i/, tečaj 1849. V četertik 4. kozoperska. 14. list II. polovice. Goclovniea. *} CHčerka očetu.) J^^aj za dar bi hčerka mala Dragemu očetu dala i v Za veseli goda dan? Venec snoči sem mu sptela, tia, glavo ga bom mu dela, — JZ lepih, rožic je nabran. Perva rož'ca je hvaleča; Druga srečo mu želječa; Tretja pridnost o betu je; , Štertaidalji dar. vdinjuje: Serce venec zakoni, Ljubav 'ž njega plameni. ' Ivan Vragotin SampeH. IVor če vanje izda inorivca. (Pove"sc.) i _______ Že proti veče*^era lepa kočija po ulicah me- .a L. na Anglezkim in zavozi v imenitno gostivnico. Sfopitč iz voza 'dve ženski, gospa in njena hišna. ' (Kgorajno pesmico Jiam je poslal sloveči ilirski pesnik St ank o Vra.** rojen Itajcrski Slovenec. Jvan Dragolin Samperl, ki jo je zložil, je bil rojen leta d815 v malim Št a j er ju v vasi „GomileJl,| vmerl še mlactmodro-slovec v Gradcu leta 1835. Slatfni g. Vraz, kterimu se za poslano pesmico iskreno zahvalimo, ima še več pesem prezgodaj vmtrliga slovenskiga pesmika. v rpjeah. Yre0, 106 Zavoljo prevelike tesnobe ste mogle z dvema izbama pod streho zadovoljene biti. V pervi prostomiši z visokimi zerkali olepšani je bila postelja, za hišno jo pa naglo napravijo v drugi. Trudne se po večerji kmalo obe podaste k pokoju. Po noči začne od dol— giga popotvanja zdelano hišno žejiti. Vstane, si naredi luč in gre v izbo k gospej vode pit. Vidi na mizi gospejn svileni klobuk in z lepimi cvetlicami prešito dragd ogrinjalo. Kakor vse ženske ljubijo lepa in draga oblačila, tudi hišna milo naldobuk in ogrinjalo pogleduje."Misli si, gospa ravno spi, naj si pomerim, kako dsTse mi bo gosposki klobuk podal. Berž ga pokrije j. in se z ogrinjalam ogerne. Stopi pred.z.er-kaloj se ogleduje injame sama seboj govoriti:' „Kaj lepo se mL poda, še bolj ko gosp-ej- Zakaj neki nisim ravno tako premožna kakor moja--gospa,vne bilo bi mi treba služiti — pa kaj se. hoče!" — Žalostno se še enkrat pogleda v zerkalo, položi ogrinjalo in klobuk od sebe, in se, poda v pojsteljo.- Vsih lepih oblačil, kijih je kedaj vidila, se spomni preden zaspi. Posijalo je že run^ehdsolnde v' jzbp^ preden se hišna zbudi. Urno -vstane, se napravi, in ko meni, da gospa še spi, ker je bilo vse tilioj stopi k postelji, jo zbudit. Pa kako se vstraši, ko vidi gospo vmorjeno! Zavpije od straha in pade v omedlevico. Na vpitje pribite ljudje iz hiše skupaj, in vidijo deklica omam-Ijeniga pred posteljo vsmertene gospe1 ležati. Kerčmar in drugi pa Jo mislyo morivko njene gospe. Zdelo se jim je, da jih hoče le prekaniti, in se tako obdolže-nju moritve odtegniti. Izročijo jo gosposki. Celiga pol leta nedolžna hišna prejoka, ,v; ječi, preden jo sodijo. S solznimi očmi pravi pred sodlw sodniku, da je gospo, zmiraj zvesto služila, 'da jfl^ljubila, kakor le mora dete svojo mater ljubiti, pravi jim, da jo .še v naj manjši reči ni poškodvala, nikar da bi jo, bila; vmorila. Zlo so okolišuie zoper njo govorile. Vender so priseženi možje svoj ,jiii kriva'* čež njo zgiovo-rili. — Zadobi prostost. ( Opr6stili so jo sicer prlsežencij ali vidila je, da se jo vse ogiblje, akoravno jo je popred vse rado 107 imelo. (Strašno jo to peče v gercai Vedno moli in prosi Boga, njeno nedolžnost ljudem pokazati'in pra-f viga morivca dobiti. Da bi se govorida Nekoliko- polegla, hoče nekaj časa mesto zapustiti in/ prija^ico zvunaj jinesta obiskati. Gre na veliki terg, kjec je zmiraj dosti vozačev stalo, kak voz dobit*,da .bi se peljala. "Koj se ji pride eden ponujat. Pijan je bil, snhe kljuse je imel- Ni ga hotela, in grq 'k drugimu. To se pa temu, ki se ji je ponujal, za malo .zdi.. Začne se norca delati iz blizo stoječiga dekleta proti svojimu tovaršui „Kaj možke so že dekle 5 Še vsak voz jim ni všeč." — „Res, prav imaš, odgovori to-varš, bolj so nektere našopirjene, kakor gospe\" — jjMenini, pravi pervi, da mora tole Lna deklino ka-zaje) ravno taka imenitnost biti, kakor tista,/ že veš, ki staji bila-svileni klobuk in lepo ogrinjalo po noči pred aerkalam prav všeč." "' ' [ 1 ! , Deklina to slišati, se zavzame. Dob.ro je jedila, da še nobenimu ni pravila, da si bi bilo tisto noč go-spejn klobuk, in ogrinjalo pomirjala, kdo mora tedaj to^vediti? Naglo hiti gosposki to povedat. Obadva primejo. Prašajo ju pri sodbi, če bi ne vedila, zakaj da sta sraperta. Molčita — potlej pravita, da se no-beniga pregreška krivih ne vesta. Zdaj pa se bdprd duri zraven stoječe stanice. K njima stopi hišna, ju ojstro vprašaje: „Ali me poznata?" Obledita, začneta se tresti, stokata, govorjenje se jima nič prav ne veže. Kmalo se^vdasta, da sta se bila j ko. ste bile gospa in hišna pri večerji, pod posteljo skrila, in da sta po noči moritev dopernesla, zavoljo ktere je mogla nedolžna hišna toliko prestati. Cez malo dni sta mogla obadva glavgjJati. Hišna pa se je opravičila, j» si svoje poštenj^fopet pridobila, Nace mumr. Žabe. (Basen po Ciglerjn. — Nekoliko z ilfrskiml oblikami.} V veliki luži na polju je stanovala cela truma žab in žabici Ravno je prav vroče poletje bilo. Sblnce je neprenehoma pripekalo; še po noči ni bilo veliko hladneje. Več 108 dni že ni bilo nič deža pajo. — Luža se je začela po malem sušiti, in njeni prebivalci so se'morali zmiraj bolj ivkup stiskati, kjer je bila kaka globokejša luknja, in prava" goječa je vstala v žabjem domu. Pa tudi naj globokejše luknje so se sčasoma posušile. Veliko žab, ki jih je sila! gnala se je'.vpotiIo, si kje drugej Wvo stanovanje poiskat! toliko, jih je poginulo. Ko so tedaj skoro vse že popošle, ste dve mlads žabici žalostne na kraju posušene luže s,edele. Njuni sta-riši ^o. vročine poginuli, in uboge revici. niste vedile ne kaj, ne kam. Tu pravi nekoliko večja k mali sestrici, ki je žeje zevala, in komaj še dihala: „Pojdive dalje, zapustive ljU.— bo domovino, kjer nam strašna »srn ert žuga. Morebiti'nama vendar do~brotljivi Bogec kakovo vodico' nakloni, v kteri bi saj toliko časa preživele, da bil sopet blagi dež ljubo žemljico napojil." — Naprej skoči, in uboga mala žabica žalostno za njo. Praha polne pridete do vasi, Jcje,r stareja žabica Vodnjak vgleda, kakorinih je več po vaseh. Vesela in nade polna skoči na nizki oklep in zakvaka veselega štermen-ja, ko se ji jasno nebo iz vodnjaka nasproti smehlja. „Le urno notri skočive," prosi z milim glasom mala sestrica, „sicer konec vzamem." Ze ste se hotele z enim skokom v globočino vodnjaka podati, kar stareja zakriči; „Sestrica, stoj! kaj, ko bi pa ta voda tudi vsahnula, kako bi spet vun prišle? Kako .revno eJaj o človek! vse na ženili, pod ženilo^ v vodi, v zraki, v gorah in dolinah je tebi sla/no*, ,vše je> v tvoj prid vstvarjenn." mali Bloke.') Vsakdanji pogovori v slovenskim in ilir« s ki m jeziku. T. Od pisanja. Po slovensko. Ali te Smem za eno pero, za' černilo. (tinto), in polo popir- jo jyositi?' Ta popir prepuša černilo kakor pivni (TFlusspapiei-)-Tukaj, vzemi tega tanjkiga. Nimaš*1 liperesniga- nojžka pri sebi? Ne morem, s^em pere- sam pisati. Ali je VetaBjkd al^p^edekld? Ali umeš peresa rezati? Ta peresni nožek nič ne reže. Treba je, de ga daš nabru- siti. Tudi ni skoraj /nio^ /černila v černilnici. .Černilo je Jil periša kad sebe1? Ne- mogu ovjm peromjr pisati. Je-K 'odveč tanjfco Hi debelo? Umiješ- li perairezati? o/ '» Ovaj jeriš nista ne reže. Od potrebe je, da ga daš na-oštriti. DVeima skoro ni fcernilalv černilnici.' Černilo je gusto. Gde ti je pesakS Evo ti ga. No, sad sam g«^v; samo" mo-i jam jošj list složiti, uvitak ,napraptyi i zapečatiti. na dpst-j kif 99 ho vprjhodnje svojiga, miliga. ipaterniga jezika po Rl^v-entcinUČiLa. Vredništvo si je tedaj yj padi, ,da bo yedeži namen J&glje, dpsegel,; kot časopisi ^!a .priproste, že odrašene ljudi.' J^er* pa, pajL.va &li Ratora skoikovLPe p.dzna, se. bo tudi vr$dniš.tvo y tej reči vodila- J,čedalje, bo.lj'{ —.j, o d stopnje( do stopnje'*, ne. „vse' ps- p.pkra.fVverno dejžalo, Pazljivo branje in kasneje razjasnjenje ,• predragi, bfav^c ^ ti bo naznanilo imenovana vodila. O tej priliki pa tudi povemo, da ba morebitis v vsakim listu. Vedeža en spteg ki ha nekoliko1 bolj od drugih z ilirskimi ^oblikami spisan. Zaznamovan bo vsako pot z napisani: »Nekoliko z ilirskimi oblikami." Obsegel bo vselej.kaj kratkočasniga. "— K ,Brez zamere tedaj? častitljivi gg. pisavci! ako se yajm bo, ¦uredništvo po itehi vodilih včasi kaj prenareditii prederznilo. __________ Vredniitvo. Domača zdravila za Kašelj. Lojalna popir nakapaj, in na persa natisni; kašelj bo nehaU Večkrat' pomaga tudi oves ali ječmen, če ga iz-lušj^n- na, debelo stolč,eš._ Tega praha se, ena nest V po-, lici vode :skuha in pije--- Sme^nica^ „Lenuh! pokliče skopuh (uhernik) svojiga hlapca,' „vstani in nesi to pismo na pošto." ».,Ah, gospod! ne morem, sim zlo bolehen'"'', se. zgov&rja hlapec. „,Ce nidrugači" pristavi skopi gospodar, „no pa daj mi svoje čižme, ga bom pa sam nesel. ' šemeri. Hove slovenske bukve; ¦ICVnovim pravopisu.! ,fNa%ai)pslovj& ali fl%ika<(, spisal s-podobami g. K. Robida, učitelj naravoslovja v Celjovcu in spisacelj zlata vrednih bukvic „zdravo telo nar boljši blago.f' Perve tega obsežka so te bukve, za šole prav pripravne. Kovice so obljubile jih bolj natanjko presoditi. Nadjamo .se, da bodo tudi razjasnile, kaka da bi se dalo še to in uno novo ime bolj v duhu slovenskiga jezika izpeljati. Sicer pa hvala, komur hvala. -*< Natisnil g. J..JBlaznik, na prodaj .ima g. bukvar G^ontini v.LJubljani po 36 kr. srebra. Rozalija Eg-er, založnica, J, Navratil, odgovorni vrednik.