Poklicna obolenja in periodični pregledi
Medicina dela je medicinska disciplina, ki se ukvarja z zdravstveno zaščito delavcev, z zdravstvenimi problemi, ki so vezani na delovne in življenjske razmere delavcev nasploh, ukvarja se s fiziologijo in psiho-fiziologijo poklicnib obolenj in okvar, z nesrečami v industriji in z ukrepi za napredek zdravja delavcev, s preprečevanjem nalezljivih in degenerativnih obolenj, z zdravljenjem in rehabilitacijo delavcev, er-gonomijo, ekologijo itdL
Za dosego popolnega dušev-nega, telesnega in socialnega zdravja delavcev pa je izrednega pomena tudi preprečevanje na-stanka poklicnih obolenj. Po-^licno obolenje je bolezensko »tanje, ki ga je povzročilo delo, delovne razmere ali okolje v nekem časovnem obdobju. Lahko bi tudi rekli, da gre za po-klicni riziko v nekem delovnem obdobju delavčevega zdravja na »bolnih delovnih mestih«.
Poleg predhodnih in sistemat-skih pa raznih specialnih pregle-dov so periodični pregledi delav-cev objektivno merilo poklic-nega zdravja delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Številni bolezenski pro-cesi, med njimi tudi poklicna obolenja, skrajšujejo življenjski program delavca. Maksimalna >tarost vsakega posameznika je namreč (po Plattu) programi-rana in tega programa ne mo-remo podaljšati z nobenimi tne-dicinskimi ukrepi.
Definicija cilja je ena važnih nalog, preden pričnemo s perio-dičnimi pregledi. Treba je točno določiti, zakaj so ti pregledi po-trebni, nato pa preglede vne-semo v načrt.
Delovne organizacije so po zakonu dolžne, da v določenih
časovnih intervalih opravijo pe-riodične preglede oseb, ki delajo na poklicno ogroženih delovnih mestih. Potrebni so tudi kon-trolni pregledi oseb, pri katerih je bila ugotovljena poklicna ali druga okvara zdravja ali če samo obstaja sum v poklicno zdravje delavca, kar bi lahko imelo za posledico večjo ali manjšo inva-lidnost.
Prek periodičnih zdravniških pregledov je moč poklicne bo-lezni in druge okvare v zvezi z delom odkriti čimprej, tako lahko čimprej tudi medicinsko preventivno ukrepamo.
V primerjavi s predhodnimi in sistematskimi pregledi so perio-dični pregledi ciljani pregledi, ker ciljajo na poklicne škodljivo-sti delovnega okolja in okvare, ki jih te poklicne škodljivosti izzo-vejo na posameznih organih ali pa zdravslveno okvarijo celotni človekov organizem.
Nastrani 1156 Ur. 1. SFRJ, št. 40-75-632 je objavljen družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni. Podpisalo ga je 17 od-govornih oseb iz vse Jugoslavije. Novost tega seznama je pove-čano število poklicnih obolenj: .prejšnji seznam jih je vseboval 44, novi in sedaj veljavni pa kar 52.
Družbeni dogovor določa bo-lezni, ki se štejejo za poklicne bolezni po 18. členu zakona o temeljnih pravicah iz pokojnin-skega in invalidskega zavarova-nja in 32. člena zakona o pokoj-ninskem in invalidskem zavaro-vanju vojaških zavarovancev, dela, pri katerih se te pojavljajo in pogoje, v katerih se štejejo za poklicne bolezni.
Predpisani so tudi časovni roki in obseg pregleda glede na škod-Ijivost. Zato mora pniviloma vse periodične zdravniške preglede opraviti specialist medicine dela ali vsaj zdravnik s postdiplom-skim tečajem iz medicine dela. Vse druge specialistične usluge pa vključujemo v preglede na konkretne zahteve.
Pred pričetkom periodičnih pregledov mora imeti zdravnik na vpogled:
1.  zadnje   ekološke   meritve poklicnih škodljivosti,
2.  seznatn škodljivih delovnih mest,
3.  seznaminopisškodljivosti, npr. toksikološke substance itd.,
4.  seznam delavcev, rok pre-gleda in časovno izpostavljenost škodljivostim (leta, meseci).
Pregled je pravno veljaven dokument in je vsakdo, ki dela na zdravju škodljivem delu, dol-žan odzvati se povabiJu v doJoče-nem časovnem roku.
Periodični zdravniški pregled morajo opraviti:
1. vsi učenci v gospodarstvu (na 6 mesecev — šolski dispan-zer),
2.   mladinci do 18. leta starosti (vsakih šest mesecev),
3.  delavci do 21. leta starosti, če delajo pri delih, ki so nevarna za zdravje (npr. kritičen ropot, vibracije,  ionizirajoča  sevanja, onesnaženje zraka), (na 6 mese-cev),
4.  osebe, ki delajo na delih, posebno škodljivih za zdravje.
Po končanem periodičnem pregledu je treba podati oceno poklicnega zdravja in morebitne predloge.
Velja pripomniti, da škodlji-vosti, ki imajo izvor na delovnem mestu, ne ogrožajo samo delov-nega okolja, temveč pogosto onesnažujejo tudi zunanje oko-Ije, kjer delavci in drugi živijo:
1.  atmosfero — zrak (SO2 — smrad, prah, ropot itd.),
2.  litosfero zemlja (nafta, od-padna olja, odplake itd.),
3.   hidrosfero — voda (kisline, lugi, pesek itd.) in
4.  biosfero vseživo(kloritd.). Kadar so poklicne škodljivosti
znane, bo specialist medicine dela opravi) po programu dolo-čen periodični pregled z drugimi specialisti, in to obvezno ali po potrebah. Prav tako bo opravil občasne laboratorijske preiskave — ali pa po potrebi. Dostikrat pa se poklicne škodljivosti skrivajo pod raznimi komercialnimi imeni.
Zadnji čas posvečamo po-sebno pozornost obratovini, ki povzroča rakasta obolenja, npr. rak jeter, pljuč, mehurja itd.
(Nadaljevanje prihodnjič) dr. BORIS MOŠKON