Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v petek dne 1. junija 1928. Glasilo krščanskega delovnega ljudstva fahaja vke tiskarne, Kolportnžnl oddelek, trg 2/1 — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo II Inozemstvo Din 7-- (meseCno) — Oglasi po dogovoru II Pol|anskl nasip it 2 - Rokopisi se ne TTaCaJ# Slovensko krščansko socialistično delavstvo se od svojega začetka po pravici ponaša s tem, da je po izročilu svojega prvega pokretaša dr. Kreka nosilo na svojem praporu vedno zahtevo po pravici, po pravici za vse in za vsakega, za vse delavne stanove, za celo človeštvo, ki se po božjem naročilu na tej zemlji za svoj vsakdanji kruli poti in trudi. Krščansko socialistično delavstvo je iz naukov svojega očeta globoko vsrkalo vase navdušenje za idejo, za krščansko idejo, za večno idejo o pravici, o pravični človeški družbi. Dr. Krek je krščanskemu socialističnemu delavstvu vcepil v srce vero, jo vrnil onim, ki so jo izgubili in poživil v onih, v katerih je odmirala: vero v neizogibno zmago božje pravice, božjega zakona, božjega zamisla na zemlji. Baš zato, ker smo to vero imeli, smo se za naše pravice borili in iz nje zajemali neusahljive moči za to borbo. Vsak krščanski socialni delavec je bil borec za idejo, je delal iz ideje in je delal iz idejnih nagibov. Slovenski krščanski socialistični pokret je bil vedno idealen pokret in je svoje ideale tudi do danes ohranil: to je njegova čast in te mu nihče ne more oporekati. Najvažnejša naloga našega krščanskega socialističnega pokreta je, da ta idealizem v sebi, v vsakem svojem članu neguje in krepi, tembolj, ker se snet okoli nas čedaljebolj pogreza v najhujši materializem. Evropa naglo propadu in se razkraja, kapitalizem je razdejal vse njene nekdanje krščanske moralne temelje, javno življenje postaja boljinbolj pugansko. Vladajoči sloji ne poznajo nobenih idealov, so praktično izgubili vsako vero v kaj višjega in večnega in obožujejo samo denar, oblast in silo. To pugunstvo se razširja polagoma tudi med dosedaj še nedotaknjene sloje človeške družbe, ki se borijo za svoje pravice proti izkoriščevalcem in krivičnikom. Zdi se, da je sedunji družabni red nujen, da tako mora biti, da bo v glavnem tako tudi vedno ostalo. Zato vsak glej, da si pribori z vsemi sredstvi boljši prostor na solncu; idealizem, vera, prepričanje o novem človeku in človeštvu, o brezrazredni, ne na kapitalizmu zasnovani družbi se zdi gola fantazija. Prijateljstvo, ljubezen, sočutje do bližnjega izginjata; drug se drugega boji; nihče nikomur več ne zaupa; vsak le gleda, kako bi sam prišel naprej; ozir do sočloveka je slabost. Strahoten je pogled v sodobno družbo, ki jo je Bog izročil začasno v oblast demonom, preden bo po njej zopet zavel Njegov duh obnov-Ijenja in oživljajoče ljubezni. Krščanski socialistični delavci moramo v tem peklu vztrajati v neomajni veri do naših idealov. Ohranimo resnično krščanstvo v svoji sredi, vero v večno pravico, ki bo zmagala nad vsemi močmi in silami. Mi se bomo zvesto držali, česar so nas učili Krek, Mahnič, Ušeničnik o edino pravih temeljih človeške družbe in bomo slejko-prej smatrali za svojo najsvetejšo dolžnost načeloma zavračati današnji brezbožni, nemoralni, nečloveški kapitalizem, ki pogublja neumrjoče človeške duše, se roga vsem krščanskim idealom in izpodkopuje vero v izve-licanje, nadriaravo, milost in zavlada nje božjega kraljestva na zemlji. Mi bomo ostali idealisti, kakor smo bili, mi rie bomo pustili nikdar svoje zastave in se knezu sveta ne bomo poklonili. Krščanski socialisti ho-cetno biti in^ostati. In nam na čelu bo hodila, učeč in bodreč, naša DELAVSKA PRAVICA! Političen pregled. Vsa notranja politika se suče zadnje čase okoli vprašanj: posojilo, nettunske konvencije. Sprejetje druge točke je pogoj izvršitve posojila. Med pogoji posojila, ki so jih stavili angleški bankirji naši državi, je tudi sprejetje teh konvencij. Po raznih obvestilih in izjavah urejajo konvencije tehnično stran razmerja med Italijo in našo dnž&vo, tičejo se predvsem obmejnega prometa, Reke, pravic naših optantov na Reki itd. Že prejšnja leta se je mnogokrat govorilo, da bodo prišle pred parlament Vsakokratna opozicija pa je vedno zagnala velik vrišč proti temu. 23. maja pa je dal ministrski svet zunanjemu ministru pooblastilo, da konvencije predloži narodni skupščini. Seveda opozicija zopet kriči. Radič, ki je bil svoj čas za sprejetje konvencij, je sedaj proti. Mirne vesti lahko rečemo, da so bile že vse stranke za in proti konvencijam. Kot barometer je služil samo trenutni »politični« položaj:- ali smo bili v opoziciji ali v vladi. V resnici konvencije ne pomenijo za našo državo kake pridobitve in se nahajajo v njih tudi določila, ki našim ljudem niti malo ne bodo koristna in bodo slabe strani zadele predvsem malega človeka: delavca, malega kmeta in obrtnika. Konvencije pa bodo še bolj kot nas udarile Dalmatince. — Demonstracije proti Italiji so bile pretekli teden v Ljubljani, kjer so študentje protestirali proti aretaciji slovenskih študentov v Trstu in so se demonstracije ponovile tudi na ulicah. — V soboto in nedeljo, 26. in 27. maja so bile velike demonstracije Italijanov v Zadru. V torek 29. maja so bile protiitalijanske demonstracije v Belgradu. Zažgali so italijansko zastavo. Policija je demonstrante razgnala. Italijanski poslanik v Belgradu je protestiral zaradi tega pri naši vladi, jugoslovanski poslanik v Rimu pa pri laški vladi. — Iz Primorja prihajajo vedno bolj žalostne vesti. Naše ljudi zatirajo kakor in kjer le morejo. Italijanska nacionalistično-kapitalistična in imperialistična zagrizenost, ki jo predstavlja fašistični režim, ne pozna ne naravnih, še manj pa božjih zakonov in iz njih izvirajočih človeških pravic. Tako si fašizem sam piše svojo usodo in strašno pogibelj. — O posojilu, ki naj ga dobi naša država v Angliji, se je že mnogo pisalo. Enkrat so se glasila poročila, da je že docela sklenjeno, drugič zopet, da še ni nič gotovega. Naš finančni minister in finančni strokovnjaki se nahajajo sedaj v Londonu in se pogajajo- Gotovo, da hočejo Angleži pri tem izsiliti od naše države čimveč ugodnosti za se in za svojo politiko. Naša država pa tudi denar rabi. Kakor se zdi, posojilo še ne bo tako kmalu zaključeno. — V radikalni stranki se še vedno več ali manj preganjajo med seboj razne grupe in struje: pašičevci, centrumaši, vukičevi-čevci itd. Glavni odbor stranke pa imajo v popolni oblasti pašičevci, ki skušajo Vukičeviča spodnesti. Te dni je ta odbor izdal posebno spomenico, v kateri ostro napada Vukičeviča kot predsednika radikalnega poslanskega kluba in predsednika vlade, in mti očita, da je današnja vladna politika škodljiva radikalni stranki, demokraciji, parlamentarizmu in državi. Pri celi stvari pa ne gre za nič drugega kot za ljuba korita. V naši državi bi potrebovali še okoli sto ministrskih stolčkov, ne', ministrskih plač, poteirt pa fie bi bilo ne duha ne sluha o nezadovoljnežih. — V zakonodajnem odboru je bil sprejet zakon o državljanstvu. Vrši se podrobna razprava. Zakon je res že nujno pdtreben, ker ima vsaka pokrajina svoje lastne bivše avstrijske in srbske paragrafe. — V naši državi se i mudi več zastopnikov češkoslovaškega parlamenta, ki z jugoslovanskimi poslanci pripravljajo pot za skupno tesnejše delovanje. Delavstvo tovarne veris v Lescah za svoje pravice. Ravnateljstvo tovarne verig d. d. v Lescah je zadnje čase večkrat kršilo kolektivno pogodbo na razne načine, posebno pa s tem, da se je delavstvo pri-krajševalo na v kolektivni pogodbi ustanovljenih in določenih prejemkih. Tako postopanje ravnateljstva je razumljivo rodilo močan in enoten odpor vsega delavstva, ki je organizirano v Strokovni skupini kovinarjev JSZ in Savezu me-talskih radnika. Na svojem skupnem zboru se je delavstvo odločilo za enoten nastop za svoje pravice, nakar je >Sa-vez« odpovedal kolektivno pogodbo in vložil sporazumne zahteve v obliki predloga za novo kolektivno pogodbo, ki pa ne vsebuje nič drugega in nič več kakor to, kar je delavstvo že dosedaj imelo. Ravnateljstvo je poslalo na to spomenico svoj odgovor in predlog o plačah in drugih pravicah v za delavstvo nesprejemljivi obliki, kajti ravnateljstvo predvideva znižanje plač na celi črti. Ravnatelji je tudi odklonil vsako razpravo o tem. Vsled nastalega položaja se je vršil 29. maja ponoven zbor, na katerem sta poročala za »Savez« s. Jeram, za Strokovno zvezo pa tajnik JSZ tov. Gajšek. Na zboru, se je dosegel po polen sporazum o nastopanju v predvidenem boju, katerega vodstvo tovarne vsiljuje delavstvu in storili so se potrebni sklepi za tak boj, v katerem mora zmagati delavstvo, ker je pravica na njegovi strani. Če hoče ravnatelj boj, dobro, naj ga ima! Mi vsi smo dobro pripravljeni! Kovinar. Nameščenci in strokovna organizacija. Čeravno je usoda delavca in nameščenca tesno združena in delujejo na položaj obeh isti vplivi, je vendar med delavci in nameščenci globoka razlika. Nameščenec je rastel dosedaj vedno v nekem posebnem, vzvišenem položaju, bil je organiziran, a bolj iz nekega društvenega čuta. Medtem ko je bil delavec organiziran v strokovnih, bojnih organizacijah, je plačeval nameščenec članarino stanovskim društvom, ki so večinoma bolj vršila delo klubov in gojila družabnost. Zato se je nameščenec zapletel v svojem nestrokovnem stališču, izgubil je po vojni skupno z delavstvom priborjene pravice, postal je morda odbornik iz poklica in postal gardist nekaterih, ki so rabili nameščenske organizacije za svoje kandidature. Da ni gospod nameščenec sedaj, ko je brezposelnost taka in nadprodukcija umskega proletariata taka — še bolj pod peto pritisnjen, čisto gotovo ni uspeh nameščen-skih organizacij, ki niso zmožne postaviti nikakega odpora, ampak to je uspeh smotrnega dela delavskih strokovnih organizacij. Ni treba iti nameščencu daleč! Treba je le, da sprevidi, da tudi on kruh služi, da je torej tudi delavec, da druži nameščenca in delavca ena in ista usoda in da bo mogel uspeti le v skupni fronti v strokovni organizaciji, ramo ob rami z vsem drugim proletarijatom. Ko se je ustanovila v Ljubljani Strokovna skupina privatnih in titovskih nameščencev, rečemo to: Nameščencem je dana nova smer. Ne več organizacija iz športa, ampak radi življenja. Treba je streti globoke razlike med posameznimi panogami delavcev in med posamezniki. Tabor krščansko-socialističnega delavstva, katerega priredi centrala Krekove mladine v nedeljo, 10. junija na sv. Doštu nad Kranjem. Spored tabora: Ob 9 sv. maša z govorom; po sv. maši tabor. Govore tov. France Terseglav, tov. Edi Kocbek in tov. Alojzij Pukšič. Po taboru prosta zabava v naravi. Sodeluje naša delavska jeseniška godba. Na predvečer tabora zažgejo naši Krekovci kres, da bo oznanjal tabore-nje krščanskega socialističnega delavstva naslednjega dne. Udeleženci iz Ljubljane naj gredo s prvim jutranjim vlakom, tako da se snidemo s tovariši iz gornjega kota Gorenjske v Kranju okoli 7 zjutraj. Na tabor vabimo vse krščansko-soci-alistično delavstvo in njega prijatelje! Krekova mladina. Iz drobcev ni celote! Dokler ne bo ubit duh sebičnosti, toliko časa bodo razne stanovske organizacije samo hlastale za trenutnimi uspehi. Zato vemo, da je pot dolga. Ubiti tradicijo, izruvati starega duha in vzgojiti novega, organizacijskega, požrtvovalnega, nesebičnega človeka je dolga pot. In kdor hoče resne nameščenske strokovne organizacije, ki bo kdaj mogla dosezati kake uspehe, mora na to pot. Tisti pa, ki mislijo tako kot mi, z vztrajnostjo na delo! Konferenca obratnih zaupnikov v Mariboru. V pondeljek, 21. t. m. se je vršila v Mariboru v prostorih »Ga.mbrina« konferenca obratnih zaupnikov, ki so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah, katero je sklicala »Delavska zbornica«, da informira obratne zaupnike o njih delu, dolžnostih in pravicah, ki jih imajo ti kot pravni zastopniki delavstva v obratih. Zborovanje je vodil član D. Z. g. Ošlak. Tajnik D. Z. g. Filip Uratnik je v zelo stvarnem govoru podal naloge obratnih zaupnikov lin cilje za njihovo delovanje. Povdarjal je, da zakon ni popoln in zaščita zaupnikov še zdaleka ne odgovarja dejanskim potrebam delavstva, vsled česar morajo delavski zaupniki vršiti svoje naloge, ki jim jih nalaga zakon, tako da svojega delokroga ne bodo prekoračili, saj je itak zelo obširen in važen. Povdaril je važnost dela ministra dr. Gosarja ki je v težkih razmerah oživotvoril institucijo obratnih zaupnikov, katero mora delavstvo skrbno čuvati. Po poročilu tajnika D. Z. Uratnika se je razvila živahna debata, ki je izve-nela v tem, da naj obratni zaupniki povsod stvarno in enotno nastopajo v obratih za pravice delavstva. Konferenca je dokazala svojo važnost in je želeti, da se take konference večkrat skličejo, kar bo rodilo gotovo lepe uspehe za zaupnike same in delavstva 1 v vse knjižnice naSih Izobraževalnih druBtevt Jugoslovanska strokovna zveza. Iz centrale I Načelstvo Jugoslovanske strokovne [ zveze se je na svoji prvi seji 23. maja ; konstituiralo kakor sledi: Načelnik: Srečko Žumer, 1. podnačelnik: Jože Rutar, II. podnačelnik: Metod Hočevar, gl. tajnik: Vilko Pitako, blagajnik: Jože Slak, gospodar: Alojzij Burkeljc; odbornika: Jože Gostinčar in dr. Andrej Gosar. Kovinarji Delavstvo tovarne »Titan« v Kamniku in tovarne verig d. d. v Lescah stoji v ostrem boju za svoje pravice. Do na^ daljnjega naj nihče ne išče dela v teh dveh tovarnah, kor je pričakovati, da se bo vsled odklonilnega in oholega zadržanja obeh podjetij boj še poostril. Jesenice. Pred tedni je prinesel čar sopis »Jutro« opis in slike najstarejših delavcev pri K. 1. D. Med temi sta tudi dva brata Ažmana, Karol in Janez. Karol je umrl pred meseci in je imel takrat nepretrgoma 55 let službe. Janez pa je šel s 1. aprilom v pokoj in ima 50 let službe kot kovač, torej pri napornem delu. Tako približno je napisalo tudi »Jutro«. Prav je, da imajo podjetja tako stare delavce, kar bi bilo tudi ponos za obrat. Ali drugo vprašanje je, kako so taki delavci oziroma njihovi svojci preskrbljeni, ko njihova roka omaga in ne more več vihteti kladiva. Po približno enem mesecu, odkar leži v grobu naš zvesti tovariš Karol, je dobila žena obvestilo, da mora nemudoma izprazniti stanovanje. Drugi brat Janez pa po tolikih letih službe mora v 6 dneh stanovanje izprazniti, čeravno je še komaj preteklo slab mesec dni, odkar je upokojen. Kaj pravi k temu gospoda okrog K. I. D. in blizu stoječi dopisnik »Jutra«? Jasno za delavstvo mora biti samo to, da vidi v teh dveh slučajih kaj je delavec. Kje je krivda? Ako motrimo čete strokovno organiziranega delavstva, nam to jasno pove, zakaj je tako, in zakaj da bomo mi organizirani? Kakšne so vrste strokovnih organizacij? Kdo je kriv, da so nestrnjene in slabe? Dosti pripomorejo k temu tudi naše žene, ki ne pomagajo graditi te velike socialne stavbe, ko omalovažujejo delo strokovne organizacije ter odvračajo može od njih. Kdo občuti potem zlo, ko omaga roka moža, očeta, kdo naj popravi to, kar se je zagrešilo? Ako se ne bomo pobrigali sami, nas bo za našo lenobo in brezbrižnost še hujše tepla šiba današnjega gospodarskega sistema. Zato je zadnji čas, da drugače mislimo in delamo. V strokovnih organizacijah mora biti moč, zato ji dajmo teh moči. Človek, ki zna ceniti sam sebe, mora tudi skrbeti, da bo delo častno in v to bodo privedle močne, strnjene delavske organizacije. Pota naša so težka in neizbežna, zato naj stori vsak svojo dolžnost! Zasebni nameščenci Strokovna skupina privatnih in trgovskih nameščencev v Ljubljani. V četrtek dne 24. maja smo imeli privatni nameščenci, dosedanji člani ljubljanske skupine JSZ, svoj občni zbor. S tem se je obenem razbremenilo in olajšalo delo v ljubljanski skupini in storjen je bil korak, ki je bil naznačen že na njenem občnem zboru meseca marca, namreč da bodo od časa do časa nastajale nove strokovne skupine in prva je torej sedaj naša. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik ljubi j. skupine tov. Valant, ki je podal tudi obenem poročilo odbora ljublj. skupine o njegovem delu, kolikor se je to nanašalo na privatne nameščence, namreč da je zbiral nove člane in pripravil vse potrebno za občni zbor nove skupine, ki se naj osnuje na podlagi izpremenjenih pravil stare »Zveze privatnih uslužbencev« za Ljubljano. Strok, tajnik tov. Gajšek je v kratkih besedah orisal zgodovino strokovnega gibanja privat. nameščencev v okrilju JSZ in orisal smernice za novo delo skupine. Za vodstvo skupine je bil izvoljen ta-le odbor, ki se konstituira na prihodnji seji: Božič Ivo, Hočevar Metod, Korun Julij, Kokolj Emerik, Valant Milan; za namestnike: Burkeljc Rozamila in Rošer Ignacij. V nadzor- i stvo: Silvester, Rutar, Tutta. Izpremem- j ba pravil je bila brez debate sprejeta. j Od ljubljanske skupine je bilo predlo- j Ženih več predlogov. Sklenjeno je bilo, da se osnuje v okviru skupine hranilni odsek, za katerega je pa članstvo neobvezno, nato podporni fond, v katerega plačujejo vsi člani obvezno po 4 Din na mesec, članarina skupini pa 1 Din. Občni zbor je ostro obsodil delo tistih, ki onemogočujejo, izrabljajoč svoj položaj, pravo in enotno strokovno gibanje nameščenstva. Obenem jo bilo sklenjeno, da noben član naše skupine ne sme biti član kake druge, tudi ne indiferentne strok, organizacije, zakaj jasnosti je treba. V debati, ki je sledila, so tovariši izrekli svoje želje in nasvete odboru, med katerimi je bil sprejet kot sklep, da se vrše sestanki skupine vsak prvi torek v mesecu. Po izčrpanem dnevnem redu je predsednik zaključil občni zbor. Papirničarji V ponedeljek dne 28. maja se je vršila v Ljubljani seja Zveze papirniškega delavstva, katere so se udeležili zastopniki iz Vevč, Medvod in Goričan. Na seji se je določilo, da se vrši občni zbor Zveze dne 17. junija t. 1. v Ljubljani na Starem trgu, da se izvede reorganizacija Zveze v smislu pravil JSZ in izvoli strokovni odbor Strokovne zveze papirniškega delavstva. — Temeljito se je obravnavalo tudi vprašanje delovnega reda in nove kolektivne pogodbe, katero vprašanje se bo obravnavalo še v seji v soboto dne 2. junija t. 1. Načrt nove kolektivne pogodbe je podal tajnik JSZ tov. Gajšek. Načrt je bil kot temelj pogodbi soglasno sprejet. Obravnavalo se je tudi vprašanje pokojninskega fonda. Rudarji Rudarjem pravice nazaj! Proti sklepu glavnega odbora Bratovske skladni-ce, ki ga je povzročilo ministrstvo za šume in rude, da se zviša službena doba na 35 odnosno 40 let, prispevki pa od 5 na 7 odstotkov, so vložili nekateri rudarji tožbo na sodišče rudarskega zavarovanja, ki je v svoji zadnji tozadevni razsodbi razveljavilo sklep glavne Bratovske skladnice. Tako ostanejo stare pravice v veljavi, krivice pa, ki so bile rudarjem vsled sklepa glavne Bratovske skladnice že prizadete, se morajo pa poravnati. A to so le posamezniki, naše zahteve pa gredo za tem, da pridobljene pravice vrnejo vsem v polnem obsegu! — Rudar. Iludajama. Mnogo rudarjev s svojo skromno plačo komaj preživlja številno družino. Oni rudarji, stanujoči v koloniji Brezno, pa morajo za prevoz depu-tatnega premoga plačevati voznikom 75 Din mesečno, kar je zanje vsekakor ogromno breme. Že večkrat so prosili pri raznih gospodih, da bi jim rudnik postavil premog v kolonijo, ali pa-jim dal vsaj delno odškodnino. Reklo pa se jim je, da bodo dobili tam premog, kadar bo gotov predor oziroma proga, ki se dela iz Hudejame na Brezno, kar pa seveda še ne bo kmalu. To breme rudarjev pa hoče neki politični agent, ki je »b o 1 j š i g o s p o d«, ali pa vsaj sam misli da je, porabiti za agitacijo. Takole pravi: zapiši se k samostojnim demokratom ter plačaj članarino, pa boš zastonj dobil premog domov. Rudar pa takim agentom ne verjame več, pre-mnogokrat so se mu že zlagali. Če pa to ne pomaga, pa pride drugi in pravfre-dukcija bo, k SDS se zapiši pa boš ostal. Tudi ne verjamemo, ker nam to pravite celo leto. Pravimo pa, da bodo letos občinske volitev in zato vaše obljube in grožnje. Delavce bi radi krotili tudi na občini. Ker pa noče pšenica v klasje zlepa, je treba pač raznih gesel. Vedite da se delavec ne da krmiti od raznih obljub, niti krotiti od groženj. Vse to mu že preseda! — Rudar. Iludajama. Strokovna skupina rudarjev ima sestanek članov vsako drugo nedeljo v mesecu v Laškem v društveni dvorani, vsako tretjo nedeljo pa pri Sv. Jederti v čitalnici. V Laškem bo prihodnji sestanek 10. junija ob 7 zjutraj, pri Sv. Jederti pa 17. junija ob 8 zjutraj. Tovariši, dolžnost vsakega je, da se udeleži mesečno vsaj enega izmed teh sestankov. — Odbor. Tovarniški delavci Prevalje. Strokovna skupina JSZ v Prevaljah ima v nedeljo 3. junija po prvi sv. (maši v običajnih prostorih na Fari mesečni strokovni sestanek. Prosimo udeležbe vsega članstva. — Odbor. Železničarski vestnik OBČNI ZBOR PROMETNE ZVEZE. V nedeljo, dne 3. junija 1928 ob 9 dopoldne se vrši v Mariboru, Koroška cesta 1 prvi redni letni občni zbor Osrednjega odbora Prometne zveze s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev, poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 2. Poročilo nadzorstva; 3. Sprememba pravil; 4. Ustanovitev posebnega podpornega fonda; 5. Volitev načelstva in strokovnega odbora; 6. Volitev nadzorstva, razsodišča in zastopnikov za občni zbor JSZ; .7. Slučajnosti. K spremembi pravil se poroča, da se pravila spremene v glavnem le v toliko, da se spremeni ime Prometna zveza v s-Zvezo krščansko - socialnih železničarjev Jugoslavije«, kot se je to že na zadnjem občnem zboru razpravljalo. Viničarski vestnik Občni zbor centrale »Strokovne zveze viničarjev« se bo vršil 10. junija t. 1. ob pol 9 v Katoliškem domu v Ljutomeru s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo odbora: a) načelnika, b) tajnika, c) blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva; 4. Volitev odbora in nadzorstva; 5. Predlogi in sklepi; 6. Slučajnosti. Vse skupine naj v smislu pravil pošljejo svoje delegate, katerim naj izstavijo pismene poverilnice, da zastopajo članstvo skupine na občnem zboru. S prvim jutranjim vlakom ima možnosti priti vsak delegat pravočasno na občni zbor. Zaprosili smo za polovično vožnjo na železnici, zato naj vsak na vstopni postaji zahteva na vozni listek mokri žig, ko pa izstopi ne sme listka oddati, ker velja za vožnjo nazaj. Izkaznice za polovično vožnjo se bodo dobile na občnem zboru. Tovariši, polnoštevilno pridite na občni zbor, kateri naj ob tej priliki zopet izzveni kot manifestacija sloge viničarjev v organizaciji, kakor tudi mogočen glas po naših pravicah! Viničarski pozdravi — Načelstvo. Sv. Miklavž pri Ormožu. Tukajšnja skupina »Strokovne zveze viničarjev« priredi 3. junija ljudsko tombolo v Vuz-metincih pri g. Tomažiču s Številnimi in krasnimi dobitki, cena kartam pa samo dva dinarja. Vabimo vse v obilnem številu. — Odbor. Sv. Barbara v Halozah. Ustanovni občni zbor skupine »Strokovne zveze viničarjev« se bo vršil 3. junija v dvorani sv. Katarine. Dnevni red: 1. Poročilo zastopnika centrale Š. Z. V. (govori tov. P. Rozman). 2. Čitanje pravil. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Vsi viničarji tukajšnje župnije se udeležite! — Pripravljalni odbor. Čitaj „ Delavsko Pravico"! Atom: Misli kršžantkega socialitta. Kdo vodi človeštvo, ideja ali materija? »Zgodovina vse dosedanje družbe je zgodovina razrednih bojev,« tako pravi Marks v svojem komunističnem manifestu. Hotel je Marks s tem reči, da je vse, kar pojmujemo pod imenom zgodovina, ves razvoj človeštva v verskem, tehničnem, znanstvenem oziru tako rekoč posledica boja za potolaženje lakote in žeje. Resnična je ta trditev v toliko, ker pove, da je zelo važen del zgodovine oni del, ki govori o gospodarstvu in vsakdanjem življenju človeštva, kako se je ono razvijalo in se razvija, in kaj nas uči za bodočnost. Vendar pa moramo priznati, da je Marks prepovršno motril zgodovino človeškega rodu, pravtako, kakor jo večinoma prepovršno, motrijo modemi zgodovinarji, ki pač’na dolgo in široko opisujejo zgodovino raznih vojska, vojskovodij in vladarjev, medtem ko vso kulturo in njene ideje, katere so najvažnejše nositeljice zgodovine, odpravijo na par straneh. Človeške zgodovine ne vodijo zgolj generali in vladarji, kakor to trdijo mnogi sodobni zgodovinarji, ne vodi je zgolj borba za potolaženje lakote in žeje, kakor trdi to Marks v svojem manifestu, ampak vodijo jo ideje, ki niso druzega kakor rastoče spoznanje človeštva. Kakor se razvija otroški razum do razuma odraslega človeka, prav tako se razvijajo ideje ali misli človeškega rodu in vsaka njegova doba prinaša nov prirastek in večjo jasnost. Kdorkoli opazuje življenje, lahko vidi kolik vpliv imajo v političnem življenju častilakomnost, hrepenenje po moči in slavi, hrepenenje po svobodi in prvenstvu, pa tudi-čut dolžnosti,, podobno vidimo v umetnosti in znanosti. ’V6Š6lje-iznajditelja, veselje nad spoznanjem resnice in lepote, to so nagibi, ki vodijo umetnika in znanstvenika., Kolikral prav umetniki in pisatelji trpe lakoto in pomanjkanje, ker so si izbrali poklic, ki gospodarsko nikakor ni usmerjen, da bi tolažil njihovo lakoto in žejo in jih oprostil pomanjkanja. Kako zmotna je marksistična trditev, da so tudi vere nastale iz gospodarskih vzrokov, je razvidno iz golega dejstva, da ostane vera trdna tudi tedaj, ko ima za posledico izgubo vsega premoženja, izgnanstvo, martemi-štvo in smrt. Zgodovina katoliške cerkve ima za to dosti dokazov. »Z vso svojo umetnostjo,« pravi po pravici Barth o marksistih, »ti misleci enega dejstva ne morejo razložiti, zakaj pripadniki raznih veroizpovedi tijdi tedaj ostanejo zvesti svoji veri, kadar to škoduje njihovemu gospodarskemu interesu, od katerega edinega se po nauku marksistov dajo voditi.« Najboljši dokaz, da niso gospodarske, materialne razmere, ki vodijo človeštvo, ampak ideje, nam nudi marksizem sam. Nihče, ki pozna zgodovino socialnih bojev v dobi Marksa in Engelsa, ne bo mogel tajiti, da njune ideje, tudi recimo komunistični manifest, nikakor ni slika tedanjih gospodarskih razmer, ampak bodočih. Videla sta pač bedo tedanjega delavstva in proletarijata ter sta razmišljala, kako bi se temu dalo odpo-moči in sad .njunega mišljenja in čuta za socialno pravičnost je bil manifest, ne pa sad tedanjih 'gospQ(larskih razmer. Te gospodarske razmere, ki so stiskale ljudstvo, sta hotela predrugačiti s svojimi idejami. In to je bil ves njun pomen. In čim bolj te njune ideje rastejo, to se pravi, čim več jih je, ki jih priznavajo za resnične, tem bolj raste njihov vpliv. Pogrešena torej in le deloma resnična je trditev Marksova: Zgodovina vse dosedanje družbe je zgodovina razrednih bojev. Radi priznamo, da je velik del človeškega delovanja nastal zaradi gospodarskih, ali če hočete ekonomskih vzrokov, toda nikakor ne ves. Z enako pravico lahko trdimo, da je velik del človeškega delovanja bil povzročen po drugih negospodarskih vidikih, veljavo priznamo verskemu čutu, ki je storil veliko po pričevanju zgodovine, veljavo priznamo čutu lepote in njegovemu delovanju in hočemo celo, da si ga pri-vzgoje tudi proletarci, veljavo priznamo človeškemu nagonu po spoznavanju resnice, bodisi na umskem ali na tehničnem ali naravoslovnem polju, ker vemo, da je naloga človeštva, gospodovati zemlji in njenim silam. Prav tako priznamo v pravih mejah veljavo vsem nagonom človeške narave, ker vemo, da po svoje vsako veliko vpliva na človeško delovanje. Podlaga in temelj vseh teh nagibov človeškega delovanja pa je ideja. Ideja socialne pravičnosti je temelj gospodarskih vzrokov in bojev, ideja ljubezni in resnice podlaga verskemu čutu, ideja večne harmonije podlaga umetnostnemu čutu, ideja resnice podlaga vsemu znanstvu. Da je vse to resnično, dokazujejo marksisti sami, ki svoje ideje podajajo v komunističnem manifestu in potom teh idej skušajo doseči zmago. Ne vodijo torej človeka gospodarske razmere, čeprav zelo nanj vplivajo, ampak človek vodi nje. Kdor hoče spremeniti nevzdržne gospodarske razmere, mora najprej spremeniti po-grešeno miselnost ljudi in širiti ideje krščanskega socializma. Čii.i več ljudi bo sprejelo te ideje za svoje, tem preje bo slavila zmago socialna pravičnost. Sv. Peter pri Mariboru. Tombola, katero je priredila krajevna organizacija viničarjev, skupina Sv. Peter, dne 20. maja se je nad vso dobro obnesla. Gmoten uspeh je povoljen. Pomagano bo marsikateremu bolnemu članu. Bog plačaj vsem darovalcem dobitkov tako v mestu, kakor na deželi. Predvsem se zahvaljujemo gostilničarju g. Sande-tu, oskrbniku g. Pavliniču, g. A. Trampušu in vsem drugim. Viničarji, zlasti bolni člani Vas bomo ohranili v hvaležnem spominu. Sv. Peter pri Mariboru. Podpisani se tem potom zahvaljujemo odboru skupine viničarjev Sv. Peter, da nam je v slučaju nesreče in bolezni naklonila gmotno podporo. Zatorej kličemo vsem viničarjem, pridite in pridružite se naši organizaciji, ker edino ona Vas l>o ščitila in podpirala. — Berlič Jože, Rajko Alojzija, Budja Janez. Lesni delavci Srednja vas v Bohinju. Na praznik 17. maja se je vršil pri nas sestanek lesnega in drugega delavstva v svrho ustanovitve skupine JSZ. Kljub hudemu nalivu se je zbralo lepo število delavstva iz cele Bohinjske doline, ki so pazno sledili poročilu zastopnika centrale, ki je v daljšem govoru jasno obrazložil pomen in naloge strok, organizacije. Navzoči so se soglasno izrekli za pristop v bojne vrste krščanskih socialistov, in so pripravljeni prevzeti del žrtev, ki so potrebne v borbi za osvoboditev delavstva izpod kapitalističnega jarma. — Nova skupina daje dovolj garancij, da bo rastla in se razširila na celo Bohinjsko dolino, kjer na stotine delavstva Vsem ljubljanskim organizacijam JSZ! Po sklepu zadnje seje načelstva JSZ se Jugoslov. strok, zveza udeleži na praznik Rešnjega Telesa dne 7. junija t. 1. stolne procesije v Ljubljani. Načelstvu naj se pridružijo predvsem vsi odborniki ljubljanskih organizacij JSZ in tudi člani. Zbirališče bo javljeno v časopisih. — Načelstvo JSZ. Delavska knjižnica v Mariboru. Prosvetni odsek Delavske zbornice je ustanovil v Mariboru knjižnico, ki šteje že sedaj 3000 knjig. Nove~knpge se bodo stalno nakupovale. Knjižnica bo izročena javnemu prometu v prvi polovici junija. Svoje prostore ima v palači pokojninskega zavoda. Odprta bo. vsak delavnik od 5 do 9 ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9 do 12 ure dopoldan. Mariborski delavci in nameščenci, obiskujte svojo knjižnico! Pri javni borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: moškim: 1 delavcu za izdelovanje opeke, 2 pečarjem, 11 rudarjem, 1 vrtnarju, 1 oblikovalcu, 1 kino-operaterju, 1 kleparju, 2 kovinostrugarjem, 4 livarjem, 1 elektromon-terju, 1 kovaču-mojstru, 1 inštalaterju -ključavničarju, 1 lesostrugarju, 3 mizarjem, 1 tapetniku, starejšemu kot družabniku, 1 čevljarju-mojstru, 2 krojačema za veliko in malo delo, 1 delavcu za kuhanje malin, 24 zidarjem, 1 tesarju, 8 pleskarjem in soboslikarjem, 5 hlapcem, 9 sobarjem za dijaški dom, 19 vajencem; ženskam: 1 knjigovodkinji, Germania docet ali kaj nas uči Nemčija. V številkah smo že na kratko navedli izid volitev v Nemčiji, ki so se vršile 20. maja. Mnenja smo, da nam suhe ste* vilke, dasi zgovorne priče politične moči poedinih vplivnih strank Nemčije, vendar ne pokažejo dejanskega stanja in smeri, v katero se po našem mnenju Nemčija razvija. Za to našo trditev bi bila kaj poučna točna primerjava glasov, podana v številkah med poedinimi strankami, dobljenih pri teh volitvah. Mnogo zanimivejša in bolj osvetljujoča bi pa bila slika, ki jo dobimo s primerjavo sedanjih volitev z prejšnjimi. Mesto teh številčnih podatkov, iz katerih bi mogli razbrati sami omenjeno sliko, naj ugotovimo le nekaj misli. Povedali bomo, kar bi sicer številke same govorile. Dejstvo je, da je nositeljica predvojne Wilhelmovske miselnosti, najboljša opora kapitalističnega družabnega ustroja, v zunanji politiki pa gojiteljica maščevanja nap ram Franciji, monarhistična nacionalna stranka Nemčije doživela zbog nevednosti in nepoznanja svojih pravic trpi in čaka odrešitve. Tovariši! Ledina je prebita, zato korajžno na delo. Vsak zaveden tovariš naj pridobi vsaj še dva nova. Vsi in vselej pa se zavedajmo, da je moč rešitve v nas samih in da bomo s svojo močjo dosegli res boljšo bodočnost. Naše nove postojanke. Vrhnika. V nedeljo 27. maja se je vršil na Vrhniki shod delavstva tovarne Pollak, ki je bil zelo dobro obiskan. Shoda so se udeležili delavci vseh strank. Namen shoda je bil, ustanoviti enotno strokovno organizacijo v podjetju, ker se delavstvu stalno jemljejo pravice, ki si jih je svojčas priborilo. Po poročilu tajnika JSZ tov. J. Gajška je zbor soglasno sklenil ustanoviti strokovno skupino v okrilju Jugoslovanske strokovne zveze, v katero vstopijo vsi delavci brez razlike mišljenja. Sklenilo se je, da se vrši v četrtek dne 31. maja občni zbor, nakar začne skupina z delovanjem. Pametnemu stališču vrhniškega delavstva naj sledi vse delavstvo. Krekova mladina. Iz centrale. Vsem družinam smo razposlali okrožnice z navodili k občnemu zboru in načrt za naše skupne tabore. »Ogenj« smo tudi razposlali, katerega takoj razdelite članstvu. Osnutke predavanj prejmete prihodnji teden. Moste. Naša družina je imela v nedeljo družinski izlet v Sotesko ob Savi. Z : izletom so bili tovariši in tovarišice za-’ dovoljni, tako da smo sklenili, podobnih izletov v bodoče še več prirediti. ! novice. 1 kuharici, 2 služkinjam, 1 pomivalki, 2 kmečkim deklam. Delo dobijo pri »Borzi dela« v Mariboru: 3 viničarji, 6 hlapcev, 2 majarja, 2 krojača, 1 čevljar, 4 soboslikarji, 3 pleskarji, 2 slaščičarja, 2 zidarja, 1 plačilni natakar, 1 klepar, 4 lakiruiki, 4 livarji, 1 tapetnik, več vajencev (pekovske, ključavničarske, čevljarske, mizarske in kotlarske obrti) kakor tudi 8 kmečkih dekel, 1 boljša gospodinja, 7 kuharic, 9 služkinj, 3 hotelske kuharice, 3 šteparice gornjih delov čevljev, 2 plačilni natakarici, 2 podnatakarici, 1 poslužnica, 1 prodajalka v trafiki s kavcijo, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 2 kuharici v graščino, 20 šivilj za perilo. Stalno službo dobi mlinar (obratovodja). popolnoma izvež-ban v svoji obrti. Viničarji! V številki 117. »Slovenca« z dne 23. maja je izšel lep članek pod naslovom »Viničarji in njihove organizacije«, ki ga je napisal tov. France Žužek. Rimske Toplice. Zahvaljujem se Jugoslovanski strokovni zvezi za poslano mi brezposelno podporo. — Dornik Fr. Napad na progovnega čuvaja. Brezposelnemu Vekoslavu Amanu je primanjkovalo denarja, da bi se peljal iz Ljubljane v Zagreb, zato je sklenil iti nekaj postaj od Ljubljane proti Zagrebu po progi peš in šele potem vstopiti v vlak, ko bo imel dovolj denarja. Blizu Kresnic je na progi srečal progovnega zaslužek težek poraz. Padla je v številu glasov za poldrugi milijon in za 30 poslanskih mandatov. V njej se zbirajo vsi oni, vsled povojnega revolucijsko nastalega socialnega stanja »ponižani in užaljeni«, katerim so bile odvzete predvojne družabne predpravice. »Ponižani in užaljeni« zato, ker so degradirani v družabnem oziru na stopnjo pravic in dolžnosti navadnega državljana vsi plemenitaši, bivši objestni oficirji, oholo in ljudstvu neprijazno uradništvo, kapitalisti in agrarni veleposestniki. Revolucijsko demokratični povojni val jim je pobral številne predpravice in jim naložil tudi dolžnosti, katerih prej niso imeli. Kajpada si želijo nazaj predvojnih časov, ko so se tako lepo greli na solncu brezdelja in socialnih prednosti. Prepričani smo, da so njihovi upi po upostavitvi predvojnega socialnega stanja in monarhije, jalovi in neizvedljivi. Kajti povojna Nemčija, ki jo je izmodril Wilhel-mov po svetovni moči nasilno stremeč imperializem in ukorila svetovna vojna, je danes ljudsko-demokratična, kjer vedno bolj odloča in sodeluje tako v notranji gospodarski in v zunanji politiki čuvaja Rusa, katerega je ustavil in potegnil nož. Toda progovni čuvaj ga je hladnokrvno zavrnil in nanj opozoril blizu se nahajajoča orožnika, ki sta ga spravila v Litijo pod ključ. Tovarna škroba pogorela. V Subotici je v sredo ob 5 zjutraj izbruhnil požar v tamkajšnji Kopovi tovarni škroba. Ta tovarna je pogorela že pred dvema letoma, toda bila je ponovno zgrajena. Ogenj se je zelo hitro širil in le zasluga gasilcev je, da niso zgorela še ostala tovarniška poslopja. Od velikega poslopja so ostale le gole stene, vse ostalo pa je zgorelo. V poslopju se je nahajala velika množina škroba, nekoliko vagonov moke in drugih surovin. Škoda znaša 1 milijon dinarjev. ‘Vzrok požara še ni ugotovljen, najbrže pa je ogenj povzročil kratki stik. V apnenico je padel delavec Franc Gregorinčič v Rožni dolini pri Ljubljani. Dobil je hude opekline in so ga prepeljali v bolnišnico. Vlak je povozil med Hrastnikom in Zidanim mostom delavca Podreberška iz steklarne. Odrezal mu je glavo. Smrtna nesreča delavca v tovarni. Iz Osjeka poročajo: V tovarni tanina v Belišču se je pripetila velika nesreča. Štefan Majdanovič je natikal na kolo transmisijski jermen. Naenkrat ga je zgrabilo kolo in ga vrglo s tako silo ob tla, da je bil takoj mrtev. K občnemu zboru SZV Stojimo pred občnim zborom naše centrale. Velikopotezno delo je izvršila od lanskega občnega zbora. Pokret se je silno razširil, uspehi so vidni. Stojimo pa tudi sredi najljutejšega boja za uzakonitev viničarskega reda, ki naj vsaj nekoliko ublaži grozeče viničarsko vprašanje. Pod vtisi navedenega, se bodo zbrali na občnem zboru 3. junija delegati posameznih edinic, da si začrtajo nova pota za bodoče delo v dobrobit svojega stanu. Treba nam jasnih načel, skrbno začrtanih potov za bodoče. Zato se mi zdi potrebnih nekaj pripomb. Prva naloga organizacije je bila pomagati viničarskemu stanu v njegovem bednem položaju. To pa v obstoječih razmerah ni bilo drugače mogoče kot s samopomočjo. Zato se je ustanovil »Vzajemni fond'-, Id se je v praksi pokazal. kot izvedljiv, ter v neštetih slučajih pomagal najbednejšiin. Pokazala pa se je tudi slaba stran članstva, ki je postalo ponekod nekako materialistično in si predstavlja »Vzajemni fond« kot glavni in končni cilj organizacije. Za vzdrževanje organizacijskega aparata, borbo organizacije za rešitev perečega viničarskega vprašanja članstvo nima toliko smisla. In kaj je temu vzrok? Ne-izobrazba članstva in posameznih funk-cijonarjev. Začnimo pri centrali. Vse delo je osredotočeno na centralnega tajnika, ki naj organizira vse viničarsko delavstvo, intervenira, vodi razpravne komisije, zastopa v javnosti, vodi pisarno itd. To ni mogoče. Centralni odbor mOra imeti kader mož, strokovnjakov, vsak s svojim določenim delokrogom v okviru skupnosti. Drugo vprašanje je — zaokroženo, neodvisno življenje posameznih skupin. Mislim idejno in organizatorično. Centrala ne more ugoditi vedno vsem zah- ljudstvo samo. Ljudje, kakor jih predstavlja nacionalna stranka Nemčije, morajo izumreti. Zoper nje se bojuje z vso ostrostjo zaveden in organiziran prole-tarijat. Kolikor bolj se bo proletarijat zavedal svoje dejanske moči in stremel po učvrstitvi svojega vpliva na politiko države na ta način, da se združi v enotno fronto proti vsem reakcionarnim in konservativnim vzdrževateljem kapitalističnega družabnega reda ter mlačnežem, ki so obtičali v sredi (Centrum) med obema bojujočima se frontama — ker v njih še vera v socializem ni prodrla — toliko hitreje bo izginevala mlačnost med proletarci in povsod kopnela miselnost ljudi, kakršne predstavlja nemška nacionalna stranka. Tudi Centrum in Stresemannova ljudska stranka (zbirajo se v njej povečini protestanti!) sta nazadovali. Centrum je zgubil od prejšnjih volitev 300 tisoč glasov in 8 mandatov. Centrumu je kriva nazadovanje njegova zveza z desnico in pa prevelika neodločnost voditeljev v boju zoper predstavitelje stare predvojne miselnosti. Kvarno je zanj, da ni socialistično usmerjen ter hoče tevam posameznih skupin, da bi jim pošiljala neprestano na sestanke govornike. Treba vzgojiti voditelje posameznih skupin. Ne sme nam biti dovolj, da zberemo mase, ampak da tudi zidamo na trdne temelje. Ti temelji so naši voditelji in zaupniki, ki bodo vsak v svojem oSjem krogu delali za organizacijo v vsakem pogledu. Začeti je treba tudi že enkrat z zadružništvom, v kakršnikoli obliki. Vedno moramo misliti le to, da je v samopomoči uspeh zagotovljen. Najvažnejše je pa jasen pogled v bodočnost organizacije in ta leži v naši mladini in izobrazbi. V tem oziru se je vse premalo delalo oz. se ni moglo — toda začeti se mora. Pri vseh skupinah kjer so količkaj dani pogoji — se morajo ustanoviti mladinski odseki — Krekove družine. Centrala mora biti vedno v tesnem stiku z centralo Krekovih družin in okrožjem viničarskih Krekovih družin — ter obratno. V vsako viničarsko hišo mora imeti dostop naše glasilo »Delavska Pravica«. Viničarji se še vedno ne zavedajo važnosti našega skupnega časopisa. V vrstah naše mladine mora biti najbolj priljubljen »Ogenj«, glasilo kršč. soc. mladine. Na podlagi navedenega razvijam naslednji predlog: 1. Centralni odbor naj se konstituira sledeče: a) načelnik bodi v vseh slučajih javni odločni zastopnik organizacijje ter organizator. Tajništvo naj se omeji na pisarno, isto blagajni-štvo. 2. Pri centrali bodi prosvetni referent, katerega naloga je — gojiti izobrazbo in vzgojo članstva in funkcijo-narjev posameznih edinic. 3. Zadružništvo naj prevzame poseben referent. Le tako 1)0 mogoče, da postane centrala kos svoji veliki nalogi, ki leži pred njo in katero mora vršiti. Jože Košnik. Kaj je novesa v soc. zavarovanju? S pravilnikom finančnega ministra se uvaja za državne dnevničarje, ki niso hkrati tudi državni penzionisti, zavarovanje za starost, onemoglost in smrt. S tem je država prva stopila na pot, ki naj zasigura po zakonu one, ki so najbolj odvisni od svojega dela in zaslužka, čeprav bi bili po svojem delu vredni večje pažnje in boljše eksistence. Samo radovedni smo, kdaj bo zavarovala država tudi še druge svoje uslužbence, predvsem delavce, še bolj pa smo radovedni, kdaj bodo temu vzgledu države sledila tudi privatna podjetja in tovarne. — Izpeljivo je pa le! V Nemčiji je bilo zavarovanega leta 1925. 32.4% vsega prebivalstva, v Angliji pa 35.4%, od dohodkov pa so izdali v prvi za podpore 86.5%, v drugi 66.5%. V Rusiji je zavarovanih delavcev in nameščencev preko 9 milijonov ali 90%. Število zavarovanih v Jugoslaviji je naraslo v oktobru 1927 na 541.705, od tega pripada 14.500 trgovski blagajni, ostalo pa okrožnim uradom. Najmočnejši je bil ljubljanski okrožni urad in sicer je štel 86.600 članov ali eno šestino. „Žena z zaprtimi oČmi“? združevati v sebi vsemogoče linije v politiki. Zategadelj je res »sredina«, jeziček na tehtnici, ker hoče izravnati v sebi kaj nasprotujoča si stremljenja, vezati jih tudi načelno v kompromis. Brez dvoma gre njegovo nazadovanje hkrati tudi na račun tolike pestrosti interesov in elementov v stranki od strokovno organiziranega proletarca do nepopustljivega kapitalista. Ščititi interese tolikih interesentov ni možno. Ob obstoječih gospodarskih prilikah je tisti, katerega interese se zabi ščititi, vedno pač proletarec. Ko bi bil Centrum jasno in odločno za socializacijo velepodjetij, za dosledno uvajanje načel socializma v življenje v smeri socialistične ureditve države ter vzgajal mišljenje svojih ljudi kolektivistično, z vidika zapostavljenja osebnih interesov občestvenim, da, brez dvoma bi bilo takrat v njem mesto proletarcev, mesto kapitalistov pa, ki se seveda z omenjenimi načeli iz svojega egoističnega stališča ne more strinjati, pa zunaj njega. Stališče Centrumovo pač ne bi bilo več težko, ako bi vodil svojo politiko po teh vidikih. (Dalje.) Razno. Nettunske konvencije. Kot vse druge konvencije z Italijo, tako so tudi nettunske narejene brez soglasja gospodarskih krogov v Dalmaciji, Hrvatski in Sloveniji. — So samo dopolnitev mnogo slabših in nevarnejših belgrajskih konvencij. Vse konvencije z Italijo so sestavljene v od Italijanov usiljenem okviru in je torej jasno, da so njim veliko bolj koristne kot nam. — Nettunske konvencije dajo Italijanom polno moč, da vrše kulturno in gospodarsko prodiranje na našem Primorju in da ustvarjajo svojo državo na naši, jugoslovanski zemlji. — Po nettunskih konvencijah bi bilo treba dvigniti propadajočo Reko in zanemariti jugoslovanska pristanišča. — Po nettunskih konvencijah se Italijani morejo svobodno kretati in nastanjevati po naši zemlji. — Nettunske konvencije obsegajo še dosti drugih določb, ki bodo nam v škodo, so pa boljše od 150 konvencij, ki smo jih sklenili kdaj preje. Ker se pa smatrajo kot pogoj za dosego posojila od Angležev, se smatrajo kot kršitev našega svobodnega življenja. 350.000 brezposelnih v Italiji. V finančnem odboru je govoril italijanski finančni minister o valutni politiki Italije in o brezposelnosti ter je navajal, da se je število brezposelnih v Italiji od dosedanjega najvišjega števila 439.000 znižalo na 350.000. Če se je? Za žene in dekleta. Ako sumiš, da je goveje meso stare živine in se bojiš, da bi bilo pretrdo, ko bo kuhano, ga prej oribaj s kisom, pa bo mnogo mehkeje. Kadar beliš, pomešaj kozarec bele moke s kozarcem vroče vode, nato pa zmešaj z belilom; tako se ne bo luščilo od sten. I Telefon Stev. 70 16. Ustanovljena 1. 1889. Poštni ček 10.533. Mesina hranilnica ljubljanska (Gradska štcdionica) Ljubljana Prešerno va ulica Stan)« vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev. Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je Večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja Se mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodiSča denar nedoletmh, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Rokavice iz raznih kož postanejo trde, ako jih zmočimo ali kadar jih pere-mo. Ako pa pridenemo vodi, v kateri jih splakujemo, nekoliko olivnega olja, bodo ostale mehke. Pazi, da volneno blago izpiraš v vodi, ki ima isto toploto kot jo je imela ona, v kateri si blago prala. Bolnikom je treba streči tako, kot je zdravnik predpisal. Mehko kuhana jajca so za bolnika zelo koristna, a pri kuhanju istih ni lahko zadeti ravno pravo in so jajca rada pretrda. To pa nič ne de, ker taka jajca postanejo baš primerna, ako jih položimo pol minute v mrzlo vodo. Celo okusna so. Kosti ne vrzi proč, ko je juha kuhana. Porabiti se dajo večkrat in imajo v sebi sok in moč, dokler se ne pokažejo luknjice ob straneh. Krompirja nikdar ne daj na mizo v pokriti posodi, ker tak krompir vsrkava lastno soparo ter se razkuha. Za kratek čas. Starost mumije. »Koliko je stara ta mumija?« je vprašal obiskovalec slugo v muzeju. >5017 let,« je ta odgovoril. >Kako pa da veste to tako natančno?« >Ko sem v to službo stopil pred 17 leti, je bila mumija stara 5000 let, torej je sedaj stara 5017 let.« Lahka služba. Nekdo je prišel k železnici vprašat'za službo. Načelnik ga je vprašal, kam bi bil najraje prideljen. Ta pa je nekaj časa pomišljal, nato pa povedal, da bi rad hodil okoli vagona z onim, ki tolče s kladivom na kolesa in mu pomagal poslušati. Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1359.25 Din, za 100 lir Din 298.50, za 1 dolar 56.75 Din, za 100 francoskih frankov 222.75 Din, za 100 češkoslovaških kron 168 Din, za 100 šilingov 798.26 Din. Usniarsha m (cvl)arsha zadruga 4* RUNO “ r. z. z o. z. ¥ IrliCU ★ Izdeluje vsakovrstne ovčje in kozje kože, kakor tudi barvano usnje za površnike Postrežba ločna. Cene solidne. Ir Vsak zaveden somišljenik |e član 1 I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani Vsaka varCna gospodinja kapnic vse pri svoii laslnl zadrugi. --- Vsak dober raCnnar more izračunati. da se kupi oaicenele v našem konzumu. Slavko Savinšek: 22 PIUIco. otrok bolesti Osmo poglavje. Milica, on pride! Pisal je, da pride. Milica zna pismo na pamet. In tale stavek najbolj1, tale stavek vtiska V njej že vse jutro, odkar je pismo prebrala: x .. Ne vzdržim več! Moram Vas videti. Zdaj, ko ste vi povedali, dia me tudi Vi1 ljubite, Vas ne vprašam več, smem' li priti, ali ne: pridem!...« Tako stoji v pismu. In kako še dalje? Takole piše, kajlne, Milica ... »... Bojazen Vaša glede bolezni v nogah. Milica, je gotovo pretirana! Da bi ne bila ozdravljiva bolezen, ni mogoče, 5e ni hiba prirojena. Zdravnik ima upanje, pišete. Tedaj mora biti kaka navadila bolezen, ki Vas muči zdaj. Saj1 ni mogoče, dla bi bilo kaj drugega! Sicer pa samo noga je bolna! Vi pa ste lepi, Milica, ste dobri, kako Vas ne bi ljubil vzlic temu...« Tako je v pismu zapisano in v Milici poje vse to, kakor vesela godba daleč nekje! On jo ljubi vzlic vsemtu! Pa je tako obupavala, tako strašno bila majhna in slabotna v svoji nesreči in obupu! Ni poznala svojega ljubega, ni vedela, ni verjela, da jo ljubi tako močno! O Ti ljubi, ljubi! Kako si dober, kako me ljubiš! Saj te }az tudi, moj dtagi, tako sem tvoja, tako sem vsa tvoja za besede tvoja iz pisma! O, pridi, pridi, k svoji Milici, pridi k svoji nevesti, ki tako hrepeni po Tebi! Tako poje v Milici in se preliva, kakor jutranja luč! Samo solnce je v njej, sami zlati žarki, sama zarja, velika, žareča, ki neče zaiti, ki ne bo ugasnila nikdar! Zdaj je konec bolesti, samote, zdaj je kraj bolečine in hrepenenja; on jo ljubi! Njegove oči, dobre, globoke, verne oči so njene, le ooa sama ima zdaj: pravico do njih! Kako jo bedo božale, kako rahlo in iidano ji šle preko obraza, do drobnih belih ročic, kako jo objete z enimi samim pogledom! O ti moj ljubi! Kako ljubim tvoje oči! Saj te sicer ne poznam1, samo tvoje oči so mi znane! V vsakih očeh je dtrša, v odkritih očeh vsa duša! in kakršne" so oči, taka je duša. Tvoje oči pa so dobre, ako ljubijo, tako toplo in mehko govore! Prav taka je tvoja duša, moj dragi! Pridi, da te poljubim na te oči, da poljubim tvojo dušo v njih, ker je zidaj moja, moja! Ves dan do večera je v Miličini duši tako. Do večera, ko leže mrak na zemljo in nam mehko in sladko seže v srce. V mraku si pa pogledamo v duiše bolj ko podnevi, ker niso naše oči od svetlobe solnca zaslepljene. V globoko se razgledamo, v široko otipljemo in poiščemo in vidimo v srcu vse ono, česar čez dan ne opazimo. Tako si tudi Milica v mraku gleda v dlušo drugače, kakor za dhe. Milica gleda vase skozi solze hrepenenja m pričakovanja. Solze pa razbistrijo naš notranji pogled, ker zameglijo zunanjega. In Milica vidi v dinu duše nekaj druzega še razen veselja in žalosti kakor čez dan: Milica vidi, kako ji prav iz dlna notranjosti sega po srcu mrzlo in rezoče. Strah! Strah pred nečem, česar si v podnevnem veselju ni upala priznati, kar pa tembolj gloje v njej' in ji ne da miru. In čimbolj raste mrak, čimbolj lega noč čez mesto, tembolj se veča strah v Miličinem srcu: ni umel prav! Ne more si misliti, kakšna je moja bolezen! O, če me vidi!... Milica' ne strpi pri oknu. Vsi so že polegli spat. Milica gre v sobo in si prinese ogledalo v kuhinji, veliko stensko gledalo. Postavi ga na mizo, nasloni ob steno, privije luč in se zagleda v steklo. O, Milica, kako so tvoje oči kakor dva oglja, dva žareča' oglja. Obraz je bled, plemenit, ustnice v njem ko dvoje koral, črni lasje so kakor temna blazina, ki na njej bledeta blišči, Milica! Kakor dva žareča oglja, osenčena ® sencami dolgih žametnih trepalk, okrašene s črtami hrepenenja! In tele! Miliča, vzravnaj se, da zablišči tvoje lepo telo v ogledalu! O, Mirko, Mirko ima okus; Mirke Vidi lepoto, ne laže, ne hvalisa, Mirko je vidlel prav: lepa si, Milica, prelepa! Kako te ne bi ljubil, kako ne bi pozabil vsega radi tvoje lepote! Jn zdaj! Milica, uboga Milica! Ne joči, ne pla-kaj. Ti vidiš strašnejše, slabše, kakor je v resnici ! Saj ni tako hudo, Milica, le potolaži se! Milica je napravila dva, tri korake. V ogledalu se vidi in omahne na mizo. Solze jo oblijejo, na glas zaplaka. Lepo telo ji stresa krčevito ihtenje, da trepeta odbijajoča se svetloba v ogledalu, kakor lunini žarki na brezinem listju v rahlem vetriču. Milica, umiri se, še enkrat poskusi, še enkrat, pa boš videla, da ni tako hudb! Milica si obriše solze in stopi znova. Zdaj bolj počasi, bolj previdna, vsako stopinjo tehtajoča; s. stisnjenimi zobmi, krčevito tišči vase bolečino, da ne udari v glasen krik. Ker silno jo bolita nogi, kakor bi se lomile kosti! Ali Milica ne odneha. Dasiravno ji od premagovane bolečine solze lijejo po obrazu, da komaj razloči svojo sliko v ogledalu, vendar ne odneha, vedno znova poskuša. In res se j,i sčasoma zdi, da ji gre bolje. Da, zdaj je opazila ono napako. Takole mora, pa je ne boli preveč; eni nogi se komaj pozna, koleno se ne upogiba tako močno, telo se ne zaziblje tako zelo v stran. Morda bo pa le mogla vsaj malo skriti. 0, da ni preje mislila na to, lahko bi se bila že privadila. Se ima časa; lahko se še nauči. Mirko pride šele v soboto, danes je sreda. Še tri dtni. Hoče Milica, mora! Mora, da ne bo njen ljubi preveč opazil, da ne bo preveč trpel! Saj ne bosta1 mnogo hodila, bo že vzdržala. Kaj, ko bi poskusila s palico? Vidi, dla gre bolje ž njo, ko brez nje. Uči se Milica zdaj hoditi celo uro dolgo, dokler se ji ne vrti v glavi od večnih obratov, dOkler se utrujena ne zgrudi na stoli ob mizi. Vnovič si pogleda v ogledialu v obraz. Kako ji gore lica! In oči se zardele od joka. Milica, jokati ne smeš, trpi lepota oči! Samo zenice blešče bolj v solzah! A tudi brez njih dovolj! Milica, ne joči, ne joči preveč! Moraš biti lepa, lepa. Lepa zanj, ki te ljubi teko kot si, ki je tako tvoj in je tudi lep. Moraš mu z drugo lepoto povrniti ono, kar zgubi s tvoja napake! Milica, ne joči, bodi vesela! Glej, kakšne so tvoje oči, če se posmeješ takole nalahko! Kake se ti zasvetijo zobje, beli in drobni, kakor miškinj izza rdečih ustnic. Milica, pazi na svojo lepoto, ker jo on take ljubi! Čitaj »Delavsko Pravico"! Za »Jugoslovanska tiskarno«; K. Č e č. Izdajatelj »Jugoslov. strokovna zveza« {Jože Gostinčar). Urednik: Srečko 2u dl er.