W^Bm
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki.
Bit«r*4 as 8•cob4-CIm» Mitter, gtptimber 21, 19Q3, at the Post Office »t New York, K. T., trader Act of Ooafrees of March S, 187».
STEV. 142.
NEW YORK, V SOBOTO, 17. JUNUA, 1905.
LETNIK XIL
Sramota Ghicaga. DriscGllove tajnosti.
NAJVEČJI DELAVSKI ŠKANDAL, KAR JIH POMNI CHICAŠKO ORGANIZIRANO DELAVSTVO.
Večina delavskih vodij je prejemalo podkupnino od delodajalcev.
SKRAJNA KORUPCIJA.
-o-
Chicago, HI., 16. junija. Državni pravnik Healv naznanja, da pride s zaslišanjem John C. Driscolla, bivšega tajnika Associated Buildings Trades Couneila in Coal Teamsters' Association. največji delavski škandal na day. kar jih pomni zgodovina mesta Chicago.
Dose In.j je Oriscoll že naznanil o raznih • uravnavah med delodajalci in vodji organiziranih delavcev, plasti pa o!lili. ki so vodje unije tukajšnjih
voznikov.
Pela v-ki vodje so zakrivili še mnogo vi.-, ncsro podkupnino in zaroto, za ka: ' v'-lsa porota že vse potrebne <• .'.caze na razpolago.
]»,.	;iv< lel imena znanih o sob
Danes bode sodSž® zaslišalo celo
vrsto Hianih ir-.vccv. kajti tozadevna povabil* so ie rarposlana.
Uri.,-,; je izpovedal. da so vozniki pron in lastniki vozov z a premo? ^ , pogodbo, k t era določa, da i. ,- V./.ov jemljejo v službo le •* v>lz.;Vtov in da člani unije
i i ;	nodietnika, ka-
Tio iai>% /■> ■	-
;	. r'aniy-icije < 'oal Team
oT	Association, Vsled te po-
pra^J«1 P"8**"*5 "r-
- ,	1-,-t »v v. / iv i:i vsa*
" ! voznik uniji presnogovib Vsi cd te pogodbe *o laatai-
~ vt -	: » 50 c. in za
dal i: • ta $1 pri fcmi-
»»,	ie nredW.il velikej poroti
■-■rh '.-nii". k t ere bo-* . . :■ ."' ' ypri raznft obdol-1-	' < l ,-n kakor tudi
žit' h * : i oe. Htaja.cem.
V°Trknjšnja unija zidarjev razposlala ;c nu v,- likom in unijam oirkulare.
kteiimi um naznanja, da v nadalje ne i,.,^. več podpirala štrajkujoče
Y .,•*. ,, . :1 straik voznikov danes j„»ri«<-:'i kakih novosti.
---o--
Cnbanska politika.
U van a Cuba, 16. junija Senator _	,'.n„j vodie liberalne stranke.
fcJri BO deloma pristal liavanskeca
™ VnneA so v Santa Cla-•ruvemeria >unt «< >
. ,,vi1i z Joso M i cruel Gomezom.
da bi on odklonil nominacijo za pred-
, ,,a k;,fcl,Vidata ter da bi jo pre-
i -i . v,, i- It ere mu so združeni pustil ••loveku. \ klenim.
vsi deli stranke.	_ _
C, v-il Maximo Gomez kteri je bit
nevarno bolan je zopet okreval. Od Atlantika do Pacifika v 96 urah.
Chicago. Ill-- junija. Vlaki kteri potreb" i" 'o sedaj za razdaljo med New Voi-i- in Chicago le ur, bodo tudi transkontinentalno potovanje prei-
naeili in dokaj .krajšali. "Rook Island ielezmea i" «*oj vožnji red že preme-nila in sedaj je mogoče priti z ekspres-nim vlakom iz New Torka v Denver v 41 urah in 50 minutah in iz New Torka do pacificnega obrežja v 0G lira!'.. Rock Tsland železnica je čas odhoda svojih vlakov spremenila tako. da bode odhod njenih vlakov v zvezi iz iztoka došlih vlakov Lake Shore in Pennsylvania železnice.
Vročina.
Včeraj smo imeli v New Torku najtoplejši dan letošnje "sezone." Dan se je pričel s toploto 71 stopinj in 89 stopinj vlažnosti. Ob 0 uri dopoldne toplota že ni bila več prijetna, kajti alsfaltni tlak je postal že mehek in povsod i je bilo videti vtiske konjskih podkov. Malo kasneje je postalo obla-fno. toda uro kasneje je bilo zopet lepo jasno.
Bolnice in policijske postaje so se pripravile na solnčarice. Število žrtve vročine je bilo zlasti na poulicnej železnici veliko.
Uporni mornarji Mobile, Ala., 37. junija. Kapitan italjanske jadranke Stella T?, naprosil je včera poročnika ameriške carinske ladie Winone, da zatre upor raomarev na imenovanej italjanskej ladiji Poročnik je takoj odšel z oboroženim mo-živom na ladijo in aretiral uporne mor na rje.
Skoraj 4 miljone prebivalcev v NewYorku.
OD ZADNJEGA LJUDSKEGA ŠTETJA SE JE ŠTEVILO PREBIVALSTVA V NEW YOR-KU POMNOŽILO ZA 16%.
Ljudsko štetje v državi New York hode tekom prihodnjega tedna končano.
NAJVEČJO MESTO.
Vlada države New Tork bode tekom prihodnjega tedna dokončala ljudsko >.etje. Iz dosedaj objavljenih izkazov pi.vzamemo, da se je prebivalstvo mesta New York tekom minolih pet let pomnožilo za kakih 10 odstotkov. ali za 549.952 oseb, tako da šteje - -daj 3.9S7.154 osob. Ako pa prišteje»:ii temu ves takezvani Metro-ni:' t;::i i«kraj, potem ima sedaj naše mesto že nad 4.100.000 prebivalcev.
Leta 1901 našteli so v Londona 4.536.541. v Parizu 2.714,0;^. v Here] inn	in v Chicagu. 111.. I.; 75 prebivalcev. New York za-v.ema za sedaj toraj še vedno drugo mesto n.t.'d mesti svetu, toda oni čas. ko bode London manjši. neu.o New Tor'.:, ni več da";eč.
Nii j1 »olj narašča prebivalstvo v m h ('" ii'i Manhattan in Bronx, i.•• okv:'.,i kri 'JT lMveira nv -t"., kjer s«. ■ lr!i ei*-e vrste liiš. je z ozirom na I 7\.i'-i\o nazadoval. V Bronxu <e I'-. vili» ; rebivalst<a pomnoži vsako ! o m za 3Vi.%.
Po povodnji.
v ':•! Ra;.'ds. Mir'.;.. 17. junija d t »o -"d "ji v 'Minolem ted*iu, vstalo j- v m- lih !:rajih tukajšnega mesta t ••!•': 11 bh'ta : ra zv:: 1 i m. da se je bati
:)':,. ■ . :d, - ije. T nekaterih krajih je smrad neznosen.
Vclik požar v Canadi.
V Foi-r Francesu. Ont.. zirorel je sk<»vaj v< - trtrvski del mesta. Škoda znaša .-fjoO.OOO in s<- le deloma pokrije s zavarovalnino.
Nezgoda na železnici.
Willian -nort. Pa., 17. junija Na Phi ladelphia & Erie železnici i>ri "Wilco-v i. Pa., zadela sku]>aj dva vlaka. Je-dtn vsiužbenec je bil vsmrten in trije ■Iriiui >■» bili ranjeni. Par vagonov se je vnelo. Med razvalinami so kasneje našli truplo nepoznanega moža. kte-remu sta obe roki odgoreli.
Kitajski bojkot ameriškega blaga.
Ker je Kitajska začela bojkovati vse ameriške izdelke in ker Kitajski trgovci ne'ejo nadalje poslovati z a-neriškimi. s«, postali newyorski izvoz-liki razburjeni in zahtevajo da se proti kitajski zakon razveljavi, ker je po-■rodba k t era določa, da se Kitajci ne -ii ,.jf> več naseljevati v Ameriki že potekla.
Da je nastal tak položaj zakrivili so to pred vsem. naši nasclniški uradniki, kteri pošiljali domov vse vrste Kitajcev. vštevši trsrovce. dijake popoj^ii-ke in učenjake. Radi tega je Kitajska vlada skrano odločno protestirala pri washinjrtonskej vladi.
Deleiracija tukajšne Američan Asiatic. obiskala je že minoli ponedeljek predsednika Roosevelta. da izposluje s(d»i in Kita !cem pravice. Tudi iz vseh krajev prihajajo v Washington pisma z pritožbami vsled proti kitajskega zakona nastalega bojkota proti ameriškem blagu na Kitajskem.
Pittsburške krinoline.
Vsled krinolin je bil v Pittsburgu promet vozov ulične železnice za pol ure vstavljen na kar je nastala panika. Le z pomočjo policije zamojrle so se "dame" rešiti v svoje kočije. Toda slednje so bile premajhne in nastala je zopet panika. Kako bode vse to izgledalo še le pri nas v New Torku, kadar bo vihamo.
Potrebujejo mnogo delavcev
Iz urada državnega oddelka za delo države Kansas smo prejeli dopis z kte-rim se nam naznanja da bodo farmerji v Kansasu potrebovali 25.000 poljedelskih delavcev in 2240 vozov Vsi se bodo potrebovali za spravljanje poljskih pridelkov, žetev, vštevši mlatenje, bode trajalo 60 dni in farmerji bodo plačali na dan od $1.75 do $2 50.
Priprave za sKleaitev miru.
- /
Washingtonski diplomatje imajo sedaj obilo posla. V rusRem in japonskem poslaništvu se dela noč in dan. Pričetek obravnav najbrže koneem julija.
EVENTUELNI RUSKI POOBLASCENCI. — MINISTER INOSTRANIH DEL GROF LAMSDORP? — JAPONCI V MANDŽURU TEPENI. — PRIČETEK DEŽEVNE DOBE.
Washington, 17. junija. V tukajšnjih diplomaticnih krogih še niso imeli toliko dela, <kakor sedaj, ko se vrše priprave za mirovna pogajanja med Rusijo in Japonsko. V ruskem, kakor tudi v japonskem poslaništvu se dela skoraj neprestano. Po dnevu, kalkor tudi po noči prihajajo brzojavke. To "\elja deloma tudi za drv._.i poslaništva, ktera obveščajo svoje vlade o uspehih v ruskem in japonskem poslaništvu.
Kedaj se snidejo pooblaščenci obeh bojujočih se držav, še ni znano. Mo-ir"če je. da se bode vršil sestanek še le pro'i jeseni. Japonci pa danes naznanjajo. da bodo njihovi pooblaščen-i-i že v zadnjem tednu julija v Washington'!. ako bode to tudi ruskim po-oblaščeneem moiroče. Japonci pridejo s svrjo najhitrejšo križarko v San Franci -co. 3£tig<iee je. da bode med apon-kimi pooblaščenci tudi admiral Togo.
Petroirrad, 17. junija. Tukaj se zatrjuje, da bode imenovan ruskim po-.biašč,')icem minister inostranili del grof Lamsdorf. '1 Novoje Vremja" svetuje ruskim diplomatom, naj bodo pripravljeni na resen boj in naj se •bolj potrudijo, kakor pred vojno. — "Birževija Vjedomosti" svetujejo, r.ai p -ije vlada v Washington može. kteri zastopajo "novo", ne pa staro Rusijo.
Predsednik ministersikega odbora \V:tte iioznenja, da bode zanj nemo-iroČe udeležiti se mirovnih rtbravnav. Potem je še naznanil, da so zanj Japonci inferijomo pleme in da že samo radi teea ne more z njimi občevati.
Petro grad. 17. junija. General T,i-nievič poroča carju Nikolaju, da so TIusi dne 11. junija obkolili Japonce pri Julantici. od kjer _so Japonci bežal : in sežgali svoje potrebščine.
Zopet druga ri's^a kolona je 12. t. m. napredovala iz doline Tsin do vasi TanTungov ter pregnala jaiponske čete. Tstaira dne je ruska konjiea tudi najiredovala.
Deževna doba se je letos pričela -»reje, nerro druga leta. tako da bodo vojne operacije samo po sebi preostale. ne da bi bilo treba sklepati premirja.
* * *
Petrograd, IG. junija. Tukajšnji diplomatic so mnenja, da je sklenitev miru odv:~na od bodočih dogodkov v Mandžuru, dočim zagotavlja minister inc^iranih del grof Lamsdorf. da sedanji boji ne bodo vplivali na mirovna pogajanja.
Peirograd, lfi. junija. Ker je mesto Washington že določeno kot kraj. '•:jer se bode vršilo sklepanje mini, treba j2 sedaj določiti le še čas in število pooblaščencev. Ivo je Rusija izvedela, da Japonska ni zadovoljna s
tem, da bi se vršila mirovna pogajanja v Parizu, ktero mesto si je Rusija sama odbrala, ali Haag, koje mesto je predlagal predsednik Roosevelt, zadovolila se je z Wasihingtonom.
Tokio, 10. junija. Iver je Rusija predlagala, da bi se mirovna pogajanja vršila v Parizu in ker je nameravala imenovati svojim pooblaščencem tamošnjega poslanika M. Neli-dova, pričela je Japonska dvomiti o m-uej iskrenosti, kajti mogoče je. da hoče Rusija vojno le zavlačevati in tako pridobiti mnogo časa za izvrši tev daljnih mobilizacijskih načrtov.
Glavna stvar, kar si Japonska želi. je zairofoviti si trajni mir, dočim je za eventiielno nadaljevanje vojne po pol noma pripravljena. Ako bode se daj v Mandžuru poražena, zamore še vedno s svojo vojno mornarico napa dati otok Sahalin in sibirsko obrežje.
Petrojrrad, 10. junija. Vesti, ktere prihajajo iz Mandžura, ne potrjujejo poročil. da hočejo Japonci obkoliti Linjevičevo vojsko, dočim je resnično, da so se nektere ruske prednje straže umaknile na obeh straneh železnice.
Mogoče je, da se bodo prednje stra že umaknile do Knutulina fprelaz Gunshu). Uradnih poročil iz bojišča ' ni, iz česar je sklepati, da se bitka že vrši. V vojnem ministerstvu so mnenja, da bode Linjevič lahko držal svoje pozicije.
Na bojišče so dospela poročila o | eventuelnem sklepu miru. kar je mno-' 20 častnikov tako vjezilo, da so skle nili takoj odstopiti, ako vlada sklene
•	mir.
j N";rglavni ?tan. 10. junija. Ve-jli'k oddelek iMiščenkovih kozakov ope ! rira ob skrajnem japonskem levem
•	krilu. Deževna doba se je že pričela in sicer preje, nego druga leta.
| Petrograd. 10. junija. Semkaj se
I poroča, da bode Japonska imenovala tri odličnjake svojim pooblaščencem in sicer markija Ito. barona Kamura. ministra inostranili del. in maršala Tamagata. šefa generalnega štaba.
Med ruskimi pooblaščenci bode baron Rosen, naslednik poslanika Cassi-nija, in poslanik Nelidov. kteri je zastopnik Rusije v Parizu.
Pred no pride do sklenitve premirja, prišlo bode v iMandžnrn najbrže še do jedne splošne bitke.
Washington, 10. junija. Tukajšnji poslaniki bodo morali večinoma pre-meniti svoje načrte glede počitnic, katere ;o nameravali prebiti v raznih letoviščir«. Dasiravno se bodo zastopniki Rusije in Japonske izključno le medsebojno pogajali, so evropske vla-sti kljub temu odredile, da morajo nj:hovi poslaniki skrbno slediti vsakemu koraku, kterega store Japonci in Rusi.
Važna posvetovanja so se vršila v Belej hiši danes dopoludne in popo-ludne.
ROOSEVELT DOBI POSEBNO PLAČO.
S 583 za svoje vojaško službovanje za časa špansko ameriške vojne.
Washington, 16. junija. Predsednik Roosevelt dobil je danes ono plačo, ktero je pred šestimi leti kongres dovolil kot nagrado vsem vojakom, kteri so služili izven Zjed. držav začasa špansko - ameriške vojne. Kongres je namreč dovolil da dobi tak vojak dvomesečno plačo. Na tisoče takih vojakov je že dobilo nagrado, toda prdesednik do sedaj še ni vložil prošnje. Radi tega je sedaj vojni oddelek priposlal predsedniku $583.33, ali dvamesečno plačo kakoršnV) je dobival predsednik kot prost polkovnik prostovoljcev.
Pismo predsednika Diaza.
Washington, 16. junija. Mehikanski zastopnik Don Gamboa, izročil je danes predsedniku Rooseveltu pismo predsednika Porfirija Diaza, ktero se nanaša na ameriškega poslanika Clay-tona v Mehiki kteri sedaj odstopi.
DRŽAVNI TAJNIK HAY DOSPEL IZ EVROPE.
Sedaj je popolnoma zdrav.
Državni tajnik John Hay se je včeraj vrnil iz svojega dopusta, kterega je preživel v raznih deželah Evrope. Svoj prvi dan v New Torku je prebil z tem, da se je vozil z automobilom po mestu. Sedaj zatrjuje, da je v Evropi popolnoma okreval, in se je vrhu tega še dokaj zredil.
Nezgoda na železnici.
Trenton, N. T., IG. junija. Vsled napačno postavljenega izogibališča, padel je včeraj ekspresni vlak ki vozi iz Buffala v Philadelphijo, pri Stockto-nu N Y., raz tir Pennsylvania železnice. Teč potnikov je bilo lahko ranjenih, toda nihče nevarno. V bljižnjim Lamberville se je zatrjevalo, da je bilo 25 osob vsmrtenih in mnogo ranjenih, toda ko so prišli na lice mesta zdravniki, so se pripričali da temu ni tako.
Francija in Nemčija v'prepiru radi Maroka.
FRANCIJA SE PRIPRAVLJA NA EVENTUELNO MOBILIZACIJO.
Nemčija ima neprileke radi nepremi-šeljnosti cesarja Viljema.
ROUVIER IN RADOLIN.
London, 17. junija. Le malo manjka, da ne pride med Francijo in Nemčijo do odkritega spora radi vmeševa-nja nemškega cesarja Viljema v francosko politiko v Maroku. Zasebno se v Parizu zatrjuje, da položaj še ni tako resen in da se bodo tozadevna posvetovanja med nemškimi in francoskimi diplomati ugodno završila.
Francoska vlada je odredila, da se morajo načrti za splošno mobilizacijo vojske In mornarice kakor hitro mogoče izgotovili in da v vojnem ministerstvu, kakor tudi pri admiraliteti je opažati skrajno delavnost. Castni-'ki in vojaki ne dobivajo več dopustov in častniki, kteri so na dopustu v inozemstvu, so dobili brzojavne pozive. vsi- d kterih se morajo nemudoma vrniti k svojim četam. Vse odredbe za mobilizacijo se vrše po možnosti tajno in vlada skrbi za to, da živi javnost v prepričanju, da bode maro-kansko vprašanje rešeno mirnim potom.
Paris. 16. junija. Ministerski pred seduik je pri današnje j seji minister-skega o '.bora naznanil, da je za stalno odločil, da i v nadalje obdrži mi-nisterstvo. inostranih del za-se. da pa odstopi portfelj finančnega ministra komu drugemu. To je stori! Rouvier. ker <ra za to naprosil sam predsednik Loubet. Novi finančni minister bode imenovan jutri.
Razprave z Nemčijo glede politike in vpliva v Maroku le slabo napredujejo. kajti vsaka država vztraja pri svojem stališču.
Nemčija zlorablja marokansko vprašanje v to. da razpravlja o splošnem razmerju med obema državama Nemčija hoče namreč dobiti od Francije jamstvo, da slednja ne bode skušala Nemčijo izolirati bodisi potom razdružitve trozveze ali pa vpliva v prid sovražnikov Nemčije.
Tukajšnje časopisje danes izjavlja, da pride v kratkem do sklenitve ofen zivne zveze med Francijo in Anglijo. Določbe te zveze bodo baš tako tajne, kakor si one rusk o-francoske zveze. Nekteri časniki proti temu protestirajo, ker vlada še ni vprašala za svet parlamenta.
-o-
ZEMLJIŠKE PREVARE.
Tajnik notrajnih zadev ima sedaj obilo posla.
Washington, 10. junija. Tajnik notrajnih zadev, in komisar urada za vladina zemljišča preiskujeta sedaj po-ročila iz San Frančiška CaL. ktera poročajo da so zemljišča v kterih se nahajajo razne rade vknjižena kot zemljišča brez rude. Neki IT. H. Yard in drasri prilaščajo si veliko zemljišča, ktera naravno ne dobe, dokler imenovana preiskava ni končana. Mnogo teh zemljišč je tudi v krajih, kteri so določeni za gozdne rezervacije.
Tajnik notranjih zadev je odločil da država Utah nima pravice odbrati si zemljišča za šole v rezervaciji Uintah Indijancev, ktero rezervacijo bodo kmalu razdelili med bele naselnike. Tudi naselniki kteri se bodo naselili na indijanskej rezervaciji bodo morali plačati oral po $ 1025.

KOMAR
99
-.'j- ■ -.. ak
je izšel in to zelo ličen ter zanimiv. Vsak naročnik 11 Glasa Naroda" ga dobi na ogled. Velja do konca leta 1905 LE 50 CENTOV. Upravništvo: 109 Greenwich St., uredništvo: SO Greenwich St., New Tork.
List bode izhajal spočetka vsake 14 dni na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov.
List dobi lično glavo in slike. Za uredništvo imamo dobre moči. Tiskala ga bode tiskarna "Glas Naroda", kamor bode nasloviti vsem pošiljat vam.
"Komar" je dohiti po 5 centov številka:
Anton Bobek, 1778 St. Clair Streef
Cleveland, Ohio. Josip Ausec, 205 Stone .Street,
Joliei, IIL Frank Baudek, P. O. Box 5, Sta. A. Milwaukee, Wis.
Razprodajalci, ki se oglasijo, dobe popust.
/ :*
Compagnie Generale Transatlantique
(French Line)
naznanja tem potom slavnemu občinstvu, [da tvrdka FRANK ZOTTI «5c Co., 108 Greenwich St., New York, kakor* tudi v podružnicah, ni več opravičen prodajati parniške listke zu .njo, ker ni več njen pripoznani agent.
New York, 3. junija 1905.
Compagnie Generale Transatlantique.
Novosti iz inozemstva.
VABILO NA NAROCBO!
NOVI OGRSKI KABINET BODE . Kmalu P°teče prva polovica leta, a
__i ž "jo tudi mnogoterim cenjenim roja-
V KRATKEM POLOŽIL TJ- kom naročnino na "GLAS NARODA'
Da je "GLAS NARODA" postal velik slovenski dnevnik, na kteregra ?o VIHAR NA OGR-	-rojaki tiuli v stari domovini ponosni
sre zahvala našim tu bi vajoči m roja-
RADNO PRISEGO.
SKEM.
;<>m. kteri jra <>■! leta do leta bolj podpirajo in zanj delujejo. Vendar so po-
Osnjenik Veznv zopet bljuje. —
aali stroški zelo veliki za tako velik
Med Švedsko in Norveško pride do poravnave.
KOLERA V SOSNOVICAH.
iist a se lahko pokrijejo, ako nam <lo*e-! da nji «rir. naročniki zvesti ostanejo in iplaeiijejo to<-no naročnino. "GLAS NARODA"
je vendar najcenejši slovenski dnevnik, za $1.50 ga dobivate pol leta po Gkrat na teden, ali za 7-~> centov rele tri meseee.
Budimpešta, 17. junija. Novo mini-1 "GLAS NARODA'' j.- gotovo zani-sterstvo, ktero je ustanovil generali™1^* zn vsake~a rojaka, zato upamo da Geza Fejervary. bode jutri položilo -a bo(1° vsj dosedanji naročniki še nadalje podpirali in mu pridobivali še novih naročnikov. Mi bi radi list povečali ako bodo stroški dopuščali, da bi namreč listobsecral vsako soboto po ^ strani ne da bi se kaj zvišala naročnina. Cim več naročnikov bode tem večji bode list.
Vse cenjene naročnike, kterim priteče sedaj naročnina, prosimo, da nam isto blagovolijo kmalo doposlati, in pridobiti če možno še novih naročnikov. "Naprej!" je in ostane naše geslo.
V tem naj se združijo vsi eenjeni rojaki in napredek našega naroda je zagotovi jen.
pol
svojo uradno prisego.
Budimpešta, 17. junija. V iztočnih okrajih komitata Sat mar je nevihta napravila ogromno škodo. Povodenj je odplavila več hiš in kolikor je dosedaj znano, je vtonilo 11 ljudi. Večina setve je uničena in železniški promet je nemogoč.
Napulj, 17. junija. Ognjenik Vezuv je zopet pričel bljuvati. Razne odprtine so se izdatno povečale in iz njih prihaja skoraj neprestano ogenj.
Stockholm. Švedska. 17. junija. — Socialno- demokratična stranka priredila je včeraj velike demonstracije v prid mirne poravnave meti Švedsko In Norveško in v prid prepoznanja norveške neodvisnosti. 10,000 delavcev je koralo po mestu. I >o izgredov ni prišlo.
Petro.rad. 17. junija. V Varšavi se je bati. da ne nastane kolera. Iz S-»>-novic se namreč poroča, da se je tamkaj pripetilo več smrtnih slučajev vsled kolere.
Libava. Rusija, 17. junija. Me<l mašo v tukajšnje j pravoslavne} cerkvi prišlo je včeraj 10 možkili preil oltar •Teden izmed njih je ustrelil na popa in era nevarno ranil.
Dunaj. 10. junija. Dne 13. t. m. je tukaj umrl "baron" Natan Rotil schild. Pokojnik je ostavil $4.000.000 v razne dobrodelne namene.
Upravništvo "GLAS NARODA."
Preti rumenej mrzlici.
"Washington. 17. junija. Governer Magoon uradoma naznanja, da bode polkovnik Gorgas na panamskem Istimi skrbel za to. da se zdravstvene razmere izboljšajo. Gorgas bode 7.a-jedno z vlado skrbel za to. da se v Panami zatre rumena mrzlica isto tako, kakor je zgodilo na Cubi. Pri tem vlada ne bode gledala na denar.
Včeraj so na Istmu zbolele 3 na-daljne rsohc za rumeno mrzlico.
Požar v Tauntonu.
Poslopje krojaške tvrdke L. K. Iliggins & Co. na Main St. v Taun tonu. M.i>s.. je zgorelo. Škode je 30 tisoč dolarjev. Pokrije se s zavaro valnino.
Bolna učiteljica.
Miss Ema Mensrler, učiteljica v Bruno, Nebr., je bila zelo bolna. Njen oče, Sir. Frank Mengler nam je pisal naslednje pismo: "Moja hči je bila dalj časa zelo bolna na želodcu in pljučih in čestokrat so se na njej pojavili znaki pomanjkanja krvi; Tako smo izgubili vso nado, da bi še kedaj okrevala, ker sm omislili da ima jeti-ko. Končno smo poskusili Trinerjevo ameriško grenko vino in smo bili veselo iznenadeni, ko smo videli kako hitro je okrevalo bolno in slabotno dekle. Njena moč se jej je povrnila, bolečine so zginile in danes se čuti bolj zdravo ter krcpkejŠo, nego kedaj popreje. "JTrinerjevo ameriško^ grenko vino deluje direktno na želodec, poveča njegovo prebavalno moč ter napolni telo z novo, čisto in krepko krvjo. To je tajnost in posledica rabe tega sredstva. Kjerkoli je potreba nove moči, izposluje jo to sredstvo.. V lekarnah, Jos. Triner 799 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
r h
--BA8CKA P03BUZK1CA-
CLEVELAND, O. 1778 St. Clair Street.
Lastnik: Frank Sakser,	PJ
1C9 Greenwich St., New York.
Vodja: Anton Bobek.	Sj
....prodaja....	g
pas*obrodne listke	2
*jj za razne prekomorske črte po izvir-	g
i nih cenah.	ItS
-■,'	l-ji
-i	... Pošilja________is
V	.	J	W
I denarje v siaro domovino	p
(O' najcencjs in najhitreje.	liJi
S .- ^ .r • .-•}■ -.-T -v-
■ V :


KRETANJE PARNIKOV.
Dospeti imajo-
Georgic iz Liverpoola. Bovic iz Liverjxiola. Victorian iz Livetpoola. Koenig Albert iz Genove. Etruria iz Liverpoola. Philadelphia iz Soutliamptona. La Bretagne iz Havre. Kroonlaud iz Antwerpena. Numidian iz Glasgowa. Cevie iz Liverpoola. Ivronprinz Wilhelm iz Bremena. Princess Alice iz Bremena. Prinz Oscar iz Genove. Potsdam iz Rotterdama.
Odpluli so:
St. Louis 17. jun. v Southampton. Columbia 17. ju^. v Glasgow. Vaderland 17. jun. v Antwerpen. Konig Albert 17. jun. v Genovo. Lucania 17. jun. v Liverpool. Rhaetia 17. junija v Hamburg.
Odpluli bodo:
Grosser lvurfuerst 20. junija v Bremen.
Baltic 21. junija v Liverpool. Rotterdam 21. junija v Rotterdam. Deutschland 22. junija v Hamburg. La Bretagne 22. junija v Havre. Philadelphia 24. junija v Southampton.
first Slovenic Daily to the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
i

"GLAS NARODA"
i-ist slovenskih delavcev r Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. >_astnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
»Va leto velja list za Ameriko . . . $3.00
44 Dol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse Irto.......4.50
44 44 4i pol leta.......2.50
" " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki._
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA«
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
m.	i ...
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi biez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov.
"Glas Naroda"
309 Greenwich Street, New York City.
Telefon: G798 Cortluna.
Še enkrat: protiki= taiski zakon.
A" na^-m včerajšnjem tozadevnem vlanku -mo raemojrreile omenili, da se je ajritaeija za raz vel javen je proti-kitaj-k« un zakona /e pričela. V vseh ča>:::kiii <" :t:iu;-> t>>/.he o škodi, ktera earn.»rt* nastati v-ie.1 kitajskega bojkota ameriških izdelkov. Newyorski list *'Times" že vaklikuje. tla je pro-tikitajski zak<>:i l>arbar<ko sredstvo, ktero - brutaln:in na<";aoin vzdržuje, radi česar je treba ta zakon omejiti. In potem isti list odkrito priznava:
'•'Dokler nečemo oni zakon razveljaviti ali mi saj v priil Kitajcev pre-inariii. tolik.i <v-asn smatra kitajska vlada in kitajsko ljudstvo pravico pritoževati se. V vsem časopisju je epažati pravi boj proti takozvanem protikitajsliem zakonu. American-Asiatic- Association, organizacija za izboljšanje trgovskih zvez med Ameriko in Azijo, je že p. ,-lala k predsedniku Rooseveltu posebno deputacijo, ktera naj mu naznani, da protikitaj-ski zakon škoduje ciljem organizacije.
Toda kako stališče naj zavzamejo ameriški delavci proti takoj agitaciji, ktera v ndar škoduje delavcem v prvi vrsti?
Proinačenje protikitajskega zakona 9»ode c »ristilo lepremožnim ljudem, kteri so politični gospodarji in upravitelji dežele. Ni toraj čudo, ako bodo zakon pn menili tako. kakor bode njim umijalo. Ameriško delavstvo tega ne m» re preprečiti, pač pa zamore dosiii. t i a se prepreč p:2rodbeno dovajanje kitajskih kulijev, kteri za-morejo z ameriškimi delavci najuspešneje tekmovati. Pri preinačenju zakona se mora toraj odločno zahtevati, da se pogodbenim kulijem zabrani |>ot v Ameriko.
Delavc;. zlasti pa njihovi pravi zastopniki naj opozore konores na t<>, kake nevarnosti prete od naseljevanja azijskih delavcev, kteri delajo za vsako ceno- Opozore naj tudi našo vlado na boje, kteri bodo potem na dnevnem re la med belimi in mongolskimi delavci.
Konirrt s naj tudi ve. da bodo potem nasi veliki podjetniki importirali Kitajce kar na debelo, da tako znižajo pk«.eo domačim delavcem s tem, da držs Kitajce v sužnjištvu in da skušajo z njihovo pomočjo uničiti se daj obstoječe organizacije.
Južni zakladi.
Le redkokedaj prihajajo šk nam kake novice iz jugoameriškik republik in še one, ktere se potem objavijo v našem časopisju, so večinoma političnega pomena.
Končno se pa vendar nekaj poroča, kar ni politično, toda dokaj zanimivo.
Glavno mesto Rrazila, Rio do Janeiro. bodo sedaj popolnoma prezi-dali. Tata, kjer so sedaj ozke in vlažne ulice stareira mesta, vodili bodo v kratkem široki in solnčni boulevardi, tako da bode prihajal zrak in svetloba tudi v najbolj skrite kote, kteri so še ostali iz portuiralskih kolonij-fikih ča-cv. Da se omogoči hladnim pomorsk m vetrom pristop v srce mesta. pričeli so nedavno podirati del tako/.var.ega Morro do Castello (irra-du), kteri stoji tik obrežja. Toda ta grič je v nerpocmlnej zvezi s zgodovino Brazila in še posebej z ono mesta Rio de Janeiro. Tamkaj so se namreč početikom ]<>. stoletja naselili prvi portugalski naseljenci. Na strani, ki je obrnjena proti kopnem, čuvala so jih velika močvirja pred in-dijanstimi napadi. Naselnikom so sledili, kakor po vseh kolonijah Špancev in Portugalcev, učenci Lovole, ali jeotuiti, kterih prva naloga je bila, zersditi cerkev na onem griču. Medtem bo pa naselniki bili vedno bolj

v
prepričani, da je Brazil po naravi najbogatejša dežela na svetu. Zlato in diamanti so postali cenejši, nego kruh in železo, kamorkoli se je človek
ozrl. vidol je le bogastvo, od kterega je tudi ccrkev dobila svoj delež. Ko so se dvesto let kasneje ljudje tudi v Rrazilu v toliko zavedali, da so pregnah jezuite, so slednji svoje na navadne in čudne načine dobljeno bogastvo zakopali na griču, kjer je bil njihov samostan. Do njihovega zaklada so zsrradilt več podzemskih hodnikov, kterih načrti so Še dandanašnji v mestnem arhivu. In jezuitski zakladi so bili vedno glavna skrb v glavah nokterih podjetnih ljudi. 7j in brez vladinih koncesij ustanov-Ijale so se družbe, da bi si prilastile ; jezuitska bogastva, toda slednjih do-j sedaj so ni niliee videl.
Te dni so pa delavci, kteri odvažajo južni del griča, našli na pol zasuto zidano galerijo in hipoma je zo-! pet vse mesto pričelo govoriti o za-i kladih. Dan za dnevom stoji tamkaj velika mu- žica ljudi in celo sam predhodnik je odšel, da vidi ono mesto. Toda grič je tudi pred prvim uradnikom republike molčal in mu ni izdal. kaj on prikriva.
Nato so prinesli stare načrte iz | mestnesra arhiva — in galerija je v resnici natančno tako izdelana, kakor je naslikano v načrtu. V onih listi-lah je tudi zabilježeno. da je v gri-'•u zakopanih: 3000 arobov zlatega prahu fl a roba je 14 kilogramov), j 3.") milijonov erupadov, kip prvega {jezuita Lovole, izdelan v naravnej i velikosti iz Čistega zlata itd., skratka j velik zaklad, kteri bode zadostoval i pomacaii iiak slabe j brazilske j dr-žavnej blairajni na noge.
Radi tega se vrŠe dela nadalje pod : vladinim nadzorstvom in že so od-kopali hodnik, ki vodi k druge j galeriji in \lada je sklenila, da izkoplje in odvede vso sroro.
Kabinetna justica.
Na pročelju cesarskega dvorca na Dunaju ,je s zlatimi črkami v marmor vdolben tapis: *'Justitia regnorum fund amentum.''
Pomenljiv je ta napis, v njem je ! pregnan t no izražena najgloblja državniška modrost in Avstrija bi bila ' pravi vzor idealne države, ako bi se v njej res vladalo ]>o načelu, ki se blešči nad vrati cesarske palače.
Toda — žal — priznati moramo, da se Avstrija ni nikdar držala tega i vzvišenega načela, da v naši državi I ni nikdar kraljevala boginja Justi-tia, ki vestno tehtajoč deli s zaveza-; nimi očmi vsem državljanom enake pravice.
Pri na? je dvojna mera starodavna državna uredba, ki se je izvajala vsekdar dosledno in ki je v veljavi tudi še sedaj vkljub proslulemu dr-; žavnemu temeljnemu zakonu, ki bi naj jamčil in zagotovil vsem narodom in judji*ni. kar jih biva v državi, popolno ravnopravnost. enake pravice in enake dolžnosti.
To se kaže povsodi v upravi, kakor tudi v justici.
Sto -n sto zgledom smo že tekom let navedli iz preteklosti in sedanjost, ki <o jasno kazali, kako resnična j je ta naša trditev.
Klasična priča pa. kako se v Avstriji meri pravica, je afera tržaških iredentovcev, ki se nedavno tega končala pred dunajskimi porotniki.
Sodnijska Obravnava je jasno kot ' beli dan pokazala, da so bili obtoženci člani tajnega družtva, ki si je napisalo na svoj prapor pogibelj Avstrije in ki si je stavilo za svoj glavni cilj in smoter, da odtrga od Av-! stri je one. pokrajine, kjer so naseljeni t Lahi. in jih priklopi materi Italiji. ; A obtoženci niso morda samo aka-demično odobravali in se navduševali za načela, ki jih je zastopalo dotično družtvo, marveč so aktivno, kakor je nam pokazala neovržno razprava sama, delovali z vsemi silami na to, da bi tudi dejansko uresničili one cilje, ki jih je progagiralo družtvo, kteremu so pripadali kot elani.
Hodili so na sestanke v Italijo s tistimi, ki so hoteli na vsak način povzročiti vojno med Avstrijo in Italijo, da bi spravili pod italijansko zvezdo Se nerešene, Avstriji pripadajoče italijanske pokrajine; s svojimi somišljeniki v kraljevini so se dogovarjali. da naj bi Garibaldi s svojimi prostovoljci vdrl preko avstrijske meje. ter so za ta slučaj obljubljali, da bodo GarSbaldijevo akcijo, ki je bila v prvi vrsti določena v to, da izzove velik evropski konflikt, ako mogoče, vojno med Italijo in Avstro-Ogrsko, dejansko podpirali s tem, da bodo povzročili splošno ljudsko vstajo v Trstu in izzvali na vsem laškem ozemlju nemire in izgrede.
Da so na to prav resno mislili, nam dokazuje to, da so prav pridno razširjali spise, iki cisto odkrito poživljajo na upor proti Avstriji in kličejo vse Italijane na krov, da osvo-bode avstrijskega jarma potom revolucije.
Jasno kot beli dan je, da je imelo
to početje vse znake prave zarote, ki se po obstoječih zakonih kaznujejo z najstrožjimi kaznimi.
In razprava proti italijanskim ire-dentoveem je z neovržnimi dokazi -dognala, da so Obtoženci dejansko krivi gori navedenih dejanj, in vsakdo, kdor sodi nepristransko, je bil
prepričan, da se bode nad njimi izrekla tudi kazen, ki jo za take zločine predpisuje zakon. A kakšna je bila ta obsodba.
Slovenski časnikarji so dobili že večje kazni radi prestopka razžalje-nja časti, kakor ti Lahi, ki so pripravljali bombe v revolueijonarne svrlie, radi hudodelstva!
Ko je pred leti umoril neki laški anarhist cesarico Elizabeto, so Slovenci v svoji h perlojalnosti in v svoji preveliki udanosti do cesarske hiše pretepli nekaj Lahov in razbili nekaj šip.
Kes, Slovenci so se s tem pregrešili proti kazenskemu zakoniku, toda grešili so, ker jih je v to zapeljala prevelika njihova lojalnost in uda-nost cesarski hiši. Brez dvoma bi se to dejstvo moralo vpoštevati najmanj kot olajševalen moment. A kako so bili kaznovani?
Z uprav drakonično strogostjo!
In ko so naposled prosili za pomi-loščenje, se jim je prošnja odbila in niso bili pomiloščeni, in tudi kazen se jim ni znižala.
Dolga ječa, to je bilo za Slovence plačilo za njihovo lojalnost in za njihov avstrijski patrijotizem!
Glede tržaških zarotnikov so se širile vesti, da se je z najvišjega mesta vplivalo, da bi bili obtoženi ire-dentovci obsojeni v kar najmilejšo kazen.
Ta vest je krožila po vseh listih in ni bila — dementovana, iz česar bi se dalo sklepati, da je bila kolikor toliko utemeljena.
To domnevanje pa potrjujejo tudi druge okolnosti. Resume sodnijskega predsednika in plaidover državnejra pravdnika se q-lasita prav tako, kakor da bi ta funkcijonarja direiktno bolela vplivati na ]>orotnike, da bi obtožence sodili čim najmileje.
Znani co slučaji, da so sodni predsedniki kar dobili on zgoraj ukaz. da naj ko<ra oproste ali obsodijo. Tudi v tem slučaju se zdi, kakor da bi se bilo vplivalo od zgoraj na sodnike, in sicer s polnim uspehom.
Obtožencem se je dokazalo hudodelstvo veleizdaje, obsojeni pa so bili, kakor da bi bili storili nedolžen pre-jrrešek!
Zgodovinska nesreča Hnibsburžanov je, da so bili vsekdar žrtev ptujib vpl ivov.
Dvorna kamarila, ki se rekrutira iz salonskih generalov in korumpira-ne birokracije in je bila vedno ljuta sovražnica Slavjanov, je cesarja popolnoma izolirala, da izve le to. kar hoče ta kamarila. Ta kamarila vlada na dvoru skoro neomejeno in vpliva odločilno na notranjo, kakor tudi na zunanjo državno politiko.
Kam je ta nesrečna klika privedla državo, je znano vsakomur.
Vsakdo ve. na kaj merijo stremljenja Nemcev, Madjarov in Italijanov. Vsaikdo, ki ni udarjen s politično slepoto, ve, da ti narodi ne morejo biti državo vzdržujoči elementi, ker so vsi centrifugalni in da bi bili edina zaslomba državi in dinastiji Slav-jani. ki sc pa sedaj zatirajo in ktere sedaj celo najvišji krogi pehajo od sebe.
■Slavjane se res hoče odptujiti državi in dinastiji, na to kažejo vse okolnosti Pravo pohujšanje v tem oziru mora povzročiti proces tržaških iredentistov, ki se je pravkar završil n a Dunaja.
Povemo odkrito, da bi nam bilo vse eno, ako bi obtožence popolnoma oprostili, da, mi bi to celo z obče-človeškega stališča priporočali že zbog tega, ker smo prepričani, da obdolženci niso glavni krivci, marveč so samo slejK) orodje drugih, tajno delujočih sil. Tudi proti izredno milo odmerjeni kazni ne ugovarjamo, saj je nam pač vseeno, ako so Italijani ali dru<ri narodi lojalni ali patrijotieni!
Mi hočemo samo konštatovati, da imamo v Avstrija dvojno pravico — za privilegirane in za neprivilegirane narode, povedati hočemo javno, da imamo v blaženi naai Avstriji kabinetno justico, ki meri z dvojno mero in deli pravice Nemcem in Italijanom drugače, kakor pa Slavjanom!
"SI. N."
Newyorska kronika.
Dragi gospod urednik :—
Res je. gospod urednik, da živimo v času realizma in materijalizma, res je, da je naše življenje in delovanje le borba za naš obstanek; ta borba pa je sama na sebi naravna in um-ljiva, dokler se vrši v naravnih mejah in dokler se bojuje s sredstvi, ki so vredne posameznega človeka.
Sredstva borbe so dvojna: poštena in nepoštena.
Poštena sredstva imenujemo tista, ktere uporablja posameznik s trdim prepričanjem, da ne namerava izsiliti z njimi boja osobnosti, to so jrola fak-ta, ktera navaja človek v obrambo svojega obstanika in so sadovi poštenega subjektivnega in ojektivnega prepričanja.
Nepoštena sredstva pa so tista, katera navaja človek, da preslepi javnost, in da umiri svojo vest, ktera mu očita nekorektno postopanje. Kdor se enkrat v boji za obstanek poniža tako daleč, tisti ne spada več med človeštvo. ampak med Človeške parasite. Tak človek potepta svojo človeško čast v biato, zatre svoja prepričanja, izgubi vso plemenitost, ktera ga loči od druzega stvarjenja. Takemu ni
boj za obstanek več sredstvo za življenje, ampak življenje mu postane sredstvo za človeka nevredne podlosti.
V minolem tednu razvil se je bil hud boj med vašim listom in med hrvaško pisanem in italijansko mislečem "Jsarodnim Listom" (sic!) Ne maram se podati natančneje v polemiko, pač pa konstatiram sledeča suha dejstva, ktera sem dobil s tem, da sem čital oba lista:
1.	Faktura, je, da je tvrdka Frank Zotti & Co. prodajala vožne listke cenejše, kot družbe same, ali njih ofi-cijelni zastopniki. Posledica tega je, da je morala biti nekje nepravilnost v poslovanju, ker ne bode nikdo vodil lastne kupčije v lastno zgubo. Kdor začne kako trgovino, iskal bode dobiček ; v tem smislu da se vsi strinjamo.
2.	"Narodni List" je konstatiral, da zasluži tvrdka Frank Sakser po $2 pri karti; to je dragoceno priznanje pošteni trgovini, kar je vredno toliko več, ker je izšlo od njenega nasprotnika.
Imenovani list pa je zelo previdno zamolčal zaslužek svoje firme, ker ve, da ne sme javnost vedeti o tem.
3.	' 'Narodni List" pravi, da je delal v interesu svojih potnikov, ker je prodajak karte "cenejši" (NB) kot kompanije same. V tem se je pa temeljito vrezal. Kdo je imel dobiček od tacega čudnega postopanja? Ali je tvrdka Frank Zotti tudi jemala po -$2 od karte, drug > pa povrnila potnikom, ki so pri njej kupili isto? Ali je imel" toraj narod korist od tega? Ne. in stokrat ne. Narod ni imel absolutno nobene koristi, pač žep Frank Zottija. Mesto, da se "Narodni List" lovi s frazami okrog, da preslepi z gostobesednostjo javnost, naj bi raje povedal, koliko je zaslužil Zotti pri kartah in kdo je imel dobiček od te-ira. Poznamo tendence "Narodnega Lista" in vemo, zakaj po naročilu Frank Zottija tako cvili in se taiko zvija. "Mastnih provizij od $12 naprej pri jed ni karti ni več in to boli. Sedaj se je Francescu tako krepko stopilo na prste, da vpije in se zvija kar v treh prepričanjih : kot Hrvat, Ta-Ijan in Srbin. Kje je karakter tacega človeka? Kje je tisti čut. ki deli poštenje in podlost? Se vrste živalij se družijo in žive le v svojih vrstah, a človek, krona zemskega s t varjenja, se izneveri in zataji narodnost, svoj rod, svoje mater... Ali ni to žalostno, tako ponižanje, taka propalost karakterja? Gledamo življenje in poznamo boje za obstanek: kjer se pa takemu boju pridruži tako podlo ponižanje. tam se preneha človek in začenja se neke vrste bitje, ktero nima svojih pravic ne med človeštvom ne med živalstvom: kajti trudi živali imajo gotov del inteligence v čustvu.
Najbolj žalostno pri celi stvari pa je, da nastopa tak nestvor kot učenik plemenitega ljudstva: — tu mora zastati pero. ker se ne ve, kaj bi bilo bolj obžalovati: ali osodo tacega naroda, ali impertinentnost tacega učenik a ?
x n s i
Za 100 kron avstr. veljav« treba j« dati $20.45 in k temu še 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
Slovensko katoliško

Edina
slovenska unijska brivnica
ktero priporočam Slovencem in Hrvatom. V brivnici so vedno trije brivci. Rojaki, toraj "svoji k svojim"!
JOHN KRALJ, 1772 St Clair St., Cleveland, Ohio.
(13-6—13-9 tor čet sob)
OPOMIN.
S tem opominjam še enkrat vse moje dolžnike, da svojo dolžnost v kratkem času izpolnijo.
Jolm Terbežar,
«29 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. (14-21—G)
NAZNANIUO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čet Duluth, naznanjam, da sem se preselil X 1 mojim saloonom, in sicer prav bli-o kolodvora.
MojSAUOON se nahaja pod št.1 409 W. Michigan St., I in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar pride* iz dipe, | kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se sa vso dosedanjo : naklonjenost rojakov, se sa na da-1 lje naj tople je priporočam in vsa-I temu najboljio postroibo zagotavljam.
8 ipoilOTBnjfft
JOSIP SCHARABON,
'400 W. Michigan St^,
OULUTH, MINN.
• Čast mi je naznaniti slavnemu obir.nstvu v Chicagi, III., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
S17 S. Center Ave., Chicago, m.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, naj bol j a vina in diSeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegU&če in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča	^
• Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
Pojdite k najbližnjem agenta po vožnje listke via
The Great Wabash!
železnice.
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim j vlakom
4' CONTINENT AL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri po polu dne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction h '' Continental Limited" iz New Yor-ka.
Vozovi a komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, | Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom,, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen, oskrbljen j a Pullmanovih in turijti-ških vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston. Mass.
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom ee priporočam najtopleje tei naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodnt listke, menjavam vovc« ter odpo&ilj&m denarje v rta.ro don« rias.
Postrežba solidna in pelina.
E velespoštovajijena
BOŽO GOJZOVIC
59S Ohestaui St.. JOHNSTOWN, FA
podp. društvo
ji
City, Fa.
svete Barbare
Ca Z)edln]ene države Severne Amerika
Sedež: Forest City~, Pa.
BP If I m'pm li ano dno 3>. januarja I002 v driavl Penn«ytvatv$«
o-o ■ - -
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Fa,
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa......
II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City Pa." Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Fa,
NADZORNIKE:
JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa.	•
ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Vo.
POROTNI ODBOR: KAROL Z AL AR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR. P. O., Forest City, Pa .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Bo* M7, F«r«ft
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Skušnja uči I
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO GRENKO VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 324 South Santa Fe Ave., Puebkr. Cc-io«
CUNARD LINE
F^RTVIICI PLJUJEJO MED
TRSTOM, liEKOJNJIEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0TU ZA ŠETANJE POTNIKOT TRETJEGA RAZREDA
PA10IA S-« DLTOIA
SLAVOHIA mi"
ULTONIA, SLAT ONI A in PANNONIA so parniki na ava vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem, kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pn mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
DELAVCI.
Bolestna mesečina.
Mnoge ženske trpe liudo med mesečnim čiščenjem. To ne bi smelo biti tako, kajti narava ni nikdar tako nameravala. Uživajte
Severov regulator za ženske
redno več dni j pred-no pričakujete čiščenja. Ženski organizem tako uravna, da ne čutite nič bolečine ali neugodnosti. Cena $1.00.
Živčna onemoglost
in slabost z vsemi svojimi zlimi po-sledki se hitro in stalno
Severovim nervotonom.
Severov nervoton ozdravi nespečnost, nervozno neprebav-nost, nervozno slabost in bolezen sv. Vida. Cena $1.00.
Če pomislite, da prihaja vsaka trohica moči v človeškem telesu od hrane in pijače ki jo prejema želodec, si takoj lahko predstavljate važnost dobre prebave.
Ženske, ki delajo in se ukvarjajo, — moški, ki žive moderno trudapolno življe-Ijenje v naglem lovu na uspeh, prevečkrat pokvarijo svojo prebavo nepoboljšljivo.
Če bolehate na neprebavnosti kakršnekoli rrste, potrebujete dobre želodčne tonike in popravila, kakor je
Severov želodčni grenčec.
Takojšnja olajšba in stalno ozdravljenje za vse želodčne neprilike. Ta proslavljeni grenčec oživlja želodec, pomnožuje odpravo želodčnih sokov in usposoblja želodec za izvrševanje njegovega dela.
Cena 50c in $1.00.
Cenjeni gospod:— Lepa hvala za Vaša zdravila. Mislim, da mi je Vaš želodčni grenčec ohranil življenje. Dasi sem sedaj stara S3 let, lahko hodim brez pomči drugih če pijem grenčec, in dasi sem bila bolna mnogo let. Želim Vam dobrega zdravja in uspeha.
S spoštovanjem
R. liOTH, Yuba, Wis.
Na prodaj v vseh lekarnah. Zdravniški svet zastonj.
Nagli
revmatizem
je hud napad revmatičnih bolečin, ki traja več dnij ali tednov in potem prestane.
Severovo
zdravilo
zoper
revmatizem
olajšava bolečino, zmanjšuje otekle členke in uspešno tira strup iz ustroja ter prepreča povra-tek bolezni. Cena $1.00.
W. F. Severa Co.
Srčno utripanje
ni vedno povzroče-čeno po organski in neozdravljivi srčni napaki. Morda je kako motenje v delavnosti in slabost, ki se lahko uravna.
Severova
srčna
tonika
je neprecenjena za kakršnokoli srčno stisko in naj bi se takoj zauživala, brž ko postane srčna delavnost slaba neredna ali bolestna. Cena 81.00.
CEDAR RAPIDS IOWA

foikorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O, IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-E3CH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
DR0BN0STI
odkod kako dariuo. Ko je pa branjevec zaboj odbil, se je ženi nekako čudno ziirbančilo čelo. ker je mesto sadja, zlezel iz zaboja njen mož. Tudi dobro darilo.
Hudodelstvo posilstva in mogoče tudi ropa je dne 1. junija ob polu 12 uri dopoldne izvršil pri nekem kozelcu pri tovarni za lep v Ljubljani nad neko šiviljo iz dežele Tv. Jeršek. Navede-nee je pil s svojimi prijatelji Franom Trtnikom in bratoma Jožefom in "Raj-kom Kobaldoin v neki gostilni na Martinovi eesti. kamor je šivilja prinesla svoj šivalni stroj in se hotela okrepčati. Jožef Tvobald se je takoj ponudil, da ii pomaga nest i stroj, kar mu je dovolila. Za njima so sli vsi trije Kobal-dovi prijatelji in ko sla prišla do navedenega kozolea. je Tvobald zaostal. •Teršek pa pristopil k šivilji, jo vrgel na tla in >e toliko easa ž njo ruval, da jo je upehal i 11 izvršil nad njo zločin posilstva Ko je ta svoji pohotnosti u-godil. je šel nazaj, a k nji je pristopil •Tn/.rf Kobald in botel napraviti isto Ker je pa šivilja zaeelavpiti.se je ta prestrašil krika, jo oklofutal in odšel proti mestu. Šivilji je pri ruvanju iz /epa iizmanjkalo tudi 10 kron denarja. Polieija je takoj včeraj poizvedela za vse Štiri in ih aretovala.
Kazenske obravnave pred okrožnim sodiščem v Novem mestu Že kaznovani .Tanez Bm-ar iz Osmrečja je 1. maja t. 1. ukradel Janezu Skarbutn iz rra-zniee listnico, v kateri je bilo 490 kron. Vzel je tudi brusni kamen. Tatu so dobili v gostilni, kjer je popival, a pri njem se ni našlo dosti denarja, ker ca jc ve<" ji del najbrž skril. Dobil je mesecev težke ječe z 1 postom mesečno in 1 trdim ležiščem.
Jožef Vavtar iz Velikega Vidma je na potn v Mačji dol počakal 10. apr. Kraeeta Zidarja in sra udaril po glavi s kolom. Tudi že 2f. marca t. 1. era je od nabora gredoč. sunil da je padel, in na tleh ležečega suval. Obsojen je bil na 3 mesece ječe, plačal bo 100 kron za bolečine in 36 kron za odišli zaslužek.
Anton Lenič iz Češnjic je 14. aprila v Češnjicah po noči razgrajal in pretil s požigom; dalje je sunil Marijo Ple-teršnik v rebra, davili svojo ženo in jo hotel udariti z motiko, Terezija Ivnavs pa. ki je prihitela na pomoč, je ugriznil v prst. da so se poznali znaki zob. Tver se je izkazalo da je Lenič ve to izvršil v neizmern pijanosti in da je drugače prav miren, celo bojazljiv Človek in le ee se vpijani, je zverina, prisodilo. mu je sodišče 14 dni zapora in 2 posta.
France Okički iz Gore pri Kostanjevici je dobro nasekan prišel domov in svojo taščo tako sunil v rebra, da je padla na posteljno stranico in si zlomila rebro. Ker je taščj! prav milo prosila zanj. dobil je samo 10 dni zapora z 1 postom.
Iz Bučke na Dolenjskem. Ogenj je uničil na Slemenu dne 1. junija gospodarju Pevcu hišo. Zaž. je Glet. dečko kojega so pustili samega doma.
V treh letih so se trije v eni družini ubili Dne 29. aprila 1903 je padel kajžar France Jeraša iz Brodov št. 14. pri posestniku po domače Okrogelc v Zapotniei s strehe Poškodoval se je tako, da je tekom 8. dni umrl. Letos 28 aprila je padel njegov brat Jože Jeraša v vasi Zminc s strehe in se tudi ubil. Dne 27. maja t 1. je pa padla 81etna ličerka prvoimenovanega Frančiška Jeraša iz podstrešja očetove hiše na cesto in si zlomila vrat Umrla je v pol ure. Nerečna taka rodbina.
Bojevita ženska je kočarjeva žena Marija Omovčeva iz Spodnje Šiške št. 4 Hodila je večkrat "žet travo na prostor nemškega športnega društva za Bežigradom, kjer jo je 24. pr. m zasačil društveni ^luga Jožef Štarkelj in hotel odpoditi Kočarica se pa narepen-či in se oborožena s srpom zažene pro-jti Starki ju. Ko ji je ta izbil z neko palico srp iz rok, začela ga je razburjena kočarica ometavati z kamenjem tako. da se je sluga spustil v beg, Ši-škarica pa za njim. In letelo je kamenje vanj, kakor v sv. Štefana toliko časa, dokler ni ubogi sluga prisopihal v
varnost Pred sodiščem Ši škariea pač ne bode imela takega poguma.
V materinem naročju je umrla dne
1. junija enoletna hčerka zidarjeve žene Eozalije Letnarjeve iz Suhadola. Mati jo je bila prinesla v bolnišnico v Ljubljano a dekletce je v njenem naročil umrlo že pred sprejemno sobo. Otročičkovo truplo je potem mati sama prenesla v mrtvašnico k Sv Krištofu.
Ptiček v kletki. 17 letni pekovki vajence Avguštin Šimenc, ki je rojen v Ljubljani in pristojen v Ivarmlik, se je učil pri različ. mojst., toda vsled predolgih rok ni imel nikjer obstanka. Povsod kjer so ga izpodili iz ponka, odkoder je sam ušel. jih je pozneje hodil >0 vedno 11 ppozdravljat''. Policija <_ra je sicer iskala, toda pobalin je imel dolgo časa "srečo, a slednič se vendar ujel. Ko je dne 30. maja ponoči po Tržaški cesti v Ljubljani patroloval policijski stražnik Franc Klanšičar, je začni v hiši št 4 vpitje. Ko je šel takoj pogledat kaj da je. mu je neki gospod s pekovskim mojstrom Okornom oddal Šimenca, ker je bil vlomil v Okomovo skladišče in si nabral 30 kg. moke. Pobalin je že preje pokradel Okomu obleko, ogoljufal v Šiški neko žensko za IS kron izvršil nekaj tatvin pri svojem bivšem učnem mojstru Stoparju in je tudi sumljiv uloma. o katerem smo poročali, da je dne 31. maja Tva-nu TJojcu nekdo vlomil na Martinovi eesti št. 19 v stanovanje in mu ukradel uro z verižico in nekaj denarja. Šimenc je bil vkljnb svoji mladosti zaradi tatvine že trikrat predkaznovan in ga vsekako čaka še izredno lepa bodočnost.
Nesreča. Dne 3T. maja popoldne je
šel posestnik Jože Krč, po domače 11 Andrejček' * iz Suhe pri Predosljah (pri Kranju) na polje orat. Vzel je s seboj puško, da bi vreme streljal. Pri oranju je nastavil nabito puško z napetim petelinom v plug tako. da je bila cev puške proti njemu obrnjena. Pri oranju se je puška sprožila in strel mu je v pravem pomenu besede odtr-iral pol glave, tako da so možgani o-krog raztreseni ležali.
PRIMORSKE NOVICE.
Zblaznel je v G ra disk i kaznilnici 2o letni Ivan Pogačar. ki bi bil moral zaradi gol jufije presedeti pet let v ječi. Prepeljali so ga v Trst v bolnišnico za um oboi ne.
Lloyd odpušča delavce. Tržaški Lloyd je sklenil v zadnji seji, da odpusti več sfo delavcev, češ, da nima dela zanje.
Zastrupil se je 31. maja zvečer v kavarni 11 Trieste" v Trstu neki človek srednje starosti in po oleki soditi delavec. Težko da bi okreval.
Strašna smrt. V Motovunu je padla kmetica Marijo Flego s češnje na neki drog, ki ji je šel skozi truplo. Sicer so jo hitro osvobodili, toda v par minutah je bila vže mrtva.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Stari denar najden. V Sevnici so našli delavci pri kopanju neke kleti glinasto posodo, v kateri je bilo,nod 1000 raznih srebrnjakov iz 1(5 stoletja, kakor denar cesarja Maksimilijana I Ferdinanda T. in raznih škofov. Denar je gotovo kdo v oni dobi zakopal pred Turki.
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU,
H 31-33 Broadway, 4. floor.
^ jf Daje nasvete na infor-^ J* macije, posreduje brez-
i«
plačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore.
Pisarna odprta: od 9. ure ijutraj do 5. uie popoiudne im* vzemši nedelj in praznikov.
a
Listnica uredništva.
Prejeli smo iz Tres le. Pa., izkaz o nekovik darovih za neiktga bolnika iz Prema pri 11. Bistrici. Ker pa manjka imena, kakor tudi navodila, ali naj se to priobči ali ne, prosimo vljudno, da se nam to sporoči.
Rojaki! Pazite se pred MIKE KLAMFER, star 19 let, brez brk, doma iz Podkorena na Gorenjskem. Imenovani je bil pri podpisanem na boardn skozi 5 mesecev in je rekži, da gre na delo, neznano kam izginil brez da bi poravnal svoj board $50. Poleg tega ogoljufal je tudi druge so-boardarje za nič manj o svoto kot mene. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani: i MARTIN ANTONČIČ, 66 Munich St.. Cleveland, O._(13-10—6) j
Kje je JOSIP MODER, doma iz Za-gorja ob Savi? Zadnji čas je bival v Darragh, Pa. Za njegov naslov bi | rad zvedel njega brat, ki je došel ta teden iz Evrope ter se mudi sedaj v Brooklynu. Pojasnila naj se izvolijo pošiljati na "Glas Naroda"._(17-20—G) j
Kje je IVAN ŽITNIK, doma iz Ljubljane? Prišel je pred poldrugim letom sem in bil na j prvo v Lead-j ville, Colo.; nato se je preselil v Pueblo, Colo., kjer je stanoval na Tailor St. št. 1236. Ker ni od njega že osem mesecev nobenega glasu,: prosimo vljudno vse rojake, kterim je kaj znano o njegovem bivališču, I da nain sporočijo, ker se njegova žena z otročiči vred nahaja v naj-1 več je j revščini. Vsa eventuelna pojasnila sprejema "Glas Naroda."
(17-20—6)
—— - . —.. :
Kje je IVAN JAKIČ, doma iz Pod-' vlake pri Velikih Lašičah? Pred dvema leti bil je pri meni v Cleve-landu, O. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani: BLAŽ MODIC, 178 E. Madison Avenue, Cleveland, Ohio.	(16-10—6) j
Kje je FRAN PIRNAT, po domače Jeršinov, doma iz Borovnice na Notranjskem? Tukaj v Waukegan je i bival 1 leto ter je nekemu poštenemu dekletu obetal zakon. Sedaj je pa nekam pobegnil ter pustil dekleta v nesreči. Toraj rojakinje pozor pred njim! Kdor ve za njegov sedanji naslov, naj ga izvoli naznaniti: ANNA MELE, 614 10th St., Waukegan, IH.	(13-17—6)
SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA!
Mi triimo na veliko as pravim bosanskim In tur. 6kim tot»«kom in zamoremo zato prodajati cigarete, cigare ali tobak dosti cenejše, kak^r kterasibodi amarikanska tvrdka.
5 zavojčkov najboljših cigarct, v vsakem po 100, toraj skupno 500 cigaret, vas velja samo	— 5 zavojčkov najboljših cfgar, v vsakem po 50, toraj skupno 250 cigar, stane samo	— 6 velikih zavojčkov najboljšega bosanskega tobaka S^. — Cigarete, cigare al tobak: pošiljamo vsakemu zastonj na poskuSnjo. čt: se nam pošlje 50c v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natanCen naslov in pošljite ga na
The Croatian Tobacco Co.,
534. W. 47th St.	NEW YORK, IV. Y.
Nižje podpisan« priporo^ čam potuj o&m Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
. . NEW YORK . .
▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, -fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober • prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dofcč...........
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON'KROGE
197-109 Greenwich Street, New York.
CITAJTE NOVO IZŠLO KNJIGO
ZDRAVJE!
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hram in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju toč.io opisuje vzroke, razviiek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor »udi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga 'poučuje, kako si moramo čuvati zarav-je — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnost' in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih.
S^to 11 zdravi ali bolni pisito x>o to knjigo ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej neyo se obrnete na kakega zdravnika ali zdravnici zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato Bmo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo
napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se:
-O tisoč* Iiiiji«>- zastonj razdeli ino<l nas narod, po celi Ameriki. Zato pilite po knjigo dokler ne poide zaloga onili 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pi.sete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih z namk. kolikor je potrebno da. se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
X£<liiio Profesor Oollinsn je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slueaju l>olexni najliitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJK.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
> POZOR! Rojake, kateri so knjige ze naroč ili, tem potoni prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko easa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreci, ker so knjige se le sedaj gotove.	.	-	/
Slovenci naj ne dvomijo več
o vspehih. ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spričuje dan rna dan
============================= mnogo poverjenih priznanj, =—==—=
OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OČESNE BOLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI.
Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku!
Dne 2. aprila 1904. — Podpisana sem trpela dol 1*0 na kronični očesnej bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tako, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeha; že sem mislila, da je bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špeeijalist imenovanega slavnejra zavoda in danes sem zdrava kot prej.
S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti gospodu profesorju in mu zagotovim, da ga bodem vedno in povsod priporočevala vsem, ki so bolni.
Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ni vse navedeno nič; — kot gola istina.
X. MARIA LOSIČ, 103 East 104 St., 2. nadst., New York. A. GALLO, priča.
OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA, SPOLNE SLABOSTI IN ZAPRTJA. Gospod profesor!
Naj Vas sam VsegamogoČni blagoslovi. Vaša zdravila so mi bila kot svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel skoro več dihati; noge so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanju Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem.
Sluga ponižen.
PASKU AL PANICEVIC,
Box 32, Lookport Station, Penna.
Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam jx>vprašati in prepričati se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosile so nas, da se na ta način izkažejo hvaležnejše onim kteri so jih ozdravili.
Zlasti med Slovenei jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni.
Ali trpite za kako izmed navedenih boleznij t
KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OČEH — UŠESIH NOSU — GRLU IN PRSIH — IZPADANJE LAS — SLAB ŽELODEC — NA MATERNICI — HEMEROIDI — T RIPER — SIFILIS — IMPOTEifTNOST — NERVOZNO S T NADUHA — KAŠELJ — ZDRAZLJIVO ST
— ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU?
Mi Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo.
V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen ia ▼ kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobuo, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje.
Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Torku, ampak daleč zunaj, ker bodete vsejedno ozdravljeni.
Pišite v Bvojem materinem jeziku, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Vam pošljemo po ekspresu. .Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo. Če pa rvmnti denarja je pa bolje, da ne pišete.
NAŠ NASLOV:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
20 West 29th Street, blizu Broadway",	New York City,
Uradne ure: Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne. — V sredo in sobote 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne in od 7. do 8. uro zrečer.— V nedelj« od 9. dopoldne do L ure popoiudne.
Jngoslovanska |f||| Kalol. Jeflnota.
KRANJSKE NOVICE.
Požar. Dne 7. junija pojxddne je tro-relo v .Tarčah pri Mengšu jk> domače ■•Pri f'elendru in "pri Janezku'*. Pogorelo VSe in so živino komaj rešili. Xa lii i mosta sia došli domžalska in m« nge>ka požarna hramba.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Andrej Dobrave p(-t'lire h v Prezrenju. je svoji ženi Urši jrrozil da je ubije, če ruu ne izroči zemljišr-a ali pa <ln 400 kron jro-tovine; pristavil .je še: '-Jaz ti za jto-tovo povem <la te zadavim, sa j zdaj me tako ne moreš tožiti, ker nimaš pri<V Obdolženec ki je r:i<li zapravlji-v<-u V"'l o?ki Snikorii. je bil obsojen r.a S meseeev t ozke ječe.
Valentin Žvnn iz ("ešnjiee, delavec na TTniši« i. je pojoči razgrajal z dru-eimi delavci po TTrušiei. pa jili je oro-žniška patrulja precnala. T.e Zvan se ni hotel pokoriti, in orožniku rekel, dn je na ee-ti vsakemu prosto vpiti. Ko ca i** orož; ik vprašal zn ime, mu je re- : kel. <ln so pi<o T.otrič. Pa bi ne pobe?- j nil. ker je bila noč temna, ua je orož- j rnk prij"l za levo roko. a Ž van je se- | pnil z .lesno v žep. kjer jo imel osfor ! robat kninen in je mahnil proti orožni- j kn. ki pa ni za<lol. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe.
Miha O "Izih delavec na Hrušiei. je tvr.lki F.. Gross & Tomp. pri kateri je delal, izmaknil 12 kilojrramov bakrene žice v vrednosti več kot ">0 kron. Oljso-jcu je bil na 4 tedne težke ječe.
Iz zapora je ušel na Brdu dne 31. majnil- a posestnikov sin Ivan Judež., Tojen h ta 1S77. na Roličevem. ki je bil tam v preiskavi radi hudodelstva eo-liufiie in javnega nasilstva. Popihal jo je najbrže čez "lužo" ker je dobil nekje v T,jnblani večjo vsoto denarja, kateresra je imel tukaj spravleneira. l
V Lubljanico padi.. ^ dne 2. junija jiopoldne na Poljanskem nasipu z.la-tarieva žena Marija Janačkova, kate-to je voda nesla kakih sto korakov naprej. "Rešil jo je iz vode nek mizarski 7»močnik Matevž Tominc « tem. da ji je pomolil, sam že tudi stoječ v vodi. neki drop, katerepra se je JanČkovka oprijela in se na ta način rešila gotove smrti.
Kazenske obravnave pred okrajnim
sodiščem v Ljubljani. S kolesom po hodniku ob Cesarja Jožefa cesti se je vozil Ivan Kozin. Hlapec pri Dragrotin Pucu. Ko je zavil na Bleiweisovo cesto zaletel se je s tako silo v delavčevo ženo Lucijo Šušter, da se je takoj sesed-la. Kosilo ki je nesla svojemu možu, se je raztreslo. da je bil revež, brez kosila. Kozin je bil obsojen na dva dni zapora z enim postom.
Koruznik. ti dobrunjski bik. ti živiš v divjem zakonu ! Tako je vpila pose-stnica Cila Kocijančič na posestnika Valentina Peterco .Ker je Koeijanči-čeva stara že preko 40 let ter toVj gotovo ve, kaj pomeni beseda "bik", je bila obsojena na dan zapora s postom.
Če se nemško zmerja je pa kazen menda nekoliko ostrejša Črkostavec Filip Kaisers be rye r-Kranje je rekel hišni posestniei pde. Gabrijeli Spinner "Sie Schwein! Sie . . . die die panze Stadt kennt!" Obsojen je bil v denarno plobo 30 kron.
Brez nagobčnika je okrog hodil čevljar Anton Medvešeek s Stradona s svojim psičkom. Obsojen je bil v denarno irlobo 3 krone oziroma na 12 ur zapora.
Kako se reši blamaže. Neki postreš-ček v Ljubljani je zadnje par majniko-vih noči "prekrokal" in žel na praznik Vnebohoda proti jutru spat v neko seno Ko se je vzbudil, bi bil rad šel k svoji rodbini, a ker je bil pa slabo oblečen in še ves kilav, se ni upal na u-lico. Pogruntala sta jo pa z nekim branjevcem, kako bi se na lep način pri- , šlo domov. Branjevec je naložil na voz velik zaboj, v katerega je zlezel post rešček, ga potem zabil in peljal po-streščka v zaboju domov. Ko so zaboj spravili v hišo, je postreščkova žena gotovo mislila, da je dobila za praznik
Cuy. Phone Cent. 1619	Bell Phone: South 143
THE STANDARD BREWING CO.
izdeluje najboljšo vrsto pive. 137 Train St. .	Cleveland, O.

Nesrecnica.
.i«*
žati semeni. — Čakaj grospod Ratč, Ivan Demjanie! pridite hitro semkaj, j Nasprotne duri biljardne sobe so se odprle, in prišel je moj očim z gorečo svečo v vsakej roki. Osvetljen od dveh si rani smehljal se je ta okrogli in ru-deči obraz od zadostnega maščevanja v. robskim veseljem, da se mu je tako posivrilo. Oli. te jrrde bele oči! še vedno vidim jih pred seboj
'' blagovolite brzo odpeljati to deklico." vzliliknil je Semen Mat veji«"-, in /.ajKivedljivo pokazal je na mene s tresočo se roko. Opeljite jo domov in za-Tirite jo. . . da se ne bode zamogla nikar: <>r »raniti, in da 5e muha ne pride do n je! Ti T' i jamčiš za njo s svojo glavo.
| '"'Gospod Ratč postavil je svečnika na bilard. poklonil se je do pasa Se-meiin Matvejiču, in hudobno smejoč se bližal se je k meni. Maček menda gre tako Tia miš. ki se nima nikamer skriti. •Ta7. sem vedela da je ta človek bil v stanu . . pribiti me. Jaz sem zatrepetala : da. o sramota trepetala sem.
*1 No gospodična, rekel je gospod Ratč! P.la gov«] i t e. poj <1 i va !
** Prijel me je počasi nad komoleem. Vedel je. da se mu ne bodem ustavljala. Jaz sem stopila naprej k durim: ta trenutek bila mi je jedina misel, kako bi se popreje iznebila navzočnosti Semena Matvejiča.
i "Pa trrdi starec skočil je za nama. Ratč me je ustavil, in obrnil me proti svojemu zapovedniku. I "A ! zakričal je ta In požugal s pestjo — a jaz sem brat . . . mojega brata! Vezi krvi ? a ? A bratanea bi pa vzela? tako? a? Odpelji o ti! obrnil e je k mojemu očimu. Tn zanomni si: dobro pazi! na najmanjše občenje ž njo ne bo dostojne kazni. Odpelji jo!
'' fiospoil Ratč pripeljal me je v sobo. T\o sva šip po dvorišči, ni ničetfar i pregovoril z menoj. Zaprl je šaluzi-je. in duri tudi. odhajajoč se mije po-klonil do r>nsa. Kakor Semenu Matve-jiču. in rekel je zmagovalno bohotaioČ s": f<T.ahko no<". en revna. Melitrisa.
vjela Mitvofana eesarjeviča. Skoda! Mi^el ni bila baš neumna! Pa v pri'iod ijič se spomni, da dopisovanje ni varno! Kako se je izvrstno i/>lo!?' Odšel je. pa na jedenkrat je pokazal <_-lavo izza duri j: Kaj? Ali vidite da iii-em pazabil ? Ali nisem držal beedo? Kij m" je zarožljal v ključavnici. Jaz s,.> i se sv«d>odno oddahnila. Bala sem -t- ]>!' j. da bi mi ne zvezal rok. Hitro
-t.....l paral a vrv od ponočne suknje.
v:."i dila sem petljo. in hotela sem jo det i : a vrat, pa h'tro sem jo zopet vrela proč. Nečem vam pravit i tega vest': rekla seru glasno. Tn res bilo bi to nemr.no? Ali jaz smem razpolasrati - svojim živijer.jeni brez vednosti Mi-! .-••!;». knteren i .-« m oddala ? Xe. moji v:•:••• i! Ne! Zdaj Se niste zmagali! On i e 1 ■■< rešil in iztrgal iz tega pekla.
Pn zdaj sem se vzpomnila. da je tu-
di on zaprt, kakor jaz, in vrgla sem se z obrazom na posteljo zajokala sem. Samo misel da stoji moj mučitelj morda pri durih, ter posluša iu se veseli mojega plakanja. me je prisilila da sme ustavila solze.
Jaz sem trudna, pišem vže od jutra do večera, a kedar se odtrgam od tega papirja, ne bodem več v stanu prijeti za pero. Hitro, hitro h koncu! Pa kako 1 »i mogla povedati vse zoprnosti, ki so ledle za onim dnevom, to presega moje sile.
Črez štiri in dvajset ur odpeljali so me v zaprtem vozu v neko oddaljeno kmečko hišo, in obdali so me s stražniki. z mužiki. ter tu so me držali-šest tednov! Niti jedil e minute nisem bila sama. Pozneje sem zvedela, da je moj očim brž po prihodu Mihaela oddal njega in mene z vohuni, da ga je podkupil slugo, ki je posredoval pisma mej nama; izvedela sem, da sta se oče in sin drugo jutro strašno sprla. Oče ira je proklel. Mihael se je pa tudi zaklel, da njegova noga nič več ne stopi v gospodsko hišo, in odšel je v Petro-irrad. Pa udare katerega je prizadejal moj očim men, zadel je tudi njega. Semen Matvejie mu je objavil, da on ne more več ostati na njegovem posestvu in gospodariti: kajti napačna gorečnost se ne odpušča, in treba bi bilo pre iskovati, kdo je kriv tega škandala. Sicer je Semen Matvejie dobro nagradil gospodarja Ratča: dal mu sredstva da e je mogel preseliti v Moskvo in naseliti tu. Pred odhodom v Moskvo pripeljali so mene zopet v naš prizidek, in držali so me tam pod strogim nadzorom. Pa je po mojej miloti izgubil mastno službo, to je mojega očima še bolj razkačilo proti meni.
Kaj se je izmislil ta starec? rekel je nejevoljen: zares starec se je malo prenaglil s svojo gorečnostjo, in osra-motil se je; zdaj je žaljeno njegovo sa-moljubje. in nezgoda se ne da več po-nraviti. Ko bi bil počakal kaka dva dni. pa bi bilo vse šlo. kakor namazano, in vi bi zdaj ne sedeli v zaporu ob kruhu in vodi, jaz bi pa ostal, kar som bil. Re je, da ženske imate dolge lasje ra kratico pamet. No dobro, od vas bom vže dobil svoje, in ta golobček (imel je v mislih Mihaela) me tudi ne bode rvo/.abil. Jaz seveda, sem morala molče" prenašati vsa ta razžaljenja. Semena Matvejiča pa nisem videla vee. Ločitev s sinom tra je pretresla. On se I je kesal ali kar je verojetnejše, hotel j vi je prikovati za vselej na gospoda iRatča in njegovo družino! kajti odlo-I,'.;] m\ je samo penzijo katero se ima J izplačevati mojemu očimu, in se mi l>o-de dajala do tega časa da se omožim. To poniževalno miloščino dobivam do danes, to je. gospod Ratč dobiva jo za j mene.
Preselili smo se v Moskvo. Prisecram j pri v spominu moje uboge pokojne malt ere. dva dni. tudi dve uri ne bi osta-

la pri svojem očimu, prišedši v mesto. Sla bi bila ne vem vse kam, na policijo, vrgia bi se bila k nogam general-gubernatorju in senatorom, sama ne vem ka j bi bila vse storila, ko bi tisto minuto pred odhodom ne bila dobila pisma od Mihabla. Oh, to pismo, kolikokrat sem ga prečitala, kolikokrat j sem poljubovala te vrstice. Mihael me je prosil, da naj nikar ne obupam, naj j se trdno nadejam, in da naj bodem tr-lno prepričana, da me ljubi; zaklinjal [se je. da nikdar ne ljubi druge, imeno-i val me je svojo ženo, risal je podobo najine bodočnosti, prosil me je samo: da naj še malo potrpim, malo počakam. Tn jaz sem sklenila čakati in trpeti. Oh. kaj bi ne bila vsega storila, kaj ne bi bila vsega prenesla, samo da bi izpolnila njegovo vol jo !To pismo postalo je moja svetinja, moja rešilna zvezda. moje krmilo. Včasih mi kaj očita moj očim, in žali me. pa tiho položim roko na prsi (nosila sem Mihaelovo pi-mo tu zašito) in samo posmejam se. Tn čim bolj se jezi in psuje gospod Ratč, tim ložje in slajše rni je. Nazadnje sem zapazila vnjegovih očeh, da je začel misliti, da nisem prav pri pameti. Za tim prvim pismom prišlo je drugo, še bolj veselo in še nadejepolnejše. Govorilo je, da se skoro vidiva.
Oh namesto tega svidenja izvedela sem neko jutro. Se zdaj vidim, k meni pride gospod Ratč, in zopet mu je sijalo hudobno zmairovalno veselje na o-brazu, v rokah držal je časnik "Invalid", tam je stalo, da je umrl gardini stotnik Mihael Koltovski ... in je izbrisan iz zapisnika.
Kaj še moram pristaviti? Ostala sem živa. bivala dalje /ri Ratču. On me sovraži kakor preje, še bolj kakor preje vže prevečkrat je pred menoj razkril svojo črno dušo, ne more mi odpustiti tega. Pa meni je vse jedno. Postala sem neohčutljeva, moja lastna o-l soda me več ne zanima. Vzpominjam >e njeca, druzega me nič več ne veseli. Moj ubogi Mihael umrl je z mojim i-menom na ustnih. To mi je povedal njemu udani lupra. kateri je bil prišel i tudi ž njim nadeželo. Moj očim se je j še to leto oženil z Eleonoro Karpovno. Kmalu potem je umrl Semen Matvejie potrdil je, in povekšal v poslednjej o-poroki mojo penzijo. Ako pa jez umrlem. dobival bode to penzijo zase gospod Ratč. i . .
Minuli sta dve. tri leta.preteklo je
jedem let. Moje življenje je teklo, in ! jaz sem samo gledala, kako je teklo, i Tako v otročih let ||i narediš pri vodi jez in se na vse vačirfe trudiš, da <ra ne podere voda. T'o «ra pa podere, pustiš vse skrbi, in veselo gledaš, kar odnaša. kar si naredil.
S to besedo končaval se je rokopis, i sledeči listi bili o odtrgani, in nekaj vrst. ki so končevale to frazo, bilo je preertanih in zamazanih.
XVTTT.
(Stanje t era zvezka me je tako razburilo. in Snzainov pohod napravil je j name tak nt is, da celo noč niem mo:rel zaspati: zjutraj sem hitro napisal Fu-' stovu pismo, in odposlal ga s posebnim S poštnim jez d ^ com. v pismu sem ga za-jklinjal, da naj se precej vrne, ker bi njegova navzočnost utegnila imeti slabe posledice. Omenil sem tudi Suzanin .pohod, in zvezek, ki ga je pustila v mojih rokah. Ko sem odposlal pismo, ni-; sem šel cel dan iz hiše in premišjleval jem. ka j se je moralo zgoditi pri Rat-; čevih. Da bi sam tja šel. teira se nisem upal. Jaz nisem mosrcl da ne bi zapazil da je moja teta bila jako nemirna, u-kazovala je kaditi vsak trenutek, in prekladala je kvarte. Pohod ptuje dame. pa še ob takej uri, jej ni ostal skrit : predstavljala si je brž zevajoča brezdna na robu katerega sem stal jaz, , vzdihovala je, in deklamovala polglasno francoske pregovore, katerih si je ihila nabrala iz rokopisov: Extraits de j lecture" (Tzvedek iz čitanj.) a zvečer sem dobil na mizi Gerandovo delo, odprto pri poglavji: o škodljivosti strast ij. To delo prinesla je na mizo na tetino povelje njena tovaršica. katero so imenovali Amiško. ker je bila jako po-dobna kodru istega imena, bila je jako setimentalna in tudi romantična de-vica. pa prezrela Pragi dan minil je v težkem pričakovanji Fustovljevega prihoda, ali vsaj kakega pisma od n jetrn, in poročil od Ratčevili . . če tudi j ni bilo nikakega povoda, pošiljati poročila. Ložje bi bila Suzana pričakovala. da jo obiščem. a meni je mankalo poguma, da bi šel k njej, dokler nisem govoril s Fustovom. V mislili ponovil sem vse izraze, katere sem vpotreblje-j val v pismu. Zdelo se mi je, da so bili dovolj silni, in pozno zvečer je on res prišel.
Dalje prihodnjič.
Jos. Triner,
South Ashland Ave., Chicago, 111.
SVARILO S Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRINERJEVEG A
Trinerjev ERINJEVEC postaja vsaki dan bolj priljubljen, ker so se ljudje prepričali, da je najčistejši in najmočnejši.
POTREBUJEMO NEKAJ SLOVENCEV.
Povsodi potrebujemo nekaj agentov za razprodajo naših zlatih, srebrnih,' nikelnastih, Elgin in Walthamovih ur, in sieer na prav lahek način z me- j sečnim vplačevanjem.
Mi vam dopošljemo nekaj vzorcev na ogled; spravite iste doma ter jih pokažite vašim prijateljem in znanim tovarišem. Razprodajajte blago za nas.
Za trud vam plačamo $S.OQ na teden, ako delate za nas zvečer, ko ste z vašim j>oslom gotovi; ali vam pa damo $2U.OO na teden in plačamo mi potne stroške, ako hočete le za nas delati in to od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne.
Oziramo se le na poštene in solidne ponudnike. Pišite nam vaš natančni naslov iu ime.
Naslov za vsa pisma:
North-American Watch Co.,
Bos 1563, Dept. 9,
New York, N. Y. (3-24—6 — tor čet sob)
Compagnie Generale Transatlantique,
(Francoska parobrodna družba.)
JOHN (CRACKER
1199 St. Clair St., Cleveland, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rndeče vino (Concord), prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba), po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem import i ral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj S13. TROPINOVEC S2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galuna. — Najmanje posode za žganje so 4 Vi: galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
ZASTOINJ I
Sfe. se naši občeznani
"Jsrssy električni pasovi1
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo V one kraje in pri onih strankah, kjer so bili doseda? še nepoznani, smo priprav Ijeni na žoljo vsakomur jsdnega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše reel ne tvrdke. Za pas sem ni ireba ničesar pošiljati, ker to ;e derilo.
Kedar* zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupijivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nasiti denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "IsrseV električnega pasa" ozdravljeni.	fij?
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vss bode ozdravel.
Občna priznanja.
VaS električni pas je toriij vse užinil, kar ate mi obljubili, in še Več, pas me je iznove. zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111.
Jaz sem uporabljal va£ električni pas za neko zelc hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem •edaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City.
Kargovorimoj tudi držimo! Izrežite to terasxn dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — m pas vam bode došel čisto zastonj.
Piši t« £
Jersey Specialty Co., 125 Cedar St.v	New York, N Y,
jfi Cenjenim rojakom nazna-■^t* njam, da so	g:
j harmonike, jj
J| ktere jaz izdelujem, v Washing- s^
tonu patentirane za Ameriko. j§K Deio je izvrstno in solidno. Ce- M-^ ne so zelj nizke in sem prepri- f^ -a: čan, da bodo odjemalci zado-
voljni.	&
■jjf; Najtopleje se priporoča
J	John Goloto,
^ 2t3 Bridge St., Joliet, III. |£
FR. P. ZAJEC 5 um a
v LJUBLJANI, stari tt-j£ St.
Priporoča svojo veliko zalogo raznih ur, kakor tudi zlatnine in sr^brr.i-ne. Za ure jamčim 1-5 let.
Kdor naroči 5 ur sku-paj, plačam poštne stroške Jaz, a brez uvoza ali cola. — Nikel remontoar ura od in višje ; srebrna cilinder ura od $1.80 in višje; srebrnaanke> r .i z luimni od in višje. — Zahtevajte moj cenik in ga odpošljem poštnine prosto.
DM namenjen s
J \ ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Y„ ker tu bodeg najpošteneje in najbolje postrežen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodaih družb.
DIREKTNA ČRTA 00 KAVfiE, PARIZA, ŠViliE, INOMOSfA IN UUBUARL
POSTNI PARMKI SO j
"La Lorraine" na dva vijaka...... ......... 12,OOton,	25,CXX) koiiitk t, moč ,
"LaSavoie" " .................12,<jU0	"	25,lih)	" "
"LaTouraine" ** w - ................ 10.000	"	12,000
♦•L'Aquitaine" M	* ...............lOjOOO	"	16,
"La Bi etagne"............................... 8,000	11	9,000	«
wLaChan.pagne"............................ 8,(XX)	4i	0,000	14 **
mLj» Gascogne".............................. 8,000	J	O,000	**
Slavna agencija: 32 BROADWAY, HEW YORK.
ParaBd odpišejo od sedai naprej vedno ob Četrtka ob 10. ari dopoludo« Iz prtalfr nilča ftt. 42 North RiveT, ob Morton St., New York;
La Bretagne	27. junija 1905 *LA LORRAEvE 27. julija 1905
•LA LORRAINE 29. junija 1905, *LA TOURALNE 3. avgusta 1905 La Gascogne	6. julija 1905 La Gascogne	10. avgusta 1905
*LA SAY01E	13. julija 1905 La Bretagne	17. avgusta 1905
La Bretagne	20. julija 1905. *LA SAVOIE	24. avg. 1905
JParnika ■ irudo z%zn&moT&ni imajo p« ira rijafc*.

RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom * 4- + 4, ^ ^ PhiJadelphijo in Antwerpenom
___
•..

•A .
- n.
1
^ JI
i.f\\N i . . \ '
__VTfri-j.*^-''. 'V . - ' .
,1 — t - —

t Z
. L _t9J

Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAKD dva vijaka 12103 ton, ZEELAKD..............H905 ton.
KROONLAND FINNLAND...
12760 ton 12760 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vs© potrebščine, dobra [?rana, najboljša postrežba.
Pot čez Ant-.verpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v -A-V-sti-IJci s na Kranjsko, Št&jersko, Koroško, Primorje, hrvatsko, Dalmacijo in, druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujeio parniki vsako soboto od 10:30uri dopo-ludne od pomola štev. 11 ob vznožju Fulton St eet. — Iz PHILADEL« PH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street.
Glede vprašanj ah kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:

I] f M
"s. *
POEBELC, |
f! 1
li'?>0V!:<a
s zlatnino in l;njigami.
Nasiov za zlatnino fe;
M. POGuKELC,
c. o. B. Schuette, I^oom 606 Masonic Temple, Chicago, III.
Naslov za knjige in cenik:
M. POGORELO. Box 226, Wakefield, Mich.
Družinska ali Velika Pratika 10 ct. Ilazne amer. razglednice 12 za 3o ct. Cela st.-louiška razstava 15 ct. jedna razglednica.
& & & ^ & & & & &
f i
f .j
t r
POVEST.
(Dalje.)
Mra;' me je pretresil pri teh njegovih h»-«'»lah. Svojim uš-fsom nisem verovala. Prvi trenutek se mi je zdelo, ila je hotel kiii>iti St-mcn Matveji«"- moje o<l rečen je o«l Mihaela. <lati mi odsto-pnino . . . Pa te besede! Moje oči pri-radOe so st- temi In nogla sem razločiti obraz Semena Matvejiča. Smejal se je ta star« in hodil je z majhnimi koraki pred menoj «r«ri in doli.
—	"Xo kaj je.*** vjirašal je nazadnje. ali vam ni všeč moja ponudba."
—	Ponudba?** ponovila sem, kajti jaz nhV<:ir ne vem in ni>em razumela. Semen ^latvejič se je zasmejal ... v istini zasmejal se je s svojimi zoper-nim lisičjim smehom.
—	"Seveda!" zaklieal je. — "ve nlade deklice ..." popravil je . . leve . . . ve samo o mladih sanjate! !irez ljubezni ve živeti ne morete! Se-reda. Kaj se hoče! Mladost je norost! Mi mari samo mladi ljudje umejo lju-sitif Mnosokateremn stareu sree še toplejše bije. in kedar se starec zaljubi, je stanoviten — kakor skala! To je 7.a veke! Kaj pa ti mladiči, ki so sami vetemjaki! Da. da: starcev bi res ne Rmeli zametavati! Oni morejo rann-iro storiti, jako mnogo! Samo ravnati je 7. njemi treba znati! Da . . . da! rn tudi laskati se stnrei znajo; hi-hi-hi Semen Matvejie se je zopet zasmejal. — Dn. dovolite . . . Vašo roko za poskus samo za poskus.
Poskočila sem s stola in z vso silo butala sem ca v prsi. On se je spodta-knil. za cm nI je nekak hripav. prest ra-Sen Jas. malo je mankalo. da ni pal. Človeški jezik nima besedij. da bi po-ppdala. kako se m i j e zd«-l irnjusen in podel. strani me je minil.
—	Proč od mene. nesramni starec." izvilo se mi je iz prsi j — proč. <rospod Koltovski. stan plemenitnik! Tndi v n.e'ii pretalci s.- vnšn kri. kri "Koltovs-kih. in ja/ pr- klinjam dan in uro. ko se je pretakiti začela!
"Kaj ? . . . Kij govoriš? . . Kaj?' jecljal je Semen Mat veji." Ti si usoiaš ta trenutek, ko sem te dobil, ko si šla k Mifcaehi . . . a ? a .» a ?
Pa jaz se nisem mola vstaviti. Nekaj neprizMiesljivepa in obapajočega vzbudilo se je v meni.
Iv vi. brat va s < • rj, > brata, vi srp sp predrzrili. Za kov.-i imeli? Ali ste
katero vi vzbujale v .ni? Vi tele predrznih Mdfegorati mene s tako po-nndbo! Puhtite me bj-;e. ta trenutek.
In jaz sem se Mižala vrstam.
A taka '	.ovoriie! jecljal
je Semen Mat -ejič. pa ni se upal bli-
ijbim J '.' -tw^BCLaM^^assr^^srz^r^	^^ •■uatxv
V
Cesa potrebuješ za živčen je? j
ZRAK IN HRANO!!
1'rez tejrn ali onega ne moreš nikakor živo:i. — O zraku si gotovo prepihu, da ga toliko dobiš, kolikor ti je sploh mogoče. — Kaj pa s hrano.' — Zn.mo ti je, tla Želodec večkrat ne iu.na za živila, ne glede na to, da so dobra ::::::::;:::
To naznanja bolezen v vsakem slučaju.!
Kakor h iti o se ti tek (okus) povrne, si zopet popolnoma zdrav. — JOSEPH TEIZiER'S
Trinerjevo ameriško |
t* grenko vino
je edino zdravilo, ki se zainore v takih slučajih popolnoma varno v]>orabljati. — Ono spravlja zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevah. — Ono vpljiva na te organe, da vsako hrano, ktero dobijo, lahko prebavijo. Znano Vum je, kaj je življenje, ako zamorete jesti vse, kar želite in kolikor želite; brez kazni, in tudi veste, kaka nadloga je, ako bi radi jedli, pa lie morete — ne vsled siromaštva, temveč bolezni.
nmm ameriško grenko vino
jamči Vam življenje za vporab>ljajo otroci,
mnogo let,..................nežne ženske,
jamči Vam srečo, • • •	.	_ .	v, .
jamči Vam zdravje, • .	krepki mozki,
jamči Vam krepost . .	stari ljudje. 2 s
Pri. vseli nerednostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu.
V LEKARNAH.	V SALONIH.
Jnr *ad 30 iet W s^ >3 obnašal ^ r Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
EEU12 ATIZEM, POEOSTITICO, PODAGRO itd.
In razne renmatične neprilike.
S Ano t 2Sct in 5 Oct. v vseh Ittamiih
l P. Ai Richter & Co. A
Sk 215 Pearl Street, J New York.
»	Slovensko=Hrvatsko zdravišče^.
i yjpir /	334 W. 29th St., New York.
?	Na tisoče ljudi boluje na obistih (ledicab) pa o tej bolezni
prav nič neznajo. Slabe in bolne obisti so uzrok najrazlič-niiših bolezni in noben orj^an človeškega telesa nima to- j l	" liko in tako napornega dela kako ravno obisti, zato je
5 treba dr. se posebno na nje prrv I";-, ste ra t bi brin: rirr^ najlažje t ako pustne svoje vode skroz L♦ ur u cssi aii slckleoki si-ti m če najdete na dnu j usedek podoben ^risu nI; nk" ie V-.r- vot *» r*irr- "n "--as*?. — je tO 1 znak \ ase bolezni na obistih in » am so zdravih«. m:oDliodno potreb nr.. Za 1 ' vse bo1.jzni na obistih, jetrah, mehurju, potem za vrtovi:; -i o, s"abo pro-r bavo, nervoznost, uzburjenost, reumatizem, za vse kožne bolezni, proti t slabost* in hnjšanju itd. ?o D'-. THOMPSON A zdravila zr. obisti in jetra [ najboljše sredstvo in da
se vsak o n ili dobroti prepričati more.	r
p&iic na fk-ver.:Vo-Hr-r.:sl r !r ,'5če
r	Dr, J. E. THOMPSON
334 W. 20th St. —— — - = NEW YORK.
I da vam pošlie »c-^no steklenico brezplačno zapeskužnjo in priložite vpismo • sarr o znamke (marke) za po5tr>'"no.
''IntiUjMMMt.^-----— - —*----- -----
Velika zaloga vina in žganja ?'
iVlatijsi Grill, |
Pr««lajji "bolo vino p> 70.-* p;!lo!i
: i'fio ., 4<?f ..	i
•! --IT..ti- ;•.........l.Of) J
I?HJ..I > 7*_r ^ : ;-kii'nir 7. \ š12.00 ali 4 -.nI. fs *rl vi:) v: i .......lr».0J!
=— _________ e;
2a oh^nn nr>r- -iš!<: ko priporoCin
ZIsfrja GvliU %
1548 Si. Clair St.	CL£VELAND, O. %