borimo z vrsto težav. Tako je bilo obravnavano vprašanje nagrajevanja s poudarkom, da moramo na tem področju še nadalje razvijati načelo plačila po delu. Direktor tovarne je v svoji razpravi orisal nadaljnje perspektive tovarne in probleme, ki se v tej zvezi pojavljajo. Poudaril je, da morajo komunisti s svojim aktivnim delom vsestransko delovati, da bomo naloge, ki se postavljajo pred nas, zadovoljivo reševali. Razprava je pokazala, da so zaključki OZK tovarne, ki so bik postavljeni na prejšnja letni konferenci pravilni m da jih je treba še poglab Ijati. Storjeno pa tudi ni bilo vse, da bi jih realizirali, zato je poudarek na večjo aktivnost članov pravilen. Politična situacija in dogodki v svetu nas na pravilnost zaključkov še bolj opozarjajo. Potrebno je omeniti tudi živahno razpravo, ki je bila glede kandidatov za nov sekretariat. Velika mera samokritičnosti nam . zagotavlja, da bomo komunisti kos težkim nalogam, M sp postavljene pred nas. Razveseljiv je poudarek, da je naša osnovna skrb dosegati dobre reziiftate gospodarjenja, vendar pa ne smemo zanemariti ostalih področij našega dela. Računati je treba namreč z dejstvi, da si moramo svobodo, socializem in delavsko samoupravljanje braniti sami in če bo potrebno pri tem uporabiti vse, kar imamo na razpolago. Lahko trdim, da je konferenca potekala v delovnem vzdušju in pokazala dovolj smernic za še večjo aktivnost komunistov tovarne. Krušeč Tovariš Rudi Uršič, kontrolor v tovarni avto električnih izdelkov — Nova Gorica je pred kratkim odšel v zasluženi pokoj. Njegovi ožji sodelavci so se poslovili od marljivega tovariša, mu zaželeli še mnogo zdravja in zadovoljstva in mu izročili spominsko darilo Dolgoročna poslovna politika Tako so navzoči že takoj spo- V ponedeljek se je pričela na Bledu večdnevna letna konferenca predstavnikov ZP ISKRA v tujini, ki jo je sklicala PSO, vodi pa direktor PSO inž. Ljuban Artič. Konferenca ima zelo obširen dnevni red. V ponedeljek so naši predstavniki v tujini razpravljali o referatu direktorja inž. Ljuban Artiča glede programa in strategije izvozne dejavnosti, splošno o izvozu v letošnjem lotu in posebej o realizaciji dobav in plačilih. V torek so prisostvovali konferenci poleg vseh šefov izvoznih regionov PSO še vsi direktorji proizvodnih organizacij in predsednik DS ZP Rok žibert. Vsebina razgovorov, ki jih je to pot vodil direktor PSO Metod Rotar, so bila sprva poročila inozemskih predstavnikov, nato pa je sledil pogovor z V soboto,, 19. t. m. so tovarno radijskih sprejemnikov v Sežani obiskali razen sekretarja ZP, tudi sekretar konference ZK ZP predsednik sindikalnega odbora, tajnik družbeno-politionih organiza-oij in namestnik predsednika mladinske organizacije ZP ISKRA. Ob tej priložnosti so imeli : razgovor s predstavniki mladine v zvezi z izredno kritičnim stanjem v tovarni radijskih sprejemnikov, nato pa . so v razgovoru z delovnim kolektivom spoznali, kako nujno potrebna je rešitev težkih problemov, v -katere . je zašla tovarna v Sežani. Delovni kolektiv teih težav ne more rešiti sam, čeravno je pripravljen odpraviti vse svoje notranje slabosti in pomanjkljivosti ter delati tudi direktorji tovarn o izvozni problematiki nasploh in posebej za vsako panogo. Danes bo na sporedu tema o načelih in problematiki poslovanja izvoza. Tem razgovorom bodo prisostvovali še vodstvo domače prodaje, pravna in organizacijska služba ter propaganda. Naslednji dan bodo končali razgovore o izvozni problematiki in določili ■ sklepe, nato pa/bo navzoče na konferenci sprejel še generalni direktor - ZP. , Program ¡konference predvideva na koncu še ogled proizvodnje organizacije RIZ v Zagrebu in razgovor z vodstvom te tovarne.. -Izredno skrbno pripravljena konfe-ferenca s temeljito in odkrito razpravo o vseh nerazčiščenih vprašanjih obeta že sedaj, da bo naš izvoz krenil poslej na bolj urejena pota. po dvanajst'in več ur (ob 8 plačanih urah!), samo, da bi tovarno rešili iz nevzdržnega stanja in dosegli redno proizvodnjo. Prav zato je kolektivu v Sežani nujno potrebna vsa razpoložljiva materialna in tehnična pomoč s Strani skupnih služb . ZP, ker pa združeno podjetje ne razpolaga z lastnim skupnim ali rezervnim skladom, je drugje treba najti sredstva za pokritje poslovne izgube, kar je osnovni pogoj za sanacijo tovarne radijskih sprejemnikov. Predstavniki družbeno-politionih organizacij ZP so izr razili pripravljenost pomagati in podpreti prizadevanja vseh odgovornih za sanacijo tovarne RA v Sežani. cetka pozitivno ocenili predlog novih načel poslovanja izvoza, ki ga terjajo predvidene organizacijske spremembe na področju tržnih-, funkcij in pa smernice za kreiranje dolgoročne izvozne poslovne politike podjetja. O končnih' rezultatih in sklepih ' konference bomo še poročali. Marjan Kralj ZAHVALA Ob težki izgubi moje drage máme ANE VODNIK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v umerjevaini-cj števcev kranjske tovarne za izraze sožalja in poklonjeni venec. Pavla Vodnik ZAHVALA Ob prerani smrti najinega očeta PAVLETA ŠILARJA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem obrata ATN, tehnične kontrole in linije koordinatnega stikaln-ika, za izraza sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerki Milena Ziherl in Anica Šilar ISKRA- glasilo delovno ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko telek® munlkacije elektroniko U> avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar - odgovorni urednik: Igor Slavec — izh»-Ja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk In klišeji? »CP Gorenjski tisk» Kranj Predstavniki političnih organizacij ZP v sežanski tovarni