§ radio hit MOBITELOV HIT POKAL v odbojki na mivki: 10.7. - MENGEŠ 17.7. - PORTOROŽ www.radiohit.si MSD Mladi v Domžalah potrebujemo ... stran 14 Štipendije Javni poziv za državne in Zoisove štipendije za šolsko / študijsko leto 2010/2011 stran 31 Luka Pušnik predsednik PGD Dob Intervju stran 4 GLASILO OBČINE DOMŽALE 2. julij Letnik L, št. 09 OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB 25. JUNIJU - DNEVU DRŽAVNOSTI TUDI LETOS V DOBU Domovino smo dobili z rojstvom Prijetno vreme, praznični dan in veliko število obiskovalcev, ki imajo našo Slovenijo radi, je značilnost letošnjih prireditev ob dnevu državnosti v občini Domžale. Prireditve so se začele v parku ob Občini Domžale, kjer je Občinsko združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale v sodelovanju s častniki in policijsko veteranskim društvom Sever - Domžale pripravilo prijetno slovesnost, katere osrednji del je bil dvig zastave ob pomniku državnosti. Godba Domžale je pripravila pravi promenadni koncert, osrednji govornik Janez Gregorič, predsednik Občinskega združenja veteranov vojne za Slovenijo, pa se je spomnil mejnikov tako pred 25. junijem 1991, pa tudi vseh tistih po 25. juniju, ki so vplivali na nastanek svobodne in samostojne Slovenije. Poudaril je, da se moramo teh mejnikov, predvsem pa njihovih nosilcev, vselej spominjati in biti ponosni na vsa obdobja, ki so naši domovini prinesla toliko želeno svobodo. Osrednja prireditev ob pomniku v Dobu je privabila številne obiskovalce, ki so po slovenski Zdravljici v izvedbi Godbe Domžale prisluhnili Robertu Hrovatu, predsedniku Sveta KS Dob in poslancu DZ, ki je v pozdravnem nagovoru spomnil, da praznovati dan državnosti zanj pomeni udejanjati zrelost, politično in civilno: ». . . pomeni udejanjati odgovornost, pogum, narodnozavednost, ljubezen, čisto, iskreno ljubezen do doma in do domovine, do vsega premičnega in nepremičnega, kar je tako tipično in tako samo naše, slovensko, pa tudi zavestno vzgajati mladi rod v duhu svobode in v duhu spoštovanja zgodovinskih dejstev, ki so neovrgljiva in ki bi morala biti sveta, vsem in vsakomur. stran 5 Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 10. septembra 2010. Poletno gledališče Studenec PREMIERA: petek, 23. julij 2010, ob 21. uri Domača gledališka predstava OBČINA DOMŽALE IN PGD DOMŽALE Občinska zaščitno reševalna vaja Domžale 2010 ŽIVAHNO NA VIRU Po svetovnem dnevu žongliranja V četrtek 17. junija 2010 od 21.00 ure dalje je na območju Hipermar-keta Mercator v Domžalah potekala Občinska zaščitno reševalna vaja v organizaciji Občine Domžale in PGD Domžale-mesto v sodelovanju s podjetja Mercator d.d. stran 16 Spored domačih predstav: Premiera: petek, 23. julij 2010, ob 21. uri Ponovitve: 24., 25. julij 2010 ob 21. uri 30., 31. julij in 1. avgust 2010 ob 21. uri 6., 7., 8. avgust 2010 ob 21. uri 12., 13., 14. avgust 2010 ob 21. uri Cena vstopnice: 15 € odrasli, 10 € otroci Sobota, 19. junija, je bila svetovni dan žongliranja. Ob tej priložnosti smo se letos že tretjič zbrali slovenski žonglerji na največji žonglerski prireditvi v Sloveniji. Letošnji dan je bil še posebej pester in se je začel s popoldanskimi cirkuškimi delavnicami. Obiskovalci, ki jih je bilo skozi celo popoldne kakšnih 300, so se lahko od blizu spoznali s cirkuškimi veščinami. Vsak je imel možnost, da se je naučil žongliranja z žogicami ali diabolom, da se je preizkusil v hoji po vrvi, morda, da je naredil kakšno živalico iz balončkov, ali pa da je samo opazoval. Pogled na pisano druščino je bil zares zanimiv. Veliko stvari je letelo po zraku. Tudi vreme nam je kljub slabim napovedim dobro služilo vse do konca delavnic. stran 27 Kulturni poletni festival STUDENEC 2010 S PVC OKNA IN VRATA AKCIJA -11% Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba. 041/627-068, 01/72-44-220 www.mke.si MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale Ekatrottd d.o.o. 1 za nizkoenergijske in pasivne hiše 1 za energetsko adaptacijo objektov Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De Dietrich THERMIQUE ▼ Škrjančevo 8,1235Radomlje, telefon: +3 86 1 7294 2 96, e-mail: ekotrend@siol.net 2 uredništvo 02. JULIJ 20I0 Dragi bralci in drage bralke, pred vami je zadnja številka Glasila Slamnik. Zadnja pred počitnicami, seveda. Na dopust pred jesenskimi obveznostmi odhaja tudi uredništvo, še pred tem pa smo vam pripravili obsežno številko, tokrat na kar 36 straneh, v kateri smo prepričani, da bo vsakdo našel kaj zase. Preden pa se lotite listanja tokratnega Slamnika, naj vam namenim še nekaj besed ... Počitnice so pred vrati. Nekateri jih boste preživeli na morju, nekateri v gorah, spet drugi si boste za lokacijo letošnjega dopusta izbrali kaj bolj eksotičnega, kar nekaj pa vas bo letošnje poletje preživelo doma. Morda boste kakšen dan izkoristili za obisk bližnjega kopališča, morda se boste podali na krajši izlet na vedno zanimive okoliške, turistom bolj ali manj poznane kraje ali pa boste uživali v prijetni senci svojega doma. V prejšnjem uvodniku sem pisala o prijetnih Domžalah, tisti lepi plati našega mesta, ki nam daje možnost za kratek a prijeten pobeg od vsakdanjega vrveža. Zavedajte se, da kjerkoli ste, je to pravo mesto in karkoli se vam bo zgodilo, se bo zgodilo z razlogom. Ljudje namreč vse preveč premišljujemo, zakaj je tako in zakaj se nam je nekaj zgodilo. Nikar, življenje je prekratko, da bi se obremenjevali z vprašanji zakaj, rajši se vprašajmo, kaj lahko sami storimo, da bo življenje imelo smisel, da bomo na koncu lahko rekli, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, da bi se nam dogajalo in bi doživeli tisto, kar smo si želeli. S pozitivnimi mislimi torej zaključimo začetek letošnjega poletja, preživimo ga tako, da se ga bomo na koncu z veseljem spominjali, ne glede na to, kje ga bomo preživeli, predvsem pa odidimo na počitnice z mislimi, da bomo jesen začeli polni nove energije, novega elana, ki bo naš pogon za nove delovne in predvsem življenjske zmage. Pa srečno! Mateja Kegel INTERESNO POVEZOVANJE OBČIN Razvojnemu partnerstvu središča Slovenije se je pridružila Občina Domžale S slovesnostjo na GEOSS-u, geometričnem središču Slovenije, sta se v petek, 28. maja 2010, Razvojnemu partnerstvu središča Slovenije pridružili občini Domžale in Mengeš. S tem sta občini tudi formalno vstopili v interesno povezovanje ob- čin na delu območja Srca Slovenije. Prisotnost vseh desetih županov občin je potrdilo pravilno usmeritev delovanja območnega razvojnega partnerstva, s svojo prisotnostjo pa so dogodek, na katerem so dvignili tudi zastavo Srca Slovenije, počastili visoki predstavniki slovenske vlade, med njimi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter minister za okolje in prostor. Kot svojo skupno identiteto Razvojno partnerstvo središča Slovenije, ki deluje od leta 2006, prepoznava znamko Srce Slovenije, ki geografsko združuje območje v obliki srca z geometričnim središčem Slovenije GEOSS kot središčno točko. V razvojnem partnerstvu središča Slovenije se formalno že povezuje osem občin, s slovesnostjo na Ge-ossu pa sta se mu pridružili še občini Domžale in Mengeš. Aneks k pogodbi sta podpisala župan Toni Dragar za Občino Domžale in župan Franc Jerič za Občino Mengeš, novi članici pa je s podpisom sprejelo vseh ostalih osem županov. Na celotnem območju tako živi preko 125.000 prebivalcev. Območje razvojnega partnerstva je v vseh teh letih preraslo načrtovane okvirje, prizadeva pa si predvsem za dvig ustvarjalnega potenciala pro- stora in kakovosti bivanja v njem. To je prepoznal tudi minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr. Henrik Gjerkeš, ki je v svojem nagovoru med drugim povedal, da so območna razvojna partnerstva pomembna za enakomeren razvoj države in občin v posameznih regijah, ter obenem čestital Razvojnemu partnerstvu središča Slovenije za njegovo širitev. Kot je dejal, je »naš skupni cilj lokalna samouprava, ki bo lahko vršila tisto nalogo, ki ji je namenjena — da avtonomno skrbi za potrebe občank in občanov ter prispeva k višji kakovosti njihovega življenja«. To je po mnenju ministra skupna naloga nas vseh. Na rednem delovnem srečanju, ki je sledilo svečanemu dogodku, so župani in občinski koordinatorji spregovorili o pomenu lokalne samooskrbe in spodbujanja trženja lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov na lokalnem trgu. Program lokalne samooskrbe na območju Srca Slovenije izvaja zadruga Jarina. U. Ž. V prejšnji številki občinskega glasila smo objavili poziv občanom, v katerem smo prosili, da preverite veljavnost svojih osebnih dokumentov, vendar večjega odziva ni bilo. Glede na to, da se bliža čas poletnih dopustov, vas ponovno pozivamo, da še pravočasno preverite veljavnost vaših osebnih dokumentov. Če ugotovite, da vam je oziroma vam bo potekla veljavnost osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja, vam priporočamo, da čimprej stopite do najbližje upravne enote in vložite vlogo za zamenjavo ustreznega dokumenta. Da bi se izognili gneči, do katere prihaja pri urejanju teh zadev v poletnih mesecih, vam priporočamo, da to storite čimprej. Uradne ure Upravne enote Domžale: ponedeljek in torek, od 8.00 do 15.00 ure, sreda, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 ure, petek, od 8.00 do 13.00 ure. Upravna enota Domžale Predstavljajo se svetniki občine Domžale LISTA ZA DOMŽALE Peter Verbič Kako bi se za naše bralce na kratko predstavili? Čeprav me večina bralcev in bralk že pozna, ker sem kandidiral na volitvah 2006, pa naj ponovim: rodil sem se 14. julija 1955 v Jaršah, v gostilni Bun-kež. Izhajam iz obrtniške družine, saj je imel moj stari oče od leta 1932 v Jaršah gostilno in mesarijo, oče pa je obrtnik v elektro stroki že od leta 1962. Sem podjetnik od leta 1988. V mladih letih sem bil aktivni športnik in večkratni državni prvak v motociklizmu, 20 let pa sem predsednik Avto moto društva Domžale. Kaj ste s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegli? Sem eden od aktivnejših svetnikov, kar je razvidno iz mojih pobud in vprašanj občinski upravi in županu, kajti veliko število občanov se obrača name s svojimi problemi. Čeprav župan mojih pobud ne sprejema, se vseeno trudim, da jih uresničujem. Omenim naj le nekaj zadev, ki sem jih posredoval ali pri njih sodeloval, predvsem za izboljšanje prometne varnosti občanov in občank: zapornice na žel. prehodu v Depali vasi, ureditev Šolske ulice pri OŠ Jarše (kjer sem obnovo ograje tudi sam financiral), vožnja osnovnošolcev iz Bišč do OŠ Dragomelj, obnova Kamniške ceste, asfaltiranje dela Slomškove ceste, postavitev večjega števila prometnih znakov itd. Veliko mojih pobud pa žal niso sprejeli, kot so npr.: odprtje pisarne za pridobivanje evropskih sredstev, oprostiti podjetnike pri novogradnjah plačila občinskih prispevkov, z namenom, pridobiti nove investitorje in s tem zagotoviti nova delovna mesta, dogovoriti se s podjetjem Tuš d.d. kot investitorjem za ureditev mestnega jedra (v kratkem bom imel srečanje z Mirkom Tušem), subvencionirati organizatorje (društva, klube, gostince itd.) za organizacijo kulturnih in družabnih prireditev (Domžale so predvsem med vikendi premrtvo mesto, zato ga je potrebno oživeti), izgradnja mikro obrtnih con (predvsem tam, kjer imajo obrtniki sami zemljišča in selahko združijo z drugimi, izgradnja IC Želodnik se namreč vedno bolj odmika in se kaže, da ta lokacija ni najbolj primerna, primerna pa bi bila predvsem za turistične projekte, kot npr. zabaviščni in vodni park itd.), lastnikom privatnih zemljišč omogočiti gradnjo individualnih hiš (spremembe občinskega odloga o prostoru), semaforizirana križišča je potrebno spremeniti v krožišča povsod tam, kjer je to mogoče, občina mora prevzeti urejanje peš poti in vzdrževanje razsvetljave v SPB-ju itd. Zaradi omejitve prostora, katerega določa urednica Slamnika, žal ne morem vsega našteti. Vse to pa bom uresničil, če bom dobil zadostno podporo na volitvah letos. Ali je vaše delovanje in delovanje Občinskega sveta takšno, kot ste pričakovali? Vedel sem, da bom kot svetnik deloval aktivno, vendar pa nisem pričakoval, da je župan s svojo koalicijo tako ideološko in osebno obremenjen. Prav zaradi tega je bilo storjenega veliko manj, kot bi lahko bilo. Veseli me, da sem uspel prepričati nekaj svetnikov, da smo v svetu predvsem zato, da naredimo z davkoplačevalskim denarjem čim več za dobro ljudi, kajti ni pomembno, kdo kaj predlaga, ampak, kaj bodo od tega imeli občani. Nisem vedel, da občinski svet in uprava žal delujeta tako iracionalno, kajti sam izhajam iz podjetniškega - realnega sektorja, kjer vse stvari urejamo precej bolj racionalno. Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali? Na letošnjih lokalnih volitvah bom ponovno kandidiral za župana, kjer bom kandidat stranke Za Domžale, ki smo jo ustanovili v juniju letos in smo stranka vsebine in ne ideologije. Domžalska občina potrebuje pravo vizijo razvoja, saj bo tako pridobila večjo dodano vrednost in nova delovna mesta. Za občinski svet bomo kandidirali z 31 kandidati, z namenom, da SPREMENIMO DOMŽALE NA BOLJE! LISTA ZA DOMŽALE Florjan Zabret Kako bi se za naše bralce na kratko predstavili? Rojen sem bil v Domžalah, pred 55 leti. Sedaj z družino živim v Krtini. Poleg žene družino krasijo trije sinovi. Po poklicu sem magister organizacijskih znanosti. Delo sem vseskozi združeval v Merkurju, kjer sem prehodil delovno pot od trgovskega vajenca naprej. Vsa znanja, od gimnazije do magisterija, sem pridobival ob delu. Poleg službe sem veliko časa namenil društvenim dejavnostim, kot godbenik in gasilec. Pri PGD Domžale - mesto mlade gasilce poučujem že preko 30 let. Kot svetnik v občinskem svetu delujem prvi mandat in se mi zdi pomembno, da ima tudi KS Krtina svojega predstavnika. Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili? Mnenja sem, da se zastavljeni program uresničuje na dva načina. Naj prej preko točk dnevnega reda na posameznih sejah ter s pobudami in vprašanji posameznih svetnikov. Drugi način uresničevanja programa pa je z neposrednimi srečanji z občani. Glavi problem je v tem, da se na posamezne odgovore predolgo čaka. Mislim, da bi bila boljša rešitev, ko bi svetniki imeli možnost direktnega sodelovanja s posameznimi službami, in do vprašanj na sami seji ne bi prihajalo, pa tudi rešitve bi bile hitreje realizirane, kar si želijo, in to tudi zaslužijo, občani. Sem tudi mnenja, da občani aktivnosti in prožnost občinskega sveta ocenjujejo kot celoto, ne pa po njegovi sestavi in pripadnosti. Različnost med ljudmi bi morala prispevati k večji slo-žnosti in sodelovanju, ne pa obratno. Kot področje mojega delovanja bi izpostavil delovanje v društvih. Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegli? Z vsakim glasovanjem sem podpiral rešitve, ki so že ali še bodo pomagale k boljšemu življenju in počutju v sami občini. Nisem najbolj zadovoljen pri rešitvah, ki niso samo v rokah Občinskega sveta in Občine, ampak je potrebno soglasja iskati pri ministrstvih in organih na državni ravni. Ti postopki potekajo prepočasi, z bližnjimi volitvami pa se samo še odmikajo. Zelo dobro sem ves mandat sodeloval s svetom KS Krtina in po skupnem dogovoru postavljal aktualna vprašanja tudi na sejah Občinskega sveta. Ali je vaše delovanje in delovanje Občinskega sveta takšno, kot ste pričakovali? V tem mandatu sem prvič sodeloval v Občinskem svetu. Spoznal sem delo in principe delovanja. S svetniki, lahko trdim, sem imel korektne odnose, ko pa se gre zares in se o predlogih glasuje, pa je prevečkrat v ospredju »čigav si« in v trenutku se pozabi na občane, ki so nam zaupali mandat. Pri odločitvi, da kandidiram v Občinski svet, sem pričakoval več povezanosti med svetniki. Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali? Po vsakem mandatu se oceni delo svetnikov v krogu, kjer je svetnik kandidiral. Od te ocene je odvisno tudi moje nadaljnje sodelovanje v Občinskem svetu tudi v bodoče. SLS Rok Ravnikar Kako bi se za naše bralce na kratko predstavili? Letos bom dopolnil 33 let, doma sem na Sv. Trojici, poročen; mladost sem preživel na domači kmetiji, diplomiral na Medicinski fakulteti, nato pa 5 let profesionalno delal v politiki - kot pia-rovec pri Slovenski ljudski stranki. Lani sem začel poklicno pot zdravnika in avgusta pričnem specializacijo iz družinske medicine. V politiki sem praktično »prehodil« vso pot, od navadnega člana in mladinca do glavnega tajnika stranke na državni ravni. Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili? Skladen razvoj občine; da se ne pozabi na noben kraj. Moje celotno štiriletno delovanje v občinskem svetu je precej podrobno, vključno s številnimi video posnetki predstavljeno in dostopno na internetu: www.rokravnikar.si. Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegli? Po eni strani malo, po drugi strani pa kot svetnik opozicije v nekaterih pogledih tudi presenetljivo veliko. Vesel sem izkušnje, da kljub spolitiziranosti na lokalni ravni vseeno prevladuje skrb za občino pred strankarsko disciplino in je bilo kar nekaj primerov, ko je imela občinska uprava ali ostali svetniki v občinskem svetu posluh za dobre predloge. Ali je vaše delovanje in delovanje Občinskega sveta takšno, kot ste pričakovali? Delovanje Občinskega sveta me je v marsikaterem pogledu pozitivno presenetilo. Praktično z vsemi svetniki in svetnicami se lahko pogovarjam sproščeno tudi na čisto osebno-kolegialni ravni. Izrazita pomanjkljivost političnega vodenja v naši občini je neobstoj strategije razvoja. Brez tega dokumenta ne obstaja seznam prioritet investicij ali posegov, ki bi bil transparentno oblikovan in upoštevan pri razvoju. Tako je kratkoročno vsakokratni oblasti sicer omogočeno, da kupčka in se pogaja s posameznimi skupinami občanov ter deli »korenčke«, hkrati pa se znova in znova zapleta v podrobnostih, majhnih »presenečenjih«, ki se ob nenačrtovanem delovanju pojavljajo. Občinski svet ima tako premalokrat tvorno vlogo razvojno-posvetovalnega organa predstavnikov občanov, temveč smo bolj »gasilec« ali »vratar«, ki spušča, ali pa ne, naprej predloge občinske uprave oz. koalicije, ki so bolj ali manj sprejemljivi. Šibka točka pa je tudi neučinkovitost; ocenjujem, da so primerljive občine s primerljivim številom zaposlenih v upravi dosegle v enakem obdobju bistveno več. Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali? Svoje poslanstvo občinskega svetnika sem v tem mandatu poskušal jemati skrajno resno. Med drugim sem do letošnjega junija postavil skupno 113 svetniških pobud in vprašanj od 981 oz. skoraj 12% vseh. Seveda je to pomenilo nekaj dela za tiste, ki so pripravljali odgovore, sem pa velikokrat samo posredoval stvari, o katerih so se name obračali občani. Za dobro delo svetnika ocenjujem, da potrebuješ minimalno 8-10 ur tedensko. Čeprav sem se šele prav »naučil« svetniških veščin in me to poslanstvo veseli, srednjeročno predvsem zaradi poklicnih obveznosti žal ne vidim najboljših možnosti za dobro in intenzivno delovanje v lokalni politiki. Zato se nisem odločil za morebitno župansko kandidaturo, niti ne bo možnosti za kakšno intenzivno kampanjo. Na listi SLS bom sicer verjetno še kandidiral, glede na situacijo pa je realna ocena, da v naslednjem mandatu ne bom izvoljen. Kljub temu, da je domžalska SLS zastopala pozitivno, razvojno in politiko, je verjetno kot taka premalo prepoznavna, da bi nam občani namenili vsaj 1.000 glasov, kolikor je potrebno za kaj več kot enega svetnika. 02. JULIJ 20I0 občinski svet 3 16. JUNIJ 2010 36. seja Občinskega sveta Občine Domžale 16. junija 2010 so se na eni zadnjih sej sedanjega mandata sestali svetniki in svetnice Občinskega sveta Občine Domžale. Po pozdravu predsedujočega, Vinka Juharta, podžupana, se je Občinski svet lotil sprejemanja zapisnika 35. seje. V razpravi so sodelovali: Janez Limbek, N.Si., Katarina Karlovšek, SLS, ter mag. Lovro Lončar, SDS. Svetniki in svetnice so zapisnik 35. seje sprejeli soglasno. Sledilo je sprejemanje dnevnega reda. O predlogu so razpravljali: Franci Gerbec — v imenu svetniške skupine SD, Anton Preskar, LDS, Franc Černagoj, Zelena stranka, mag. Lovro Lončar, SDS, Peter Verbič — Peter Verbič — Lista za Domžale. Po odgovorih župana Tonija Dragarja je Občinski svet z 18 glasovi ZA in 2 PROTI določil dnevni red ter se tudi strinjal, da se točke dnevnega reda obravnavajo na dveh sejah. Vprašanja, predlogi in pobude Tokratno točko je začel Anton Preskar, LDS, ki je najprej posredoval pobudo za sklic redne oz. izredne seje Občinskega sveta, na kateri naj bi celovito obravnavali problematiko gradnje in poslovnega načrta Podjetniške cone Želodnik. Zanimalo ga je, v kakšni fazi je sprejemanje strategije razvoja, predlagal je, da bi do konca mandata sprejeli vsaj posamezne segmente strategije, zanimala pa ga je tudi problematika stanovanjske gradnje STOBA, posebej v zvezi s plačilom komunalnega prispevka, aktom za obračun stroškov komunalne opreme ter potrebami po vrtcih in šolah. Zanimala ga je višina sredstev že porabljenih za ureditev Češminovega parka in višina sredstev za dokončno ureditev parka, pa tudi, zakaj potek celovite obnove Karantanske ceste poteka tako počasi. Želel je vedeti, kako potekajo aktivnosti v zvezi z gradnjo Tuševe investicije v centru Domžal, ponovno je postavil vprašanje v zvezi s predlogom Svetniške skupine LDS, da starši otrok, ki ne dobijo prostora v vrtcu, prejmejo s strani Občine Domžale subvencijo, predlagal pa je tudi, da se, glede na prestavitev lokacije uvoza z AC, usposobi lokacija, na kateri je Gasilski dom Studa. Pavla Cerarja, LDS, je zanimal obračun nadomestila za stavbno zemljišča v zvezi s plačilom tega prispevka Društva za raziskovanje jam Simon Robič in Jamarskega doma na Gor-juši. Zanimalo ga je, ali nadomestilo za stavbno zemljišče plačujejo tudi gasilska in športna društva. Vprašal je, kako potekajo priprave na obnovo Smetiške ulice v Dobu, pa tudi, zakaj se različno plačujejo zemljišča, ki jih krajani odstopajo za ceste oz. pločnike (na skoraj isti lokaciji se enkrat obračuna 20, drugod 29 evrov). Postavil je tudi vprašanje ureditve — asfaltiranja ceste povezave Količevo—Črnelo. Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, je dal pobudo za postavitev semaforja za pešce pred Domžalskim domom. Ker ni bil zadovoljen z odgovorom v zvezi z razporeditvijo prispevkov političnih strank v Slamniku, je ponovno postavil vprašanje kriterijev, ki so osnova za razporejanje prispevkov. Ponovno je postavil vprašanje o ureditvi nadomestnega nogometnega igrišča, kot je bil sprejet sklep ob sprejemu akta o ureditvi Industrijske cone Jarše. Katarina Karlovšek, SLS, je podprla predlog o ureditvi semaforja za pešce pred Domžalskim domom, enako je opozorila na počasno obnovo Karantanske ceste, kar pomeni tudi oviro za poslovanje nekaterih podjetij. Pohvalila je naslednje pro- jekte: fitnes na prostem, nogometna igrišča v Sportnem parku Domžale in ugodne vstopnice za domžalski bazen, opozorila pa tudi na neodgo-vorjena vprašanja v zvezi z lokacijo nove avtobusne postaje, nadhoda oz. podhoda pod železniško postajo in povezavo med domžalsko cerkvijo in pokopališčem. Mag. Jožica Polanc, DeSUS, je opozorila na povečan promet na Slamnikarski cesti zaradi zaprtja Karantanske ceste ter predlagala spremembo odprtosti semaforja pri Kebru. Franc Černagoj, Zelena stranka, je opozoril na problem 11 srebrnih javorjev v Karantanski cesti, ki so bili podrti, čeprav to v sprejetih dokumentov ni bilo predvideno. Zahteval je odgovornost za poseko in predlagal, da Občina Domžale čimprej sprejme odlok o urejanju javnih površin, posebej urejanja drevnine (grmov in dreves) ter predlagal vsebino odloka. Janez Limbek, N.Si., se je pridružil protestu Franca Černagoja, Zelena stranka, v zvezi s poseko javorjev v Karantanski cesti. Opozoril je na pismo OS Domžale, ki opozarja, da s finančnimi sredstvi, ki jim jih namenja občina, ne bodo mogli zagotoviti primerne kurjave in urejenega vodovodnega omrežja, zanimalo pa ga je tudi delo komisije, ki je bila ustanovljena za pregled aktivnosti v zvezi z investicijo v halo Komunalnega cesta. Robert Hrovat, SDS, je ponovno postavil vprašanje sprejemanja razvojne strategije Občine Domžale. Postavil je vprašanje v zvezi z gradnjo telovadnice pri Srednji šoli Domžale, na katerega je odgovorila podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc. Predlagal je, da se podobne hitrostne ovire, kot so v Radomljah, postavijo tudi po vaseh Turnše in Češenik. Mag. Lovro Lončar, SDS, je predlagal, da se hitrostne ovire postavijo tudi na cestah oz. ulicah KS Toma Brejca Vir, kot so predlagali. Predlagal je, da se preveri možnost postavitve javne razsvetljave na brvi čez Mlinščico med Virom in Količevem, ter da se na ekološke otoke ponovno postavijo kontejnerji za embalažo, čimprej pa naj se sanira tudi Kamniška Bistrica. Rok Ravnikar, SLS, je podprl predlog, da se na ekološke otoke postavijo kontejnerji za embalažo. Predlagal je, da se poveča prometna varnost na cesti Domžale—Trzin, posebej ob zavijanju levo v Depalo vas (uvedba zavijalnih pasov ali zmanjšanje hitrosti). Dal je pobudo, da se krajane Žej in okoliških vasi seznani s problematiko odvoza gradbenega materiala v ta del občine, predlagal pa je postavitev ogledala (ukradenega) na križišču na Sv. Trojici. Roman Kurmanšek, SDS, je predlagal, da se na seji Občinskega sveta predstavi novi mestni arhitekt, dal je pobudo, da se na križišču uvoza z avtoceste v Domžale postavi tabla VIR, ter predlagal, da se po Domžalah postavijo kolesarnice s kolesi in omogoči njihova izposoja. Zanimalo ga je, ali se bo realiziral pre- dlog vožnje mini avtobusov, ki naj bi vozili iz različnih delov občine do avtobusno-železniške postaje, od koder naj bi bil urejen koordiniran avtobusno-železniški promet v Ljubljano. Dal je pobudo, da se pripravi program celovitega urejanja Kamniške Bistrice, opozoril pa je tudi na delovanje zapornic na Rači, ki še niso prevzete. Podjetniški center Domžale Uvodno informacijo je podal Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave. V razpravi so sodelovali: Aleš Juhant, predsednik Odbora za gospodarstvo, mag. Lovro Lončar, SDS, Peter Verbič — Peter Verbič — Lista za Domžale, Anton Preskar, LDS, ki je predlagal sklep za prekinitev točke, Franci Gerbec, SD, ki je predlagal amandmaje, Katarina Karlovšek, SLS , Aleš Juhart, Lista obrtnikov in podjetnikov, Pavel Ce-rar, LDS, Robert Hrovat, SDS, Gregor Rovanšek, SD, ter Sonja Heine, N.Si. Pojasnila je posredoval Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave, ter Podbevšek. Z 28 glasovi ZA so se svetniki in svetnice odločili za prekinitev točke. Bo Občina Domžale najela Metalko za 20 let? Uvodno informacijo je podala Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občina Domžale. V razpravi so sodelovali: Anton Preskar, LDS, Franci Gerbec, LDS, mag. Jožica Polanc, DeSUS, Janez Novljan, LDS, mag. Marko Vresk, LDS, Gregor Ro-vanšek, SD. Pojasnila sta podala Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja, ter Toni Dragar, župan. Na predlog mag. Marka Vreska, LDS, je bil odrejen odmor. Po njem je mag. Marko Vresk, LDS, predlagal prekinitev točke. Svetniki in svetnice so se s 23 glasovi ZA strinjali in s tem je bil prvi del 36. seje Občinskega sveta Občine Domžale zaključen. Vera Vojska NADALJEVANJE 36. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Najprej o spremembi proračuna, nato tudi o prostorskih aktih Svetniki in svetnice so se v nadaljevanju 36. seje zbrali 22. junija 2010 ter se po uvodnem pozdravu predsedujočega Vinka Juharta, podžupana, lotili točke: Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 po skrajšanem postopku. Uvodno informacijo je podal Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je obrazložil tudi amandmaje uprave. V razpravi so sodelovali: Anton Preskar, LDS, Robert Hrovat, SDS, mag. Lovro Lončar, SDS, Rok Ravnikar, SLS, Katarina Karlovšek, SLS, Janez Limbek, N.Si, mag. Marko Vresk, LDS, Franci Gerbec, SD, in Pavel Cerar, LDS. Na vprašanja so odgovarjali in pojasnjevali: župan Toni Dragar, vodja Oddelka za investicije, Iztok Obreza, Andreja Pogačnik Jarc, podžupa-nja, v nadaljnji razpravi pa sodelovali še mag. Milan Pirman,LDS, mag. Maja Pučnik Rudl, SDS, Saša Kos, LDS. Na predlog župana je bila točka z 22 glasovi ZA prekinjena. v O AC-priključku Studa Uvodno informacijo k točki Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986—2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986—1990, za območje Občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009 — AC priključek Studa — navezava na Ihan, je podal Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor. V razpravi so sodelovali: Franc Černagoj, Zelena stranka, Janez Limbek, N.Si, mag. Lovro Lončar, SDS, Pavel Cerar, LDS, Franci Gerbec, SD, Robert Hrovat, SDS, Katarina Karlovšek, SLS, odgovore na vprašanja in pojasnila je podal Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor. Z 22 glasovi ZA in 2 PROTI je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domža- le sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986—2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986— 1990, za območje Občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009 — AC priključek Studa — navezava na Ihan v prvi obravnavi in ga posreduje v javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjeni osnutek Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986—2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986— 1990, za območje Občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009 — AC priključek Studa — navezava na Ihan, se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, Domžale. Gradivo se razgrne tudi v prostorih tistih krajevnih skupnosti, na katere se nanašajo spremembe plana. Javna razgrnitev bo potekala do 1. oktobra 2010. Začetek javne razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v veliki dvorani Domžalskega doma, Ljubljanska 58, v sredo, 8. septembra 2010, ob 16. uri, vodil jo bo pristojni oddelek Občinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986—2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986— 1990, za območje Občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009 — AC priključek Studa — navezava na Ihan, vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve, ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Določeno število članov svetov KS ter volilnih enot Uvodno informacijo je podal mag. Marko Vresk, vodja delovne skupine, ki je pripravila predlog Odloka o številu članov svetov krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale . V razpravi so sodelovali: Pavel Cerar, LDS, ki je predlagal amandma, Robert Hrovat, SDS, Florjan Zabret, Peter Verbič — Lista za Domžale, Rok Ravnikar, SLS, mag. Lovro Lončar, SDS. Po pojasnilih mag. Marka Vreska, predsednika delovne skupine, so bili sprejeti naslednji amandmaji in končni sklep: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme naslednje amandmaje: 1. AMANDMA Spremeni se 6. točka 2. člena in se pravilno glasi: »Svet Krajevne skupnosti Krtina šteje 9 članov.« V 8. členu se v drugi vrsti I. spremeni in pravilno glasi: »V prvi volilni enoti se voli štiri člane Sveta«. V drugi vrsti IV. se spremeni in pravilno glasi: »V četrti volilni enoti se volita dva člana Sveta«. (10 glasov ZA, 9 PROTI, amandma je predlagal Franc Zabret, Peter Verbič — Lista za Domžale.) 2. AMANDMA Spremeni se tretji člen in se pravilno glasi: »Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Dob se določijo tri volilne enote«. I. Prva volilna enota zajema naselji: Dob in Gorjuša. V prvi volilno enoti se voli pet članov Sveta. II. Druga volilna enota zajema na- selja: Černelo, Turnše, Češenik in Želodnik. V drugi volilni enoti se volita dva člana Sveta. III. Tretja volilna enota zajema naselja: Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje. V tretji volilni enoti se volita dva člana Sveta«. (Z 12 glasovi ZA in 12 PROTI je bil sprejet amandma predlagatelja Pavla Cerarja, LDS.) 3. AMANDMA V 2. členu odloka, se spremeni 13. točka tako, da pravilno glasi: »13. Svet Krajevne skupnosti Vencelj Perko šteje 9 članov.« (Amandma je bil sprejet s 16 glasovi za in 2 PROTI.) 4. AMANDMA V 15. členu se pod I. spremeni druga vrsta in se pravilo glasi: »V prvi volilni enoti se voli osem članov Sveta.« (Amandma je bil sprejet soglasno.) 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o številu članov svetov krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v sveta krajevnih skupnosti v Občini Domžale. (soglasno) Spremembe OPPN D 19 - UNI-VERZALE Uvodno informacijo je podal Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor. Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta D19 Univerzale. Lokalne volitve 2010 - pravila za izrabo prostora v Slamniku V razpravi so sodelovali: mag. Lovro Lončar, SDS, Franci Gerbec, SD, ki je predlagal dodatni sklep. Pojasnila sta podala Tina Drolc, odgovorna urednica, ter Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave. Občinski svet Občine Domžale je nato soglasno sprejel naslednja sklepa: 1. Odgovorna urednica določi datum oddaje predstavitvenih besedil uredništvu glasila Slamnik in javnega žrebanja vrstnega reda prispelih gradiv ter ga objavi v glasilu Slamnik. (Predlagal Franci Gerbec, SD.) 2. Občinski svet Občine Domžale daje soglasje k Pravilom o izrabi brezplačnega oglasnega prostora glasila Slamnik za predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev ter njihovih programov na območju Občine Domžale za lokalne volitve 2010 — za volitve občinskega sveta, župana in svetov krajevnih skupnosti na območju Občine Domžale. Prostorsko-ureditveni pogoji Uvodno informacijo je podal Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor. V razpravi sta sodelovala: mag. Lovro Lončar, SDS, in Anton Preskar, LDS, nato pa je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale v prvi obravnavi in ga posreduje v javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, Domžale in prostorih Krajevne skupnosti Simon Jenko, Slamnikarska 14, 1230 Domžale, Krajevne skupnosti Slavko Slander, Slamnikarska 14, 1230 Domžale, Krajevne skupnosti Vencelj Perko, Slamnikarska 14, 1230 Domžale, Krajevne skupnosti Ihan, Brezni-kova cesta 76, Ihan, 1230 Domžale (Dom krajanov), Krajevne skupnosti Dob, Ulica 7. avgusta 9, 1233 Dob, Krajevne skupnosti Homec, Nožice, Bolkova 39a, 1235 Radomlje, Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata, Dragomelj 116, 1230 Domžale, Krajevne skupnosti Jarše-Rodica, Groblje 1, 1230 Domžale, Krajevne skupnosti Krtina, Krtina 41, 1233 Dob, Krajevne skupnosti Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, Krajevne skupnosti Radomlje, Prešernova 43, 1235 Radomlje, Krajevne skupnosti Rova, Žiška 10, 1235 Radomlje, in Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, Saranovičeva 19, Vir, 1230 Domžale. Javna razgrnitev bo potekala do 1. oktobra 2010. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69, I. nadstropje, 8. septembra 2010, ob 18. uri, vodil jo bo pristojni oddelek Občinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Domžale vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve, ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Prekinitev seje Sledila je uvodna informacija Zorana Vitoroviča, vodje Oddelka za prostor, k točki Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986—2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986—1990, za območje Občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009 v prvi obravnavi. Po razpravi mag. Lovra Lončarja, SDS in Antona Preskarja, LDS, ki je, glede na pozno uro, predlagal prekinitev seje, so se svetniki in svetnice odločili, da sejo nadaljujejo prihodnjič. Vera Vojska 4 intervju 02. JULIJ 20I0 POGOVOR Z LUKO PUSNIKOM, PREDSEDNIKOM PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA DOB Naših uspešnih 120 let Ker Prostovoljno gasilsko društvo Dob v letošnjem letu praznuje 120-letnico uspešnega dela, sem se odločila, da vam tokrat predstavim predsednika društva, Luko Pušnika iz Doba, hkrati pa vam, spoštovani bralci in bralke, predstavljamo zgodovino, sedanjost, predvsem pa prihodnost društva, ki v Sloveniji spada med najstarejša društva, po doseženih uspehih pa je uvrščeno tudi v sam vrh Gasilske zveze Domžale. Ob visokem jubileju je Prostovoljno gasilsko društvo Dob izdalo tudi lično knjižico, v kateri lahko preberemo, da je bil uradni začetek delovanja društva, 18. aprila 1890, ko je C. K. deželne vlade po zaporedno številko 4658 sprejela v nemščini napisana pravila delovanja društva z naslovom F. D. AIH, kasneje pa so naslov F. F. AICH prečrtali in uradno zapisali PROSTOVOLJNO gasilSko društvo dob. Pri snovanju društva sta bila pomembna Karel Detela — Milajznov ter Tomaž Potočnik, dobski kaplan in navdušen gasilec. Ustanovni občni zbor je bil 24. avgusta 1890 in že prisotnost na tem zboru, prisotnih je bilo kar 45 aktivnih gasilcev ter 25 podpornih članov, je pokazala, da se začenja uspešna pot društva, ki je v svoji zgodovini doseglo že vse, kar lahko gasilsko društvo doseže, med drugim zlate medalje na gasilskih olimpijadah. Vseh dvanajst desetletij pa jih odlikuje požrtvovalnost, pripravljenost za pomoč, ko je ta potrebna, strokovnost, skrb za mlado generacijo, tovarištvo ter sodelovanje s krajani. 120. rojstni dan praznujejo z veseljem zaradi doseženih uspehov, predvsem pa v pričakovanju gradnje novega gasilskega doma, ki jim bo omogočil še boljše delo. Moj sogovornik Luka Pušnik je Dobljan, funkcijo predsednika je prevzel od nekdanjega uspešnega predsednika društva Pavla Oreh-ka. Za začetek sem sogovornika zaprosila, da se na kratko predstavi. Rojen sem 20. maja 1983 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli, ki sem jo obiskoval v Dobu, sem končal srednjo trgovsko šolo v Domžalah, po opravljenem pripravništvu v podjetju CIM d.o.o., pa sem se tam zaposlil kot trgovec, zadnji dve leti kot poslovodja. Ze v prvem razredu osnovne šole sem se vključil v PGD Dob. Ekipo pionirjev, v kateri je bila večina mojih sošolcev, je vodil mentor Milan Hribar. To pomeni, da sem v gasilski organizaciji že blizu 20 let. V članski ekipi Dob 4 opravljam naloge strojnika. S to ekipo smo se udeležili dveh gasilskih olimpijad. Pri 20. letih sem v gasilskem društvu prevzel funkcijo pomočnika gospodarja in jo opravljal do imenovanja na mesto predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Dob. Kot vidite, me gasilstvo spremlja že od malih nog. Hkrati je v meni vedno tlela želja postati poklicni gasilec. Leta 2008 se je ponudila tudi ta možnost in tako sem se zaposlil kot poklicni gasilec v Centru požarne varnosti na Količevem, kjer delo gasilca opravljam tudi sedaj. Zakaj si se, še zelo mlad odločil, da prevzameš funkcijo predsednika PGD Dob in to v času, ko je pred člani in članicami ena izmed največjih investicij v zgodovini društva? Ker je bivši predsednik ing. Orehek zaradi službenih obveznosti izrazil željo po prekinitvi funkcije, je upravni odbor PGD Dob razmišljal o novem predsedniku. Članom vodstva sem se zdel primeren kandidat za novega predsednika, zato me je upravni odbor predlagal in člani ter članice so me na občnem zboru izvolili za predsednika PGD Dob. Funkcijo sem prevzel z veliko mero zanosa in v veliki želji, da se PGD Dob še naprej uspešno razvija, nudi krajanom potrebno pomoč ob težkih trenutkih, ob tem pa tudi raste in napreduje. Prav tako je k odločitvi za opravljanje funkcije botrovalo moje dosedanje znanje o gasilstvu ter prepričanje, da lahko veliko pripomorem članstvu v PGD Dob na področju razvoja. Pri tem pa smo razmišljali tudi o tem, da če se hočemo primerno razvijati in biti tudi v bodoče uspešni, potrebujemo primerne prostore. Ker so v društvu zastopane vse generacije, ker dobro sodelujemo s krajani in krajankami, ne dvomim, da nam skupaj ne bi uspelo zgraditi doma, ki bo v ponos in pomoč gasilcem, prav tako pa primeren prostor za druženje in srečevanje z krajani. V večini dobskih družin je gasilska tradicija zelo prisotna. Vvaši tudi? V Dobu ima gasilstvo tradicijo in pravzaprav moraš biti gasilec. Tudi naša družina ni čisto izvzeta, saj je bil prapradedek (Franc Stare) načelnik PGD Dob. Do nedavnega pa je tekmovala tudi moja mama, ki sem jo kot otrok spremljal na vaje in tekmovanja. Vesel sem, ker mi pri opravljanju funkcije domači dajejo vso podporo, posebej tudi moje dekle Barbara. Vedeti je namreč treba, da me kot poklicnega in prostovoljnega gasilca na vsakem koraku spremlja gasilstvo. Lahko poveš nekaj številk o članstvu in uspešnosti PGD Dob? V PGD Dob je včlanjenih več kot 260 članov, med njimi 43 pionirjev, 14 mladincev, 14 pripravnikov, 91 prostovoljnih gasilcev operativcev, 16 veteranov, 34 članov. Res pa je, da število naših članov nenehno narašča. Izkoristil bi priložnost in vse lepo povabil v naše vrste. Povedal si že, da si se že udeležil gasilske olimpijade. Kaj ti je posebej ostalo v spominu? Kot sem že omenil, sem bil dvakrat na gasilski olimpijadi, in sicer: leta 2005 v Varaždinu na Hrvaškem in leta 2009 na Češkem v Ostravi. Posebej mi je v spominu ostalo nastopanje pred tako velikim številom gledalcev v Ostravi. Skupaj nas je spremljalo skoraj 6.000 ljudi. Ponosni smo bili, da smo se uvrstili med najboljše ekipe na svetu, predvsem pa, ker smo se ekipe iz Slovenije z uspešnimi nastopi dokazale, da smo po prejetem številu odličji najboljša reprezentanca med 28 državami, ki so tekmovale na CTIF olimpi-jadi. Naša ekipa je dosegla odlično 14. mesto med 80 ekipami članov, pri čemer je treba vedeti, da je bila prav v tej skupini konkurenca največja. Ob tej priliki rad povem da je ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Dob na gasilski olimpijadi sodelovala že šestič. Prvič je bilo to že daljnega leta 1985 na Poljskem in vem, da naše uspešno tekmovanje leta 2009 ni bilo zadnje. ga T Tudi sama sem prepričana v to. Se morda že pripravljate na naslednjo asilsko olimpijado? udi v društvu imamo veliko željo po vsaj še enem nastopu na olimpijadi, čeprav se nekateri člani zaradi svojih obveznosti težko udeležujejo vaj, ki so še posebej po regijskih tekmovanjih zelo intenzivne. Vendar se ne bojimo, da se ne bi kateri od ekip, ki prihajajo za nami, ne uspele uvrstiti na olimpijado. Tako člani, kot mladinci in pionirji pod budnim očesom svojih mentorjev in z veliko mero potrpežljivosti odlično delajo. Ob tem bi se zahvalil vsem mentorjem in jim zaželel obilo sreče pri njihovem prizadevnem delu. Lepo skrbite za mlade, kaj vse jim namenjate, kakšno je sodelovanje z osnovno šolo? Na področju mladih je posebej aktiven Jure Rogelj, kateri tudi sodeluje z OŠ Dob v okviru Društva mladi gasilec. To sodelovanje v zadnjem času skušamo še bolj okrepiti in vesel sem, da lahko rečem, da se je s prihodom že omenjenega prizadevnega Jureta Roglja pričel vzpon mlajših desetin. Je sodelovanje in povezovanje z veterani v vašem društvu pomembno? Veterani so za nas vsekakor zelo pomembni, saj so oni ponesli ime dob-skih gasilcev širom Evrope. Vedno so skrbeli, da smo bili operativno primerno opremljeni in usposobljeni. Še vedno uspešno tekmujejo, se družijo in prinašajo priznanja ter svoja znanja še vedno širijo na mlajše rodove. Veterani so za naše društvo zelo pomembni, pomagajo tako na strokovnem kot drugih področjih, njihova pomoč pa je dragocena tudi pri organizaciji in izvedbi vseh prireditev. Lahko rečem, da so nepogrešljiv člen v našem društvu in da smo jih hvaležni za njihov prispevek k uspešnosti skupnega dela. Med številnimi gasilci, ki so vsak po svoje prispevali k uspešni zgodovini in sedanjosti vašega društva, bi lahko rekla, da je z zlatimi črkami napisano tudi ime Aleksandra Rihtarja, dolgoletnega predsednik PGD Dob in častnega predsednika PGD Dob, ter človeka, ki je velik del svojih prizadevanj za dobro organizirano gasilsko dejavnost v Občini Domžale pustil tudi kot dolgoletni predsednik Gasilske zveze Domžale, katere častni predsednik je. Ob 120-letnici ste mu namenili prvo zlato priznanje PGD Dob, lahko predlog na kratko obrazložite? S 17-letnim predsednikovanjem v našem društvu je pomembno zaznamoval razvoj gasilstva v Dobu. Generacije gasilcev ga poznajo kot odličnega organizatorja in prizadevnega gasilca, ki ni nikoli odrekel pomoči. Leta 1955 je bil ustanovni član Gasilske zveze Domžale in je danes edini živeči član tedanjega vodstva. S tovariši je postavljal temelje za sodobno gasilstvo, na katerega smo v našem kraju posebej ponosni. Kako bi ocenil trenutno strokovno usposobljenost vašega društva? Strokovna usposobljenost članstva je na zelo visoki ravni, za njo stoji poveljnik Vojska Pavle ml. ter pod-poveljnik Juteršek Martin. Kot zanimivost naj povem, da iz naših vrst prihaja kar 18 poklicnih gasilcev. Naši člani se nenehno izobražujejo na ravni internih društvenih izobraževanj ali preko Gasilske zveze Domžale v Izobraževalnem centru uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje na Igu. Stalno smo prisotni na usposabljanjih v okviru GZ Domžale, redno sodelujemo tudi v okviru sektorskih vaj in odobnih praktičnih izobraževanj. spešno sodelujemo tudi s poklicnimi gasilci Centra požarne varnosti Domžale. po U In kako je z opremo, je zadovoljiva, ali kaj nujno potrebujete? Oprema, ki jo zadnja leta dopolnjujemo po planu Gasilske zveze Domžale, ustreza vsem standardom in predpisom Gasilske zveze Slovenije, je sodobna in moderna ter omogoča dobro delo. V zvezi z voznim parkom bi povedal, da bomo v letošnjem letu naš vozni park dopolnili z novim kombiniranim vozilom, ki bo zamenjalo 30 let staro TAM 125 T10, ki trenutno sicer še vedno služi svojemu namenu, vendar je prepotrebno zamenjave, čeprav se trudimo, da bi ga z rednim vzdrževanjem ohranjali v primernem stanju za najnujnejše posege. V našem gasilskem domu razpolagamo tudi z gasilskim vozilom za prevoz moštva. Gospodar Tomaž Zavrl več kot vzorno skrbi za vso opremo, s katero razpolagamo, da je vedno 100-odstotno pripravljena za prave akcije. Temeljni cilj društva oziroma njegovih članov je bil in tudi v prihodnje bo, da sta članstvo in tehnika primerna času ter potrebam, usposobljena in opremljena. gasilci FF Hagenbrun, bili smo njihovi gostje in postali smo veliki in iskreni prijatelji, kar smo še danes. Vsako leto izmenjujemo izkušnje na področju gasilstva, naše ekipe pa se udeležujejo res močnih tekmovanj v Avstriji. Ob tem naj povem, da so se tudi med mlajšimi generacijami stkale tesne vezi. Naše sodelovanje se nadaljuje in krepi tudi zaradi gostoljubnosti domačih gasilcev in njihovih družin, ki vedno rade in gostoljubno sprejmejo na svoje domove naše prijatelje iz Hagenbruna ter brezplačno poskrbijo za njihovo udobje in dobro počutje. Kako bi ocenil tridnevno praznovanje 120-letnice, ste zadovoljni s tradicionalnim tekmovanjem za Pokal KS Dob? Priprave na tridnevno praznovanje so se začele že v januarju, ob tem naj poudarim, da so bili vključeni v pripravo prav vsi člani — od najmlajših, ki prodajajo srečke, do deklet in žena, ki vedno spečejo pecivo, pa do veteranov, ki pomagajo pri postavitvi mlaja, ki je že dolga leta__ zaupan gasilcem iz vasi Turnše in Češenik, na koncu pa ga vsi skupaj postavimo. Ob tem ne morem mimo vseh, ki strežejo, pečejo in kakor koli pomagajo na vsakoletni veliki vrtni veselici. Hvala vsem. Povem naj, da se je prireditve ob 120-letnici društva udeležilo veliko visokih predstavnikov iz Gasilske zveze Slovenije in Urada RS za zaščito in reševanje. Tradicionalno tekmovanje za pokal KS Dob smo v letošnjem letu izvedli 31.,v okviru tekmovanja za pokal KS pa je potekalo tudi občinsko tekmovanje. Tekmovanje je potekalo na domačiji Vilar zaradi zasedenosti igrišča v športnem parku v Dobu, udeležilo se ga je veliko število ekip od blizu in daleč, najboljša mesta pa so zopet dosegale domače desetine. Čestitam! Kaj lahko rečeš za sodelovanje s krajani in krajankami, kako bi ocenil sodelovanje med društvi v Krajevni skupnosti Dob? Sodelovanje med krajani in krajan-kami je na zavidljivem nivoju, zaupajo nam in upam, da bo tako tudi v bodoče. Vse to se predvsem odraža pri dobrodelnih prispevkih ob delitvi koledarjev. Hvala za vsak prispevek, veseli jih bomo tudi v bodoče. Sodelovanja med društvi v KS bi je dobro, izpostavil pa bi posebej sodelovanje med Športnim društvom Dob, ki nam vsako leto odstopi igrišče za pokalno tekmovanje, Kulturno društvo Jožef Virk Dob poskrbi za kulturni program ob prireditvah in ozvočenje. Skratka sodelovanje med društvi je zgledno in dobro, ve- dno smo veseli za nasvete in predloge z strani krajanov in društev. Kaj vam pomenijo številna priznanja, ki sta jih prejeli, tako od Gasilske zveze Slovenije, kot Ministrstva za obrambo, Gasilske zveze Domžale in od drugih — kot društvo in kot posamezniki? Priznanja pomenijo, da se je v teh 120 letih Prostovoljno gasilsko društvo uspešno razvijalo, dobro delalo ter poneslo ime kraja širom naših meja, kar naj nam bo vzpodbuda za v bodoče. Posamezniki izstopajo s svojim strokovnim znanjem, dolgoletnim delom, priznanja pa so potrditev njihovega dosedanjega požrtvovalnega dela, hkrati pa tudi vzpodbuda, da gasilsko poslanstvo nadaljujejo in nadgrajujejo. Zakaj ste se odločili za gradnjo novega doma? Za gradnjo novega doma smo se odločili iz več razlogov. Eden izmed njih je gotovo ta, da dosedanji dom ne ustreza za uresničevanje našega poslanstva v tem stoletju. Največ problemov je z njegovo velikostjo, v garažo namreč ne gre nobeno novejše vozilo, ki bo nadomestilo TAM 125 T10 letnik 1979, urejenih nimamo osnovnih pogojev za delo (sanitarije, umivalnica, garderobe), sejna soba v zgornjih prostorih je »prenatlačena« s številnimi priznanji, ki zaradi premajhnega prostora ne najdejo ustreznega mesta. Mislim, da so to zadostni razlogi, za katere bi na kratko rekel: enostavno smo dom prerasli. Načrtujete, da z delom začnete že letošnje poletje. Gradnjo doma ste razdelili po etapah, kaj naj bi bilo zgrajeno v letošnjem letu? Tako je, dela se bodo začela takoj po podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem, to naj bi bilo sredini julija. Gradnja je bila razdeljena etapno zaradi velikega finančnega zalogaja, zato ob tej priložnosti naprošam vse, ki nam lahko kakor koli pomagajo, da to storijo. Hvaležni bomo za vsak ispevek. prvi fazi naj bi zgradili klet s temelji za garažo za novi gasilski avtomobil, morda še kaj več. Projekti so zastavljeni realno, zato nočemo prehitevati. Pri gradnji nam je pomagala gospa Helena Kovač, ki je za nas storila ogromno, enako kot so storili tudi moji predhodniki, ki so odkupili parcelo, na kateri bo stal novi dom. Slišati je, da ste pri pripravi potrebne dokumentacije dobro sodelovali z bodočimi sosedi? Sosedje bodočega gasilskega doma so se v tej zgodbi res izkazali, izrazili so vso podporo pri gradnji. Ob tej priliki bi se jim rad zahvalil in upam, da tudi pri sami gradnji ne bo težav. Če pa bi se slučajno pojavile, jih bomo poskušali sproti reševati. Razmišljate, kaj boste s starim domom, ga boste podrli? Uf, težko vprašanje, toda o starem domu zaenkrat ne razmišljamo, saj je trenutno še vedno naš dom, v katerem se nahaja vsa naša oprema. Podrli ga ne bomo, bomo pa začeli razmišljati, v kakšne namene bi bil kasneje najbolj uporaben. Še za konec? Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da društvo tvorimo vsi — od najmlajših pa vse do veteranov in se zahvalil vsem članom, članicam, krajanom in krajankam ter donatorjem, ki nas nesebično podpirajo in tvorijo delček celote našega društva. HVALA! Pozdravljam vas z gasilskim pozdravom NA POMOČ. Hvala, iskrene čestitke ob 120. rojstnem dnevu ter veliko uspeha tudi v prihodnje. Pogovarjala se je Vera Vojska. pVr p le Sodelovanje s PGD Hagenbrun je f omembno zaznamovalo zadnja eta vašega dela. V čem so prednosti tovrstnega povezovanja? Leta 1979 je naša desetina na predlog Gasilske Zveze Slovenije odpotovala na mednarodno tekmovanje v mesto Stokerau v sosednji Avstriji. Tam smo se srečali in spoznali z OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB 25. JUNIJU - DNEVU DRŽAVNOSTI TUDI LETOS V DOBU Domovino smo dobili z rojstvom nadaljevanje s prve strani Praznovati dan državnost pa bi moralo, v to sem globoko prepričan, pomeniti tudi besede in vseh vrst dialoge in trialoge spremeniti v dejanja.« Svoj nagovor je zaključil z besedami, da Slovenija nujno potrebuje smela, drzna, odločna in pogumna dejanja, dejanja ki bodo temeljila na zdravih, skrbno načrtovanih, predvsem pa realnih razvojnih premisah ter vsem zaželel: Dobrodošli v Dobu.... Srečno, Slovenija! In vse najboljše... Od srca! Nato je delegacija v sestavi: Toni Dragar, župan Občine Domžale, Maksimiljan Karba, Policijsko veteransko društvo Sever Domžale in Janez Gregorič, Občinsko združenje veteranov vojne za Slovenijo, položila venec pred pomnik državnosti v Dobu. V poletnem gledališču na Močilniku je Kulturno društvo Jožef Virk Dob s sodelavci pripravilo prijetno kulturno prireditev, v okviru katere je slavnostni govornik Toni Dragar, župan Občine Domžale, po pozdravu prisotnih, poudaril, da smo se na osrednji občinski slovesnosti zbrali prav na 25. junij, ko naša Slovenija praznuje dan državnosti, dan, ko je Slovenija pred 19. leti postala neodvisna in suverena država, Slovenkam in Slovencem pa so se po vojni za Slovenijo, uresničile stoletne sanje o samostojni državi, ter nadaljeval: »Enotni kot skoraj nikoli v preteklosti, smo Slovenci izkoristili zgodovinsko priložnost in v času, ko se je prvič po drugi svetovni vojni spreminjala politična podoba Evrope, zbrali razsodnost in pogum za pravo odločitev, za največjo zgodovinsko prelomnico slovenskega naroda. Zbrali pa tudi zaupanje in vero v boljšo prihodnost, ki jo živimo danes v upanju, da bo vsem, ki prihajajo za nami, še boljše. Ni bilo lahko priti do naše tako dolgo sanjane samostojne in neodvisne Slovenije. Naši predniki so stoletja iskali poti do svobode in samostojnosti, upali in zaupali, da jo najdejo Kot pravi pesnik, je slovenski narod previharil številne viharje, se boril v bitkah, dolgih kot življenje, in dočakal dan, po katerem hrepene vsi narodi. Neizmerno vesel in ponosen sem na današnji dan, ki ga upravičeno imenujemo rojstni dan naše drage domovine, kateri smo ob njenem prvem rojstnem dnevu darovali najpomembnejši akt v oblikovanju Slovencev kot sodobnega naroda z lastno državnostjo. Ne nazadnje je pridobitev svobode in neodvisnosti tedaj pomenila tudi vstopnico v družino evropskih narodov, katere enakopravni član smo postali. Dobili smo status, ki ga Slovenci nikdar v svoji zgodovini nismo še imeli. V formalno pravnem pomenu je za nas kot nacijo to naš rojstni dan. In prav je, da ga praznujemo z veseljem, kot z veseljem praznujemo svoje rojstne dneve, da tudi letos v roke vzamemo album s fotografijami slovenskih in naših uspehov, se jih veselimo in smo ponosni nanje.« V nadaljevanju je spomnil na gospodarsko krizo, pa tudi na to, kako malo je potrebno, da bi delali skupaj in želeli le dobro. Poudaril je, da ne smemo pozabiti, kako enotni smo bili skoraj pred dvema desetletjema in si zaželel, da naredimo vsak zase in vsi skupaj prav vse, kar moremo, ne kar moramo, da bi se uresničile besede velikega pesnika: De bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod Slovenšne cele. Spomnil je tudi, da je praznik državnosti priložnost za spomin, za hvaležnost vsem, ki so v katerem kolu obdobju, tudi v prelomnem letu, ko smo dosegli samostojnost, darovali svoja življenja in zdravje, tudi v naši občini, ter nadaljeval: »Hkrati pa naj bo spomin na slavne dni novejše zgodovine tudi priložnost in opomin, da to, kar smo si začrtali pred 19 leti, morda se ni povsem uresničilo, čeprav je res, da smo v tem času, tudi v naši občini, naredili velike korake. Hkrati pa si želim, da bi znali tudi druge dni, morda prav vsak dan, praznovati svojo samostojnost in da bi pri vseh dejanjih v mislih imeli tudi odgovornost za vse, ki prihajajo za nami. Za to pa bo potrebno še več energije, dela in prizadevanj, tudi zato, da bi lahko 20-letnica naše samostojnosti in svobode, morda prinesla ugotovitev, da smo svoje delo dobro opravili in za bodoče generacije pripravili temelje za nadaljnji razvoj, ob tem pa naši domovini, pa tudi, ali še posebej, naši občini z njo vsem občanom prinesli še več sreče, še več domoljubja, veselja, ljubezni pa tudi ponosa. Več tovrstnih besed bo zanesljivo pomenilo tudi več priložnost za enotnost.« V nadaljevanju je spomnil, da se domoljubja, ki ga je med Slovenci je premalo, lahko letošnje poletje učimo ob domači predstavi Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan Pod svobodnim soncem, za katero je avtor Fran Saleški Finžgar dejal: «Dve leti sem se pripravljal za tako povest, dve leti sem jo pisal in vsak prosti čas ob poklicnem delu skrbno porabil. Narekovalo jo je zaradi krivic pod tujčevo oblastjo zagrenjeno srce in trdno prepričanje, da se izpolni Prešernova prerokba: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila«. Ob koncu je Toni Dragar, župan Občine Domžale, čestital ob dnevu državnosti in voščil še na mnoga leta naši dragi Sloveniji, ki naj bo srečna in vesela pod svobodnim soncem, prisotnim pa zaželel, da ujamejo katerega od žarkov tega sonca, ki naj jim prinese čim več osebnega zadovoljstva in miru, uspešno delo in pri- jazno življenje v naši lepi domovini. Vsem nastopajočim, še posebej Kulturnemu društvu Jožef Virk Dob in soorganizatorjem, Krajevni skupnosti Dob, se je zahvalil za lep program, vsem pa zaželel še naprej prijeten praznični 25. junij 2010. V kulturnem programu so sodelovali Godba Domžale, Mešani pevski zbor Hippemus Dob, Ansambel orglic Kosci, solista baletne šole Stevens, recitatorja Franci Sevšek in Bogdan Osolin. Ob koncu prireditve so prisotni nazdravili 19. rojstnemu dnevu domovine ter se zadržali na prijetnem srečanju, pri katerega organizaciji je pomagalo Društvo upokojencev Naš dom Dob. V. V. VSA ENERGIJA NA ISTEM MESTU Središče energij S sprostitvijo slovenskega trga električne energije Slovenska energetska družba vstopa na področje dobave električne energije. S ponudbo električne energije Petrol zaokrožuje celostno ponudbo vseh energentov, ki jih potrebuje gospodinjstvo od pogonskega goriva do topline za dom in elektrike. Petrol z dobavo električne energije zaokrožuje celostno ponudbo energentov. Naftni derivati, kurilno olje, utekočinjen naftni plin in zemeljski plin so energenti, s katerimi Petrolove stranke že sedaj skrbijo za toplino doma in primerno polnost jeklenih konjičkov. Električna energija pa bo v domove prinesla toplino rdeče Petrolo-ve barve. S prehodom na dobavo Petrolove električne energije bodo stroški vseh potrošenih energen-tov tako prispeli na enem samem mesečnem obračunu, s čimer bodo kupci dodatno prihranili pri plačilu položnic in času. Celostna ponudba energentov znotraj Slovenske energetske družbe ima tudi svoje ime. To je Središče energij, ki jo sestavlja paketna ponudba, sestavljena iz različnih energentov. Na voljo sta Paket 2, ki vključuje pogonsko gorivo z brezplačno kartico Magna in električno energijo, ter Paket 3, ki poleg že omenjenih energentov vključuje tudi energent za toplino doma (zemeljski plin, utekočinjen naftni plin ali Prima kurilno olje). Pakete odlikujejo številne prednosti: do 6-odstotni popust do 1. januarja 2012 na že tako izjemno ugoden Petrolov cenik električne energije, brezplačna kartica Ma-gna, enostaven prehod na enega dobavitelja vseh energij, en obračun in nižji stroški plačil ter redne mesečne akcije za naročnike. Središče energij ter električna energija za manjše odjemalce (gospodinjstva) bo v začetku na voljo le v občinah Domžale, Trzin in Mengeš, v nadaljevanju pa se bo razširila na področje celotne Slovenije. Družba Petrol se zaveda odgovornosti do okolja, zato že nekaj let sama proizvaja energijo s pomočjo fotovoltaičnih celic, ki so nameščene na nekaterih bencinskih servisih po Sloveniji. Hkrati pa se je že večkrat zavezala k razvijanju obnovljivih virov energije tudi v prihodnje. P. R. 0PT1KA BRIC1TA ftkJüimc koniplctnp oihrltü tiüa: t p-orfm rt ■ [n:\IT.-i Lf-lHrn phtHr|pv - ............ £mi i s. 11 n VAfflLbJt FHtSinnE ■ ttifkln AhTI-FATlgtiE Dtftffjici:* m * wiičn£ ttčdiii ^m^Hj Dctgvnl ČilS od ppn do pc(- od 10. Jo IS- urn.^-^ Bukovčeva 30. Vir pr) Domžalah, 01/7211-&90 SREDNJEVEŠKI DNEVI V KAMNIKU Adam Ravbar team drugi v boju za Vrtomirjev prstan Srednjeveški dnevi v Kamniku so že četrto leto zapored privabili številne radovedneže, ki so s posebno pozornostjo in zanimanjem opazovali boj za Vrtomirjev prstan. Pet dobro pripravljenih ekip: Viteški biciklisti iz Moravč, Maistrovi vitezi iz Kamnika, die Fetten Ritter iz Avstrije, Vitezi Lichtenberški iz Bogenšperka in Adam Ravbar team iz Domžal, je pokazalo obilo znanja, iznajdljivosti in spretnosti, malce pa je pomagala tudi sreča. Malce nenavadne tekmovalne discipline — metanje kokoši in prašičev skozi obroče, pri čemer je bilo treba premagati tudi ovire, ki jih je predstavljala nasprotna ekipa z metanjem vodnih balončkov oz. gnilega sadja z okna Galerije Veronika, zanimivo je bilo potovanje prek deroče reke, ki so ga spremljali vodni curki nasprotne ekipe, glasno navijanje je bilo slišati tudi ob boju s Turki, veliko hrabrosti so tekmovalci pokazali tudi ob vzponu v hrib ob metanju moke nasprotnikov v oči, potrebno je bilo peti in z osvojenim nojevim perjem z žgečkanjem po podplatih nasmejati in osvoboditi princeso, zadnja disciplina pa je bilo tradicionalno streljanje zmajevih glav s katapultom. Tekmovanje je bilo napeto in zanimivo vse do konca, saj so se v finale uvrstile kar tri ekipe: Viteški biciklisti iz Moravč, Adam Ravbar team iz Domžal in die Fetten Ritter iz Avstrije. Tudi v finalu smo morali dolgo čakati na zmagovalca, saj je bilo zaradi izenačenja ekip iz Moravč in Domžal potrebno dodatno streljanje s katapultom, s katerim so bili spretnejši in natančnejši Viteški biciklisti iz Moravč. Iskrene čestitke vsem ekipam, posebej pa ekipi Adam Ravbar team, ki je zastopala Občino Domžale in so jo sestavljali: Maja Pirc, Luka Sko-čir, Miha Vidali in Jernej Južna, vsi člani Planinskega društva Domžale. Še enkrat iskrene čestitke! Vera Vojska KAKO SMO SE ODLOČILI V 10. IN 11. VOLILNEM OKRAJU Rezultati referenduma - arbitražni sporazum 2010 V volilnih okrajih 10. in 11., v ka- na Bežigrad, so bili rezultati refe-terih so vključena tudi volišča z renduma - arbitražni sporazum območja Občine Domžale, ki sicer 2010 (07. 06. 2010) naslednji: spadajo v 4. volilno enoto Ljublja- Volilna enota 10 Domžale Vpisanih v volilni imenik 22.470 volivcev Glas. volivcev po imeniku 10.329 volivcev S potrdilom je glasovalo 0 Skupaj glasovalo 10.329 volivcev ZA 4.691 volivcev PROTI 5.572 volivcev Neveljavne glasovnice 63 volivcev 45,71 % 54,29 % 0,61 % Volilna enota 11 Domžale Vpisanih v volilni imenik 21.220 volivcev Glas. volivcev po imeniku 10.035 volivcev S potrdilom je glasovalo 0 Skupaj glasovalo 10.035 volivcev ZA 5.504 volivcev PROTI 4.475 volivcev Neveljavne glasovnice 56 volivcev 55,16 % 44,84 % 0,56 % V. kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo Avbelj Milan s.p. Stegne 1,1251 Moravče Tel.: 01/723-14-76 GSM: 041/641-446 www.mizarstvo-avbelj.si ~r 6 iz življenja političnih strank ZBOR ČLANSTVA LDS DOMŽALE POTRDIL ANTONA PRESKARJA ZA KANDIDATA ZA ŽUPANA Predsednica LDS na obisku v Domžalah V mesecu juniju smo se člani in članice LDS Domžale zbrali na svojem letnem zboru članstva, katerega del smo namenili tudi pripravam na volitve občinskega sveta in župana Občine Domžale v jeseni leta 2010. Na letnem zboru sta se nam pridružila tudi predsednica LDS, Katarina Kresal, ter generalni sekretar stranke, Uroš Petohleb. Ena od pomembnejših točk je bila oblikovanje predloga za volitve župana Občine Domžale. Soglasno smo potrdili evidentiranega kandidata za županske volitve v jeseni 2010, predsednika stranke, Antona Preskarja. Ob potrditvi kandidature je povedal, da bo skupaj s člani stranke skrbno izbral kandidate za svetniško listo. Pri tem bodo člani izvršnega odbora stranke upoštevali zakonska določila glede ženske kvote, poskrbeli pa bodo tudi, da bo na listi nekaj tistih, ki v občinski politiki začenjajo na novo, ter nekaj imen, ki so zaslužna za delovanje svetniške skupine v mandatu, ki se zaključuje. Delo svetniške skupine tako predsednik Anton Preskar kot tudi vodja svetniške skupine Marko Vresk ocenjujeta kot zelo uspešno. «S» go o c ü o LDS Predsednica stranke Katarina Kre-sal je v svojem pozdravnem govoru opozorila člane, da je doslednost pri delu, načelnost in odpiranje problemov — ter seveda reševanje le teh ključnega pomena za delo. »Z do- brim delom prej ko slej pridejo tudi rezultati, « je dodala. V razpravi je izpostavila dva ključna problema: problem izbrisanih ter problem meje s Hrvaško. Upa in želi, da bo delo na teh projektih naprej teklo brez posebnih problemov. Poudarila je, da je ponosna na Družinski zakonik, ki je.predvsem prinesel več varnosti za otroke in izenačil družine. Prisotne je pozdravil tudi generalni sekretar stranke Uroš Petohleb, ki je spregovoril o bližajočih volitvah. »Naš cilj je enotna kampanja in kampanja, ki bo pokazala, kakšne so naše skupne vrednote,« je dejal v zaključku svojega govora. Za slovo je predsednica prejela domžalski slamnik kot simbol Domžal, pa hkrati tudi simbol počitniških dni. Zahvalila se je za povabilo in dejala, da je njen cilj pred volitvami čim bolj sodelovati s kandidati za župana ter jim tako pomagati na poti k uspehu, kajti: »Stranka raste in bo še rasla!« je poudarila. Darka Bitenc Mesečne subvencije za otroke prve starostne skupine, ki niso v vrtcih Svetniška skupina LDS Domžale je Občinskemu svetu Občine Domžale predlagala, da bi vsi domžalski otroci v starosti od 1. do 3. leta, ki niso vključeni v vrtec (npr. kadar starši otroka v vrtec ne vpišejo, ker imajo za svojega otroka organizirano drugačno obliko varstva, ali ko za njihovega otroka ni prostega mesta v vrtcu, pa so vlogo za sprejem oddali) prejemali mesečne subvencije v znesku 20 % ekonomske cene programa v vrtcu — kar se enači z višino zneska, ki ga ob plačilu oskrbnine prejema vsak otrok v starosti do 3. leta, ki obiskujejo vrtec, ne glede na to, v kateri plačilni razred so uvrščeni otrokovi starši za plačilo vrtca. Predlagamo, da pristojne službe v ta namen pripravijo poseben pravilnik o merilih in postopku dodeljevanja te mesečne subvencije za otroke, ki ne obiskujejo organizirane predšolske vzgoje in varstva. Ta pravilnik naj bi predvsem natančno določal pogoje in način subvencioniranja, straši pa bi na podlagi javnega poziva za to subvencijo zaprosili s posebno vlogo v skladu s pravilnikom. SOCIALNI DEMOKRATI Čas je za realizacijo gospodarstva v Domžalah Domžale kot občina še dandanes pogosto uživajo sloves ene izmed najbogatejših občin v Sloveniji. Na žalost je to zgolj mnenje, ki temelji na preteklih dejstvih še iz časov bivše Jugoslavije. Aktualni statistični podatki in njihovi trendi, ki izkazujejo stanje gospodarstva (med njih lahko štejemo število poslovnih subjektov na prebivalca, število delovnih mest in ustvarjeno dodano vrednost poslovnih subjektov), nam sporočajo, da temu ni več tako. K temu je sicer pomembno prispevala ustanovitev občine Trzin, ki ima zaradi obstoječe industrijske cone večje število delovnih mest od prebivalcev. Kljub temu pa v SD Domžale ocenjujemo, da smo na področju razvoja gospodarstvu »prijaznega« okolja naredili bistveno premalo. Smatramo, da je industrijska cona v Jaršah pač premalo. Zato menimo, da je čas, da se v občini prične z izvajanjem pristopov, ki so v svetu že uveljavljeni (podjetniški center, tehnološki park, inkubator). Še posebej, ker verjamemo, da je geostrateški položaj občine ugoden. Konec koncev to izkazujejo tudi trendi priseljevanja iz drugih krajev. Je pa pri nadaljnjem razvoju ob krizi identitete občine, še zlasti ko se nekateri ne morejo soočiti z dejstvom, da je občina postalo spalno naselje, potrebno izhajati iz navedenega dejstva. Občina ima danes okoli 34.000 prebivalcev, pri čemer po kriteriju povprečne starosti prebivalcev spadamo med občine, ki ima v povprečju najmlajše prebivalce. Velik del prebivalcev se nas na delo vozi v druge občine, a svoj prosti čas predvsem med tednom in za vikende preživljamo v svojem domačem okolju. Tako je pomembno, da se v prihodnosti vsem občanom zagotavlja visoka kvaliteta bivanja in omogoča okolje, v katerem bomo lahko razvijali svoje kompetence. Področij, za katere je potrebno pripraviti razvojne aktivnosti, na tem mestu ne bomo naštevali. Je pa dejstvo, da s tem posegamo predvsem na področje družbenih dejavnosti. Med njimi lahko izpostavimo zdravstvo, vrtce, osnovno šolstvo, srednje šolstvo, šport in rekreacijo, kulturo, skrb za starejše občane in promet. Prav tako se nas veliko občanov sooča tudi z željo kreiranja mestnega jedra, kar pa je pogojeno s prostorskimi načrti. Želimo si namreč, da bi Domžale dobile prepoznavno mestno jedro, ki bi našemu mestu dalo pomen, predvsem pa bi Domžalčani in Domžalčanke temu mestnemu jedru lahko dali pomen. Pred nami je poletje, poletje, ko se pripravljajo predvolilne aktivnosti, saj bomo ob koncu poletja že zakorakali v predvolilno kampanjo. A Socialni demokrati imamo posluh in rešitve za zgoraj omenjene pomanjkljivosti, ki so pomembne za nadaljnji razvoj naše občine. Dovolj je bilo govorjenja, dovolj je bilo obljub, čas je, da se omenjeni projekti realizirajo! Gregor Rovanšek Socialni demokrati Domžale Na nacionalnem kongresu v Domžalah sprejeli pet resolucij Mladi forum SD je 29. maja 2010 na XVII. nacionalnem kongresu, ki je bil v Domžalah, sprejel pet resolucij, novi predsednik sveta Mladega foruma SD, ki je nadomestil pred nekaj meseci odstopnega Davida Delakordo, pa je postal Ljubljančan Alen Voje, sicer dosedanji predsednik Mladega foruma SD Ljublja- mladi forum Zbrane na kongresu je nagovoril tudi predsednik vlade in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor, ki je v nagovoru kongresu poudaril prednostno reševanje težav mladih, med drugim je spregovoril tudi o prihajajoči konferenci, kjer se bodo predstavniki vlade srečali s študenti in dijaki na teme mladih. Omenil je tudi, da pričakuje konkretne predloge s strani Mladega foruma v t. i. reformi mladinskega sektorja. Med drugim je spregovoril tudi o arbitražnem sporazumu in podaril pomen tega, da mladi pozovemo vrstnike, se udeležimo referenduma in glasujemo za arbitražnih sporazum. Na kongresu smo sprejeli pet resolucij, in sicer o malem delu, arbitražnem sporazumu, nacionalnih šampionih, minimalni plači in krovno resolucijo Slovenija 2015, med katerimi je slednja vsekakor najpomembnejša, saj govori o okolju, v kakršnem želimo mladi v Sloveniji živeti leta 2015, medtem ko resolucija o nacionalnih šampionih napoveduje začetek nacionalne kampanje Mladega foruma SD za ohranitev državnega deleža v strateško pomembnih podjetjih. Resolucije so objavljene tudi na naši spletni strani www.mladiforum.org. Mateja Kegel SDS Proračun in rebalans sta odraz prioritet vladajoče občinske politike Na junijski seji domžalskega občinskega sveta je bila med drugimi točkami tudi obravnava rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto. Sodeč po spremembah postavk rebalans ni bil tako nujen, kot se je sprva govorilo, saj so bile spremembe v osnovi majhne. Izkazalo pa se je, da prioritete, ki jih zagovarja sedanja občinska uprava, morebiti le niso tisti pravi odraz stanja v občini. SDS Namesto da bi se denar z rebalansom vlagal v obnove objektov (osnovne šole, vrtci), se je občina odločila, da bo namesto tega rajši investirala 2 MIO EUR za nakup nepremičnin ... Prave prioritete? Po našem mnenju ne, še posebej glede na alarmantno stanje naših osnovnih šol in vrtcev. Zato smo v okviru svetniške skupine SDS vložili nekaj amandmajev, s katerimi želimo vsaj delno sanirati nekatere zadeve. 1. Na področju 07 — Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih se poveča proračunska postavka 073210 — Sofinanciranje gradnje Gasilsko Krajevnega doma Dob za 400.000 EUR. Sredstva se zagotovijo tako, da se za 400.000 EUR poveča proračunska postavka 78 — Prejeta sredstva iz Evropske unije. Za ta projekt lahko dobimo sredstva iz EU. 2. Na področju 19 — Izobraževanje — Proračunska postavka 193197 — Investicijsko vzdrževanje osnovnih šol, se poveča za 1.500.000 EUR. Zaradi nesprejetja strategije razvoja v Občini Domžale in ignoriranja opozoril ravnateljev v Občini Domžale smo se znašli pred ogromnim problemom investicijskega vzdrževanja naših šol in vrtcev. S tem amandmajem omogočimo nujna investicijska in vzdrževalna dela na šolskih objektih. 3. Ustanovi se nova postavka 185122 — Izredna pomoč ŠD. Sredstva se namenijo športnim društvom za njihovo izredno reševanje finančnih težav, izven določil Odloka. Sredstva se razdelijo za delovanje mlajših kategorij v Košarkarski klub Helios Domžale (15.000 EUR), Nogometni klub Domžale (15.000 EUR), Ženski košarkaški klub Domžale (15.000 EUR), Športno društvo Dob (15.000 EUR), Športno društvo Vir (15.000 EUR), Nogometni klub Radomlje (15.000 EUR), Nogometni klub Ihan (15.000 EUR), TSK Ihan (15.000 EUR), Atletski klub Domžale (15.000 EUR). Sredstva se zagotovijo iz postavke — 4090 Splošna proračunska rezervacija. Občinska uprava je predlagala, da se denar dodeli samo dvema društvoma, mi razširjamo možnost na vsa društva, ki imajo v svojih vrstah tudi mlajše kategorije. Sprejetje naših predlogov (ali njihova zavrnitev) bo odraz prioritet trenutne vladajoče občinske politike. Robert Hrovat Predsednik SDS Domžale www.sdsdom-zale.si Ženski odbor SDS za čimprejšnjo uvedbo brezplačnega in prostovoljnega cepljenja proti Rota virusu ŽO SDS je 7. junija ministru za zdravje predal peticijo glede ce-pljenja_ proti Rota virusu, pri čemer ŽO SDS pričakuje, da bo ministrstvo za zdravje resneje pristopilo k rešitvi problema precenjenega cepiva proti Rota virusu. Krivec za Rota virozo je sila odporen virus, zaradi katerega v starosti do petih let vsaj enkrat zboli vsak otrok. V nerazvitih državah virus povzroča visoko smrtnost, saj na vsakih 250 okuženih otrok eden umre. Zdravila za to obolenje ni, edino preprečevanje hudih oblik bolezni je cepljenje, ki ga izvajajo izbrani osebni zdravniki otrok. Cepljenje proti Rota virusni okužbi ni v programu obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato morajo cepivo plačati starši. V ŽO SDS smo se, zavedajoč problema predragega cepiva, in ob tem, da smo prisluhnile številnim staršem, odločile za peticijo, s katero bi ministrstvu za zdravje predočile resnost problema. V podporo peticiji smo v ŽO SDS zbrale okoli 18.000 podpisov. Minister za zdravje je peticijo ŽO SDS sprejel in se zavezal k rešitvi problema in hitrejšemu pristopu do omenjene problematike. Minister se je ob predaji peticije zavezal, da jo bo predal v presojo strokovni komisiji. Na ministrstvu naj bi tudi ocenili nujnost brezplačnega cepljenja proti Rota virusu ter njegovo umestitev v program cepljenja. Ministrstvo se je obvezalo, da bo odgovor ŽO SDS posredovalo v mesecu septembru 2010. Pri projektu peticije je bilo izvedenih več akcij, in sicer okrogle mize, javne tribune, zbiranje podpisov na stojnicah v vseh slovenskih občinah, na katerih smo skušale povečati zavedanje o hudih posledicah, ki jih lahko na zdravju otrok pusti Rota virus. Urška Kabaj Predsednica Ženskega odbora SDS Domžale www.domzale.sds.si HOVo ŠLsto OKNA-VRATA - SENČILA Ajft, Ljubh ^nska, d.O. o. g« DiC KECELJ d.o.o. DOMŽALE dermatološko internistični center Vodnikova 3A, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772, e-mail: peter.kecelj@siol.net SPECIALISTIČNE AMBULANTE ULTRAZVOČNE PREISKAVE RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI NOVO! LASERSKI POSEGI NA KOŽI! NAROČANJE od ponedeljka od petka od 10h do 14h in od 16h do 19h SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNICA TINA DROLC, TEL.: 031 831 500 • POMOCNICA ODGOVORNE UREDNICE MATEJA A. KEGEL, TEL.: 040 423 325, E-NASLOV: SLAMNIK.UREDNICA@GMAIL.COM • ČLANI UREDNIŠTVA JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA IN DOMINIK JANEZ HERLE • TEHNIČNI UREDNIK JANEZ DEMŠAR • LEKTORICA NATAŠA V. JERIČ • UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK JE NA LJUBLJANSKI CESTI 61 V DOMŽALAH • UREDNIŠTVO HELENA URŠIČ TEL.:722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNIK@KD-DOMZALE.SI • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDI OD 14. DO 16. URE. • PRIPRAVA ZA TISK: IR IMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNIK. • TISK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRIPRAVA PRISPEVKOV: PRISPEVKE V DIGITALNI OBLIKI JE POTREBNO ODDATI V DOC ZAPISIH, DIGITALNE FOTOGRAFIJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STISKANJA) NAJMANJ 200 DPI. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADI KVALITETE TISKA FOTOGRAFIJ. PRISPEVKI, NATISNJENI NA PAPIRJU, MORAJO BITI ZARADI OPTIČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDIL PRINTANI V ARIAL ALI TIMES NEW ROMAN POKONČNIH FONTIH VELIKOSTI 12 (DO MAX 16) PT. ~r 04- JUNIJ 20I0 iz življenja in dela političnih strank 7 ZELENA KOALICIJA Zakaj? In so padla. Kar tako, brez vsake krivde. Kriva le zato, ker so obstajala in to v veselje in korist občanov. Varovanci domžalskega doma upokojencev so se hladili v njihovi senci. Govorimo seveda o neupravičenem poseku 11 dreves vrste srebrni javor (Acer saccharinum) ob Karantanski cesti v centru Domžal. Nerazumna odstranitev teh dreves bode v oči zlasti zato, ker so bila drevesa zdrava, vitalna, lepih dimenzij s pričakovano življenjsko dobo vsaj še 20 let. Le komu so bila drevesa napoti in zakaj? Morda izvajalcem rekonstrukcije Karantanske ceste. Ne verjamem, saj današnja gradbena stroka (zelo verjetno) pozna veliko načinov, kako uspešno zaščititi drevesa in obenem zagotoviti dolgotrajno rabo cestišča in pločnikov ob njem. Načrtovalci obnove Karantanske ceste so v svojih — javno dostopnih — načrtih celo predvideli, da se bo del dreves ohranil, del pa naj bi nadomestili z grmovnicami. Pa niso spoštovali niti lastnih načrtov! Domžale se ne morejo ravno pohvaliti z obilico mestnih parkov (Šum-berk je tukaj seveda izvzet, saj gre za gozdno površino na robu naselja). Ogromna tlakovana in asfaltirana površina, ki sliši na ime Češminov park, pa sploh ne zasluži, da se ji reče park. Pa je nekdo kljub pomanjkanju zelenja in dreves v centru Domžal izdal dovoljenje za njihovo odstranitev. Ni namreč verjeti, da bi izvajalec del na Karantanski cesti posek opravil kar na svojo roko oz. brez ustreznih dovoljenj. Tukaj se potem lahko zastavi vprašanje, kdo na občini Domžale, ali pa na upravni enoti Domžale, je odobril posek teh enajstih dreves? Ali je uradnik, ki je podpisal takšno dovoljenje, pred tem pridobil kakšno strokovno mnenje — morda gozdarjev ali pa arboristične stroke ali koga tretjega? Kaj je o načrtovanemu poseku menilo vodstvo Doma upokojencev, saj je dom oz. njegovi varovanci v vsej tej zgodbi zagotovo najbolj prikrajšan? 2um kmAiictJA Človek se ne more znebiti vtisa, da v okolje lahko posega vsak, ki ima le pet minut časa. Zaradi vsega tega smo v ZELENI KOALICIJI trdno prepričani, da Domžale nujno potrebujejo moderen, strokoven in v prihodnost usmerjen odlok, s katerim bi se na ustrezen način rešila problematika urejanja parkovnih in drugih zelenih površin v mestu Domžale, kakor tudi na širšem območju domžalske občine. Doseči sprejem takšnega odloka bo zagotovo ena prvih nalog svetnikov iz vrst ZELENE KOALICIJE, izvoljenih na letošnjih lokalnih volitvah. Prvi korak je bil že storjen s postavitvijo svetniškega vprašanja na zadnji seji občinskega sveta. Darko Jenko Generalni sekretar SLS Ekološki otoki -zdaj so, zdaj jih ne bo več? > V Občini Domžale smo bili že kar nekaj let precej ponosni na sistem zbiranja ločenih odpadkov na t.i. ekoloških otokih. Papir, embalaža, steklo ... Dolgo časa s(m)o bili mnenja, da jih nihče ne uporablja; vendar se je v zadnjem obdobju kar nekaj -krat zgodilo, da so bili prepolni. Z mesecem majem so se ti otoki nekoliko presenetljivo precej spremenili; ostali so samo še zabojniki za papir in steklo. Precej pričakovano pravzaprav so se že takoj po tej spremembi okrog zabojnikov pričeli nabirati kupi vreč z odpadki, v katerih DESUS Pokojnine jutri - a je to pravično? Razprava o novem pokojninskem zakonu bi se v skladu z »željami« vlade morala že zaključiti, kljub temu, da še marsikatero pomembno poglavje ni usklajeno med socialnimi partnerji. Vse upokojence, ki jih je v Sloveniji okoli 540.000, zanima način usklajevanja pokojnin po novem zakonu. Sedanji zakon določa, da se pokojnine usklajujejo dvakrat letno z rastjo plač, in sicer novembra v tekočem letu in s poračunom za deset mesecev za nazaj ter februarja naslednje leto za končni obračun in poračun za dva meseca. Dejansko se izplača poračune za nazaj za enajst mesecev. Izračunavanje poračuna je zelo zapleteno, vendar se da izračunati, da so vsi upokojenci skupaj, v času veljavnosti sedanjega sistema, prejeli vsako leto cca. 100 milijonov EUR manj, kot bi morali dobiti. Predlog novega zakona uvaja enkrat letno uskladitev v februarju z veljavnostjo od 1. januarja na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti življenjskih potrebščin v Sloveniji, vendar samo do polovične rasti. Torej: dve bistveni razliki med starim in novim zakonom sta usklajevanje s polovično rastjo plač in življenjskih stroškov ter brez poračuna za nazaj. Komentar k temu je, da naše plače dosegajo 40-45 odstotkov plač v Italiji in Avstriji. Cene življenjskih potrebščin so pri nas že skoraj primerljive, skoraj enako visoke kot v sosednjih državah, zato je logično pričakovati, da bo njihova rast v bodoče minimalna. Istočasno pa nov sistem predstavljajo Zbor članstva OO N.Si Domžale in Tabor N.Si v Rogatcu Občinski odbor N.Si Domžale je v maju 2010 v Domžalah organiziral zbor članstva. Zbralo se je okrog 40 članov N.Si iz Občine Domžale. Zbora se je udeležila tudi predsednica N.Si Ljudmila Novak. Zbor je odprl predsednik Občinskega odbora Peregrin Stegnar, ki je v svojem poročilu predstavil delo odbora od njegove izvolitve za predsednika dalje. Pohvalili jje delo odbora v preteklem obdobju. Dejal je, da mu zelo veliko pomeni krščanska demokracija, ker lahko s pomočjo njenih načel najdemo odlične rešitve vsakdanjih problemov in lažje urejamo družbeno življenje in medsebojne odnose. Pohvalil je tudi zelo dober rezultat Nove Slovenije za volitve v Evropski parlament, saj smo bili v obeh volilnih enotah nad slovenskim povprečjem. Dobro delo se pozna tudi pri članstvu, ki je v zadnjem letu poraslo. V lanskem letu je začelo izhajati Domžalsko ogledalo, ki ga vsaka dva meseca pošiljamo vsem članom. Predsednica stranke Ljudmila Novak je v svojem nagovoru pohvalila delo Občinskega odbora v zadnjem letu pod novim vodstvom, ki se zagnano pripravlja na lokalne volitve 2010. N.Si bo v Domžalah nastopila s popolno listo z 31 kandidati. Verjamemo, da bomo dosegli dober rezultat na volitvah in povečali sedanje število svetnikov. V razpravi so člani pohvalili odločitev stranke za Zbor za vrednote in delo predsednice N.Si ter njene ekipe, ki se odziva na vsa pomembna vprašanja v Sloveniji (družinska zakonodaja, Titova cesta, arbitražni sporazum ...). V nedeljo, 30. maja, je v Rogatcu potekal Tabor Nove Slovenije in vseslovenski Zbor za vrednote, ki se ga je udeležilo preko 3.000 ljudi, članic in članov ter simpatizerjev Nove Slovenije. Tema tabora je bil arbitražni sporazum, ki mu Nova Slovenija odločno nasprotuje. Na taboru je Dvignimo Slovenijo V soboto in nedeljo, 15. in 16. maja 2010, je v Portorožu potekal 10. redni, nevolilni kongres Mlade Slovenije -podmladka NSi. Geslo kongresa je bilo Dvignimo Slovenijo. Zbralo se je preko 100 delegatk in delegatov iz celotne Slovenije, ki so sprejeli tudi štiri resolucije. Kongres sta nagovorila predsednica NSi Ljudmila Novak in evropski poslanec Lojze Peterle. Na kongresu se je zvrstilo tudi pet gostov, ki so mladim ponudili zanimivo razpravo na aktualne teme. Na temo Malega dela je kongres Mlada^v Slovenija-1 pač ni bilo papirja, ampak embalaža. Očitno je ta sprememba pravi »strel v koleno«, vsaj kar se preprečevanja odmetavanja odpadkov v okolje tiče. Naslednjič taka vreča ne bo končala na otoku, ampak v grmu ob cesti. Drži, da imamo sedaj vsi doma rumeni zabojnik za embalažo, ampak očitno je marsikateri imel hvale- kot dobrega, ker po mnenju pripravljavcev zakona takšno usklajevanje pokojnin zagotavlja ohranjanje njihove vrednosti. Ohranjanje njihove vrednosti pomeni, da bodo pokojnine stale na nivoju 571,00 EUR, kar je sedanja povprečna pokojnina. Ta pa ne zadošča niti za kritje osnovne oskrbe v domovih za starejše. Leta 2000 je povprečna pokojnina predstavljala 68,3 odstotke povprečne plače, 2009 pa le še 61,3 odstotka. Kako mizerne so sedanje pokojnine, pove tudi podatek, da 45 odstotkov upokojencev prejema manj kot 500 EUR, in le 8,2 odstotka pokojnin je višjih od 1.000 EUR. Če ne bi bilo krize, ko nam je BDP padel za 7,8 odstotka v letu 2009, bi torej normalno za 4-5 odstotkov porasel, bi tudi delež sredstev za pokojnine v BDP še vedno upadal. Prav zaradi enormnega padca BDP se je delež sredstev za pokojnine v letu 2009 prvič po letu 2000 znotraj bruto družbenega produkta nekoliko povišal. To drugačno razmerje pa je pri vladajočih že sprožilo nervozo in paniko! Mija Pukl Predsednica OO DeSUS Domžale bilo govora tudi o vrednotah, ki so v Sloveniji v velikem pomanjkanju. Glavna govorca na taboru in vseslovenskem Zboru za vrednote sta bila predsednica N.Si Ljudmila Novak in evropski poslanec Lojze Peterle. V svoje vrste vabimo nove člane. Prijavite se lahko med uradnimi urami, ki so vsako sredo, od 18.00 do 19.30, na sedežu odbora, Ljubljanska 58, Domžale, tel.: 01 721 12 34, ali preko interneta: domzale@nsi.si. Vabljeni! Roman Lenassi Tajnik OO N.Si Domžale vredno navado ločenega zbiranja in odvažanja na ekološke otoke. Obstajajo tudi izredni dogodki (pikniki . ...), embalaža velikih predmetov, ko je takih odpadkov več ... Ne morem se strinjati z logiko češ, "si boste pa večje zabojnike za doma nabavili in več plačevali, če imate preveč odpadkov!" Kdor se je do sedaj izogibal večjim domačim zabojnikom, zato da bi manj plačeval - se ne bo sedaj nič poboljšal, ampak bo pač našel drugo "cenejšo" pot za odlaganje, v škodo čistega okolja. Rok Ravnikar, občinski svetnik Ponosni na Domžale ... Občina Domžale je dinamična občina, v zadnjih letih se v naše kraje priseljuje veliko novih ljudi. Za razliko od mojih svetniških kolegic in kolegov je moje stališče sledeče: novi ljudje v občini pomenijo novo razvojno priložnost. To je priložnost za posodobitev celotne infrastrukture. Primorani bomo graditi nove vrtce, obnavljati ceste, zagotovili večji zdravstveni dom, več prostora v Domu za starejše občane, skratka, novi ljudje bodo pospešili razvoj projektov, ki so se do sedaj zdeli utopični. Domžale lahko postanejo univerzitetno mesto, morda celo mestna občina, kar je korak naprej v razvoju občine. Več potrošnikov pa je obenem velika priložnost za naše obrtnike in podjetnike. V Domžalah imamo veliko stvari zelo dobro urejenih, ena izmed njih je, da imajo otroci fantastične pogoje za treniranje različnih športnih disciplin in za razvoj glasbenih, plesnih ali likovnih talentov, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi tega delili še z drugimi. Imamo fitnes na prostem, ki navdušuje, fantastično je videti, kako se ljudje rekreirajo na prostem, v naravi, poleti v hladu Kamniške Bistrice, prav tako je pravo veselje opazovati, kako je zaživela rekreacijska os Kamniška Bistrica. Še lepše pa_ je opazovati številne otroke, ki v Športnem parku Domžale trenirajo nogomet, ob tem moramo pomisliti, koliko bi jih našlo zabavo nekje »na cesti« ali bi sedeli pred TV ali računalniki, če ne bi bil nogomet tako razvit, kot je. Visoke temperature bodo številni otroci in odrasli, ki žal morja zaradi finančne krize letos ne bodo videli, premagovali v domžalskem bazenu, za zgolj simbolično ceno, kar bo marsikomu zelo popestrilo poletje. Vsem skupaj želim lepo in prijetno poletje, nasvidenje do jeseni. Katarina Karlovšek Občinska svetnica www.katarina-karlovsek.si Za boljšo zaščito kranjske čebele Čebelarski sektor je bil do leta 2004 s strani države zelo zanemarjen in podhranjen, kajti šele pred vstopom v Evropsko unijo se ga je začelo šteti kot enakovredno kmetijsko panogo. V slovenskem čebelarstvu se je od takrat naredil velik korak naprej. Vzpostavil se je register čebelnjakov in vzpostavile so se pašne rede, kar je bil predpogoj za koriščenje ukrepov EU. Žal pa smo v letošnjem letu, tudi na področju naše občine, ponovno priče številnemu padanju čebel. Zadnja tri leta smo v Sloveniji izgubili kar preko 100 tisoč čebeljih družin. Torej več kot eno četrtino čebeljega fonda. Zakaj? V Sloveniji je dovoljena raba niko-tinoidov (Gaucho in Poncho), ki se uporabljajo za tretiranje semen v kmetijstvu. Zavedati se moramo, da vse svetovne raziskave potrjujejo, da nikotinoidi dolgoročno vplivajo na imunski sistem čebele in da je to problem, ki bo v prihodnje postal problem številka ena na tem področju. Nekaj točk, ki bodo zagotovo izboljšale stanje na področju čebelarstva: 1. Nujno je treba proglasiti kranjsko čebelo kot ogroženo žival v Sloveniji in s tem aktivno nadaljevati proceduro v Evropski uniji. Lansko leto je minister za kmetijstvo dobil podporo 21 ministrov EU, vendar od takrat naprej čakamo. 2. Zmanjšati uporabo fitofarmacevt-skih sredstev, predvsem pa je potrebno izobraževanje o pravilni uporabi le-teh. 3. Zelo pomembno se nam zdi, da se poveča število raziskav o učinkih različnih fitofarmacevtskih sredstev na kranjsko čebelo. 4. Pripraviti je potrebno program ohranjanja čebele. 5. Kranjsko čebelo je potrebno uvrstiti v program KOP in dati priporočila lokalnim skupnostim, da v svojih parkih sadijo medovite rastline. 6. Še bolj je potrebno osveščati potrošnike o pomenu čebele kot glavne opraševalke. 7. Pripraviti je treba pravilnik, kjer bi se tudi čebelarjem ob naravnih katastrofah, takšna kot je letošnja, izplačala odškodnina. 8. Zagotoviti sredstva za raziskave na področju zatiranja varoe. 9. Tehnološko moramo usposobiti čebelarje za uporabo sredstev za zatiranje varoe. Najpomembnejše paje usklajeno delo in aktivnosti med MKGP in Čebelarsko zvezo Slovenije. Naj medi! Robert Hrovat Poslanec SDS v Državnem zboru RS www.robert-hrovat.sds.si f Čebele je treba zaščititi Letošnjo pomlad smo lahko zaskrbljeni spremljali poročanje o propadu številnih čebeljih družin. Po nekaterih ocenah naj bi umrla okoli petina čebeljih družin, največje izgube pa naj bi bile prav na našem koncu osrednje Slovenije. Prav zato sem zahtevala sklic izredne seje Odbora za kmetijstvo, ki je v začetku junija potekala v Čebelarskem centru v Lukovici. Vsi se zavedamo pomena čebel, še posebej zaradi tega, ker oprašijo kar okoli 95 odstotkov vseh rastlin. Konec čebel pomeni konec človeštva. Izredne seje so se udeležili predstavniki čebelarjev, tako zveze kot tudi predsednik domžalskega društva in nekateri čebelarji - zagovorniki naravnih metod zatiranja bolezni varoze. Prav tako pa tudi vsi odgovorni, povezani s tem področjem, tako s strani ministrstva, stroke kot tudi Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI), ki je odgovoren za strokovno pomoč pri zaščiti čebel. Seja je bila zelo zanimiva in je pokazala številne pomanjkljivosti na področju zaščite čebel, obenem pa smo iskali tudi način, kako bi bili lahko vsi skupaj pri tem bolj učinkoviti. Ne nazadnje namenjamo za zaščito čebel kar veliko denarja, a pri tem nismo najbolj učinkoviti. Končne ugotovitve bi lahko strnili v oceno, da je za katastrofalne razmere v zvezi z zaščito čebel krivih več različnih vzrokov. Zato je potrebno nameniti večja sredstva za raziskave o vzrokih umiranja čebel. Pokazalo se je tudi, da je problem tudi pri samih čebelarjih, ki v nekaterih primerih čebelam enostavno »jemljejo« preveč in zato umirajo zaradi pomanjkanja hrane. Prav tako je danes tudi jasno, da so kemična sredstva (te je preveč forsiral tudi NVI) za zatiranje varoze neučinkovita in bo potrebno večjo pozornost dati zatiranju z naravnimi sredstvi. Intenzivno kmetijstvo ima negativne posledice za čebelarstvo, saj se tu uporablja preveč fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer je potrebno biti skrajno pazljiv tudi na področju vrtičkarstva, zatiranja plevelov in podobno, kjer bi lahko vsakdo od nas premislil, kdaj in kako je to sploh potrebno. Po mojem mnenju je to še vedno preveč razširjeno in premalo kontrolirano. Spodbujati je potrebno kolobar-jenje, manj intenzivne košnje in v vseh okoljih (parki, gozdovi, vrtovi) zasajati medonosne rastline (akacija, lipa, facelija . ). Podprli smo tudi predlog Čebelarske zveze, da se pripravi poseben zakon o čebelarstvu in da Slovenija tako doma kot v Evropi razglasi čebelo za ogroženo vrsto. Čebelarska zveza je v letošnjem letu oblikovala tudi poseben Svet za ohranitev čebel in bo vse leto vodila številne akcije za večje ozaveščanje ljudi pri zaščiti čebel. Pri tem bom kot ustanovna članica aktivno in z velikim veseljem sodelovala tudi sama. Ena izmed njih bo v torek, 31. avgusta popoldan, potekala tudi v Merkatorjevem centru v Domžalah. Vabljeni. Cveta Zalokar-Oražem Poslanka Zares Junij v Evropskem parlamentu nagovorila predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba. Nekdanja ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cot-man je spregovorila o predlogu novega družinskega zakonika. O meji s Hrvaško in arbitražnem sporazumu je razpravljal Danijel Starman, ki je poudaril, da je predlog arbitražnega sporazuma za Slovenijo slab, saj je ogrožen slovenski vitalni interes. Na temo lokalnih volitev je spregovoril nekdanji funkcionar Mlade Slovenije, ki je bil leta 2006 izvoljen za župana občine Dornava, Rajko Janžekovič. Kongres je nagovoril tudi predsednik tržaškega podmladka Mladi za mlade, Tomaž Spacapan. Kongres je sprejel štiri resolucije, in sicer resolucijo o malem delu, o družinskem zakoniku, o meji s hrvaško in referendumu o arbitražnem sporazumu ter nosilno resolucijo kongresa - Dvignimo Slovenijo. Evropski parlament je v mesecu juniju pod žaromet zopet postavil reševanje gospodarske krize. Na to temo je na televiziji Evropskega parlamenta, EuroparlTV, celo potekala široka razprava s predsedniki štirih največjih političnih skupin, predsednikom parlamenta in predstavniki civilne družbe. V središču razprav, tudi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Stras-bourgu, pa so ta mesec tudi razmere v Gazi. Parlament je obsodil izraelsko nasilno zaustavitev ladje s humanitarno pomočjo, ki je plula v Gazo, pri čemer so umrli tudi humanitarni delavci, ter se zavzel za nadaljevanje mirovnega procesa na Bližnjem Vzhodu. Na junijskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu je Evropski parlament z glasovanjem med drugimi sprejel tudi uredbo o označevanju živili. Poslanci Evropske ljudske stranke (ELS), katere članica je tudi dr. Romana Jordan Cizelj, so si ves čas prizadevali za način označevanja živil, ki pomaga pri izbiri uravnoteženega načina prehranjevanja. To izglasovana uredba o informacijah o živilih sedaj tudi potrošnikom omogoča pregled nad sestavinami v živilih na jasen, zanesljiv in berljiv način. Po novem bo tako na sprednji strani živil morala biti označena vsebnost maščob, nasičenih maščobnih kislin, sladkorja in soli ter energetska vrednost živil. Za lažjo presojo potrošnika bo na sprednji strani naveden tudi delež priporočenega dnevnega vnosa teh snovi v 100 gramih ali 100 mililitrih živila. Poslanci pa so k zakonodajnemu osnutku Komisije dodali tudi obvezno označevanje vsebnosti beljakovin, vlaknin in maščob. Novost je tudi označevanje države izvora za vse vrste mesa in za mlečne izdelke. Parlament je na junijskem zasedanju sprejel tudi instrument za boljše spremljanje in meritve obsega ter posledic podnebnih sprememb (GMES), ki znanstvenikom omogoča lažje spremljanje obsega podnebnih sprememb. Podprl je tudi razvoj »interneta stvari« (Internet of Things), koncepta povezanosti vsega preko interneta, a je hkrati pozval k preučitvi posledic novih tehnologij na zasebnost, zdravje in glede osebnih podatkov. Vodje političnih skupin v parlamentu so od predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa zahtevali pojasnila o posredovanju bančnih podatkov v okviru sistema Swift in o usklajevanju gospodarskih politik v Evropski uniji. Poslance je zanimalo tudi, kako se v EU izogniti nesrečam, kot je bila razlitje nafte v Mehiškem zalivu, ustanovili pa so tudi poseben odbor, ki se bo ukvarjal s proračunskim okvirom po letu 2013. V parlamentarnih odborih je ta mesec predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek predstavljal svojo pobudo o Evropski skupnosti za energijo in poudaril pomen povezovanja energetskih omrežij držav v EU, gradnje skladišč za energente in spodbujanje raziskav na področju energije. Pred letošnjimi parlamentarnimi počitnicami Evropski parlament čaka še julijsko plenarno zasedanje v Strasbourgu. Karina Medved, asistentka Pisarna poslanke Evropskega parlamenta dr. Romane Jordan Cizelj 8 društva 02. JULIJ 20I0 DRAGOCEN POMNIK HUMANOSTI V obnovljeni bolnici Franja in vojnem muzeju v Idriji KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZA VREDNOTE NOB SIMONA JENKA Obujanje spominov na Korenu V soboto, 12. junija 2010, smo se člani Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale, v organizaciji Krajevnega odbora Slavka Šlandra, udeleženci pa smo bili tudi iz krajevnih organizacij Jarše-Rodica, Venclja Perka Bilo je pred devetnajstimi leti Letos smo se na RTV-oddajniku Domžale zaradi dopustov zbrali že malo prej in z druženjem in obujanjem spominov na 2. julij 1991, ko je bil napaden s strani JLA, proslavili ta dogodek. Vsi, še zaposleni na oddajniku, in tisti, ki to zaradi upokojitve niso več, ter predstavnik Teritorialne Obrambe smo si bili enotni v oceni, da smo imeli izredno srečo, da ni bilo človeških žrtev. Ob napadu dveh letal tipa MIG, ki sta odvrgli kasetne rakete, je nastala le izredno velika materialna škoda. Vendar so zaposleni usposobili rezervni oddajnik in tako v svet pošiljali informacije, brez katerih bi prav gotovo zavladala neizmerna panika. V času vojne za Slovenijo smo vsak dan nestrpno čakali, da se nam preko etra oglasi Jelko Kacin, ki je bil na in Ihan, odpeljali na ogled bolnice Franje. »Druga svetovna vojna je pomenila eno najtežjih preizkušenj za človeštvo, a tudi eno največjih zmag, ki jo je izbojevala takratna antifašistična in antinacistična koalicija, katere del obrambnem ministrstvu zadolžen za informiranje. Na svoja dejanja v času vojne so takrat zaposleni na RTV- je bilo tudi slovensko odporniško gibanje. Bolnica Franja je simbol tega mednarodnega povezovanja in odpora, predvsem pa dragocen pomnik humanosti in tovarištva, vrednot, ki ostajajo tudi v današnjem svetu,« je predsednica KO Slavka oddajniku Domžale, kljub devetnajstim letom, še vedno ponosni. Janez Gregorič Šlandra, Urška Perko, posebej poudarila že z vabilom. Po katastrofalnem 18. septembru 2007, ko je narasla voda odnesla barake, razen dveh, in vse v njih, so se začela obnovitvena ter restavratorska dela, ki sta jih financirala Občina Cerkno in Ministrstvo za okolje in prostor RS, denar pa je tudi prišel tudi iz zamejstva ter v obliki prostovoljnih prispevkov. Barake so zgradili po avtentičnih načrtih, umetniki pa so nanje nanesli maskirne vzorce. Zelo varno je na novo urejena pot tudi naprej od barak, mimo slapu in električne centrale prav do vrha strme soteske. Vodič nam je vse skozi pripovedoval zgodovino obstoja bolnice Franje, zgrajene blizu vasi Dolenji Novaki pri Cerknem, ene redkih še ohranjenih partizanskih bolnic, ki so med drugo svetovno vojno delovale v Sloveniji. Uspešno delovanje bolnice ne bi bilo mogoče brez široke podpore ljudi — kmetov v bližini in pomoči zaveznikov. Ranjence so pripeljali v bolnico za zavezanimi očmi in jih vračali po ozdravljenju prav tako z zavezanimi očmi. V ozki, težko dostopni soteski, so postopoma gradili objekte za operacijsko sobo, rentgen, invalidski dom in celo električno centralo, in sicer od decembra 1943 do pomladi 1945. Ustanovitelj in prvi graditelj bolnice je bil dr. Viktor Volčjak, poimenovana pa je bila po zdravnici in upravnici dr. Franji Bojc Bidovec. V bolnici in dislociranih oddelkih se je zdravilo okoli 1000 ranjenih borcev različnih narodnosti iz Jugoslavije in tujih borcev, tako iz držav zaveznikov kot tudi iz sil osi. Bolnica Franja je pridobila znak evropske dediščine, ki ji priznava pomembno vlogo v evropski zgodovini ter zavezuje k varovanju in posredovanju te kulturne dediščine bodočim rodovom. V nadaljevanju smo si ogledali še Vojni muzej v Idriji, po katerem nas je z izčrpno pripovedjo vodil njegov lastnik Slavko Moravec. Zajeta so obdobja od 1. svetovne vojne, mimo sramotne Rapalske pogodbe po njej in 2. svetovne vojne ter osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Predstavljeni so originalni eksponati: oprema vojakov, uniforme, orožje, kape, čelade, odlikovanja in originalni dokumenti. Prav posebno je predstavljena tudi partizanska bolnica Pavla, ki je delovala v Trnovskem gozdu in je bila postavljena v enakem času kot bolnica Franja, le da je imela več dislociranih oddelkov. Ob povratku smo se ustavili še v kraju Hotedršica na kosilu. Erna Krajevna organizacija za vrednote NOB Simona Jenka je že na občnem zboru posebno pozornost namenila prav letu 2010, v katerem praznujemo 65-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom. Prav ob tej priložnosti so se tudi odločili, da svoje poslanstvo — živeti po vrednotah NOB in jih prenašati na druge generacije, praktično uresničijo tako, da pripravijo srečanje na Korenu nad Krašnjo, kjer je julija 1942 nemška okupatorska vojska izropala in požgala vas, 16 mož, žena in otrok pa pometala v goreče hiše. Mnogo vaščanov je odgnala v taborišča, tudi družino z 12 otroki. Ob spomeniku v vasi Koreno so se člani in članice organizacije sešli v soboto, 12. junija 2010, kjer so bili deležni prijaznega pozdrava predsednika Krajevne organizacije za vrednote NOB, Franca Zavbija, ter predstavnika Združenja borcev NOB Lukovica, Srečka Streharja, ki sta na kratko predstavila tragedijo pred 68 leti. Opisala sta tudi sedanje delovanje ter še posebej skrb za spomenike in spominska obeležja. Povabilu se je prijazno odzvala Bet-ka Močnik, preživela izseljenka, ki je bila ob tej tragediji stara komaj 11 let in je bila skupaj s staršema in 11 brati in sestrami izseljena v Nemčijo. Doživeto je spregovorila o straho- tah in trpljenju, tako na dan požiga vasi, kot tudi o petdnevni vožnji v internacijo v Nemčijo. Njene solzne oči so povedale, kako so ti dogodki zaznamovali njeno življenje, njena pripoved pa je pretresla tudi vse navzoče, ki so z velikim zanimanjem prisluhnili tudi spominom Petra Barliča, tudi izgnanca s Korena. Ker so želeli, da se z obiskom poklonijo tudi žrtvam Korena, je Anka Cerar, tajnica krajevne organizacije, recitirala pesmi Jelke Podbevšek, ki je v verzih opisala tragedijo. Prijetna slovesnost se je zaključila z nagovorom in zahvalo vsem sodelujočim, ki jo je izrekla predsednica Krajevne organizacije za vrednote NOB Simona Jenka, Almira Zemljič, ki je bila tudi predlagateljica srečanja na Korenu. To se je končalo s prijetnim druženjem, v katerem so zbrani prisluhnili tudi znani Levčevi pesmi o požigu Korena v izvedbi mlade domačinke. Zaradi izjemne gostoljubnosti ter prijaznega sprejema in pogostitve, ki so bile za vse sodelujoče prijetno presenečenje, saj je tako toplih prijaznih besed danes že zelo malo, se vsi prisotni člani Krajevne organizacije za vrednote NOB Simona Jenka domačinom s Korena iskreno zahvaljujejo in jim želijo tudi v prihodnje prijetno življenje v lepi vasici. Vera Del zbranih na RTV-oddajniku Domžale pred satelitsko parabolo, ki pa je leta 1991 še ni bilo. TD JARSE-RODICA Majski ribiški praznik Čim starejši smo, tem bolj nam tonejo v pozabo slabe stvari in raje se spominjamo le lepih dogodkov in trenutkov. Tako je tudi z našim spominom na mesec maj. Nismo mu le radi rekli, da je najlepši mesec v letu, da je mesec ljubezni, maja smo se veselili ob več za tiste čase pomembnih praznikih. Najprej ob veličastnih kresovih in shodih na delovni praznik 1. maj, kmalu za njim je prišel 9. maj, praznik zmage, ki smo ga zaznamovali z množičnimi pohodi in s številnimi proslavami, nato pa še 25. maja, ko smo se veselili prireditev ob dnevu mladosti kot Titovem rojstnem dnevu. Dandanes je vse drugače. Proslavljanj je manj in tudi manj množična so. Več in bolj množični so protesti zaradi razmer, ki jih dobro poznamo in občutimo. Tako smo tudi v našem TD Jarše-Rodica 29. maja organizirali ribji praznik pri kulturnem domu v Gro- bljah, katerega glavno organizacijo je prevzela in uspešno vodila naša članica Vida Strajnar, seveda s pomočjo vseh nas članov. Ker so ribe zdrava, okusna in hitro pripravljena jed, ki pa si jih le redko privoščimo, je naša Vida dala idejo po tovrstnem prazniku, Jure Klopčič pa je bil zadolžen za razstavo eksponatov rib. Mnogo ribičev, ki jim je poleg ribolova všeč tudi priprava ribjih jedi prisega, da peka postrvi sodi med najpreprostejše in manj zahtevne kulinarične veščine, kajti že od predpriprav na peko, pa tudi od same peke je v veliki meri odvisen končni okus. In naš kuhar Marko Brojan je spekel zares dobre postrvi, hrustljave in zelo slastne, Jure Novak pa izvrstne kalamare, sardele in škampe. Postregli smo jih z krhljem limone, krompirjevo in mešano solato. Naša Sabina Strajnar je poskrbela za testenine z morskimi sadeži in dokončala pripravo škampov na buzaro način, Julka pa za domač kruh. V kulturnem domu je potekala ribja razstava Ribiške družine Bistrica Domžale. Domžalski ribiči so združeni v štirih pododborih (Pšata, Križ, Moravče in Domžale). Število obiskovalcev praznika nam je dalo vedeti, kako uspešno je praznik potekal, saj je zares privabil veliko število krajanov in okoliških prebivalcev. Organizirali smo tudi bogat sreče-lov, katerega glavni dobitek je bilo žensko kolo sponzorja Vistra d.o.o. in Erdani d.o.o. Obema sponzorjema se iskreno zahvaljujemo! Zelo smo bili veseli, da nam je prvi tovrstni praznik tako dobro uspel; udeleženci so pohvalili okusne jedi. Vse prireditve za uspešno realizacijo ne potrebujejo velike vsote denarja, da bi bile uspešne, še posebej ne, če so organizirane na lokalni ravni, pomembna je zavest in delavnost članov za njeno izvedbo. Tudi ta praznik je bil organiziran z namenom, da čim več krajanov združimo in se skupaj poveselimo ob dobri kapljici in jedači, predvsem pa je bil velik izziv za družabno srečanje na vasi. Nevenka Narobe 7. JUNIJ - DAN SLOVENSKIH IZGNANCEV Prijetno v Mostecu Društvo izgnancev Slovenije je tudi ob letošnjem prazniku slovenskih izgnancev pripravilo vrsto prireditev, s katerimi so obeležili izgon slovenskih izgnancev, ki se je začel že v juniju 1941, skupaj pa je bilo v različne kraje, države in taborišča izgnanih več kot 60.000 Slovencev. Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale je tudi letos pripravila brezplačni prevoz na osrednjo prireditev v Mostecu. Čeprav je bila plebiscitna nedelja, se je kar veliko število članov in članic domžalskega društva odločilo, da se odpelje v Mostec, kjer je bilo veliko priložnosti za obujanje spominov na internacijo v času druge svetovne vojne. O problematiki izgnancev ter prizadevanju slovenskega društva, da se ne le v okviru naše države, temveč širše uredi področje izgnanstva, je govorila prof. Ivica Znidaršič. Prisotne je seznanila z aktivnostmi, ki sledijo prvemu evropskemu kongresu izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letu 1920—1945, ki je bil lani v Ljubljani in je že povezal sorodne organizacije in društva iz 11 evropskih držav. V kulturnem programu je nastopil pevski zbor Fantov z Barja, udeleženci pa so prijetno nedeljo preživeli predvsem v prijetnih srečanjih z nekdanjimi taboriščniki in ob obujanju spominov na čase, ki so za vedno zaznamovali njihova življenja. Vsem članom in članicam želimo prijetno poletje. D. I. Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale vabi na RAB Vse naše člane in članice ter vse, ki bi se želeli udeležiti spominske slovesnosti ob obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu, ki bo 11. septembra 2010 na Rabu, vabimo, da se nam pridružite. Odhod bo 10. septembra 2010 v jutranjih urah, z Avtobusne Eostaje v Domžalah. Prvi dan omo preživeli na ladji, ki nas bo popeljala na Goli otok, kjer se bomo seznanili s tragično zgo-do vino tega otoka. Sobota, 11. septembra, bo namenjena spoznavanju otoka Raba, ob 10. uri pa se bomo udeležili spominske slovesnosti. Povratek bo 11. septembra, v poznih urah. Vse informacije na tel.: 070/706-346, 041/634-505. Prijetne počitniške dni! D. I. 02. JULIJ 20I0 društva 9 KOPER, 29. MAJA 2010 XI. srečanje vojnih invalidov Slovenije v Kopru Člani Društva vojnih invalidov Domžale so se udeležili XI. srečanja vojnih invalidov Slovenije, ki se je letos odvijalo v športni dvorani osnovne šole v Kopru. Organizator srečanja je vsako leto Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, ki združuje 15 društev vojnih invalidov Slovenije, med njimi tudi naše, ki letos šteje 15 let delovanja. Organizatorji so na izjemno obiskani prireditvi počastili številne jubileje, ki so zaznamovali letošnje leto: 65. obletnico konca 2. svetovne vojne in zmage nad fašizmom, 20. obletnico slovenskega plebiscita in 15. obletnico Zveze društev vojnih invalidov Slovenije. Zbrane sta med drugim nagovorila dolgoletni predsednik ZDVIS Ivan Pivk in častna pokroviteljica srečanja, obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič. Prvi govornik Ivan Pivk je na kratko povzel vse naštete jubilejne dogodke in predstavil ZDVIS in društva vojnih invalidov. Povedal je, da je bila večina slovenskih vojnih invalidov neposredno vključenih v obrambo domovine, kar je vrednota sama po sebi. Povedal je tudi, da je odločno proti ukinitve Slovenske vojske, saj slovenska samostojnost ni nekaj samo po sebi umevnega, ampak nekaj, kar je potrebno vsak trenutek braniti in spoštovati. Po njegovem so strukturne reforme, ki jih pravkar izvaja vlada Slovenije, pravilne in potrebne, vendar si je po njegovem mnenju vlada zadala za izpeljavo reforme prekratke časovne roke in bi morali biti bolj dolgoročno naravnani. V sami ZDVIS se bojijo, da bo predvideni rebalans državnega proračuna oklestil tudi sredstva, namenjena za delovanje ZDVIS in s tem posledično naših društev. V zvezi s tem ZDVIS ne bo stala križem rok in bo ustrezno ukrepala, da bi bila sredstva za uresničevanje posameznih posebnih socialnih programov v okviru delovanja ZDVIS in društev po Sloveniji zagotovljena v načrtovanem obsegu. Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je spregovorila o vlogi slovenske vojske v našem prostoru. Vojaško usposabljanje je nekaj specifičnega, saj je potrebno ljudi, ki se odločijo za vojaški poklic, pripraviti na dejstvo, da bi lahko v vsakem tre- nutku z orožjem branili domovino. »Vojni invalidi ste tisti, ki ste živa vez med nami, ki lahko vsem nam, ki poznamo le mir, poveste, kaj se zgodi, kadar je vojna. Vsi moramo narediti vse, da do vojne ne pride več. Treba se je upreti hujskanju, šovinizmu in sovraštvu in narediti vse za ozračje sporazumevanja med ljudmi,« je med drugim poudarila dr. Jelušičeva. Predsednica DVI slovenske Istre, Janja Zagar, je ob tej priložnosti izročila častni znak Mirku Pircu v priznanje dolgoletnega članstva. Organizatorji so pripravili tudi bogat kulturni program. Zapeli so pevski zbori, vrstile so se glasbene skupine, plesne točke in recitacije. Po srečanju smo si imeli tudi priložnost individualno ogledati Koper z okolico. Člani DVI Domžale smo si imeli namen ogledati še prenovljeno bolnico Franja, a zaradi poslabšanega vremena v popoldanskih urah ogleda žal nismo mogli izpeljati. Z lepimi vtisi in veseli srečanja s starimi prijatelji smo se vrnili domov. Tekst in foto: Jože Novak DRUSTVO ZA MODELARSTVO IN AERONAVTIKO MODRA PTICA DOMŽALE Osnovni tečaj modelarstva Sredi junija je v prostorih Društva za modelarstvo in aeronavtiko Modra ptica Domžale, v prostorih Delavskega doma na Viru, potekal petdnevni osnovni tečaj modelarstva, namenjen mladim bodočim modelarjem, ki so samostojno in pod strokovnim vodstvom izdelali prosto leteči model letala z razpetino kril 65 cm. Udeležba mladih tečajnikov je bila obetavna, saj se je na prijazno povabilo Modre ptice tečaja udeležilo devet mladih udeležencev, ki so bili nad tečajem, ki ga je vodil modelar Rajko Hafner, tudi sam član Modre ptice, navdušeni. Se posebej so se razveselili svojih izdelkov, pri katerih izdelavi so jim lahko pomagali tudi starši. Ob tem zapišimo še, da je bil tečaj za vse udeležence brezplačen, tečajniki pa so brezplačno dobili tudi model, ki so ga nato sami izdelali. Kot nam je povedal tajnik društva, Zvone Vrhovec, so izdelane prosto leteče modele letal na prvih poletih preizkusili na stezi med Krtino in Strokovno izobraževanje čebelarjev Čebelarsko društvo Domžale, družina Krtina, je 22. maja organizirala strokovno ekskurzijo na Dolenjsko - v kraj Cerovec na ekološko kmetijo Plavica, kjer vzgajajo zdravilne rastline. S to dejavnostjo se na treh hektarih že več let ukvarjata upokojenca Jože in Zvonka Majes. Po sprejemu je gospod Jože predstavil svoje delo z zdravilnimi rastlinami in povedal, da je z ekološko vzgojo rastlin ogromno dela. Predvsem z nabiranjem, sušenjem, pakiranjem raznih mešanic čajev, z izdelavo raznih krem in tinktur. Aktiven je tudi kot predavatelj na različnih srečanjih po vsej Sloveniji in kot avtor strokovnih člankov, njegove nasvete o moči in uporabi zdravilnih rastlin pa lahko redno zasledimo tudi na radiju in televiziji. Na kmetiji vzgaja preko 450 zdravilnih rastlin, veliko pa jih nabirajo prosto v neokrnjeni naravi. Čebelarji so dobili nasvete za zdravljenje ljudi kakor tudi čebel z naravnimi sredstvi - čaji. Poudaril je tudi, da ima njegova kmetije zelo dober donos. Po predavanju je sledilo strokovno vodenje med gredami zdravilnih rastlin Od tod so se čebelarji z avtobusom DRUSTVO MLADIH JARSE ŽE NEKAJ LET ZDRUŽUJE MLADE IZ JARS, RODICE IN OKOLISKIH KRAJEV Najdaljši ristanc na svetu Skupina udeležencev Društva vojnih invalidov Domžale na poti na XI. srečanje vojnih invalidov Slovenije na postanku na Lomu Dobom. Modelarji so tokratne zače-tniške modele metali iz roke in se prepričali, da dobro izdelan model odlikuje lepo jadranje do pristanka. Jadranje in uspešen pristanek izdelanih letal sta bila največja nagrada za vse tečajnike. Modri ptici iskrene čestitke za ponujeno priložnost, mladim modelarjem pa tudi v prihodnje veliko veselja v modelarstvu. Hvala firmi Panoptikum iz Kamnika, ki je prispevala sestavljanke modelov letal za tečaj. Vera Povezujejo nas mladost, polnost energije in idej ter želja po kvalitetnem preživljanju prostega časa, kar uresničujemo preko raznolikih projektov z različnih področij. Med naše stalne projekte sodijo gala plesi, športne aktivnosti, zimski in letni Oratorij, v začetku letošnjega leta pa smo prav tako organizirali dobrodelni koncert za Haiti. Sedaj bomo presegli sami sebe in cel svet. Za letošnje poletje smo si zadali prav poseben cilj. Vložili bomo ves trud, ki ga premoremo, da bomo izpeljali projekt, ki je v naših glavah nastal že pred časom in za vse nas predstavlja nov in prav poseben izziv. Podreti želimo Guinnessov rekord, z najdaljšim ristancem na svetu. Z gotovostjo lahko trdimo, da so redki tisti, ki ne poznajo tega prestižnega certifikata, ki ga Guinness izdaja za presežke na vseh področjih človekovega ustvarjanja in narave. Prav tako pa je le malo takih, ki si ne bi želeli biti zapisani v tej najbolj prodajani knjigi na svetu, in mi svojo priložnost za to vidimo v najdaljšem ristancu, ki je bil kdajkoli narisan. Izziv nam je postavila skupina mladih iz Združenih držav Amerike, ki je jeseni lansko leto narisala ristanc, ki je v dolžino meril neverjetnih 4.804.55 metrov, a ta, sicer velika številka, nas ni ustavila pri naši želji in prepričani smo, da smo zmožni tej dolžini dodati še nekaj sto metrov in se tako zapisati med tiste izbrance, ki lahko rečejo, da so naredili nekaj »naj« med vsemi ljudmi tega sveta. Naš največji vsakoletni projekt je enotedenski program Oratorij, ki ga v času poletnih počitnic mladi pripravimo za otroke. Zanje vsako leto pripravimo pester enotedenski program, kjer se zabavajo in med seboj povezujejo v igri in druženju, odkrivajo svoje talente v raznovrstnih delavnicah in skozi dramsko igro ter duhovne kateheze odkrivajo sebe in svet okoli njih ter krepijo odnose med seboj in svojo vero v Boga. Odločili smo se, da bomo naš podvig vključili v Oratorij in tako omogočili vsem od približno sto udeležencev in trideset voditeljev, da sodelujejo in prispevajo svoj del k temu neskončnemu polju kvadratkov. Z risanjem bomo pričeli v nedeljo, 27. junija, sočasno s pričetkom oratorija, nato pa bo vsak dan druga skupina otrok v okviru delavnic porisala vse jarške in rodiške ceste. Organizacija takega podviga zahteva veliko časa in priprav, zato smo prvo prošnjo na Guinness v London poslali že takoj v začetku tega leta. Po tem, ko so nam po slabih dveh mesecih odobrili naš poizkus, je sledilo navduševa-nje občinskih veljakov, ki so projekt sprejeli odprtih rok in nam tako finančno kot z dovoljenji priskočili na pomoč, občinska komunala pa nam je dovolila, da kracamo po njihovih cestah. Sokrajani in nekatera podjetja so nam priskočili na pomoč, saj so nas založili z barvo in vsem ostalim, kar je potrebno, da uspešno izvedemo želeno. Ves naš trud pa bo pozabljen in poplačan v soboto, 3. julija, ko bomo s ponosom na velikem dogodku, skakanju ristanca, ki se bo pričel ob 15. uri pred gasilskim domom v Jaršah, lahko zrli v približno 5.000 metrov dolgo in iz okrog 20.000 polj sestavljeno kačo, ki se bo vila po ulicah našega kraja, nas naredila znane in se zapisala v knjigo rekordov. Prav vsi ste lepo vabljeni, da se nam pridružite, voznike pa pozivamo k previdni vožnji. ZANIMIVO IN POUČNO Turistično društvo Radomlje v Posavju odpeljali k članu ČD Domžale v Zgornjo Jevnico, Antonu Godcu, na spomladansko srečanje. V prijetnem domačem okolju pod kozolcem to-plarjem so se najprej pogovorili o zimskem preživetju čebeljih družin. Ugotovili so, da je brez pravih vzrokov in bolezni preko zime je odmrlo skoraj polovico čebeljih družin, kar je zaskrbljujoč rezultat. Najverjetneje sta največja krivca zajedavec varoa, proti kateremu se bori cela Evropa, v naših krajih žal ne preveč uspešno, in razni pesticidi sistemiki v kmetijstvu, s trgovskim imenom gaučo in pončo. Omenjeni preparati vsebujejo neoni-kotinoide, ki imajo močan vpliv na živčni in gibalni sistem pri živih bitjih. Večina žuželk odmre že na polju, če se prinese v panj, pa s prehranjevanjem preko zime počasi odmre cela čebelja družina. Čebelarji so ponovno ugotavljali, da bi bila razglašena huda naravna nesreča, če bi bila podobna katastrofa v kmetijstvu na poljih. O slabi oprašitvi sadnega drevja nam poročajo tudi mnogi občani, saj je sadno drevje letos skoraj brez plodov. Čebelarji zato predlagamo, da v prihodnje na vrtovih namesto sadnega drevja sadijo smreke in druga eksotična drevesa, ki jih ne bo potrebno »špricati« in zastrupljati čebel, obirati plodov, saj se v trgovinah pod zavajajočimi lučmi lahko nabere lepo sadje neznanega porekla in kakovosti, pa tudi takšni medovi že obstajajo na tržišču. Tekst in foto: Viktor Svetlin ČD Domžale Člani TD Radomlje smo se letos odločili za obisk pokrajine in zanimivosti ob reki Savi, na jugovzhodnem delu Slovenije, kjer se Posavsko hribovje razleze v krško-brežiško polje. V soboto, 12. junija 2010, smo se torej odpeljali v Posavje. V Tržišču nas je že čakala lokalna vodnica Renata, doma iz Šentjanža. Veliko nam je povedala o lepoti in mehkobi dolenjske pokrajine, o zgodovini, vinogradništvu in cvičku, o cerkvah ob naši poti. Po dokaj ozki cesti smo se pripeljali do hribovske vasi Razbor pod Lisco, ki je bila v letu 2008 proglašena za najlepšo turistično vas. Res je vsa v cvetju, na razborniku pa so zapisani vsi zgodovinsko pomembni dogodki. Cerkev sv. Janeza Krstnika ima župnišče in kaplanijo in je prizorišče Razbor-skega pasijona. Imajo šolo življenja, za katero zdaj skrbi Karitas in nov dom krajanov, kjer so nam tudi postregli z domačo puhlo z ocvirki ali s skuto in z domačim vinom. Naprej nas je pot vodila do Sevnice. Nad starim mestnim jedrom se dviga pravljični grad, obdan z gozdičkom in parkom. Sprehodili smo se po so- banah, si ogledali zanimivo poročno dvorano in stolp, kjer so ohranjene freske štirje letni časi, muzej gasilstva, pa šolsko zbirko - v take šole so hodile naše babice. Zavrteli so nam tudi film o zgodovinskih virih o gradu in o ohranjanju srednjeveških navad in običajev. Z gradu je čudovit razgled na Sevnico, Savo in velik del Posavja. Zapeli so fotoaparati in že smo spet sedli na avtobus. Skozi Krško in Zdole smo se pripeljali do naselja Kostanjek Iz nekdanjega kozolca je Peter Špiler z ženo Aleksandro naredil turistični objekt, iz nekoč zidanice pa je zdaj Galerija Etnoart Špiler. Obnovila sta tudi vinograde. Tako domačija Pri svetem Vidu — Etnoturizem Špiler ponuja odlično domačo hrano, lastna prvovrstna vina bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša in še likovne razstave in posebno vzdušje galerije s slamnato streho. Izvirno in zanimivo. Korejek - domač pasulj s ko-renjčkom, s klobaso in jabolčni zavitek, pa kozarec domačega Vidovega vina, zelo okusno. Bizeljsko pa skriva še eno posebnost, repnice. To so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je pred milijoni let sem naplavilo Panonsko morje. Pred dvesto leti so jih uporabljali izključno za hrambo poljskih pridelkov. Danes te kleti v kremenčevem pesku uporabljajo za hrambo in staranje odličnih bizeljskih sortnih vin. Samo štiri od njih so odprte za turiste in mi smo se ustavili pri Vinotoč - Repnice Najger v Brezovici. Njihova jama je ročno izkopana, velika, kupolasta na stropu, kjer so neverjetne naravne peščene slike, pa naprej hodniki in dvorane in hodniki in dvorane. Izkopane so 10 do 15 metrov pod zemljo, notri je stalna temperatura 8 stopinj Celzija. Degustirali smo tri domača vina in se prijetno ohladili. Dan je bil namreč kar močno vroč. Zdaj verjamemo, da so v Posavju jutra bližja soncu, pa dnevi tudi. Skozi Krško smo se vrnili na drugi breg Save in se mimo treh hidroelektrarn, videli smo tudi spomenik solzic na Blanci, vrnili v Šentjanž. Tu so nas v gostilni Repovž pričakali z obilno, a domačo večerjo. Ukvarjajo se z vinogradništvom, gojijo piro in eko jabolka sorte topaz. V svoji trgovini nudijo poleg vina različne domače izdelke iz pire in biološko predelanih jabolk. Ujeli smo še zadnjo svetlobo dneva, da smo se pred gričevnato pokrajino slikali in se zadovoljni odpeljali proti domu. Pozdrav iz Šentjanža Zlatka Levstek Foto: Marjan Levstek 10 iz naših vrtcev 02. JULIJ 20I0 Izlet z babicami in dedki Ob koncu maja, na lep sončen dan, smo povabili babice in dedke na izlet z vlakom v Kamnik. Spoznali smo Mali grad, zgodbo o prekletstvu Veronike in njenem zakladu. Ob ruševinah gradu smo dedkom in babicam zapeli in zaplesali. Iskali smo tudi Veroniko, da bi je rešili prekletstva, a je nismo našli. Sprehodili smo se tudi po starem delu mesta in se na koncu še posladkali s sladoledom in kavico. Našemu povabilu se j'e odzvalo veliko babic in dedkov, s katerimi smo preživeli vesel in zanimiv dan. Tatjana jn Janja Vrtec Urša, enota Čebelica Žonglerji iz Vira v vrtcu Bistra ob zaključku šolskega leta Vsi na izlet V vrtcu Urša se v okviru letnega delovnega načrta določi mesec in dan, ko se cel vrtec odpravi na izlet. Takrat zapustimo svoje igralnice že navsezgodaj zjutraj in se opravimo daleč daleč stran od vrtca. Tudi mi smo se. 25. maj je bil kot nalašč! Kot bi nas medvedke pomlad želela dodobra prebuditi. Bil je čudovit sončen dan. Topli sončni žarki so kukali v igralnico in mi smo se takoj po zajtrku odpravili v širni svet. Dolg sprehod mimo osnovne šole, po pločniku mimo hiš, ki kar privabljajo poglede na oken- Mesec maj pri Pikapolonicah V mesec maj smo zakorakali še malce dopustniško, vendar z velikim pričakovanjem, saj so nas v sobi na policah že čakale naše rastline, ki smo jih posadili pred prazniki. Nekaj dni smo skrbeli, da so imele koruza, buče in fižol dovolj vode in svetlobe, nato pa so jih otroci odnesli domov. Prijatelji iz pobratene skupine Polž-ki so nam zaigrali socialno igro po pravljici Trije metulji. Preko te pravljice smo spoznavali rumeno, rdečo, modro in belo barvo. Skozi igro smo razvrščali različne barve igrač ter ugotavljali, kakšne barve majice in copate imamo ... Na obisk so nas povabili tudi po-bratenci iz skupine Petelinčki, ki so nam pripravili koncert pomladnih pesmi. Vzgojiteljica Mira je otroke spremljala s kitaro. Sledilo pa je tudi skupno igranje po kotičkih. V sklopu projekta Vsi gremo na iz- let smo se odpravili na Šumberk. Pot nas je vodila po drevoredu ob Kamniški Bistrici, kjer smo opazovali vodo, race ter poslušali petje ptic. Pot nas je peljala tudi mimo kmetije, kjer smo videli traktor, bager in druge kmetijske priključke. Cilj smo dosegli malce utrujeni, zato smo si razgrnili odejo, si privoščili sok in piškote, nato pa smo se polni vtisov vrnili v vrtec na kosilo. K sodelovanju smo tudi v maju povabili starše, da so nam pomagali izdelati eko inštrumente. Te smo spoznavali ter jih uporabili za spremljavo ob petju pesmic. Odziv s strani staršev je bil zelo velik, otroci so v vrtec prinesli ropotulje, bobne, brenkala, piščali iz različnih materialov. Sedaj imamo v sobi pravi mali orkester, s katerim si popestrimo naše dopoldneve. Ob vsakem ugodnem vremenu smo dopoldneve izkoristili za gibanje na Z najinimi Zajčki sva se spoznali pred štirimi leti, ko so čisto nebogljeni prišli spoznavat nov svet, v katerem so hitro ujeli čar skupine, ki nas je povezoval. Bilo nas je 14 in vsak je bil nekaj posebnega. Skupaj smo se iskali in spoznavali drug drugega ter tako rastli štiri leta in vsako leto je v našo malo vrtčevsko družinico prišlo še nekaj novih otrok. Risali smo spomine, dogodivščine, spoznavali Domžale in ko smo bili že večji, smo lahko videli tudi Ljubljano, Kamnik, Hotema-že, Kranjsko Goro in tam čisto na koncu spoznali Kekca in njegove prijatelje. In prijatelji smo bili tudi mi. Včasih smo se prepirali, vendar smo iz teh prepirčkov našli pot, ki nas je vedno pripeljala do spoznanja, da drug brez drugega težko preživimo dopoldneve. Večina, zdaj že »metuljčkove« skupine, gre odkrivat nove utrinke šolskih klopi, nekaj pa jih bo še užilo brezskrben svet vrtčevskega življenja. Zato smo ob koncu naših druženj priredili zaključni piknik na igrišču, kjer je bilo veliko zabave, posrečenih iger za starše in otroke in ob zahvalah po-točili tudi solzice. Radi bi se zahvalili društvu Žongler z Vira, ker so bili pripravljeni sodelovati in nama priskočili na pomoč ter so razveselili in presenetili otroke z zanimivim programom. Vsak začetek ima tudi svoj konec in ta bo prežet s polno lepih spominov, ki smo jih ustvarjali skupaj vsa štiri leta. Vzgojiteljica Jelka Kokalj in pom. vzgojiteljice Tina Zupan Vrtec Urša, enota Bistra ske police, omamni vonj dišečih rož in cvetočih dreves, urejena okolica, nasmejani obrazi domačinov, vse to nas je spremljalo do poti, ki vodi v drevored 88 lip. V prijetni senci smo se sprehajali, prečkali most ter se prepustili toplemu spomladanskemu sončku tik ob reki Bistrici, kjer smo si pripravili pravi piknik v naravi. Posladkali in okrepčali smo se s sladkimi dobrotami, posedeli na de-kci ob šumenju vode, opazovali račke, jih klicali in prepevali pesmice, nato pa še malce potekli vzdolž bregu in se utrujeni, a z nasmehi, vrnili nazaj v vrtec, kjer nas je že čakalo slastno kosilo, ki je tokrat še bolj teknilo kot običajno. Trudne oči so se prepustile popoldanskemu počitku in veselemu odhodu domov. Narava je naš spremljevalec na vsakem koraku. Ce nas obdari še s toplimi sončnimi žarki, je lahko dan prečudovit. Ceprav smo še zelo majhni, pa že znamo občudovati in hrepeneti po lepem. Naj nas prepevanje ptičjega petja, sprehod in topel stisk dlani, spremljajo v poletne brezskrbne dni! Dipl. vzg. Andreja Ropotar Jagodic Zaključek igralnih uric v Vrtcu Urša Prijateljstvo se rodi, se smeji in mežika kot čudežno sonce izpod dežnika. Prijateljstvo je zato najlepša oblika sveta, ker jo naslika srce in se dotika - vsega! T. Pavček Zadnji maj je bil zadnji dan igralnih uric. Ostali nam bodo nepozabni trenutki s prijatelji, ki smo jih preživeli skupaj, med drugim spomini po: druženju, umetninah, rajanju in pesmih, napackanih oblekah, umazanih rokah, smehu, nekaj solzicah in novih buškah. Otroci sedaj že nestrpno pričakujejo mesec september, ko se bodo podali dogodivščinam naproti ob vsakodnevnem snidenju z vrtcem. Cicibančki, želim vam polno novih presenečenj, spontane igre s prijatelji, smeha in pa domišljije, da bo vsa vaša radovednost lahko potešena. Vzgojiteljica Sabina Urbanija POUDAREK NA ZDRAVEM PREHRANJEVANJU Zdravje v Vrtcu Urša svežem zraku, pa naj bo to sprehod, igra na igralih, igra v mivki, tek po hribu ali telovadba na šolskem igrišču. Na sprehodih ne pozabljamo tudi na prometno vzgojo. Starejše otroke sta obiskala tudi policista, ki pa sta čas namenila tudi našim nadebudnežem ter nam razkazala policijski avto ter policijski motor. Na vrata pa je že potrkal mesec junij, ki ga bomo izkoristili za obisk bližnjih travnikov in pripravo na počitnice. Vzgojiteljici Sabina in Sanja Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 10. septembra 2010. Rok za oddajo prispevkov je 2. september 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. Naš vrtec, Vrtec Urša, je vključen v program Zdravje v vrtcu, ki ga je pripravil Zavod za zdravstveno v Ljubljani. Lansko leto smo pridobili nalepko Zdravje v vrtcu, kar pomeni, da smo skozi celo leto krepili in ohranjali naše zdravje oziroma zdravje otrok. Tudi v letošnjem šolskem letu smo v letnem delovnem načrtu postavili zavezanost za krepitev zdravja med svoje prioritete. S posameznimi dejavnostmi pokrivamo sledeča področja: zdrava prehrana, telesna dejavnost, medsebojni odnosi, osebna higiena in varno fizično okolje. Že na začetku šolskega leta smo veliko pozornosti namenili medsebojnim odnosom, kar pomeni, da smo postavili vrtčevska slikovna pravila, ki so nam pomagala k postavitvi mej pri naših odnosih. Pozitivno komunikacijo smo vzpostavljali z različnimi socialnimi igrami in delavnicami sproščanja, ki so se odvijale skozi celo leto. Družili smo se s pobratenimi skupinami kar je krepilo naša prijateljstva. Ogledali smo si lutkovni film z naslovom Ostal bom zdrav (pripravil ga je ZZVLJ) ter se seznanili z zdravim načinom življenja. Spoznali smo, da je za naše zdravje pomembna telesna aktivnost. Tako smo skozi celo leto veliko časa namenili sprehodom, vsakdanjemu razgibavanju, gibanju na svežem zraku, teku ob reki Kamniški Bistrici, vadbi na trim stezi Šumberk ... Velik poudarek smo namenili zdravemu prehranjevanju. Spoznavali smo, katera hrana je zdrava, izdelali prehransko piramido, spoznavali zelišča, različno sadje, suho sadje, izdelovali sadna nabodala, naravne sokove, pekli različne piškote iz pol-nozrnate moke in kosmičev, kuhali kompot, zelenjavno juho, pripravili zelenjavni namaz. Obiskali smo tržnico in spoznali različno zelenjavo. Skratka, otroci so z različnimi dejavnostmi spoznavali hrano, ki je potrebna in zdrava za naše telo. Skrbeli smo tudi za osebno higieno. Naučili som se pravilno umivati roke, zakaj prezračimo prostor, uporabo papirnatih robčkov, kako se primerno oblečemo glede na letni čas. Obiskala nas je zobozdravnica ter povedala veliko novega o zdravju ter osebni higieni (predvsem o pra- vilnem umivanju zob). O skrbi za naše zdravje smo veliko izvedeli na predavanju v zdravstvenem domu. Preko igre vlog z naslovom Medo je bolan so se otroci seznanili z nalezljivimi boleznimi. Pri izvajanju projekta Zdravje v vrtcu smo sodelovali tudi s starši in starimi starši otrok. Predstavili so svoje poklice, npr. zdravnik, pediater, poklicni kolesar. Skupaj z otroci so pripravljali jabolčni zavitek, posušene jabolčne krhlje ali izdelali plakate, knjige na temo zdrave prehrane. Vsekakor pa nismo pozabili na našo naravo. Z ločevanjem odpadkov, čistilno akcijo, spoznavanjem pomena vode, kisika, varčevanjem z elektriko smo veliko prispevali k varovanju našega okolja. Želimo si da bi bili otroci čimbolj zdravi, zadovoljni in nasmejani. Marjeta Fujan, koordinatorka projekta Vrtec Urša • I V I iz naših sol ZUPANOV SPREJEM NAJBOLJSiH UCENCEV IN DIJAKOV Veseli bomo, če bo tudi vaše znanje gradilo našo skupno prihodnost »Z veseljem povem, da je vsakoletno srečanje z vami, najboljšimi učenci in dijaki, ena od obveznosti, ki jih imam najraje in jih vsako leto težko pričakujem. Prinašajo mi namreč prijetne trenutke z vami, hkrati pa tudi vesela pričakovanja, s koliko izmed vami sem se že srečal ob drugih priložnostih, pa naj bo na kulturnih, športnih, zabavnih ali drugih srečanjih. Prav ta naše srečanja namreč tudi potrjujejo, da so med najboljšimi redki, ki so le odličnjaki, temveč ste navadno to vsestransko uspešni mladi ljudje, za katere upam, da boste nekoč našli svoje mesto v naši prihodnosti, tudi prihodnosti naše občine, ter skupaj z nami s svojim znanjem in praktičnimi izkušnjami poskrbeli, da se bomo v naši občini vsi počutili dobro in se bomo želeli vračati vanjo,« je v svojem nagovoru v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale na sprejemu najboljših učencev osnovnih in glasbene šole ter najboljših dijakov naše srednje šole dejal njihov gostitelj župan Občine Domžale, Toni Dragar. Prijetna slovesnost, katere so se poleg najboljših udeležili tudi učitelji, mentorji, ravnatelji ter starši, čestitala pa sta jim tudi prisotna podžupana Andreja Pogačnik Jarc in Vinko Juhart, je bila pravi festival pevskih, plesnih in drugih dejavnosti posameznih šol, med katerimi smo videli tudi prave manekenke, ki so nam predstavljale modo daljnih dežel. Predstavitve posameznih šole je v prijetno celoto spletla napovedovalka Draga Jerman Anžin. Prisotni smo z velikim zanimanjem sledili predstavitvam uspehov najboljših, ki so se navadno odlikovali tako pri pouku, kjer so bili vseskozi odlični učenci oz. dijaki, še posebej pa so bila našteta številna priznanja, ki so jih prejemali na tekmovanjih v posameznih predmetih, med njimi pa so bili tudi odlični športniki. Mnogi so že dolgoletni prostovoljci, ki so s svojim prizadevnim delom pomagali sošolcem in drugim. Vsi so v spomin na zaključek šolanja poleg iskrenih čestitk in dobrih želja za nadaljnje šolanje ter prijetnih počitnic iz rok župana Tonija Dragarja prejeli letno karto za domžalski bazen ter knjigo pesmi Toneta Pavčka, iz katere je zbrane najboljše posebej opozoril na delček ene njegovih najbolj znanih pesmi: »Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota«, ter jim zaželel, da se s temi besedami čim večkrat srečajo in vedno najdejo najboljšo pot najprej v življenju. Najboljši učenci in dijaki v šolskem letu 2009/2010 Osnovna šola Dragomelj: Jernej Grčar, Urša Kopač in Manca Slabanja; Osnovna šola Dob: Anja Pirnat, Gregor Perušek, Petra Keržan in Nejc Pušnik; Osnovna šola Venclja Perka: Pia Falamič, Urška Gerič, Andraž Gni-dovec, Kristina Gregorc, Nuša Hri-bernik, Marko Kastelic, Neža Kori-tnik, Grega Pirc, Samo Smole, Živa Smole, Matevž Zlatnar in Manca Žankar; Osnovna šola Preseje pri Radomljah: Lara Jerman, Kaja Hribar, Urban Popelar, Žiga Gradišar, Anže Marčun, Miha Remic, Lovro Ciglič, Vida Vodlan, Žan Korošec, Leo Krajnc, Mateja Antolin in Miha Zupančič; Osnovna šola Rodica: Klemen Cot-man, Jan Gnidovec, Blaž Kešnar, Timotej Mušič, Marko Narat, Tilen Oberwalder Zupan, Anja Oršič, Petra Prašnikar, Luka Repar, Rebeka Starin, Petra Škabar, Tjaša Učakar in Tamara Zupan; Osnovna šole Domžale: Nejc Po-virk, Peter Zakšek, Kaja Vezenšek, Andraž Rape, Blaž Potarič, Sara Parkelj, Karin Mezek, Tadeja Kreč, Urška Majdič, Gregor Pirnat, Janez Škrjanc in Žana Majhenič; Osnovna šola Roje: Maja Koder-man; Srednja šola Domžale — Poklicna in strokovna šola: Urban Bernot, Vesna Bohorč, Sara Njivar, Miha Anžič, Katja Balantič in Vlasta Resnik; Srednja šola Domžale — Gimnazija: Anja Lavrič in Neža Ulčar; Glasbena šola Domžale: Barbara Ulčar, Sanel Fazlič, Maja Pirc in Matevž Zlatnar, ki je bil edini dobitnik dveh priznanj, saj ga je za sprejem predlagala tudi Osnovna šola Venclja Perka. Vsem najboljšim iskrene čestitke in uspešne življenjske poti, polne radosti in prijetnih trenutkov tudi v prihodnje! Vera Vojska Izreden uspeh mladih raziskovalcev OŠ Rodica Mladi raziskovalci OŠ Rodica so letos izdelali sedem raziskovalnih nalog, od katerih se je kar šest uvrstilo na državno srečanje. Raziskovalni nalogi s področja zgodovine in etnologije sta bili na državnem srečanju razglašeni za najboljši na svojem področju. Mladi raziskovalci so svoje raziskovalne naloge predstavili 21. maja 2010 na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v Murski Soboti. Nika Grošelj in Lara Tekavc, ki sta v Murski Soboti predstavili svoje raziskovalno delo z naslovom Operni pevec Anton Šubelj z Rodice (1899—1965) in njegovo prvo potovanje v Ameriko (1928-1929), sta prejeli zlato priznanje s področja zgodovine. Maša Marija Vrtačnik in Laura Maučec sta raziskovali Humanitarno dejavnost slovenskih misijonarjev v Afriki v zadnjih treh desetletjih in sta za svojo raziskavo prejeli zlato priznanje s področja etnologije. Poleg tega sta bili ti dve raziskovalni nalogi razglašeni za najboljši raziskovalni nalogi na državnem srečanju na svojem področju. Zato so mlade raziskovalke poleg kipcev in zlatih priznanj prejele še z dodatno nagrado, in sicer brezplačno udeležbo na poletnem raziskovalnem taboru po lastni izbiri. Mlade raziskovalke Anamarija Hribar, Živa Stare in Neža Šabec so v Murski Soboti predstavile raziskovalno nalogo z naslovom Reklamni oglasi v domžalskih časopisih leta 1925 in danes in zanjo prejele srebrno priznanje. Tri raziskovalne naloge so bile nagrajene z bronastim priznanjem. To so bile raziskovalne naloge s področja slovenščine (Ana Lamberšek, Meta Plaznik: Povej, kako se pišeš, pa ti povem, od kod si), sociologije (Timotej Mušič, Luka Repar, Boris Adler: Ali se sosedski odnosi spreminjajo?) in etnologije (Tinkara Cerar, Maruška Ju- hant: Ukrepi ob poplavah Kamniške Bistrice na domžalskem območju v zadnjih dveh desetletjih). Mladi raziskovalci so z raziskovanjem pridobili veliko novega znanja in raziskovalnih izkušenj. Poleg tega bodo izsledki raziskovalne naloge o rodiškem rojaku, opernem pevcu Antonu Šublju, ki razkriva pevčevo ameriško koncertno turnejo v letih 1928 in 1929, objavljeni tudi v DEVETOŠOLCI OŠ RODICA Projektni obisk v Turčiji Mladi raziskovalci OŠ Rodica v Murski Soboti knjigi. V letošnji izdaji Kamniškega zbornika (XX/2010) pa lahko beremo o izsledkih naše lanskoletne raziskovalne naloge Špele Hribar in Sabine Komar z naslovom Kamniški vlak v težavnih časih (1968-1978). Na ta način mladi raziskovalci OŠ Rodica prispevajo dragocene drobce k naši krajevni zgodovini. V. V. Merčun Zlato priznanje na srečanju mladih raziskovalcev V mesecu maju je v Murski Soboti potekalo 44. Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Mladi raziskovalki Katarina Belcijan in Sara Mermal, obe nekdanji učenki OŠ Rodica, sicer p dijakinji 3. letnika gimnazije na ŠCRM v Kamniku, sta skupaj z mentoricama profesoricama Cirilo Jeras in Renato Capuder z nalogo s kemijsko biološkega področja z naslovom Agrogel + rastline = ? osvojili zlato priznanje. Prav tako sta svojo nalogo predstavili na mednarodnem srečanju mladih raziskovalcev v Istanbulu, ki je potekalo na zasebni šoli v glavnem turškem mestu. Tam je svoje naloge predstavilo 40 ekip raziskovalcev iz 21. držav. R.C.M. Od 18. do 24. aprila smo 3 učitelji in 4 učenci, devetošolci OŠ Rodica, v okviru projekta Comenius, obiskali turške partnerje v predmestju Carigrada (Istanbula). Oblak vulkanskega prahu, ki se je iznad Islandije širil na večino Evrope, tudi nam ni prizanesel. Tako smo se v nedeljo zvečer namesto z letalom odpravili na pot kar z vlakom. Z nočnim vlakom, spalnikom, smo potovali do Beograda, tam pa prestopili na vlak do Istanbula. Sama pot z vlakom je trajala 35 ur, a nam je hitro minila, saj smo bili polni pričakovanj, hkrati pa se je tudi na poti dogajalo marsikaj zanimivega, tipičnega za »Balkan«, npr. stalne zamude, ustavljanje vlaka sredi polj, sprevodniki z zelo omejenim znanjem angleščine ter ne nazadnje — bujenje sredi noči zaradi kontrole potnih listov. A vse to smo prestali in z dvourno zamudo vendarle prispeli na postajo Sirke-ci. Že dan prej so, prav tako z vlakom, prispeli grški partnerji, sedem učencev in trije učitelji spremljevalci. Po dobri uri vožnje s kombijem gostiteljev smo prispeli v Pendik, predmestje 17-milijonskega Istanbula na azijski strani. Naši učenci so bivali pri svojih vrstnikih, ki so jih januarja letos gostili tudi sami, med njihovim obiskom Domžal. Učitelji smo ta dan obiskali kulturni center, kjer so nam, med drugim, predstavili tehniko risanja v koncentrirani vodi. Naslednji dan je sledila ekskurzija v Istanbul. Zaradi velike gneče na cestah nismo prečkali Bospor, 30 km dolge morske ožine, ki ločuje Evropo od Azije in povezuje Črno ter Marmarsko morje, po mostu, ampak s trajektom in tako uživali v prečudovitem razgledu na mesto. Nato smo obiskali največje znamenitosti mesta - palačo Topkapi, ki nas je s svojimi razkošnimi zbirkami nakita, porcelana, oblek in orožja resnično navdušila, Hagio Sofio, prvotno pravoslavno cerkev, kasnejšo mošejo in današnji muzej, Baziliko cisterno, ogromni podzemni zbiralnik za vodo iz 6. stoletja. Obiskali smo tudi Modro mošejo, imenovano tudi Sultanahmet, s svojimi šestimi minareti, pred vstopom pa smo se morali sezuti. Na koncu smo seveda obiskali še Veliki bazar, eno največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu, in poskusili svojo srečo v barantanju. V četrtek smo obiskali šolo — Ozel Pendik Ikbal Lisesi, ki je privatna osnovna in srednja šola. Na šoli so nam priredili sprejem z bogatim kulturnim programom, med katerim so nam učenci predstavili folklorne plese, zapeli in »zarepali«, vsi sodelujoči učenci, tudi naši, pa so imeli predstavitve na temo: Kakšno bo življenje za otroke leta 2050. Učenci so ta dan obiskali še živalski vrt, mi pa smo se odpeljali na obrobje mesta, v Polonezköy, turistično vas, ki so jo ustanovili poljski priseljenci leta 1842. Tu sta se nam končno pridružili poljski učiteljici, ki sta zaradi zaprtja letališč lahko prileteli šele ta dan. V petek, na praznični dan, ki ga je otrokom podaril ustanovitelj republike, Atatürk, smo preživeli še zadnji dan v Turčiji, ki smo ga izkoristili za nakupovanje in sprehode ob obali, ponoči pa poleteli nazaj v domovino, zagotovo bogatejši za nove izkušnje, znanja in prijateljstva. Tjaša Grobin Koordinatorka Comenius projekta na OŠ Rodica Katarina Belcijan in Sara Mermal 12 • I V I iz naših sol 02. JULIJ 20I0 DAN ŠPORTA IN ZABAVE ZE SESTIC NA OS PRESERJE PRI RADOMLJAH Slogan šole »Z roko v roki nisi sam« učenci, učitelji in vodstvo vedno znova uresničujejo, potrjujejo in krepijo Na letošnjem že šestem dnevu športa in zabave ali z drugo besedo na športni soboti se je 15. maja 2010 ponovno pokazalo, da otroci, starši, učitelji in vodstvo šole hodijo drug ob drugem in ne drug za drugim, kot je, žal, dan današnji vse prevečkrat v navadi. Pestra paleta športnih ter kulturnih zanimivosti, različnih delavnic in sejemskih popestritev je še tako vremensko kislo soboto odela v živahne barve. Ziv žav na šolskih hodnikih, razigranost, pričakovanje in veselje so si podajali roke v očeh obiskovalcev — učencev, staršev, sorodnikov in prijateljev. Člani šolskega slada z neutru-dljivo predsednico Darjo Marinšek ter vodstvo šole z ravnateljico Ano Nušo Kern je ponovno združilo vse elemente, ki so potrebni, da je prireditev uspešna. Lahko bi rekla, da se je nekaj našlo za vsakega še tako zahtevnega sladokusca. Kulturno poslastico so pripravili učenci podaljšanega bivanja s svojimi učiteljicami pod taktirko Tanje Kastelic, ki je tudi avtorica pravljice Čudežni lokvanj. Sijajni kostumi, grajsko prizorišče, srednjeveška glasba ter plesi so bili prava paša za oči. V šolski knjinici pa so učenci poslušali pesmi znanih slovenskih pesnikov tako, da so učencu, ki je bil v džuboksu, dali navodilo, katero pesem naj bere in na kakšen način. Tako smo npr. pesem Sreča slišali v jezni, zaljubljeni, veseli ali žalostni različici. Za zabavno vzdušje je poskrbel ansambel Viharniki, saj se je šola kar tresla v ritmu harmonike, tako stare in mlade pa so zasrbele pete. Zonglerja sta svoje spretnosti razkazovala kar na šolskem hodniku in tako osupnila marikaterega mimoidočega. Med sprehajanjem po hodniku so si obiskovalci lahko ogledali fotografije Foto - kino klub Mavrica ter eko razstavo sedmih razredov. Tekmovalnost je bilo moč zaslediti v telovadnicah in galeriji, saj so se učenci, starši in učitelji pomerili v odbojki, namiznem tenisu, v mali olimpiadi, v igri med dvema ognjema, svoje taktične poteze pa so preizkušali v šahu. Številne delavnice — frizerska, cvetličarska, oblikovanje nohtov, rez-barska — so bile polno zasedene, obiskovalcev pa ni manjkalo niti v učilnici, kjer so učenci na ogled po- istavili svoje mojstrovine na temo Zgradbe skozi stoletja pod mentorstvom učiteljice Blanke Čad. Na tem zabavnem in hkrati poučnem dnevu niso manjkali niti gasilci, policisti, policisti na konjih, ki so predstavljali požarno in prometno varnost, karateisti, mažuretke, ritmična gimnastika Bleščica, Plesna šola Miki, Martina Šraj idr. Okoli trinajste ure se je doganje počasi prevesilo v zaključno fazo in utrujeni obiskovalci so z nasmehom zapuščali šolsko stavbo. Minil je še en dan, za katerega bi se večina strinjala, da je bil popoln, nepozaben in veličasten. Prepričana sem, da jih bo pod takšno organizatorsko ekipo nastalo še mnogo. mag. Jasmina Pogačnik Dosežki učencev Osnovne Sole Venclja Perka Domžale Bolj ko smo se bližali zaključku različnih tekmovanj v znanju, bolj smo bili navdušeni in prijetno presenečeni nad izjemnimi rezultati naših učencev v tem šolskem letu. Bera letošnjih priznanj, ki so jih učenci zadnjega triletja (7.- 9. razred) dosegli na regijski in državni ravni tekmovanj iz znanja, je res navdušujoča in še nikoli tako bogata v zgodovini naše šole. Učenci so v hišo prinesli kar 38 srebrnih in 23 zlatih priznanj iz znanja. Verjamemo, da je to dosežek, ki je redek tudi v slovenskem prostoru in zato še toliko bolj opazen in vreden posebne pozornosti. Priznanja so se porazdelila na različna področja; od zgodovine, kemije, angleščine, fizike, matematike, logike, astronomije in biologije, do slovenščine in geografije. Učiteljski zbor se je v počastitev izjemnih uspehov odločil, da se 8. junija 2010 zvečer pripravi prijeten sprejem za vseh 28 dobitnikov srebrnih in zlatih priznanj za znanje in se jim tudi na ta način izkaže primerna pozornost ter hkrati pohvali za vloženo delo in prizadevnost ter pokazano znanje. Prav nič nas ne preseneča, da večina teh uspešnih učencev obiskuje tudi številne obšolske dejavnosti, od glasbene šole, orkestra, godbe, raznih ansamblov, plesa, športa in še kaj. Potrjujejo staro pravilo, da je poleg talenta potrebno za vsak uspeh predvsem veliko in vztrajno delati. Učitelji smo ponosni na učence, katerim je znanje pomembna vrednota, ki so se pripravljeni potruditi več kot je treba, ki ohranjajo radovednost in z odprto glavo gledajo v knjige in svet. Spoznavajo, da znanje človeka osvobaja in je hkrati najbolj trdna in dragocena naložba v življenju. Uspešni mentorji žal niso posebej nagrajeni za svoj prispevek k uspehom učencev in šole kot celote. Verjamemo, da sta največja nagrada uspeh in zadovoljstvo otroka, ob čemer se zdi vse naše prizadevanje poplačano in osmišljeno. Sprejema so se učenci udeležili skupaj s svojimi mentorji, starši in sorodniki, povabljeni so bili predstavniki Sveta staršev, Sveta šole in Občine Domžale. Za prijeten kulturni program so poskrbeli učenci sami in s tem pokazali, da rastejo v široko razgledane in dejavne osebnosti tudi na glasbenem Praznovanje ob petindvajseti obletnici valete Gostišče Repovž je bilo v soboto, 15. maja 2010, kraj srečanja učencev vseh štirih razredov nekdanje Osnovne šole Šlandrove brigade, danes Osnovne šole Domžale, ki smo osnovno šolo končali davnega leta 1985, pred četrt stoletja torej. Poti so se takrat razcepile vsaka v svojo smer, v spominu so ostali obrazi in dogodki, po petindvajsetih letih, ko so se obrazi ponovno srečali, je nemalokrat šele predstavitev z imenom in priimkom umestila novi obraz v čas skupnega pridobivanja prvih znanj. Bilo je obujanje spominov o učiteljih, o prvih ljubeznih, o končnih izletih, o priljubljenih nadaljevankah tistega časa, vrtela se je glasba iz tistih časov, vrteli so se diapozitivi, prepevale so se pesmi, predstavniki vseh štirih razredov pa smo se med seboj pomerili tudi v kvizu, sestavljenem iz vprašanj o dogodkih tistega časa in anekdotah iz osnovnošolskih dni ... bilo je zabavno in nostalgično. A dogodek sam po sebi ne bi bil nič posebnega, mnogo je takih ali drugačnih obletnic, ki obeležujejo neštete dogodke in dosežke. Posebnost dogodka je bila ta, da je sočasno s praznovanjem petindvajsete obletnice valete potekal tudi dobrodelni srečolov, za katerega smo dobitke prispevali ali priskrbeli udeleženci dogodka sami, izkupiček srečolova pa bo nekaj otrokom iz socialno šibkejših družin omogočil počitnice na morju v organizaciji Društva prijateljev mladine Domžale. Igor Vesel, eden od nekdanjih sošolcev, je priskrbel tudi umetnino, dvometrski pastel, za katerega smo se potegovali na dražbi. Največ je ponudil Janez Korbar in za 255 € postal srečni lastnik umetnine. Srečolov in dražba sta skupaj navrgla 655 €, katere smo predstavniki organizacijskega komiteja Valeta 2010 že izročili Društvu prijateljev mladine Domžale. Z zbranimi sredstvi smo nekdanji osmošolci generacije 1994/85 Osnovne šole Domžale omogočili V ZADOVOLJSTVO MLADIH IN STAREJŠIH Medgeneracijsko družabništvo Razmišljanje o otrokovem in starostnikovem čutenju nas je pripeljalo do spoznanja, da imajo eni in drugi podobne, če ne enake življenjske potrebe. Prav zato sva se učiteljici, ki na naši šoli delava s prvčki v oddelkih podaljšanega bivanja(Daija Kandušer Hristovski in Janja Vidic) odločili, da v letošnjem šolskem letu druženju s starejšimi posvetiva velik odmerek časa. Znano je ,da se otrok razvija in uči v aktivni povezavi s svojim okoljem. Mentorici skozi celoletni šolski proces želiva vplivati na razvoj socialnih in čustvenih kompe-tenc 6-7 letnikov. Preko dejavnosti jim sporočava, da sožitje med ljudmi zahteva vsestranske napore. Povezali sva se z delovno terapevtko v Domu upokojencev v Domžalah gospo Silvo Demšar, ki je z odprtim srcem sprejela naše želje in se takoj navdušila za skupne aktivnosti. Pripravili smo načrt mesečnih srečanj. Cilj naših dejavnosti je bil, da stari in mladi kvalitetno preživljajo čas in da to nudi zadovoljstvo enim in drugim. V oktobru smo šli na prvi obisk. Družili smo se v avli njihovega doma, zapeli, zaplesali,se pogovarjali in šalili. Ogledali smo si razstavo ročnih del. V šoli smo za nove prijatelje narisali risbice in jim jih odnesli že v naslednjih dneh. Novembra smo izdelke otroških rok razstavili v prostorih doma upokojencev. Mesec december je bil nekaj posebnega. Prvič so na prednovoletnem šolskem sejmarje-nju sodelovali stanovalci doma upokojencev in s svojo prisrčno prisotnostjo ter prekrasno ponudbo njihovih ročnih del navdušili obiskovalce. Ta mesec je zaznamovala nova gripa. Nismo želeli preveč mešati virusov, zato smo praznično voščilo v obliki in kulturnem področju. Razveselili so se knjižne nagrade, primerne letom in letnemu času — zbirke najlepših slovenskih ljubezenskih pesmi po izboru slovenskih pesnikov.. Ob koncu se vsem učencem, staršem in mentorjem še enkrat zahvaljujem za vloženo delo in podporo, brez česar omenjeni uspehi ne bi bili doseženi. Irena Vavpetič, ravnateljica desetdnevno letovanje štirim mladim, ki jim poletne počitnice na morju niso nekaj samoumevnega, s tem pa dokazali, da je ob prijetnem druženju in veseljačenju mogoče misliti tudi na sočloveka, ki je v stiski in mu le-to pomagati omiliti. Bravo, osmošolci generacije 1984/85! Naj naša gesta prebudi in spodbudi k podobnim dejanjem še koga — priložnosti je več kot dovolj: praznovanje rojstnega dne, poroka, rojstvo, taka ali drugačna obletnica. Ni ga praznovanja, ki s tem, ko prinese veselje še nekomu, ne postane še lepše. Organizacijski komite Valeta 2010: Aleš Sazonov, 8.b, Rajko Gerič, 8.a, Luka Vasle, 8.b, Marjana Pšeničnik, 8.c, Janez Korbar, 8.d Pomladni dan v OŠ Venclja Perka Pomladni dan v Evropi pripravlja European Schoolnet ob podpori Evropske komisije. Letošnji, že osmi po vrsti, poteka od 22.3. do konca meseca junija 2010. V projektu lahko sodelujejo vse osnovne in srednje šole v Evropi. Namen kampanje Pomladni dan je Evropo približati njenim mladim državljanom. Glavna tema letošnje kampanje je državljanstvo in temeljne pravice. Evropski parlament in Evropska komisija sta odločila, da bo leto 2010 Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, zato je namen Pomladnega dne spodbujanje solidarnosti in socialne povezanosti. Posebna pozornost pa je letos namenjena pomembnim temam, kot so biodiverziteta in podnebne spremembe. Učitelji se v Pomladni dan vključujemo na različne načine. Udeležujemo se številnih dejavnosti, natečajev in spletnih razprav. Učenci preko dejavnosti spodbujamo k premisleku in izmenjavi mnenj o določenih temah. OŠ Venclja Perka v projektu Pomladni dan sodeluje že štiri leta. Tudi letošnjo pomlad so se v šoli zvrstili številni dogodki, s katerimi smo se učili državljanstva in temeljnih pravic. Povabili smo pisateljico Janjo Vidmar, ki se v svojih knjigah posveča problematiki mladostnikov, nasilja, socialnih stisk, drugačnosti... Z učenci šole je spregovorila o skrivnostih odraščanja in o težavah, s katerimi se mladi spopadajo. Z neenakimi možnostmi in drugačnimi kulturami smo se seznanili z ogledom filma Tahan. Učence je presunila zgodba o dečku Tahanu. Odvzeli so mu najboljšega prijatelja, osla Bilbana, zato mu je deček sledil v ledeno mrzlo gorovje in tvegal svoje življenje zanj. Film pa prikazuje tudi nemoralen apetit po vojnem dobičku, in to s kruto zlorabo otrok. V okviru predmeta zgodovina je skupina učencev iz devetega in osmega razreda raziskala, kako v našem kraju skrbimo za ostarele in brezdomce. Raziskovalna naloga je bila odlična in zato nagrajena z zlatim priznanjem. Da nam ni vseeno za tiste, ki živijo v socialni stiski, smo dokazali s tem, da smo se vključili v Karitasovo akcijo POKLONI ZVEZEK. Učenci so s tem, da so se odrekli enemu pribolj-šku in namesto njega kupili zvezek, izkazali solidarnost in humanost do sovrstnikov, ki bodo zvezke potrebovali v naslednjem šolskem letu, pa jih njihovi starši zaradi socialne stiske ne morejo kupiti. V začetku junija je v obliki okrogle mize zasedal drugi šolski otroški parlament na temo NAŠE RAZREDNE URE. Predstavniki so v spomladanskem času opravili raziskavo v svojih oddelkih in pripravili zaključke o vsebini in poteku razrednih ur. Ugotovitvam, predlogom in zaključkom z zasedanja drugega parlamenta bomo učitelji prisluhnili in jih v skladu z danimi možnostmi upoštevali pri načrtovanju. 3. junija smo so odzvali vabilu na SREČANJE MLADIH v državnem zboru Republike Slovenije. Kristina, Nuša in Pia so aktivno sodelovale v razpravi z gosti, diplomati, o vprašanjih multikulturnosti, narodne zavesti, pripadnosti, kulturne raznolikosti . Srednješolci, osnovnošolci in gostje so izmenjali poglede o problemih in razmišljali o rešitvah. V skrbi za čisto okolje smo se 17. aprila 2010 pridružili vseslovenski akciji OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU. Učiteljice koordinatorice Ekošole so pregledale teren, ki ga je bilo potrebno očistiti, pripravile orodje ter k sodelovanju povabile prostovoljce. Odzvali so se učenci, njihovi bratje in sestre ter starši. Šolsko okolico smo temeljito očistili in tako poskrbeli za lepo in bolj zdravo okolje. V okviru Pomladnega dne so v okviru pouka potekale tudi druge dejavnosti. Učenci so ustvarjali likovne pesmi, konstrukte, izdelovali evropske zastave . Preko dejavnosti se seznanjajo s svojo širšo domovino ter se soočajo z aktualnimi problemi današnje družbe, socialno izključenostjo, biološke raznolikostjo in še čim. Karlina Strehar OŠ Venclja Perka, Domžale Radomeljski srčki na raftingu košaric in piškotkov, ki so jih z veliko vnemo izdelovali šolarčki, samo odnesli v dom, ne da bi se družili. Januarja smo bili povabljeni na njihove pevske vaje. Skupaj smo prepevali ljudske pesmi. Februar smo posvetili dramski predstavitvi učencev. Stanovalcem doma so zaigrali glasbeno pravljico Zivali pri babici Zimi. V tem mesecu smo se s prvošolci tudi lotili šivanja dojenčkov in preden je vseh 28 učencev zaključilo svoje delo je minilo kar nekaj časa. Vmes smo pa prišli na idejo, da bi nam gospe iz doma sešila oblačilca zanje. Nič lažjega - rečeno, storjeno. Za marec smo predvideli, da stanovalke doma končajo s šivanjem, nato pa se aprila dobimo na šolskem igrišču, kjer bodo učenci lahko občudovali končne izdelke in obenem prisluhnili pripovedovanju zgodb ene od upokojenk. V maju smo do konca uredili lončnice - sami učenci so posejali semena cvetja, skrbeli za njihovo rast in sadike presadili v lončke. V sosednji skupini pa so učenci izdelali okrasne lončke. S cvetjem smo okrasili okenske police Doma upokojencev v Domžalah in se na ta način zahvalili gospem, ki so šivale čudovita oblačilca našim lutkam. Zapisala Janja Vidic Zopet se javljajo Radomeljski srčki ... 4. a se je tokrat odpravil na pravo Avanturo! Rafting smo začeli v vasi Fužina, kjer smo se seveda najprej popolnoma opremili s čeladami in rešilnimi jopiči, se porazdelili v čolne in se odpravili na pravo vodno avanturo po Krki. Ta pogumni so se na vmesni postaji tudo okopali, suhi pa seveda niso ostali tisti v čolnih — z veslom se da v čoln poslati kar nekaj vode! Malo veslanja in kar nekaj povsem zaresnih brzic je seveda povsem prehitro minilo, tako da smo nadebu- dneže po polni uri kar težko spravili iz čolnov! Lačni in navdušeni smo odvihrali na Livado ob Krki, kjer nas je čakalo zasluženo kosilo! Športno popoldne smo nadaljevali z veslanjem s kanuji, igranjem odbojke in nogometa in seveda v veseli družbi. Še posebej smo bili veseli, da nas je zopet spremljanlo lepo vreme predvsem v tem deževnem obdobju. Skratka — zopet smo v razposajeni družbi preživeli prekrasen dan! V imenu staršev in Otrok 4. a OŠ Preserje pri Radomljah Dagmar Šalamun SPREJEM NOVIH SKAVTOV Obljube 2010 NOVE METODE POUČEVANJA Z DEDIŠČINO V DOMŽALSKIH ŠOLAH IN VRTCIH Celostni odnos do okolja Skupina učiteljic in vzgojiteljic iz Domžal in okolice je sodelovala v programu Identiteta kraja. Občina Domžale je organizirala program izobraževanja o subtilnih razsežnostih narave, ustvarjalnem pristopu do dediščine — učenje skozi dediščino — in celostnem doživljanju človeka in prostora, ki razvija občutljiv odnos do okolja. Učiteljice in vzgojiteljice so s skupinami otrok in mladih občutile, raziskovale in poustvarjale na različne teme dediščine Domžal. Vsak kraj ima svoj značaj. Za prebivalce je pomembno, da svoj kraj prepoznavajo, čutijo, da bi se v njem čim bolje počutili. Domžale so kraj hitrega razvoja in širjenja naselja, zato sta povezanost s krajem in prepoznavanje identitete kraja še toliko bolj pomembna. Ko pogledamo kraj z globje perspektive, prepoznamo njegovo edinstvenost, ki se zrcali skozi posamezne točke, naravne danosti in sledi kulture. Dediščina govori o sobivanju človeka in narave, o čutečem odnosu do okolja, ki ga v današnjem hitrem tempu življenja primanjkuje. Posledice so vidne v okoljskih problemih onesnaženosti in preobremenitvi prostora. Pokrajina s skalami, vzpetinami, rekami je imela za naše prednike drugačen pomen, kot ga ima za nas danes. V svojem okolju so zaznali mnogoteri izraz življenja. Razbiranje in prepoznavanje teh sporočil narave se je pogosto prelilo v simbolno govorico legend in pripovedk. Učiteljice petih osnovnih šol in vzgojiteljice dveh vrtcev iz Domžal in okolice ter mentorica mladinskih programov Centra za mlade so se v okviru dodatnega izobraževanja, ki ga je vodila Karin Lavin, seznanile z novimi metodami dela z dediščino. Nov pristop k poučevanju, ki človeka in naravo obravnava celostno, so uporabile pri svojem delu in s sku- pinami otrok obravnavale izbrano temo s področja naravne in kulturne dediščine z občutenjem, raziskovanjem in ustvarjalnostjo. Tako je v programu Identiteta kraja sodelovalo okrog 1.600 otrok. Rezultati dela so bili na ogled v Knjižnici Domžale v drugi polovici junija. Razstava z naslovom SRCE DOMŽAL predstavlja različne posebnosti kraja, ki zaokrožajo njegovo identiteto: voda, Kamniška Bistrica in mlinščice z mlinom, prodniki, v katere se lahko odpravimo na imaginarno potovanje, že naslednji hip pa postanejo novo igralo. Otroci so se učili navezati stik z drevesom, nekatera so poimenovali: Listko ... in jih obiskovali. Zgodovina gradu Krumperk je zaživela v igri vlog Vitez Adam Ravbar. Ena od skupin je na obrežju Kamniške Bistrice postavila novo igralo — labirint, risbo, ki se pojavlja v vseh kulturah sveta in ponazarja pot k sebi. Dan kulturne raznolikosti Leto 2010 je United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization ali Unesco razglasil za mednarodno leto zbliževanja kultur, zato so 25. maja 2010 Novo Gorico, gostiteljico, preplavili številni osnovno- in srednješolci. Dan kulturne raznolikosti so odeli v pester program delavnic in prireditev. Učenci Gledališke skupine OS Preserje pri Radomljah so se pod mentorstvom Jasmine Pogačnik in Tanje Kastelic na Bevkovem trgu v sončnem, skoraj že poletnem, dnevu predstavili v azijskem pridihu, saj so z modno revijo oblačil, katere glavni namen je bil prikazati tradicionalna oblačila nekaterih azijskih držav, kot so Kitajska, Japonska, Saudska Arabija, Tajska idr., pričarali raznolikost kultur te zanimive celine. Seveda niso pozabili pokazati tipične slovenske narodne noše, ki je bila le še pika na i po mnenju gledalcev in udeležencev. S tem so učenci, mentorici in koordinatorica Unesca na OS Preserje pri Radomljah potrdili misel neznanega avtorja: »Lepota naroda zažari šele v družbi drugega, sosednjega ali pa bolj oddaljenega naroda.« OS Preserje pri Radomljah je v pro- jekt Unesco vključena že od leta 2004. Osveščanje učencev, sodelovanje, povezovanje ter spoštovanje so po zaslugi koordinatorice Unesca Barbare Žitnik Ternovec močno vpete v šolski vsakdanjik. Številne razstave v šolski jedilnici, po šolskih hodnikih in razredne ure so namenjene prav temu. In v letošnjem šolskem letu je bila BI ALI NE BI - PA DAJMO PROBAT Zbiranje papirja Bi ali ne bi? Tako smo se spraševali papirja. Ko smo premleli vse razlo-voditelji o ponovni akciji zbiranja ge, smo rekli: »Pa dajmo probat.« In *KAVITACIJA - nekirurška liposukcija (trebuh, boki, zadnjica...) osupljivi rezultati že po prvem tretmaju *ULTRASONIQ - nekirurški lifting obraza, specijalne nege za vse tipe kože, s pomočjo kromoterapije in ultrazvoka *PREOBLIKOVANJE INRAZSTRUPLJANJE telesa z montičeli blatom termalno blato visoke kakovosti *HUJŠANJE INANTICELULITNITRETMAJI s preparati za nego telesa kozmetike COMFORT-ZONE *ALESSANDRO gelirani nohti *MASAŽE *PEDIKURA *DEPILACIJA tako smo na SKVO-ju (skupnost voditeljev in voditeljic) določili datum: sobota, 29. maj. V SKVO-ju in po ostalih vejah smo nabrali nekaj ljudi, da se je pri kontejnerju čez dan (do 14. ure) postavila »straža«. Ne, nismo pazili, da kdo ne bi ukradel papirja, če je kdo na to pomislil, ampak smo »stražili« zato, da smo pomagali ljudem metati papir v kontejner. Dobili smo tudi dobro pošiljko kartona, a kaj ko se karton ne bi smel mešati s papirjem. Saj veste, belo in črno ne gre skupaj. Če pustimo šalo na strani, se papirja in kartona ne meša. Kontejner se je počasi polnil in ... zvečer, ko sem šla zmetat še tisto, kar je bilo postavljeno zraven, je bil kontejner poln do vrha. Akcija je vsekakor uspela. Uspeh smo pripisali tudi datumu, spomladi vsi pospravljajo navlako po hiši — tudi papir. Če se sprašujete, koliko smo nabrali vprašajte Cimeta, kajti on je pravilno odgovoril na nagradno vprašanje, ki je krožilo med voditelji. Vsako leto medse sprejmemo nove skavte. Celo leto se trudijo, da osvojijo skavtska znanja in na koncu dajo obljubo, ter prejmejo skavtsko rutko. Za obljube smo izbrali pravi datum, saj nas je v nedeljo, 23. maja 2010, že zjutraj razveselilo sonce. Ob devetih zjutraj smo začeli naš skupen dan na travniku v Križu pri Komendi. Najprej smo naredili naslednji poskus. Prijeli smo se za roke in se poskusili nagniti nazaj, ne da bi padli. Vendar ni šlo. Zato smo se razdeljevali v manjše skupine toliko časa, dokler nam ni uspelo. Sele, ko so imele skupine okoli 10 članov, smo zdržali, ne da bi padli. Valerija je povedala, kaj predstavlja ta igra. Če smo prevelika skupina, si med seboj težko vsi zaupamo, saj so kakšne vezi, kakšni členi bolj šibki. Manjša skupina kot smo, bolj smo lahko povezani in si lažje zaupamo. Če pa bi bil en sam, pa bi zopet padel, ker ne bi imel nikogar, na katerega bi se lahko oprl. Valerija nas je povabila, da se naj vsak izmed nas potrudi, da bo enkrat zdržala tudi zares velika skupina, da se bomo počutili kot velika družina. Naš trud smo začeli že tisti dan, ko je vsak izmed nas dobil svoj skavtski zakon, katerega smo se še posebej prizadevali izpolnjevati. Nato smo ustvarjali na delavnicah. Na voljo je bilo pet delavnic: zgrad-barstvo, kjer se je postavljal oltar, kuhanje, kjer so pripravljali kosilo, ognji, kje so se spoznavali z osnovami kurjenja, bivaki, kjer so postavljali bivak, ter glasbena delavnica, kjer so delali razne ropotuljice za igranje pri maši. Po delavnicah je sledil rekreativni del dneva. Vse od norega nogometa na štiri gole, skavtballa, streljanja z lokom, manjkal pa ni seveda niti roverček. Na soncu smo se razgreli še bolj, kot bi se sicer, na marsikateri obleki pa se je zaradi velike športne vneme pojavil tudi kakšen travnat ali blatni madež. Pri skavtih se delimo na starosti po vejah. Najmlajši so volčiči in volku-ljice (3.-5. razred), sledijo izvidniki in vodnice v četi (6.-9. razred), nato noviciat popotnikov in popotnic (1. letnik) in klan (2. letnik — 1. letnik faksa). Vse veje vodi skupnost voditeljev in voditeljic (SKVO). Pred mašo smo se po vejah še pripravljali na obljube. Nato je sledila maša in med njo smo v našo skavtsko družino sprejeli kar nekaj novih članov, ki so tisti dan dali obljubo. Tako je čisto novo rutico dobilo kar 16 volčičev, 6 izvidnikom in vodnicam pa smo na rutke dodali še svetlo zelen trak. Po maši sta nas nagovorila tudi stegovodji Lenart in Boštjan. Letos so se v četi izvajale veščine in tako je projektna skupina vsem, ki so opravili veščino, slavnostno podelila našitke. Lenart, kot eden izmed projektne skupine, je izvidnikom in vodnicam izrazil pričakovanja, da se bo na taboru odslej ognje prižigalo z eno vžigalico v vseh razmerah, da bodo v kuhinjah nastajale same dobrote, da bodo zgradbe pravilno zvezane in dobro postavljene, ter da se bo odslej spalo v res dobrih bivakih. Ker so bili naši želodčki kar precej izpraznjeni, smo jih pred zaključkom druženja napolnili. Tisti, ki so poskusili kosilo, so pohvalili, da je bilo zelo okusno. In ravno, ko smo končali, se je ulilo, tako da jih je večina pobegnila domov. Pospravljati so pomagali le najbolj pridni. Obljube so za nami, a to še ni bilo sklepno dejanje v tem skavtskem letu. Pred nami so namreč še poletni tabori, na katere že vsi komaj čakamo, saj so najboljši del skavtstva. Jerneja Kastelic medkulturnost glavna tema, zato bom zaključila s poslanico, s katero se je OS Preserje pri Radomljah predstavila v Novi Gorici: »V današnjem svetu medkulturnost med narodi ni samo možna in zaželena, pač pa nujna, če želimo uresničiti zastavljene cilje.« Mag. Jasmina Pogačnik Naslednja akcija zbiranja starega papirja sledi v jeseni, tako da kar brez skrbi med poletjem hranite star papir doma (karton pa odpeljite na najbližji ekološki otok). V bodoče pa priporočam, da bo akcija uspela naslednje: Saj veste, da se na stvareh - tudi na papirju hitro nabira prah, zato starih revij in zvezkov nikar ne hranite več, ampak jih raje podarite nam. In tako bo tudi manj možnosti, da bodo alergiki na prah imeli težave z dihanjem, kašljanjem ali kakšno drugo obliko nevšečnosti. Jerneja Kastelic in Gašper Tomažin Kozmetični salon LOTOS, Pelechova ulica 18, (nasproti LIP Radomlje, za knjigarno Lipa), 1235 Radomlje, gsm: 040 466 579 14 mladi 02. JULIJ 20I0 MLADINSKI SVET DOMŽALE Mladi v Domžalah potrebujemo ... MSD HUdlniL, W Orr-iUl- Pisali smo že o projektu Infotočke, ki smo se ga v Mladinskem svetu Domžale lotili konec leta 2009. Začetek, ki je temeljil na analizi, je v teh dneh prinesel končno verzijo metodologije, ki pa je še ne bomo predstavili v tokratni številki glasila Slamnik. Tokrat nekaj informacij o sami analizi, kako je potekala in povabilo za vse mlade, ki bi želeli sodelovati na projektu. Rezultate analize, ki bodo tudi naše vodilo pri realizaciji, pa bomo predstavili v prvi septembrski številki glasila Slamnik — torej 10. septembra 2010. Metodologija, ki bo sicer obsegala tri dele — moški, ženski in skupni rezultati, je zgrajena na 7 področjih, ki se neposredno dotikajo življenja mladega človeka. Obsežna metodologija, ki bo na uporabo tudi širši javnosti in za katero upamo in verjamemo, da bodo rezultate upoštevali tudi odločevalci v naši občini, je za nas pokazatelj, katera področja je potrebno bolj in katera so, po mnenju mladih, že danes dokaj dobro pokrita ko govorimo o informiranju mladih občanov in občank. Stanovanjska politika Mladi bodo skozi Infotočke dobili informacije o vsem, kar potrebujejo vedeti; od najemniških stanovanj — kje se jih da dobiti, kaj potrebujejo za najem, kako izgleda pogodba, do možnosti kreditiranja stanovanjskih kreditov (kam se obrniti za kredit ...), informacije o neprofitnih stanovanjih, kje lahko pridejo do študentskih sob ipd. Zaposlovanje mladih Cilj je mladim omogočiti pridobitev informacij, kaj in kako po koncu šolanja, kje lahko iščejo zaposlitev, kako se povezati z zavodom za za- poslovanje, raznimi zaposlitvenimi portali, kaj pomeni pridobivanje delovne dobe, kakšne so pravice in dolžnosti delavcev, kakšne so obveznosti delodajalcev, kam se obrniti v primeru kršitev pravic. Mlade družine Na tem področju želimo pokriti predvsem možnosti reševanja stanovanjske problematike mladih (torej informacije kaj mora mlada družina storiti, da sploh postane aktiven iskalec stanovanja ipd.), pravic, ki jih imajo mlade družine, informacije o vpisih v vrtec otrok mladih parov, pravice do nagrade ob rojstvu otroka. Socialna varnost Mladi se dostikrat znajdejo v situaciji, ko je ogrožena njihova socialna varnost. V ta namen nameravamo pokriti tudi to področje, kjer bi mladi dobili informacije o otroških dodatkih, o možnostih socialne pomoči, o njihovih pravicah in dolžnostih do zagotavljanja socialne, na tem področju pa tudi zdravstvenega varstva in kako pridobiti osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje. Torej — namen je usmeriti jih z dovolj informacijami do ustreznih inštitucij. Izobraževanje Za tiste mlade, ki se šele odločajo za poklicno pot, bodo na voljo informacije o vrstah izobraževanje - tako srednješolsko, kot tudi študij, prav tako pa je naš cilj imeti na voljo dovolj informacij o neformalnem izobraževanju, vseživljenjskem učenju in tudi informalnem izobraževanju, možnostih razvoja na tem področju ipd. Štipendije Mladi potrebujejo vse informacije o možnostih štipendiranja. Zavedamo se, da je v domžalski občini razvito občinsko štipendiranje tako za nadarjene otroke, za športnike, umetnike, kot tudi za podeželske otroke. Prav tako bodo mladi imeli na voljo vse informacije glede republiških, Zoisovih štipendij za nadarjene in tudi o možnostih kadrovskih štipendij. Cilj je imeti vedno pri roki razpoložljive informacije o aktualno razpoložljivih štipendijah. Prostočasne dejavnosti Kje mladi lahko kreativno in kvalitetno preživljajo prosti čas? Mla- dinski svet Domžale jim bo v okviru Infotočk nudil možnost razvijanja svojih lastnih idej, jim pomagal do realizacije njihovih idej in želja po projektih. Prav tako bodo imeli na tem področju možnost soustvarjanja pogojev za kvalitetno preživljanje prostega časa in delitve idej z drugimi mladimi. Lokalne skupine torej ustanavljamo z namenom, da mladi dobijo informacije, ki jih potrebujejo v okolju, ki je za njih ugoden, da jim ni težko priti v to okolje in da se počutijo tam dobro in se zavedajo, da lahko vprašajo karkoli iz področja, ki jih zanima. Namen tega projekta je med drugim tudi vzpostaviti redno pretočno mrežo med lokalnimi skupnostmi in mladimi, ki prenašajo informacije na mlade. Glede na to, da je naš namen, da bi ti »informatorji« vedno imeli na razpolago informacije o razpoložljivih kadrovskih štipendijah, o možnostih najemov stanovanj, kreditiranja mladih, podatke o lokalnem dogajanju, se zavedamo pomembnosti rednega usklajevanja in osveževanja podatkov. In ker se zavedamo, da za tovrsten projekt potrebujemo veliko število mladih, vabimo vse zainteresirane, ki bi se želeli udeležiti usposabljanja za delovanje na Infotočkah (na usposabljanju bomo poskrbeli da bodo bodoči »Informatorji« dobili vse potrebno znanje za delo na Infotoč-kah), ki bo organizirano v prvih jesenskih mesecih, da nam pišejo na mateja.kegel@gmail.com, kjer boste dobili več informacij o nadaljnjih aktivnostih. Vsi, ki boste uspešno zaključili usposabljanje, boste dobili priložnost, da v okviru projekta, ki ga financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport, dobite priložnost za delo na In-fotočkah. Cilj Infotočk v Domžalah je vzpostaviti komunikacijsko pot, ki bo dala mladim vse potrebne informacije za olajšanje in pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanja, ki jih mladi srečujejo skozi svoje odraščanje in komunikacijsko pot, ki bo vzorec in možnost nadgrajevanja v drugih lokalnih skupnostih. Mateja A. Kegel Centet za mlade Domžale vahi nj e^ES(EL(E mO&INE pj Hl-TÜ-4J1 Lki H II I'... Ljrrii .L - j iiii-I I i p .1 . I Od 9. do 27. avgusta 2010, med 10. in 15. uro: Vesele poletne počitnice Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačink ... Prispevek je 4 evre na dan in vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške, kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Program je namenjen otrokom od 7. leta starosti dalje. Informacije in obvezne prijave po tel. 722-66-00, na info@czm-domzale.si ali osebno v Centru, ker je število mest omejeno! MSD ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE Vsem otrokom želimo prijetne in varne počitnice Tečaj risanja Tečaj osnov risanja, priprava na sprejemne izpite, cena samo 8€ Tečaj retorike Izpilimo veščine javnega nastopanja, cena samo 20€ Tečaj šivanja Delavnica krojenja in šivanja, ili doslej ev a kvalite-tem še cena samo 15€ Ustvarjalne delavnice Ročne spretnosti, cena samo 15€ Tečaj španščine 25-urni praktični začetni jezikovni tečaj, cena samo 85€ Tečaj ruščine 25-urni praktični začetni jezikovni tečaj, cena samo 85€ Aktivno poletje 2010 10. julij - 20. september Si tudi ti želiš poletje preživeti dejavno in v zanimivi družbi? Pridruži se nam na Aktivnem poletju 2010 za mlade! Svojo ustvarjalnost lahko preizkusiš na delavnicah risanja, šivanja in ročnih spretnosti, izpiliš svoje govorniške spretnosti na tečaju retorike, ob skodelici ruskega čaja z nami spoznavaš osnove ruskega jezika, v ritmu salse in bachate pa spregovoriš z nami v španščini. Za materiale in učna gradiva poskrbimo mi. Delavnice bodo potekale v prostorih MSD Domžale na Ljubljanski 58. Prijave: msdomzale@gmail.com ali 030 694 631. Preveri termine in podrobne programe na www.msdomzale.si in na Facebooku. Zveza prijateljev mladine Domžale jje tudi letos povabila v Kulturni dom Franca Bernika Domžale vse dobitnike ZLATE BRALNE ZNAČKE iz občin Domžale, Lukovica, Men- feš, Moravče in Trzin. Mlade, pri-ne in uspešne bralce je presenetilo priznanje v obliki ogleda mladinskega filma, saj so navajeni, da jim je Zveza mladine Domžale tno gledališko predstavo. enkrat vsem pridnim bralcem iskrene čestitke! Pred začetkom počitnic ima zveza prijateljev mladine kar veliko dela, da pravočasno organizira vse potrebno, da bodo otroci prijetno letovali v Domžalskem domu na Krku. Stroške letovanja za socialno in zdravstveno ogrožene otroke tudi letos sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pridobljenih je bilo tudi nekaj finančnih sredstev iz projekta POMEŽIK SONCU, posebej pa so se razveselili daril posameznikov, med njimi prispevka nekdanjih domžalskih učencev, ki so ob jubilejnem srečanju pripravili srečelov in zbrana sredstva podarili za letovanje šestih otrok na Krku. Veselimo se tudi odločitve Radia HIT, ki v okviru projekta POČITNICE Z NAMI SO LEPŠE 29. julija 2010 pelje 15 otrok v Gozd Martuljek. Ves dan bodo gostje Radia HIT, ki se je odločil, da jim polepša en dan počitnic. Poskrbeli bodo za družabne igre, manjkala pa ne bodo niti presenečenja, ki bodo otrokom zanesljivo polepšala dan. Zveza prijateljev mladine Domžale se je vključila v projekt ČAROBNI DAn v arboreTumu volj- ČJI POTOK, katerega namen je tudi polepšati počitnice najmlajšim. Kako bo, boste izvedeli v naslednji številki. Vse zapisano kaže, da si Zveza prijateljev mladine Domžale prizadeva, da bi polepšala počitnice kar največjemu številu otrok. Ob tem pa ugotavljajo, da nikoli doslej ni bilo toliko prošenj za finančno pomoč kot doslej. Zato se trudijo, da bi v okviru finančnih možnosti pomagali vsem tistim, ki pomoč resnično potrebujejo. Ob tem vabijo vse, ki želijo pomagati, da se jim pridružijo. Ob koncu pa Ema Škrjanc Ogo-revc, predsednica Zveze prijateljev mladine Domžale poudarja: »Vsem učencem in njihovim staršem želim, da bi sproščeno preživeli vse dni počitnic, da bi se v njih spočili in jeseni z veseljem vstopili v novo šolsko leto. Enako želim tudi vsem pedagoškim delavcem in vsem ostalim, ki kakorkoli delajo za prijetnejšo otroštvo vseh naših otrok!« V. V. Ogled predstave za zlate značkarje V petek, 28. maja, so se zlati znač-karji za nagrado za devetletno pridno branje oz. vsakoletno opravljeno bralno značko odpravili na ogled filma Ferris Bueller' day-uot — po slovensko Ferrisov prost dan. Film ni pretirano znan, zato nas večina sprva od njega ni pričakovala veliko, a smo bili že takoj po začetku filma prijetno presenečeni. Film, čeprav star že več kot 20 let (letnik 1986), deluje zelo sveže, saj nam postreže z nam zelo vsakdanjo tematiko — šolo in s tem, kako se ji nekateri poskušajo na vsak način izogniti. Film vsebuje veliko smešnih prizorov in mnogim je bil zelo všeč. Za konec bi se rad v imenu zlatih značkarjev OŠ Domžale zahvalili Zvezi prijateljev mladine, ki nam je omogočila ogled filma. Letos je tudi za novost, da so nam omogočili ogled filma in ne predstave, kot je bilo to v navadi pretekla leta, ampak to vsekakor ni pokvarilo vtisa. Zahvala gre tudi vsem našim učiteljicam slovenščine in našim staršem, ki so nas in nas še vedno vzpodbujajo k branju knjig. Knjiga je namreč naša prijateljica in verjamem, da bomo vsi zlati značkarji še naprej pogosto posegali po knjigah. V imenu zlatih značkarjev OŠ Domžale, Gregor Pirnat STUDENTSKI KLUB DOMŽALE Kopalkanje 2010 je pred vrati! Komaj čakamo, da prijeten veterc spet zapihlja v razgret in nasmejan obraz, da ušesa poboža melodija in ritem elektronske glasbe in da noge, boki in celo telo začne kar samo poplesavati po plesišču. Seveda, to je mini festival elektronske glasbe na domžalskem bazenu, Kopalkanje 2010. S pravimi prijatelji v poletje! Ne bomo razmišljali o ukinitvi Ko-palkanja, ki se lahko zgodi kot posledica sprejetega zakona o malem delu, pač pa se bomo raje o sredo -točili na odličen program, ki bo na že osmem zaporednem Kopalkanju preprosto zažigal. Pripravili smo sloveča imela slovenske elektronske scene in zagotavljamo nepozabne tri petkove večere skozi letošnje poletje. Program: 2. julij: live house večer in Peter Pleser $ Pleasure groovers live 27. avgust: drum'nbass večer in RDYO Djs v ekipi JAMirko, Pier, Koltek, Massimo Kopalke so seveda obvezne, saj meteorologi napovedujejo dolgo in vroče poletje, predvsem v izbranih petkovih večerih. Tudi letos imate člani ŠKD in ŠKK prost vstop, le karte morate predhodno prevzeti na Študentskem klubu Domžale oz. Kamnik. Organiziran pa je tudi brezplačni prevoz domov do 20 km, na relaciji Ljubljana— Domžale—Kamnik. Se vidimo! Ana Strnad 02. JULIJ 20I0 • V» starejsi 15 V SLOVENSKI ISTRI OBUJALI SPOMINE Deseti maturantje slavne kamniške gimnazije Tako in nič drugače. V soboto, 5. junija, smo se z avtobusom odpravili praznovat 48-letnico mature v slovensko Istro, na povabilo sošolke Ivice Slapnik, ki je tam poročena. Od skupaj 37 maturantov, kolikor nas je štel naš razred, jih je pet že zaprlo vrata časaa in sicer Domžalčanka Silva in Domžalčan Freco ter trije iz Kamnika, dvanajst pa se nas je udeležilo srečanja oziroma izleta, ostali pa bodo raje počakali na 50. obletnico. V svojem kasnejšem nagovoru sem posebej poudaril, da smo z vsakim korakom bliže srečanju z Bogom ali bliže pokopališču, če kdo to morda raje sliši, in da poglobimo medsebojne odnose. Srečanje s sošolko Ivico in njenim možem Brunom je bilo zelo prisrčno. Bila sta prvovrstna vodiča, saj sta nam razkazala znamenite kraje, njen mož je naravnost zgrešil poklic, če ne opravlja službe geografa. Iz njunega pripovedovanja smo mogli spoznati, da so Primorci izredno pozitivni ljudje: so urejeni, ljubitelji narave, imajo pozitiven odnos do vseh tistih vrednot NOB, ki jih ni uspelo oskruniti omadeževal-cem, imajo pa tudi kristalen odnos do kulturne dediščine, do Cerkve in posredno do Boga. Naj se ustavim ob glavnih postojankah, ki sta nam jih pobliže predstavila. To so Kubed, Krkavče, Hrastovlje, Marezige in Koštabona. Naj se kratko ustavim ob vsakem posebej. Kubed je imel leta 1900 skoraj 400 prebivalcev, zdaj pa jih živi tu manj kot 200. Kot zanimivost, vas je zgrajena na skali. Krkavče tvori 11 zaselkov. Krkavče sodijo med starejše vasi slovenske Istre, o čemer pričajo arheološke najdbe, ki so še izpred rimske dobe. Največjo pozornost vzbuja tako imenovani krkavški kamen, ki naj bi bil star kakih 3.000 let in najverjetneje predstavlja poganskega boga sonca. Hrastovlje je dobilo ime po hrastu in je slovanskega izvora. Ta mala istrska vasica je najbolj znana po cerkvici Sv. Trojice iz 13. stoletja in po freskah ter glagolskih napisih iz 15.stoletja. Marezige so raztreseno slikovito naselje na griču v koprskem zaledju, v katere je vključenih 11 zaselkov. Vas se omenja od 15. st. Na zgornjem delu trga stoji cerkev Sv. Križa iz leta 1756. Domačini so bili izredno narodno in kulturno zelo zavedni, saj sta bila že leta 1884 tu ustanovljena čitalnica in bralno društvo, kasneje pa še gospodarsko, pevsko in godbeno. Zaradi visoke narodne zavesti so nastala huda protifaščistična trenja, ki so vrh dosegla 15. maja 1921. leta, ko so se Marežani na volitvah uprli fašističnim provokacijam. To je bil prvi upor proti fašistom v Evropi. Koštabona, ki šteje okoli 220 prebivalcev, je slikovita istrska vasica s kar tremi cerkvami. Kraj je živel že pred rimsko zgodovino, na griču nad vasjo so izkopali kovance in predmete iz rimske dobe. Tod je tekla tudi stara rimska cesta. V 15. stoletja so Benečani tudi sem naselili Slovane. Prva, največja cerkev iz 15. stoletja, je bila nekoč romarska. Druga cerkvica pa je stisnjena med hišami sredi vasi in je posvečena Sv. Eliji. Toliko torej o znamenitosti imenovanih krajev. Popoldne smo imeli slovesno kosilo, pri katerem smo obujali spomine. Od Domžalčanov smo bili prisotni Ladka Pižmoht, Franci Gerbec, Ria Trbižan, lekarnarka, Marjana Kotnik in podpisani. V svojem nagovoru, ki sem ga omenil že na začetku, sem sošolke in sošolce povabil ali pozval, da smo z enominutnim molkom počastili spomin na pokojne profesorice in profesorje ter sošolke in sošolce, s prošnjo Bogu, naj počivajo v miru. Posebej naj omenim, da sem imel priložnost srečati se z gledališčnikom Cavazzo in njegovo najnovejšo prelestno izbranko. Ali je kaj narobe, če izdam, da njen stisk roke čutim še sedaj? Nasmejani, razpoloženi, obogateni z istrskimi lepotami in doživetji smo se proti večeru vračali domov, zahvaljujoč se sošolki Ivici z možem Brunom, organizacijskemu odboru, lepemu vremenu in, ne nazadnje, Bogu. Ivček Kepic UPOKOJENCI IZ VRTCEV IN SOL NA TRADICIONALNEM SREČANJU Radi se družimo in obujamo spomine Ena izmed tradicij v Občini Domžale, katere se posebej veselijo upokojenci, ki so bili nekdaj zaposleni v vrtcih in osnovnih ter Glasbeni šoli Domžale, so s svojim prizadevnim delom vzgajali in poučevali številne mlade generacije, je vsakoletno srečanje, povezano z obiskom zanimivosti in znamenitostmi v domovini in tujini. Letos jih je Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale povabil na ogled Opatije in Reke, skupaj z nekaj več kot 120 upokojenci pa sta se ekskurzije udeležila tudi župan Toni Dragar in podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc. Že prvi trenutki druženja, še pred odhodom proti Jadranskemu morju, so pokazali, kako pomembno je tovrstno srečanje, saj se večina nekdanjih sodelavcev in sodelavk navadno sreča prav ob ekskurziji ter je za mnoge od njih to tudi edina priložnost za obujanje spominov na nekdanja prizadevanja, da bi vzgojili čim boljše mlade generacije, od katerih mnogi so danes že sami prizadevni učitelji in nosilci pomembnih funkcij. Med njimi tudi naš župan, ki se rad spominja svojih tovarišic iz ihanske šole, Ane Lenič, Marte Lenček in Marije Križaj, ki se rade spominjajo tudi svojega nekdanjega učenca. Po prijetni vožnji, ki je bila predvsem namenjena pogovorom in obujanju spominov, pa tudi kratki predstavitvi poti, ki je bila pred nami, smo ob strokovni predstavitvi prijetnega dne vodičev iz Alpeturja prispeli v Opatijo. Prijeten pohod po svetovno znanem obmorskem mestu smo začeli daleč v zgodovini, v prvih dneh tega prijetnega mesta z zelo ugodnim podnebjem, submediteransko rastjo in lego, ki je ob koncu 19. stoletja pridobilo sloves enega najsodobnejših sredozemskih letovišč. Sprehod mimo mogočnih obmorskih vil z lepo urejenimi palačami, po čudovitih parkih in sprehajalnih poteh nas je spomnil na zlate čase Opatije, marsikdo od obiskovalcev pa se je tudi spomnil, kako se je pred leti ali desetletji sprehajal po tem mestu. Nič manj zanimiv ni bil obisk Reke, katere razvoj je povezan s pristaniščem, saj je bila eno glavnih pristanišč v habsburški monarhiji. Sprehod po ulici Korzo in glavni promenadi nam je omogočil srečanje z glavnimi zgodovinskimi spomeniki mesta: cerkev in samostan sv. Jerolima, mestni stolp, katedrala sv. Marije in baročna cerkev sv. Nikola. Pred vrnitvijo v domovino pa smo se zapeljali še do nekdanjega srednjeveškega kaštela. Trsat slovi po razvalinah trdnjave znane hrvaške dru- žine Frankopanov ter romarski cerkvi. Prisluhnili smo tudi legendi, s katero je povezan nastanek romarske poti na Tr-sat. Največja znamenitost cerkve je slika Mati milosti ali tudi kar Trsatska gospa. Udeleženci smo se povzpeli tudi na trdnjavo in v lepem vremenu občudovali pogled na Reko in njeno okolico. Naslednja priložnost za prijetno druženje in obujanje spominov je bila skupna večerja v Postojni, kjer sta vse udeležence pozdravila župan Toni Dragar in podžupanja Andreja Pogačnik Jarc. Na kratko sta jim predstavila življenje in delo v občini med obema srečanjema ter posebej spregovorila o pomembnejših investicijah na področju vzgoje in izobraževanja. Poudarila sta pomen njihovega dela za vse mlade generacije ter se jim zahvalila za njihov trud in prizadevanja na delovnih poteh, pa tudi za njihovo delo v različnih društvih, organizacijah in skupnostih ter jim zaželela prijetne jeseni življenja. Udeleženci letošnje strokovne ekskurzije in prijetnega srečanja so se vodstvu Občine Domžale iskreno zahvalili za prijeten dan ter mu zaželeli tudi v prihodnje uspešno vodenje občine ter na-svidenje v letu 2011. Vera Piknik v Društvu upokojencev Domžale Letos se nas je lepo vreme dolgo izogibalo, zato je bil tudi naš tradicionalni piknik šele v prvih junijskih dneh. Ampak tisti četrtek se je sonce veselilo z nami in bogato razsipalo svojo toploto. Kar malo preveč, smo si govorili, vendar se klub temu nismo odpovedali zadovoljstvu, da uživamo na našem pikniku. Kot vsa leta do sedaj, smo tudi letos počastili naše ljubilante, ki 5, 10, 15 ali 20 let bivajo v domu. Po krajšem opisu njihovega življenja v domu, ki ga je pripravila delovna terapevtka Silva Demšar, je direktorica Danica Go-stinčar slavljencem čestitala in izročila praktično darilo. V programu je sodeloval pevski zbor Spominčice, ki je še posebej z veseljem zapel sopevkam slavljenkam. Nato so »nastopile« dobrote iz ku- hinje, ki smo jih z veseljem pospravili. S svojim domiselnim in veselim nastopom so nas prijetno presenetili Ljudski muzikanti iz Vodic. Zaigral nam je lajnar, potem pa so zaplesale članice skupine. Prav poskočne so bile, kljub žgočemu soncu. Člani skupine so nam predstavili cel kup starih pesmi v novi preobleki, smešnih odlomkov, vse do igranja na prave planinske korenine spremenjene v glasbila. Prav prijetni, predvsem pa polni energije so bili Vo-dičani in lepo bi bilo ponovno videti njihov nastop. Gledalci smo se potem okrepili z sladkimi jagodami in kavico. Pečeni pa so bili tudi čevapčiči, ki se jih seveda nismo branili. Za prijeten zaključek našega piknika so poskrbeli Domžalski rogisti. Večina od nas je prvič v živo videla in ISKRENE ČESTITKE OB 80. ROJSTNEM DNEVU Vse najboljše, gospod Stane Sušnik Pred leti sem zakonca Staneta in Metko Sušnik z Vira, Zoisova ulica 30, že obiskala. V letu 2003 sta namreč v krogu najdražjih praznovala zlato poroko in se veselila jeseni življenja, ki je danes enako bogata, kot je bila pred leti. Kljub visoki starosti sta še vedno aktivna kolesarja v kolesarski sekciji Društva upokojencev Vir, kjer se zelo prijetno počutita, včasih je bil gospod Sten gasilec, danes sta z ženo člana Krajevne organizacije za vrednote NOB Vir in prav ob obisku župana je slavljenca obiskala gospa Ivanka iz zveze borcev. Letošnji obisk je bil namenjen gospodu Stanetu. 23. junija 2010 je namreč praznoval 80. rojstni dan in se razveselil obiska domžalskega župana Tonija Dragarja, ki mu je ob visokem življenjskem jubileju čestital ter zaželel veliko zdravja. V prijetnem druženju, v katerem smo obujali spomine predvsem na tisti del njegovega življenja, ki ga je skupaj z ženo Metko preživel v različnih planinskih postojankah, nismo pozabili na njegovo bogato športno in rekreativno pot, ki se kljub visoki starosti še kar nadaljuje. Rojstni kraj so Spodnje Stranje, kjer sta starša skrbela za štiri otroke, od katerih je eden še majhen umrl. Po osnovni šoli se je za usnjarja učil pri Knafliču v Kamniku, delal v Utoku, pa v nekdanjem domžalskem tehni-kumu, v Papirnici Količevo, v Šentjakobskem gledališču, nekaj časa tudi v Nemčiji. Bližina planin je že v zgodnji mladosti vzbudila ljubezen do gora, ki so pomembno vplivale na njegovo življenjsko pot. Tudi šport je bil pomemben del njegove mladosti, saj je kar nekaj časa igral nogomet pri Nogometnem klubu Kamnik, prijetni so spomini na boks, smučanje, balinanje pa je sploh stalnica v njegovem življenju. Na mladosti ima lepe spomine, čeprav vedno ni bilo lahko, saj je druga svetovna vojna tudi Sušnikove prizadela, se pa rad spominja prvih obiskov planin, kamor so nekoč hodili kar v coklah »saj drugega ni bilo«, se spominja. Tudi trdega dela, ko sta z očetom iz Bele na Korošico prenašala več deset kilogramov tovora, ni manjkalo. Z ženo Metko sta se spoznala že zelo zgodaj in ostala skupaj — čez tri leta bosta postala biseroporočenca. Ponosna sta na vse tri otroke in njihove družine, posebej rada se pogovarjata o osmih vnukih in sedmih pravnukih, posebej o najmlajši Piji rada klepetata. Najlepši spomini gospoda Stanka in žene Metke so povezani z gorami in planinami. Oba tudi tokrat rada povesta, da bi, če bi se še »enkrat upokojila«, ponovno odšla za skrbnika v gore. »Rajši v visokogorje, ki ga obiskujejo pravi planinci,« obuja spomine slavljenec na sezono, ki sta jo preživela na Kredarici, na kar sedem let, ko sta bila oskrbnika na Kokrškem sedlu, in zadnja štiri leta v Domžalskem domu na Veliki planini. Njegov obraz zasije, smeh pa pove, kako dobro sta se počutila v gorah. Posebej ob večerih, ko se je planinska družba veselila ob kmečki peči, zapela, tudi ob harmoniki gospe Metke, ki jo je navadno na svojem »glasbilu« (kozarcih, metli ali ribežnu) pospremil gospod Stane, ki je med delom, ki ga ni nikoli manjkalo, rad pogledal za zdravilnimi zelišči, v dolini pa za gobami. Imata pa posebno srečo, saj s prijetne domačije lahko vsak dan opazujeta prelepe Kamniške planine in obujata lepe spomine na čas, preživet v gorah. Spomnim pa se tudi, da je nekoč izdeloval lepe velikonočne butare, rezbaril, znan pa je tudi po masivnih lesenih mizah. Teden ima razdeljen na dva dneva za balinanje, sredo za kolesarjenje, nekaj prostega časa pa mora ostati tudi za prijeten vikend v Lanišah, kjer človek kar ostrmi nad številnimi rožami, za katere skrbita in jih hodita, vsaj enkrat na teden, zalivat. Potem pa je treba še nekaj časa za televizijo in šport, ki ga gospod Stane skrbno spremlja, pa ne le nogometa. »Šport imam v krvi,« pravi in ne zamudi nobenih športnih prireditev, pogosto pa ga lahko srečate tudi v Športnem parku Vir. Gospod Stane še vedno zelo rad dela in tudi sam pove, da držijo besede njegove žene Metke, da delo prinaša zdravje in dobro počutje, da dokler migaš, še kar gre. In kako ostati tudi v visoki starosti optimist in zadovoljen človek. Spet odgovarjata z ženo Metko skupaj: veseliti se je treba majhnih stvari, jesti, toliko kot ti »paše«, pa peti moraš tudi in se veseliti. Pa še ena prijetna misel: »Midva sva dolgo na svetu, pa ne priznava,« se smeji gospa Metka, ki bo življenjski jubilej praznovala drugo leto. Iskrene čestitke ob življenjskem jubileju, gospod Stane Sušnik, in veliko zdravja obema. Vera Vojska poslušala prave lovske rogove, katerih ubrana melodija je božala naša ušesa in od celodnevnega piknika utrujeno telo. Rogisti so nam bili prijetna in zabavna družba, ki si jo tudi v prihodnje še želimo. Dolg dan je bil in utrujeni, vendar zadovoljni, smo se razšli. Mojca ISKRENE ČESTITKE OB ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU! Gospa Vida Juteršek Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob Krtina je v juniju obiskala svojo članico gospo Vido Juter-šek, ki je 7. junija 2010 praznovala 75. rojstni dan. Voščila ji je vse najboljše ob življenjskem jubileju, prijetno srečanje pa je pomenilo tudi priložnost za pogovor o njeni življenjski poti, ki jo je zaznamovalo tudi izgnanstvo v drugi svetovni vojni, velika ljubezen do petja, ki jo je uresničevala tudi v več kot pet desetletij petja v cerkvenem pevskem zboru, pa tudi prijetno sožitje z možem Martinom ter devetimi vnuki in vnukinjami, ki se jim bo prav kmalu pridružil deseti vnuk ali vnukinja, ima pa tudi dva pravnuka. Rojena je bila v številni napredni družini Cvetko — po domače pri Komilovih v Dobu. Ko je oče aprila 1943 odšel v partizane, so Nemci družino, skupaj s staro mamo, 14. julija 1943 izgnali v pregnanstvo v Nemčijo. Gospa Vida se spominja, da so morali tudi otroci delati in še danes se spominja, kako so v mrzli jeseni pobirali krompir, pletli mreže za stole, slabo jedli in bili prikrajšani za brezskrbno mladost. Nemških krajev, kjer so bili, se ne spominja rada, posebej hudo je bilo ob koncu vojne, ko so se po gozdovih skrivali pred pogostimi bombardiranji. Malce lepši so spomini na čas, ko jih je 16. aprila 1945 osvobodila ameriška vojska, jih v taboriščih razvrstila glede na narodnost in poskrbela, da so s kamioni, včasih tudi del poti peš, prišli tri mesece kasneje domov. Hiša je bila izropana, vendar je bila dom in starša sta začela z novim življenjem. Gospa Vida je po vojni obiskovala osnovno šolo, nato pa se je zaposlila v Tosami, kjer je prehodila delovno pot od oddelka do oddelka, ob delu pridno hodila v šole in prišla v komercialni oddelek, kjer se je tudi upokojila. Iz tega obdobja so spomini na prelepo petje gospe Vide, ki je s prijateljico Zalko Ne-mec-Cerar osvojila kar nekaj nagrad na tedanjih prireditvah, najbolj znane so bile Pokaži, kaj znaš. Rada dela v društvih. Tako v Društvu izgnancev Domžale, ki združuje nekdanje izgnance. Z možem Martinom sta člana borčevske organizacije in rada obiskujeta slovesnosti in proslave, sta aktivna člana društva Naš dom, ki združuje upokojence, gospo Vido pa srečamo tudi v Rdečem križu. Prava Dobljanka je in rada živi v Dobu. Nanj nima posebnih pripomb, saj se v Bevkovi ulici dobro počuti. Pesem jo spremlja vse življenje, v pogovoru omeni zbora, ki sta ju vodila prof. Stane Habe in Tone Juvan. Z glasom pa zadnje čase ni najbolj zadovoljna, ker po njenem mnenju ni več tako dober kot nekoč. Z možem uživata z družbi z vnuki. Prijetna hiša je vedno polna otroškega smeha, saj vnuki radi pridejo in se pocrkljajo. Ob našem obisku ju je veselil vnuk Jan. Za svoje domače, pa tudi druge priložnosti, gospa Vida peče čudovito pecivo. »Ko me prime žilica, mi ni prav nič težko, če je pa treba, tedaj pa je veselja malo manj,« pravi gospa Vida in me spomni, da jima z možem dela nikoli ne zmanjka. Pri vsem delu pa ostane malo časa tudi za ukvarjanje z reše-ljejem, ki se ga je lotila pred kratkim in ga izdeluje za lastno veselje. Ampak zanj ni pravega časa, se smeji in pove, da je njeno življenje podobno vsakdanu drugih upokojencev: vedno premalo časa. Jesen življenja je do gospe Vide prijazna. To se kaže tudi v njeni prikupnosti, prijaznosti in veselju, ki ji ga nikoli ne zmanjka, zato je v družbi in na izletih vedno zaželena. Naj bo tudi v prihodnje tako, gospa Vida Juteršek, iskrene čestitke in veliko zdravja tudi v prihodnje. Vera Vojska 16 prostovoljna gasilska društva 02. JULIJ 20I0 i! m t * 120 LET USPESNEGA DELA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA DOB Najlepše darilo: temeljni kamen novega gasilskega doma Med prvimi prostovoljnimi gasilskimi društvi v Občini Domžale, pa tudi med prvimi v Sloveniji, beležimo ustanovitev Prostovoljnega gasilskega društva Dob, ki je v začetku junija praznovalo svoj 120. rojstni dan. Praznovanju obletnice so namenili prireditve in tekmovanja, ki so se začele v petek, 4. junija s svečano akademijo, nadaljevale s tekmovalno soboto ter zaključile z blagoslovitvijo temeljnega kamna bodočega gasilskega doma v Dobu. Osnovne značilnosti prireditev so dober obisk, prisotnost številnih gostov — med katerimi so bili tudi Anton Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije, župan Občine Domžale, Toni Dragar, Rajko Novak, predsednik Gasilske zveze Domžale, Matjaž Markovšek, predsednik regije Ljubljana III, ter predsednik Sveta KS Dob in poslanec DZ RS, Robert Hrovat, gostje iz PGD Hagenbrunn, Karel Böhm, ter VS grada Koprivnice, Ivan Go-lubič — in gostoljubnost domačega gasilskega društva, ki je bilo deležno veliko pohvalnih besed ob svojem jubileju. Akademija ob 120-letnici obstoja in delovanja Akademijo, ki je obeležila začetek slovesnosti, je s slovensko himno pričel Mešani pevski zbor Hippemus pod vodstvom Mateje Starbek Zorko, vodila jo je Urša Iglič, potekala pa je v znamenju spominov na 120 let nepretrgane skrbi za varnost vaščanov in okoličanov pred elementarnimi nesrečami, predvsem pa v aktivnem delu gasilcev in gasilk vseh generacij, ki vsa desetletja nesebično podarjajo svoj prosti čas, požrtvovalnost, pogum in tovarištvo. V nadaljevanju akademije je navzoče pozdravil Luka Pušnik, predsednik PGD Dob, ter jih spomnil na pomen gasilskega društva v Dobu, njegove uspehe ter pričakovanja, ni pa pozabil niti že umrlih članov in članic, katerih so se spomnili z enominutnim molkom. Slavnostni govornik je bil častni predsednik Gasilske zveze Domžale, Marijan Slatnar, ki je po pozdravu prisotnih na kratko spomnil na uspešno pot jubilantov, ki nizajo uspehe na vseh področjih vseh 120 let, ne nazadnje so tudi udeleženci šestih gasilskih olimpijad, kjer so bili vedno med najboljšimi. Posebej je poudaril njihove uspehe na področju organiziranja in opreme, kjer spadajo med najboljša društva v občini. V imenu Gasilske zveze Slovenije je čestital ob jubileju, se zahvalil za opravljeno delo in jim zaželel uspešno delo tudi v prihodnje. Zupan Toni Dragar je v svojem nagovoru poudaril, da se v domžalski občini radi pohvalimo z gasilsko tradicijo ter smo ponosni na uspehe in pripravljenost gasilcev, da pomagajo, ko je njihova pomoč potrebna. Izrazil je prepričanje, da bo društvo tudi ob pomoči Občine Domžale, doseglo svoj cilj — gradnja novega gasilskega doma, ki je potreben, in obljubil vso pomoč. Društvu je ob 120-letnici čestital in zaželel tudi v prihodnje enake uspehe. S čestitkami in najboljšimi željami so se oglasili tudi drugi gostje, med njimi Matjaž Markovšek, predsednik regije Ljubljana III, ki je pohvalil odlično operativno delo ter odločitev za začetek gradnje doma, o pomoči Krajevne skupnosti Dob pri gradnji doma, ki bo priložnost za še uspešnejše delo v KS, ter hvaležnosti za opravljeno delo ter požrtvovalnost vseh generacij gasilcev je govoril Robert Hrovat, predsednik Sveta KS, ter gostje iz Hagenbrun-na in Koprivnice, ki so poudarjali predvsem pomen sodelovanja, iskreno prijateljstvo med medsebojne pomoči. Predstavniki posameznih društev pa so dobre želje in čestitke posredovali jubilantom ob prejemu priložnostnih priznanj, ki so jim jih izročili gostitelji ob 120-letnici PGD Dob. Akademija se je nadaljevala s predstavitvijo 120 letne zgodovine PGD Dob, ki jo je podal predsednik PGD Dob, Luka Pušnika, ter simpatičnim nastopom plesalk Laure Potočnik in Lane Smolnikar, uspešnih udeleženk svetovnih in evropskih prvenstev, ki sta nam v plesu predstavili gasilsko enoto, in nastopom Mešanega pevskega zbora Hippemus. Sledila je podelitev spominskih plaket, ki so jih predsednik PGD Dob Luka Pušnik, poveljnik Pavle Vojska ml. ter tajnik Stanko Grčar podelili prostovoljnim gasilskim društvom ter industrijskim gasilskim društvom, Centru požarne varnosti Domžale, Gasilski zvezi Domžale, Občini Domžale ter Štabu Civilne zaščite Domžale, prejela pa so jih tudi domača društva, ki sodelujejo z gasilskim društvom, osnovna šola, regija Ljubljana III ter vrsta posameznikov, ki je pomembno vplivala na razvoj in delo PGD Dob. Posebej naj zapišem, da je prvo zlato priznanje PGD Dob prejel Aleksander Rihtar. Priznanja za uspešno delo je nekaterim posameznikom za njihovo prizadevno delo podelila tudi Gasilska zveza Domžale. Uradnemu delu je sledilo prijetno družabno srečanje, kjer je bilo dovolj časa in priložnosti za obujanje spominov, pa tudi za pogovore o uresničitvi poglavitnega cilja, ki čaka PGD Dob v naslednjih letih: gradnja novega gasilskega doma. Gostitelji najboljši Sobota je bila namenjena tekmovanju članov in članic prostovoljnih gasilskih enot, ki so se na prostoru domačije Vilar pomerile za Pokal Krajevne skupnosti Dob. Vse ekipe so pokazale veliko znanja in veliko borbenosti, domači gasilci in gasilke pa so društvu ob njegovem 120. rojstnem dnevu prinesli kar obe zmagi. Tako je med 25 moškimi ekipami Pokal KS osvojila ekipa Dob A2, pred Rova A1, Jarše Rodica in Zeje Trojica 1. Pokal pa so osvojile tudi članice, ki so sestavljale ekipo Dob A1, saj so bile boljše od obeh ekip iz Begunj, medtem ko je bila ženska ekipa PGD Studenec tretja. Drugi del tekmovanja je potekal v okviru Gasilske zveze Domžale. Vodja tekmovanja je bil Pavle Vojska, predsednik tekmovalnega odbora Matjaž Merkužič, predsednik komisije pa Stanko Grčar. Tudi tu ni manjkalo borbenosti in veliko strokovnega znanja, pa tudi zmage ekipe PGD Dob 4 med člani A. Dobljani so zmagali pred PGD Studenec in Zeje Trojica, v kategoriji člani B pa je prvo mesto osvojila PGD Študa pred PIGD Helios, tretji so bili člani PGD Studenec. Med članicami A je zmaga po zaslugi ekipe PGD Dob ostala doma, saj so bile Do-bljanke boljše od PGD Studenec in PGD Zeje-Trojica. Čestitke za prvo mesto med članicami B pa so pripadle zmagovalni ekipi Tosama Domžale, PGD Jarše-Rodica in PGD Homec. Vse sodelujoče ekipe so pohvalile gostoljubnost domačih gasilcev in gasilk, ki so na sobotni večer po razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj pripravili tudi tradicionalno gasilsko veselico z Ansamblom bratov Poljanšek. Parada in blagoslovitev temeljnega kamna novega gasilskega doma Nedelja, 4. junija 2010, se je začela s postrojitvijo številnih prapoščakov ter gasilcev, ki so po slovenski himni v izvedbi Godbe Domžale, skupaj s številnimi obiskovalci prisluhnili Luku Pušniku, predsedniku PGD Dob, ki je pozdravil vse prisotne ter spomnil, da je od uradnega začetka uspešnega dela PGD Dob minilo 43.800 dni, v katerih so dobski gasilci dosegli številne uspehe, predvsem pa se odlikovali s požrtvovalnimi posredovanji ob požarih, tekmovalnimi uspehi in preventivnimi dejavnost- mi. Za njim je slavnostni govornik, predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, pohvalil aktivne člane PGD Dob. Še posebej je omenil njihove uspešne nastope na gasilskih olimpijadah ter napovedal, da veliko priznanje društvo prejme ob začetku gradnje novega gasilskega doma, za katerega je prepričan, da bo s pomočjo lokalne skupnosti in krajanov tudi zgrajen. Pomočnik generalnega direktorja uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Branko Dervodel, je opravičil zadržanost ministrice Ljubice Jelušič in jubilantom podelil Zlati znak civilne zaščite. Veliko pohvalnih besed za delo PGD Dob, čestitk ter želja za uspešno delo v prihodnje sta v nadaljevanju jubilantom izrekla tudi Rajko Novak, predsednik Gasilske zveze Domžale, ter Toni Dragar, župan Občine Domžale. Sledila je podelitev priznanj Gasilske zveze Slovenije za dolgoletno plemenito delo in požrtvovalnost, ki sta jih predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, in predsednik Gasilske zveze Domžale Rajko Novak, podelila: Karlu Böhmu, FF Hagenbrunn, Janezu Gabršku, Edu Šimencu, Urški Iglič, Viliju Pevcu in Božu Limoniju. Krajšemu kulturnem programu, v katerem sta ob godbi sodelovala Franci Peterka in Ziga Pogačar, je sledil najpomembnejši trenutek svečanosti ob 120-le- tnici PGD Dob. Dobski župnik, Slavko Judež, je ob prisotnosti župana Občine Domžale Tonija Dra-garja, predsednika Sveta KS Dob, Roberta Hrovata, predsednika PGD Dob, Luka Pušnika, ter poveljnika PGD Dob, Pavla Vojske ml., blagoslovil temeljni kamen novega gasilskega doma, ki je bil simbolično položen v šotoru. Z gradnjo novega doma v Dobu pričenjajo že letošnje poletje, v prvi fazi naj bi zgradili klet za najosnovnejše pogoje, kasneje pa naj bi bilo v novem domu urejenih blizu 900 m2 prostorov, kar bi pomenilo dovolj prostora za nemoteno delovanje društva, pa tudi krajevne skupnosti, saj naj bi bila v novem domu urejena tudi dvorana, ki bo namenjena vsem krajanom. Ob koncu so se člani in članice PGD Dob iskreno zahvalili vsem, ki so kakorkoli prispevali k praznovanju 120-letnice dela, hkrati pa izrazili pričakovanje po še uspešnejšem sodelovanju, katerega krona bo novi GASILSKI DOM PGD DOB. Vera Vojska OBČINA DOMŽALE IN PGD DOMŽALE Občinska zaščitno reševalna vaja Domžale 2010 nadaljevanje s prve strani Glede na aktualne dogodke v svetu in ob upoštevanju morebitne razširitve teroristične dejavnosti tudi na ozemlje naše države je prikazala eksplozijo avtomobila bombe v kletni garaži Hipermarketa Mercator v Domžalah. Izbruhnil je tudi požar, ki je ogrožal severni del objekta in Knjižnico Domžale. Preverjala se je odzivnost, usposobljenost in opremljenost enot vključenih v sistem zaščite in reševanja v Občini Domžale. Obenem se je izvajala evaku- acija zaposlenih in kupcev v hiper-marketu Mercator. Vajo je vodil Štab civilne zaščite občine Domžale, sodelovalo je 16 enot prostovoljnih gasilskih društev, po- 02. JULIJ 20I0 prostovoljna gasilska društva 17 130 LET PROSTOVOLJNEGA DRUŠTVA DOMŽALE - MESTO V službi ljudstva za pomoč, pripravljeni dan in noč Prostovoljno gasilsko društvo Domžale — mesto, ki ga v zadnjih letih uspešno vodi predsednik Stane Kovač, je sredi junija praznovalo svoj 130. rojstni dan. Jubileju so namenili vrsto prireditev, ki so se v začetku junija pričele z občinskim mladinskim gasilskim tekmovanjem, nadaljevale pa s tradicionalnim gasilskim tekmovanjem za Pokal Domžal, kjer sta bili v moški konkurenci najboljši člani PGD DOB 6, med ženskami pa je bila najboljša ekipa PGD Begunje na Gorenjskem — B. Obe prireditvi sta bili v Športnem parku Domžale in sta lepo uspeli. Prireditve so se nadaljevale z uspešno gasilsko reševalno vajo v Trgovskem centru Mer-cator Domžale, ki je bila organizirana v okviru Civilne zaščite Občine Domžale, in prav tako namenjena jubileju domžalskega društva. Vaja je zaradi dobre organiziranosti Civilne zaščite Domžale, katerega del so tudi gasilska društva, lepo uspela in pokazala izjemno dobro organiziranost na tem področju. Jubileju društva je bila namenjena sobota, 19. junija 2010. Dan se je začel s slavnostno sejo Prostovoljnega gasilskega društva Domžale — mesto ter nadaljeval popoldne s slavnostno parado ter proslavo in prevzemom novega vozila MAN TGM 4X4 GVC 24/50 EVRO GV, zaključil pa z veselico z ansamblom Vagabund ob lepo urejenem Gasilskem domu PGD Domžale — mesto. Omenimo še, da so ob 130-letnici izdali tudi knjižico Zgodovina in razvoj PGD Domžale - mesto 1880-2010. Pogled v zgodovino V knjigi Franca Bernika Zgodovina Fare Domžale izvemo, da so Domžale dobile prvo ročno brizgalno že leta 1872. Z njo so tedaj lahko le v manjši meri gasili požare, ki jih v tedanjem mestu ni bilo malo, tudi zaradi slamnikarske industrije. Pobudnik ustanovitve društva je bil tedanji župan Matej Janežič, društvo pa je od ustanovitve do danes stalno napredovalo na vseh področjih svojega dela in danes predstavlja enega najbolj aktivnih društev med gasilskimi društvi v občini in v mestu Domžale. O pomembnih korakih društva, med katerimi je bil tudi novi gasilski dom, odprt 24. septembra 1911, je na svečani seji spregovorila Sonja Pavlišič, tajnica društva, tudi povezovalka slavnostne seje, ki je pomemben del novejše zgodovine tudi prispevala za že omenjeno knjižico. Ob tem velja omeniti, da se je članska ekipa PGD Domžale - mesto udeležila ene od gasilskim olimpijad, kjer je osvojila srebrno medaljo, da so domžalsko društvo znano predvsem po kvalitetnem in množičnem delu z mladimi gasilci, med katerimi najdemo kar nekaj državnih prvakov v okviru tekmovanja Mladi gasilec, posebno skrb namenjajo strokovnemu usposabljanju, uspešno sodelujejo s PGD Dekani in gasilci iz Koprivnice, prijatelje gasilce pa imajo tudi v Nemčiji. Slavnostna seja in hvaležnost za opravljeno delo Slavnostna seja PGD Domžale -mesto je bila 19. junija 2010, v večnamenskem prostoru Osnovne šole Domžale, pričel pa jo je Stane Kovač, ki društvo vodi že vrsto let. Po pozdravu številnih gostov, med katerimi je bil predsednik Gasilske zveze Anton Koren, župan Občine Domžale Tone Dragar, predsednik Gasilske zveze Domžale Rajko Novak, poveljnik G ZD Matjaž Merkužič, častni predsednik GZD Marjan Slatnar, in častni poveljnik Janez Breceljnik, delegaciji pobratenih društev Dekani in Koprivnica, prijatelji gasilci iz Nemčije ter vodstva gasilskih društev iz vseh sosednjih društev, je predlagal minuto molka v spomin vsem umrlim članom PGD Domžale - mesto, nato pa povabil vodstvo pobratenega DVD Koprivnica, da podpišejo drugi del listine o pobratenju, medtem ko je bil prvi podpisan v Koprivnici. Prisotni so podpis listine, ki pomeni veliko možnosti in priložnosti za še tesnejše sodelovanje obeh društev, pospremili z glasnim aplavzom. Anton Koren - Pomembni so spoštovanje, dosto-jjanstvo, pomoč in srčnost Slavnostni govornik ob 130-letnici Prostovoljnega društva Domžale -mesto, ki združuje gasilcev in gasilk, med njimi mladih, je bil Anton Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije. V svojem govoru se je spomnil začetkov gasilske organizacije, vzrokov za njen nastanek, še posebej pa se je dotaknil uspešnosti gasilske družine Slovenije, h katere uspešnosti prispevajo tudi jubilanti. Menil je, da so gasilci upravičeno ponosni in se veselijo vseh 130 let uresničevanja gasilske ideje o pomoči vsem, ko jo potrebujejo ter o varovanju pred požari in posredovanju, če ti začnejo ogrožati ljudi in imovino. Prijazno je pozdravil vse klicna gasilska enota Centra požarne varnosti Količevo in nekatere druge zaščitno-reševalne enote v sistemu zaščite in reševanja Občine Domžale (reševalna enota jamarjev društva Simon Robič Domžale, enota reševalcev Kinološkega društva Domžale, Rod skalnih taborov Domžale - taborniška reševalna enota, enota za zveze pri Radioklubu Domžale, enote za prvo pomoč iz PGD Vir, Dob in Studenec in enota pri OO RK Domžale). V vaji so aktivno sodelovali tudi reševalci ZD Domžale, Policijska postaja Domžale in delavci Varnosti Ljubljana. V vaji je skupaj sodelovalo preko 220 reševalcev ter 30 vozil. Občina Domžale Affct i -Lj r& i! in poudaril pomembnost spoštovanja, srčnosti, dostojanstva in pomoči, kar je bilo vseh 13 desetletij prisotno tudi v PGD Domžale-mesto. Pohvalil je tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo. Zaključil je z iskrenimi čestitkami jubilantom, ki so vselej pripravljeni pomagati, ter posebej izpostavil njihovo nenadomestljivo delo. Toni Dragar -Za uspešno delo je društvo prejelo Zlato plaketo Občine Domžale Podobno je o ponosu nad vsemi generacijami gasilcev PGD Domžale - mesto, o njihovih uspehih in sodelovanjem z Občino Domžale govoril tudi župan Toni Dragar, ki je posebej pohvalil sodelovanje vseh subjektov v zaščitno reševalni vaji ter gasilcem zaželel tudi v prihodnje veliko uspehov. Spomnil je tudi, da je Občina Domžale PGD Domžale - mesto ob 130. rojstnem dnevu podelila najvišje priznanje - Zlato plaketo. Poudaril je, da se tudi na tak način občina zahvaljuje vsem generacijam društva za odlično opravljeno delo. Čestital je vodstvu ter vsem članom za dosežene uspehe in jim zaželel veliko sodelovanja tudi v prihodnje. Predsednik Gasilske zveze Domžale Rajko Novak, je društvu z najdaljšo tradicijo v občini čestital za odlično in sistematično delo ter jim tudi v prihodnje zaželel uspešno delo. S čestitkami in najboljšimi željami so se oglasili tudi številni gostje, ki so jubilantom podelili tudi priznanja za uspešno sodelovanje in tovarištvo, ki povezuje društva, še posebej pobratena, in krepi prijateljstvo ter tudi strokovno pomoč. Iskrene čestitke Sledila je podelitev spominskih plaket ter različnih priznanj, ki so jih prejeli vsi tisti, ki s svojim požrtvovalnim, odgovornim delom ter tovarištvom prispevajo, da je PGD Domžale - mesto tako uspešno društvo. Ob tem se je vodstvo društva spomnili tako najaktivnejših članov kot veteranov ter vseh, ki kakorkoli prispevajo, da lahko za PGD Domžale - mesto rečemo, da je eno od najuspešnejših društev v naši občini. Spominskih plaket sta se razveselili tudi pobrateni društvi ter prijatelji iz Nemčije, posebej slovesno pa je bilo, ko je Anton Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije, najvišja priznanja podelil: Prostovoljnemu gasilskemu društvu PGD Domžale -mesto ob 130-letnici ter članom društva: Sonji Pavlišič, Stanetu Kokalju, Mihi Lenčku, Matjažu Korošcu, Vidu Kokalju in Stanetu Kovaču. Ob koncu prijetne slovesnosti, za katere kulturni del je poskrbel komorni del Godbe Domžale, je delegacija PGD Domžale - mesto odnesla cvetje na grob prvega predsednika društva Mateja Janežiča, vsi prisotni pa so se zadržali na prijetnem srečanju, ki mu je sledil popoldanski slovesni del. Parada in nov avtomobil Popoldanski del se je začel s veliko parado, ki se je od Kebra napotila na slavnostni prostor ob Gasilskem domu PGD Domžale - mesto, v kateri so bili trije konjeniki z zastavami, narodne noše, domači in ostali gasilci, mladina in veterani, gostje iz pobratenih društev, Godba Domžale, prapori zveze in društev, vprežna starejša vozila, orodna vozila, kombinirana in specialna vozila, s katerimi vsakodnevno skrbijo za protipožarno varnost v naši občini. Na slovesnem prostoru ob gasilskem domu smo po himni Godbe Domžale najprej prisluhnili pozdravnemu nagovoru predsednika PGD Domžale - mesto Staneta Kovača, ki je poudaril pomen skupnega strokovnega dela na vseh področjih ter vsem zaželel prijetno popoldne v njihovi družbi, hkrati pa ob 130-letnici društva vsem članom iskreno čestital, se jim zahvalil za požrtvovalno delo z željo, da ga tudi v prihodnje opravljajo tako uspešno. Sledili so kratki nagovori Tonija Dragarja, župana Občine Domžale, Rajka Novaka, predsednika GZD, predstavnika PGD Dekani, Srečka Fortune, predsednika DVD Koprivnica, Nikole Sočeva, ter predstavnika gostov iz Nemčije, ki so vsi izrazili ponos nad uspehi jubilantov, jim čestitali ter zaželeli veliko uspešnih akcij pa tudi medsebojnega sodelovanja tudi v prihodnje. Prevzem novega gasilskega vozila Najslovesnejši del slovesnosti ob 130-letnici PGD Domžale - mesto je bil prevzem novega gasilskega vozila MAN TGM 4X4 GVC 24/50 EVRO GV, katerega donatorji so Občina Domžale, Gasilska zveza Domžale ter občani in občanke, njegovi botri pa: Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, Helios, KS Simona Jenka, Slavka Šlandra in Venclja Perka, Lek, Mercator center Domžale, Območna obrtno-podje-tniška zbornica Domžale, Penzion gostilna Keber, Tinex, Zavarovalnica Triglav ter Webo & uro GV. V prijetni svečanosti je župan Občine Domžale, Toni Dragar, poveljniku društva, Matjažu Korošcu, izročil ključe novega avtomobila, ta jih je izročil vodji tehnične komisije Mihu Lenčku, od katerega jih je prejel šofer Marko Kovač. Sledil je nagovor in blagoslovitev novega gasilskega avtomobila, ki ga je opravil Janez Šimenc in pohvalil skupno sodelovanje, ob koncu pa so botri s šampanjcem opravili še krst novega avtomobila in ga poslali opravljat dolžnosti. 18 investicije 02. JULIJ 20I0 Investicije v občini Domžale TUDI OB SEDMEM ROJSTNEM DNEVU NISMO POZABILI NA VAS Lekarna Vir nagrajuje Lekarna Vir 12. julija praznuje sedmi rojstni dan in se veseli svojih obiskovalcev, ki bodo 12. julija ob njenem obisku deležni tudi darilca. Gospa Blanka Kos, magistra farmacije, pa se je tudi ob letošnji obletnici odločila, da nagradi tri bralce Slamnika, ki bodo na naslov Lekarne Vir poslali razglednico in nanjo nalepili odgovor na vprašanje, v kateri ulici na Viru najdete Lekarno Vir. Pripišite torej ulico, nalepite odgovor na razglednico, pripišite še telefonsko številko in jo pošljite Lekarni Vir do vključno 10. julija 2010. Ker so nagrade ak- tualne in še posebej koristne poleti, bodo žrebanje v Lekarni Vir opravili 12. julija 2010 ter srečne nagrajence še isti dan po telefonu povabili, da pridejo po eno od treh daril: 1. nagrada: paket naravnih izdelkov A. VOGEL 2. nagrada: paket izdelkov iz sončne linije ESI 3. nagrada: paket izdelkov iz linije FIDIMED. Pa ne pozabite, v Lekarni Vir vas pričakujejo s prijaznimi nasveti in vsem, kar potrebujete za vaše zdravje in dobro počutje. Prijetne počitnice! LEKARNA VIR JE: NA VIRU, V___ LEKARNA VIR Čufarjeva 23, 1230 Domžale Tel.: 01/724 45 82 NOV DELOVNI ČAS (od 19. junija) ponedeljek - petek od 7.45 do 19.15 ure sobota od 7.45 do 12.15 ure Lekarna Vir julija praznuje sedmi rojstni dan Blanka Kos, mag. farm., koncesionarka »Ne sanjaj svojega življenja, živi svoje sanje,« je bilo vodilo, ki me je pripeljalo do odločitve, da odprem lekarno. Vedno so me privlačile manjše lekarne v manjših krajih, kjer so lahko bolj osebni odnosi kot v mestu. Z mnogimi pacienti smo v teh sedmih letih razvili prav prijateljske odnose in verjamemo, da se tudi vi v naši lekarni počutite prijetno. Aleksandra Maletič, mag. farm. V Lekarni Vir sem skoraj od začetka. Že prvi delovni dan me je prevzela pozitivna energija, ki sem jo začutila v njej. Ko sem spoznala sodelavce, sem brez dvoma vedela, da mi je ta lekarna pisana na kožo. Prijetno vzdušje, ki ga sodelavci med seboj ustvarjamo, radi prenašamo na naše obiskovalce. Andrej Rezar, mag. farm. Rad delam z ljudmi in vsakemu svetujem kot prijatelju. Še posebej me radosti zaupanje, ki mi ga izkažejo naše stranke. Monika Pandurič, farm. tehnik V Lekarni Vir sem začela delati marca 2006 kot pripravnica za farmacevtskega tehnika. Ker je splošno znano, da zelo rada govorim, me tudi izven lekarne mnogi vprašajo za kak nasvet. Vsi v lekarni pa se trudimo, da bi vsem svojim obiskovalcem čim bolj pomagali in ustregli njihovim željam in potrebam. Primož Buh, mag. farm. Pri delu v naši lekarni mi je najbolj všeč dobra družba. Tako naše stranke, kot tudi sodelavci me vedno radi spravijo v dobro voljo. Jaka Kos, farm. tehnik Sem najmlajši član ekipe, v kateri se odlično počutim. Ker sem v lekarni šele kratek čas, mi vsi sodelavci radi priskočijo na pomoč. Za 7. rojstni dan podarjamo vsem našim obiskovalcem še bolj prijazen delovni čas. Kot smo vas že večkrat seznanili, so bili v Depali vasi hkrati s plinifikacijo urejeni tudi drugi komunalni vodi. To pomeni, da se je s posegi v cestišče zaključilo in zato je Občina Domžale začela z ureditvijo cestišča. Ureditev bo poleg sanacije cestišča obsegala še gradnjo pločnika in javne razsvetljave. Investicijo ob Občini Domžale delno financira Evropska unija - iz Evropskega sklada za regionalni razvoj »Naložba v vašo prihodnost. Sredi junija so bila zaključena tudi dela na Golčajski ulici v Jaršah. Izvedena je bila rekonstrukcija ulice z asfaltiranjem in postavitvijo robnikov, odpravljeni pa so bili tudi problemi z odvodnjavanjem. ULICI. : Občina Domžale je jeseni 2009 pričela s postopkom izdelave projektne dokumentacije ter pridobitvijo potrebnih soglasij za gradnjo dveh mostov- mostu čez vodotok Gobovšek in razbremenilnik. Torej gre za dva samostojna zaporedna mosta - na istem vodotoku. Po pridobitvi vseh potrebnih pogojev, je bil v okviru preddel prestavljen vodovod in telekomunikacijski vodi. Kot najugodnejši izvajalec je bil izbran NIVO d. d.. Celje, ki je z deli pričel 23. marca 2010. Dela se uspešno izvajajo. Gostičeva cesta v Nožicah se trenutno ureja in bo v kratkem dokončana. Urejeno je bilo odvodnjavanje, dobila pa bo tudi asfalt in javno razsvetljavo. Načrtovana prometna ureditev centra našega mesta dobiva novo podobo. Obnova Karantanske ceste poteka v skladu s terminskim planom. Tako so že skoraj pri koncu dela, povezana z novim kanalizacijskim omrežjem, skladno z načrti pa se bodo izvajalci lotili tudi urejanja pločnikov za pešce in kolesarje, pa tudi zelenic in drevoredov. Novo preobleko je dobil tudi del Breznikove ceste v Ihanu - ovinek pri Farmi Ihan. SREČANJE DRUŠTEV Izboljšanje sodelovanja društev z občinami Pobuda MOJA DRUŽBA je zaživela. Na srečanju predstavnikov društev, ki smo ga 16. junija 2010 organizirali v okviru projekta Stičišča NVO Osrednjeslovenske regije, v Gasilskem domu v Krašnji, smo skupaj oblikovali vzorce dobrega sodelovanja med društvi in občinami. Z vprašanjem »Kaj bi vi naredili, če bi bili župan?« smo dobili odgovore, kaj si društva želijo od županov. Iz- postavljeni so bili predlogi, ki niso povezani z denarjem, saj se društva zavedajo omejenih sredstev občinskih proračunov. Društvom zelo veliko pomeni, če se župan udeleži prireditev, ki jih organizirajo, in s tem potrdi dobro delo, ki ga opravljajo v družbi, kar je spodbuda društvu za naprej. Menijo tudi, da bi morala biti občina seznanjena s programi društev, zato predlagajo vsakoletna srečanja vseh društev z občinsko upravo. To bi pripomoglo k boljši povezanosti društev med seboj, boljši vključenosti društev v občinske programe, kot tudi seznanjanje društev z občinskimi aktivnostmi. Prav tako bi župan imel večji pregled nad realizacijo programov in s tem tudi nadzor nad porabo občinskih sredstev za delovanje društev. Društva si želijo tudi podporo občine pri ^ QBQSS j a MOJA O« DRUŽBA računovodskih opravilih, pri pisanju razpisov, predvsem pa je velika želja po društvenih prostorih, ki bi jih morala zagotoviti občina. Tudi na vprašanje »Kaj lahko društva naredijo za občine?« smo dobili zanimive odgovore. Po mnenju sodelujočih, društva zelo dobro predstavljajo svojo občino na predstavitvah v različnih krajih po Sloveniji in tudi v tujini, organizirajo in pomagajo pri organizaciji dogodkov za občanke in občane, predvsem pa ponujajo programe za prostočasne aktivnosti tako otrok kot starejših. Celotna pobuda MOJA DRUŽBA je usmerjena v izboljšanje položaja nevladnih organizacij, predvsem boljšega sodelovanja z občinami. Več o pobudi si lahko preberete na spletni strani www.mojadruzba. si kjer se vsa društva, ki pobudo MOJA DRUŽBA podpirate, lahko vpišete na seznam podpornikov akcije. Na strani boste našli tudi vse županske kandidate, podpornike akcije, ki se bodo zavzemali za boljše sodelovanje društev in občin. Izkoristite priložnost predvolilnega časa in opozarjajte županske kandidate o pomenu društev v lokalnem okolju. Tjaša Bajc Stičišče NVO srca Slovenije DOBRODOŠLI Tržni prostor Tržni prostor Občine Domžale ob koncu velikega makadamskega parkirišča ob Ljubljanski cesti bo tudi v juliju dobro zaseden. Mlekomat seveda ostaja na svojem prostoru in Alojzij Černivec iz Zgornjih Jarš vas še vedno vabi, da si natočite sveže domače mleko; kvalitetne suhomesnate izdelke boste spet lahko dobili na stojnici Glo-bočnikovih, enako s svojo ponudbo ostaja Srček d.o.o. iz Lukovice, kjer lahko kupite različne vrste kruha, peciva ter piškotov in testenin; s ponudbo mesnatih izdelkov pa vabi Zavod Jerman z Vač. Različne vrste zelenjave bodo po- nudili: Štefi Loboda s Študljanske ceste 18 v Domžalah, Valentin Erklavec s Študljanske ceste v Domžalah, Martin Hauptman iz Gradiških Laz ter Franc Svetek iz Dobrunjske ceste iz Ljubljane, pri katerem boste lahko tudi kupili tudi sadike zelenjave, kislo zelje in repo, zeljnate kisle glave ter sadje. Ponudbo zelenjave in sadja boste našli tudi na stojnici Franca Zeleznika iz Malečnika, Dragica Bohinec Jamnik iz Šmarce pa vam ponuja sadike okrasnih rastlin in zelenjavne sadike. Na tržnem prostoru je tudi Breda Peterka iz Domžal s ponudbo pletenin lastne proizvodnje, in sicer nudi: hlače, majice, kape, šale, trakove in majice, različne sveče pa najdete na stojnici VI-JA iz Gotovelj. Če boste malce bolj pogledali, pa bo tokrat na voljo tudi suha roba, ki jo predstavlja ROGO d.o.o. Ugoden nakup vam želimo! ~r ZAKLJUČNA PREDSTAVA GLEDALIŠKE SEZONE 2009/10 Od filma do gledališča Ernst Lubitsch: Ko sem bil mrtev (Als ich tot war) Režija: Diego de Brea SNG Drama Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale; četrtek, 3. junij 2010 S predstavo Ko sem bil mrtev ljubljanske Drame se je končala gledališka sezona 2009/2010 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Predstavo, ki je v sezono »vskočila« namesto napovedanega Revizorja (PG Kranj), lahko predvsem zaradi inovativnosti in vrhunske igre, ki rezultirata v izjemen gledališki dogodek, uvrstimo v sam vrh letošnje sezone. Njeno osnovno izhodišče je istoimenski nemi film Ernsta Lubitscha iz leta 1916, ki v periodizaciji nacionalne, torej nemške kinematografije, sodi med filme, ustvarjene v času viljemovskega obdobja. Izbira filma, za katerega je Lubitsch napisal scenarij, ga režiral in v njem odigral vlogo Soproga, ni naključna, saj gre za prvi Lubitschev celovečerni film, ki je veljal za izgubljenega, dokler ga niso odkrili v zbirki Štefana Šte-karja v Novi Gorici. Film je bil nato odkupljen s sredstvi Ministrstva za kulturo in zaščiten kot kulturna dediščina, odkritje filma pa je pripomoglo tako k ustanovitvi Slovenske kinoteke kot samostojne institucije kot k obogatitvi fundusa kinotečnih filmov. Prav tako je pomembno, da Lubitsch izhaja iz gledališke estetike, saj se je sprva kot igralec uveljavljal v znamenitem gledališču Deutsches Theater Maxa Reinhardta ter kariero kasneje nadaljeval pri filmu, sprva kot igralec, nato pa izključno kot režiser in scenarist. In če se je film začel, kot pravi Zdenko Vrdlo-vec, nekako v času Griffithove Pi-jančeve spreobrnitve (A Drunkard's Reformation, 1909), tako formalno kot vsebinsko zgledovati pri gledališču, se zdi njegov obrat oz. preslikava filma na oder zaradi interpre-tacijske možnosti in kompleksnosti nadvse zanimiva ideja. Rekonstrukcija Lubitchevega filma poteka na odru z redkimi izjemami brez besed, na minimalizirani, a toliko bolj praktično zasnovani sceni (scenograf je Diego de Brea). Uvodna sekvenca oz. predstavitev protagonistov je zasnovana podobno kot v filmu, le da je v predstavi pospremljena s klavirsko spremljavo (avtor glasbe kot tudi pianist je Jože Šalej) in nadnapisi. Tisto, kar navdušuje, je dejstvo, da je Lubit-scheva predloga na odru nadgrajena z raznimi miniaturnimi vložki igralcev, ki tako odvračajo pozornost od poenostavljene, klišejsko zasnovane zgodbe. De Brea je pri razporeditvi vlog ravnal podobno kot že pred štirimi leti z Genetovo igro Služkinji. Vse vloge, tudi ženske, igrajo izključno moški. In če je pri Gene-tovi igri de Brea vnesel še dodaten zaplet z zamenjavo vlog, je ravno zamenjava identitete konstitutivni del Lubitscheve burleske. Predstava, ki temelji predvsem na fizično-ge-stikuloški tempirani igri, omogoča igralcem slogovno bravuro, ki jo dokazujejo Alojz Svete kot Soprog, Janez Škof kot Soporoga in Služkinja, Jernej Šugman kot Tašča ter Boris Mihalj kot Snubec in Šahist. Njihov učinkovit pristop k stilizi-rano zasnovanim vlogam daje ves čas prednost kretnjam in telesnemu izrazu, ki determinirajo like s takšne perspektive, da nikoli ne delujejo preveč parodično, temveč skladno z njihovo časovno in estetsko pogojenostjo. To je tudi odlika režije de Bree, ki skupaj z oblikovalcem luči (Milan Podlogar) uspe s kontinuiranim stopnjevanjem ritma ustvariti dinamično predstavo, ki premore neverjetno komunikacijo z občinstvom. Uprizoritev s premišljenim pristopom (v)stopa v gledališko perspektivo na način, s katerim ves čas aludira na film, a hkrati dokazuje moč gledališke razsežnosti, njena uvrstitev v abonmajsko sezono pa opozarja tudi na oživitev filmskega programa, ki se je začel z letošnjo sezono v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Matjaž Marinič ABONMA sezona 2010/2011 gledališki ----izbrane predstave 1 H "" slovenskih gledališč koncertni vrhunski koncerti klasične glasbe glasbeno scenski, f zabavni trenutki med glasbo, -kabarejem, gledališče^ in plesom filmski večne klasike in filmi, ki so zaznamovali festivalska platna v zadnjih letih vpis abonmajev od 9. do 22. septembra V OKVIRU GLASBENO SCENSKEGA ABONMAJA V DOMŽALAH ŠE PRODUKCIJA SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Krizantema na klavirju Svetlane Makarovič Domžalska Tomčeva dvorana Kulturnega doma Franca Bernika je 1. junija 2010 za svojo zadnjo ponudbo aktualne sezone glasbeno scenskega abonmaja gostila glasbeno-gledali-ško skupino Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Ta je za eno od lanskoletnih premier - za kabaret Svetlane Makarovič Krizantema na klavirju, že 17. maja 2009 v svoje vrste povabila pevko in igralko Janjo Majzelj ter inštrumentalni kvartet, ki se je ves čas izkazoval z različnimi inštrumenti in igral ter pel: Joži Šalej Kulturnoumetniško društvo KONTRABANT vabi na 14. etno rock festival v petek, 27. avgusta 2010, popoldne, pred veleblagovnico v centru Domžal. Nastopajo: BOG BARDS, MIDDLE FINGER, ROBEL-DULE, BERIMBAU, I. C. E in GOSTITELJI - GLASBENA SKUPINA KONTRABANT. Dobrodošli! - klavir in harmonika, Jelena Zdrale - violina in mandolina, Blaž Cela-rec - tolkala in klarinet in Nino de Gleria - basovska kitara. Vsi štirje in-strumentalisti so skupaj z avtoricama S. Makarovič in J. Majzelj prispevali k njuni glasbi še aranžmaje. Ker pa je tokrat šlo za čisto pravo glasbeno gledališče, je bilo navkljub peterici izvajalcev na odru še nekaj preostalih (gledaliških) sodelavcev: lektorica Mateja Dermelj, kostumografki Nataša Recer in Janja Majzelj, zvok je oblikoval Silvo Zupančič, oblikovalec luči pa je bil Matjaž Brišar. Avtorice S. Makarovič ni bilo med nami, pa smo jo kljub temu ves čas imeli pred očmi in v ušesih. Tako dobesedno njene podobe ne bi mogli čutiti, če njena tokratna interpretinja Janja Majzelj ne bi ves čas merila na avtoričino delo. Splet nekaj čez 20 šansonov (skupaj z dodatkom!) in vmesnih komentarjev je dejansko predstavljalo kabaret, potpuri šansonov, glasbenih in gledaliških ter celo plesne točke. To vse je v dobri uri in četrt nepretrgane soigre pomenilo samo navidezno prisotnost avtorice (S. Makarovič), ki je kljub odsotnosti napovedane krizanteme — ene najbolj značilnih jesenskih cvetlic — na klavirju, v prenesenem pomenu, bila ves čas prisotna. Uigran tim izvajalcev je zlasti v glasbenem in še posebej improvizatorskem duhu odlično nadgradil tekste. Ti pa so itak v vsakem šansonu primarne veljave. Celotna predstava je zagotovo več kot odlično zaključila omenjeni domžalski glasbeni ciklus, na kar je opozorila tudi polno zasedena dvorana hvaležnega občinstva. To pa tudi jemlje patino tej predstavi, četudi je že leto dni od njene premiere, hkrati pa kaže na pomanjkanje tovrstnega repertoarja na slovenski sceni. Hkrati pa vse skupaj kar samo po sebi že kliče po novi sezoni, to bo že 13. sezona glasbeno scenskega abonmaja v KD Franca Bernika, in kjer v Domžalah že napovedujejo nastope 2010/11, saj so v tem abonmajskem okviru že napovedali nastope SMG (Sneguljčica in sedem KammsKE navite www.kamniske-novice.si Tudi na spletu! ^^ Kulturni dom Franca Bernika Domžale t. 722 50 50 www.kd-domzale.si Slovenski umetniki sodelujejo na svetovnem nogometnem prvenstvu Letošnje svetovno prvenstvo v nogometu je posvečeno tudi umetnosti. Prvič v osemdesetih letih delovanja Mednarodne nogometne zveze (FIFA) je umetnost postala uradna spremljevalka nogometa v Južni Afriki. Tovrstni projekt je produkt ene najobsežnejših internacionalnih sodelovanj sodobnih umetnikov v zgodovini. Oblikovani sta dve umetniški zbirki, ki ponujata zbiralcem, nogometnim navijačem in ljubiteljem umetnosti edinstveno priložnost, da zase obdržijo delček nogometnega navdušenja v Južni Afriki: zbirka 2010 African Fine Art, ki je posvečena promociji afriških sodobnih umetnikov, ter mednarodna umetniška zbirka 2010 International Fine Art, h kateri je bilo povabljenih 160 sodobnih umetnikov iz 32 držav, ki so se kvalificirale na Svetovno nogometno prvenstvo 2010. Tema umetnine je bila povezana z afriškim in svetovnim navdušenjem nad nogometnim prvenstvom. V sodelovanju z mednarodnimi galerijami je mednarodna zbirka predstavljena na različnih razstavah v glavnih umetniških mestih po celem svetu. V mednarodni umetniški zbirki Fine Art 2010 so zbrana tudi umetniška dela štirih slovenskih umetnikov: Valentine Verč iz Ajdovščine, Simona Jugovica Finka iz Trzina, Uroša Weinbergerja in Asparuha Mihailova iz Ljubljane. Več na www.2010fineart.com. Katarina Rus Krušelj palčkov), blues koncert ansambla Mississippi Heat, blues kabaret ASTROPIE z gosti, komedijo koprskega gledališča Chicchignole, kabaret Na kožo napisanih zgodb L. Jankovič in F. Lainščka in nazadnje še baletni večer DGUS. Pustimo se presenetiti! Franc Križnar Simon Jugovic Fink, Evolution, 2010, olje na lesu, 59,4 x 84 cm. Valentina Verč, The Heart of the Game, 2010, mešana tehnika na platnu, 59,4 x 84 cm. ~r 20 kultura 02. JULIJ 20I0 V . JI 10. KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUDENEC 2010 Nocoj je ena luštna noč ... 10. poletni kulturni festival Studenec 2010 se je po odmevnem nastopu imenitnega Komornega dekliškega zbora Škofijske klasične gimnazije Ljubljana v krtinski cerkvi nadaljeval s koncertom Prifarskih muzikantov, ki so se jim pridružile najbolj znane dame slovenske naro-dno-zabavne glasbe in Smrtnikovi fantje iz Avstrije ter številni obiskovalci in obiskovalke, ki so s svojimi glasnimi aplavzi, pa tudi pesmijo, glasbenike in pevce v poletnem gledališču na Studencu zadržali skoraj do polnoči. Mitja Ferenc na berdi (drugi tenor), Valentin Južnič na bisernici (prvi bas), Martin Marinč na harmoniki (drugi bas), Toni Obranovič na harmoniki (prvi tenor), Uroš Obrano-vič na bugariji (prvi tenor), Jernej Pečak na violini (drugi tenor) in Brane Počkar na braču (prvi bas) — glasbeniki in pevci, ki že več kot 25 let sestavljajo Prifarske muzikante, so tudi na Studencu dokazali, da jim ni para. S pesmimi in vižami ohranjajo bogato in raznoliko slovensko ljudsko izročilo, navdušili pa so tudi z zimzelenimi melodijami in pesmimi dalmatinskih klap. Prijetno povezovanje, v katerem so se trudili vsi glasbeniki, ki so tudi odlični pevci, je vedno znova navdušilo občinstvo, ki jim je pritegnilo pri nekaterih najbolj znanih pesmih. Z damami narodno-zabavne glasbe smo prepevali vsi. Sestre Potočnik, Jožica Mavsar, Blanka Svenšek, Brigita Vrhovnik Dorič, Stanka Kovačič, Erika Zakonjšek, Cita Galič, ki je pomagala tudi z igranjem na citrah, Jožica Vidic, Jožica Svete, Hermina Šegovc, Jožica Brik Rutar, Majda Petan in Marija Ahačič Pollak, ki je dekletom dirigirala, so nas navdušile s Pleničke je prala, Tam, kjer murke cveto, skupaj smo zapeli Prinesi mi rože, medtem ko se nam je pri eni najbolj znanih pesmi Štirih kovačev, Kam le čas beži, pridružil osebno harmonikar Franc Šegovc. Drugi del koncerta je bil »ponovitev« prvega dela, le da so se Prifarski muzikantje izkazali tudi kot odlična instrumentalna glasbena skupina in da smo prisluhnili Smrtnikovim fantom, ki še vedno ohranjajo in kvalitetno izvajajo slovenske ljudske in umetne pesmi, kar so dokazali s pesmimi Tam, kjer teče bistra Zilja, Videl dežele sem tuje, Zdaj sem v najlepših letih in druge. Nato smo še enkrat prisluhnili pesmim v izvedbi dam slovenske narodne glasbe, saj jih občinstvo niti slučajno ni pustilo z odra, enako kot ne Prifarskih mu-zikantov. Pa je moralo biti enkrat konec in malce pred polnočjo smo se obiskovalci, navdušeni nad prav vsako pesmijo, ki smo jo slišali 4. junija 2010 v poletnem gledališču Studenec, odpravili domov in v mislih še enkrat, skupaj z Prifarskimi muzikanti, prepevali njihovo pesem slovesa: Na pragu sem stal, poljubčke dajal ... Verjemite, ali pa tudi ne, večer z glasbeniki in pevci je bil en sam poljub, kakršnih si še želimo ... Moje pesmi moje sanje Delavnica »Musike« in Prešernovo gledališče Kranj, ki sta v okviru lanskoletnega festivala že dvakrat predstavili svetovno znani družinski muzikal Moje pesmi moje sanje, tudi letos nista razočarala številnih obiskovalcev. Mnogi so si muzikal ogledali že večkrat, pa bili kljub temu navdušeni nad ponovno predstavo in z veseljem lahko ugotovimo, da je bila odločitev za ponovni obisk glasbene družine Georga von Tra-ppa na Studencu dobra odločitev. Jan Plestenjak Jan Plestenjak, glasbenik, izvajalec, avtor in eden medijsko najbolj prisotnih Slovencev, ki je hkrati eden redkih, ki po mnogih letih na glasbeni sceni z vsako novo ploščo ali koncertom dokaže, da je za tolikšno priljubljenost treba biti vedno boljši in se vedno bolj truditi, na koncert v poletno gledališče Studenec ni privabil toliko obiskovalcev, kot smo morda mislili. Pa so bile tiste obiskovalke, ki so prisluhnile odličnemu pevcu, toliko bolj očarane in so skoraj dve uri sodelovale z njim ter pevcema Nino in Robijem. Janu zanesljivo ni bilo žal, da je prišel na Studenec. Perpetuum Jazzile Dvakrat napolniti skoraj 1000 sedežev poletnega gledališča je podvig, ki ne uspe vsakomur. In če je še vreme mrzlo in dežuje, da se moraš obleči skoraj tako, kot bi šel v hribe, pa vseeno greš, potem mora biti to nekaj posebnega. In je res bilo. Koncert Perpetuum Jazzile, edinega slovenskega jazzovskega zbora, ki ga vodi Tomaž Kozlevčar, je tudi na Studencu oba večera navdušil s pestrim programom, nenavadnim petjem in navdušil vse, ki smo jih prišli gledat. Številni odlični voka-listi, fantje, ki brez instrumentov igrajo instrumente in te včasih zapeljejo, da je nekje zadaj skrit manjši ansambel, so navdušili in bi jih oba večera poslušali še in še ... Ampak enkrat je moralo biti konec. Na kratko pa: odlična izbira za letošnji festival, kakršnih si še želimo. Dobrodošli še naprej v polletnem gledališču Studenec, na vrsti je domača predstava — Pod svobodnim soncem. Vera Vojska Nova pesniška zbirka Janke Jerman Kaligrafska delavnica s Katarino Rojc V četrtek, 28. maja 2010, je v kavarni Veronika v Kamniku potekala kaligrafska delavnica, pod vodstvom kaligrafinje in oblikovalke Katarine Rojc. Katarina Rojc je Domžalčanka in se s kaligrafijo ukvarja že nekaj let. Za različne priložnosti izdeluje vabila, lepo oblikovana besedila, voščila, poročna vabila, izdeluje pa tudi nakit ter lesene figure. V poletnih mesecih pripravlja tečaje kaligrafije v Domžalah, še zlasti za vse tiste, ki si želite osvojiti znanje lepe pisave. Več informacij lahko najdete na spletni strani http://www.kaligrafi-jaskatarino.blogspot.com/. Katarina Karlovšek NI ŠEPADLASLANA Ni še padla slana na moje dneve, še vidim barve, še cvetijo rože v vrtu mojih sanj in s krili prhutajo ptice, ki me vabijo s seboj v daljni svet. Ni še padla slana na moje dneve. To je prva pesem v novi pesniški zbirki Janke Jerman — Ni še padla slana. Pesnica, ki se je po upokojitvi vključila v Društvo Lipa — Univerza za tretje življenjsko obdobje, posebej v literarni krožek, je doslej že izdala tri knjige pesmi: Sledi v času, Sence v soncu in Spevi vetra. Avtorica se je odločila, da novo pesniško zbirko predstavi v Knjižnici Domžale, katere večnamenski prostor že dolgo ni zbral toliko navdušenih ljubiteljev poezije, ki so želeli prisluhniti vsebini nove zbirke prijateljice Janke Jerman. Predstavitev je vodila Ani Lenič, ki je skupaj s Silvo Mizerit tudi brala pesmi, pela in igrala na kitari je Silva Kosec, v predstavitvi pa sta sodelovali tudi avtoričini vnukinji Tina in Lara, ki se je izkazala tudi kot violinistka. Posebej je čestitko ob novi pesniški zbirki Janki Jerman izrekla Metka Zupa-nek, predsednica Društva Lipa. Nova knjižica pesmi Ni še padla slana je po mnenju pisca Spremne besede Mitje Zupančiča podobna prejšnjim, v katerih »pesmi Janke Jerman skozi čas zvenijo kot večni obračun same s seboj. Razodevajo notranjo stisko ženske, ki je vsem dala vse in bila predvsem za druge, sama pa je izgubljala sebe, umeščeno v čas in prostor,« vendar v naslednjih svojih razmišljanjih prizna, da je prišel »čas, ko je pripravljena, da sme in zmore tudi sama prva sesti na ta vrtiljak in s polnostjo življenja izbrati pot naprej. Tokrat sebi, tokrat zase«. In ko prebiram lično zbirko, za katero likovno opremo je poskrbel Sine Kovič, se spomnim razmišljanja avtorice o vprašanju, zakaj žalostne pesmi, na katero je odgovorila, da kadar je vesela, ne rabi besed, tedaj vriska; ko pa je žalostna, pravzaprav rabi nek ventil, skozi katerega naj bi ta žalost odtekla. Ta ventil so zanjo njene pesmi, v katerih se najde tudi kakšna »žalostna«, pa vendar je v zbirki več optimističnih pesmi v slogu naslovne pesmi, v katerih Janka Jerman vidi še veliko priložnosti, tudi v družbi svojih štirih vnukov: »Sončim se v žarkih/vaše mladosti,/ vaših nasmehov,/vaših besed.« Posebej lepe so njene prave ljubezenske pesmi, v katerih posebej poudarja iskreno ljubezen ter majhne, drobne pozornosti, ki dva naredijo eno in ju tudi v jeseni življenja, skupaj z mladostnimi spomini, povežejo v prijetno skupnost. Iskrene čestitke, za bralce in bralke Slamnika pa še pesem, ki je meni najljubša: SREČA Rada imam jutranje sonce, ki me zbudi, rada imam razposajene sape, ki mršijo moje lase, rada imam zelene gozdove, ki skrivajo pesmi v vejah, rada imam drobne rože, ki barvajo vihrave trave, rada imam melodijo vode, ki jo igrajo drzni valovi, rada imam otroško ročico, ki me poboža, rada imam prijazen nasmeh na obrazih ljudi. Vera TUDI NASE OSNOVNE SOLE RADE SODELUJEJO Ex tempore in razstava v City parku Pred kratkim je bila v City parku odprta razstava, ki jo v okviru 14. slovenskega in 4. mednarodnega Ex tempora organizira OŠ Jurija Vege Moravče. V teh letih je projekt prerasel iz občinskega v mednarodni projekt, v katerem sodeluje tudi vrsta šol Občine Domžale. Zaprosila sem vodjo projekta, prof. lik. ped. Inge Ivartnik, da nekaj več pove o projektu. »Začelo se je tako, da smo se zbrali mentorji in učenci iz bivše Občine Domžale, ko se je naša šola vključila v projekt Comenious, v katerem smo sprva sodelovali s partnerskimi šolami iz Litve, Romunije, Bolgarije in Grčije. Sedaj so se nam priključile še nove države in šole. V letošnjem letu je sodelovalo 20 šol in 23 mentorjev iz Slovenije in šole, katerih dela so prispela do tega trenutka — iz Litve, Latvije in Romunije. V letošnjem šolskem letu je Ex tempore del inovacijskega projekta Umetnost kot način življenja, ki je podprt s strani Zavoda RS za šolstvo,« je povedala vodja projekta, ki je hkrati tudi mentorica OŠ Jurij Vega Moravče. Cilj projekta, da se vanj vključijo otroci vseh starosti in tudi odrasli, pa lokalna skupnost in podjetja, se uresničuje. Več kot 100 udeležencev je letos želelo slikati v naravi, vendar so zaradi dežja radi sprejeli povabilo PGD Zeje-Sveta Trojica in slikali v njihovem domu krajanov. Rdeča nit letošnjega Ex tempora je bil pesnik Dane Zajc, ki se je rodil, živel in je pokopan v kraju, kjer so otroci ustvarjali. Pred pravcato slikarsko delavnico se je mentorica Inge Ivar- tnik z mentorji sestala na prijazni ekološki kmetiji Pri Čajž. Prva razstava vseh nastalih likovnih del je bila v juniju na gradu Tuštanj, druga pa v City parku. Pripravili so slovesno odprtje, udeleženci pa so se razveselili tudi finalista Slovenija ima talent, pevca Petra Vodeta. O sami razstavi je Inge Vartnik povedala: »Razstava je bila na voljo v ogled od 10. do 14. junija 2010. Po odzivih sodeč je bila odločitev, da je razstava v nakupovalnem centru pravilna, saj se je razstavo ogledalo bistveno več ljudi, kot če bi bila v galeriji. Ljudje so se ustavljali in z navdušenjem ogledovali otroška likovna dela.« Naj napišem, da vsako leto natisnejo koledar z likovnimi deli, v okviru omenjenega projekta pa so iz občine Domžale sodelovale naslednje osnovne šole: OŠ Dob, mentorica Maja Škorjanc; OŠ Dragomelj, mentorica Tanja Kogoj; OŠ Venclja Perka, mentorica Vanja Repič; OŠ Preserje pri Radomljah, mentorica Maja Blažun; OŠ Rodi-ca, mentorica Katarina Škofic; OŠ Roje, mentorici Meta Košir in Lucija Kodrca. V. V. 02. JULIJ 20I0 kultura 21 DOMŽALE SREČANJE LUTKOVNIH IN OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE V DOMŽALAH Od Mavrične torte, Piščančka Pika do Kekca, Virusa, Rdeče kapice in Prašičje gripe ... To je bilo le par naslovov predstav, ki smo si jih v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Domžale, v okviru Srečanja lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije, konec maja ogledali v Domžalah. Lahko smo izbirali med Kulturnim domom Franca Bernika Domžale, Knjižnico Domžale ter Domžalskim domom, med najmlajšimi ali malo večjimi igralci ali lutkami, med malce bolj smešnimi ali malo bolj žalostnimi predstavami ter uživali in uživali, tako kot je napisala Renata Kalemba, državna selektorica Srečanja lutkovnih skupin Slovenije ... od prve do zadnje predstave ... Kar tri dni so bile Domžale, ki jih tudi sicer naš župan Toni Dragar rad poimenuje mesto mladosti in športa, mesto mladih lutkarjev, gledališčni-kov, bodočih igralcev in glasbenikov, ki so se vsak po svoje trudili, da bi bile njihove predstave prijetne, gle-dljive, da bi navdušile številne obiskovalce, ki jih ni manjkalo. Še več, včasih so morali celo počakati na kakšno predstavo, ker je prostora enostavno zmanjkalo. To kaže na dobro sodelovanje organizatorjev s šolami in vrtci, od koder so vsak dan prihajali navdušeni gledalci, ki so si lahko ogledali najboljše slovenske lutkovne in otroške gledališke skupine, za katerimi so bili že nastopi na lokalnih in regionalnih tekmovanjih. Imeli so kaj videti, saj so se selektorji resnično potrudili, da so bile izbrane predstave žive, celovite, imele so svoja sporočila, igrali so jih igralci, ki so vsak hip vedeli, zakaj so potrebni na odru, vse predstave pa je odlikoval tudi odrski govor in primernost izbranega besedila za starostno skupino igralcev, predvsem pa je iz vseh predstav odsevalo več odrske svobode in drznosti. Med številnimi lutkovnimi in gledališkimi skupinami smo si lahko ogledali tudi avtorski projekt Rdeča kapica in prašičja gripa v izvedbi Lutkovne skupine Smrklje z Osnovne šole Dob, katere priredba, režija, dramaturgija in scenografija je bila v rokah mentorice Nataše Kolar in je pomenila prijetno presenečenje. Čestitamo! V okviru Srečanje lutkovnih in gledaliških skupin Slovenije v Domžalah je potekala tudi delavnica Gledališka dejavnost v vzgoji in izobraževanju, katere namen je bil mladostnikom omogočiti ustvarjalni proces osebnostne rasti, pridobivanje izkušenj na intelektualni in čustveni ravni, razvijanje domišljije, učenje reševanja problemov, upoštevanja mišljenja drugih, pridobivanje na samozavesti, urjene verbalnih sposobnosti ter pozornega poslušanja in spodbujanja pozitivne socialne PRVOVRSTEN PEVSKI DOGODEK Koncert MePZ Slamnik in zbora šole Buckingham, Browne and Nichols iz Združenih držav Amerike V soboto, 19. junija 2010, so mladi pevci MePZ Slamnik iz Ihana v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah gostili goste iz Združenih držav Amerike — Zbor šole Buckingham, Browne and Nichols pod vodstvom zborovodje Josepha Horninga. Šola Buckingham, Browne and Nichols iz Cambridgea v ameriški zvezni državi Massachussets obsega 12 razredov. Šolski zbor je sestavljen iz približno 50 izbranih pevcev v starosti od 15 do 18 let. Nastopili so že na več turnejah po Evropi: leta 1995 v Angliji, leta 1997 v Španiji, leta 1999 na Češkem, Madžarskem in v Avstriji ter leta 2004 in 2007 v Italiji. Prejeli so več odlikovanj na državnih pevskih tekmovanjih. Njihov zborovodja, Joseph Horning, vodi zborovsko petje na šoli Buckingham, Browne and Nichols že 17 let. Diplomiral je na Kenyon Collegeu v Ohiu in konzervatoriju za glasbo New England v Bostonu, kjer je študiral pri Lorni Cooke deVaron. Petje je študiral tudi na Ameriškem inštitutu za glasbene študije v Gradcu ter dirigiranje na Westminster Choir Collegeu. Joseph Horning je več let pel pri pokojnem Robertu Shawu na delavnicah za dirigente v Carnegie Hall v New Yorku. Kot glasbeni direktor Choral Arts Society and Orchestra v mestu Scituate v Massachussetsu je bil vodja predstav Mozartovega Requiema, Men-delssohnovega Elija in Haydnove Nelson Messe. Je član Združenja ameriških zborovskih dirigentov in združenja Chorus America. Kljub dejstvu, da je na omenjeno soboto potekalo v Občini Domžale cel kup prireditev, je mladim pevcem uspelo pritegniti lepo število obiskovalcev, ki so bili za svoj obisk nagrajeni z nepozabnim večerom, polnim vrhunske vokalne glasbe. Prireditve se je udeležila tudi podžupanja, gospa Andreja Pogačnik Jarc. Prvi so se na koncertu predstavili gostitelji, ki so otvorili koncert s štirimi slovenskimi skladbami. Zbor je zvenel prepričljivo, suvereno, in-tonančno čisto in je z veliko mero muzikalnosti dokazal, da mladim ihanskim pevcem pod vodstvom zborovodkinje Ane Černe iz leta v leto kvaliteta raste. Kot drugi so nastopili gostje, ki so bili za vse, v glasbenem smislu, velika uganka. Z uvodnima skladbama so z neverjetno interpretacijo in moderno izvedbo očarali publiko. Presenečenje je bilo popolno. Še več. Zbrane je v izbrani slovenščini nagovoril zborovodja, g. Horning, in napovedal izvedbo dveh slovenskih skladb — Igraj kolce v priredbi Jakoba Ježa in ljudske — Kresnice. 13. FESTIVAL GORENJSKIH KOMEDIJANTOV V DOBU Skoraj že poročeni s festivalom Številka 13 za festival gorenjskih komedijantov, ki je bil med 18. in 20. junijem v Dobu, ni bila nesrečna, čeprav je bilo precej »nesrečno« vreme, ki je pet najboljših gorenjskih predstav po izboru dr. Gorana Schmidta preselilo v dvorano na Močilniku. Organizatorji, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter njegovi območni izpostavi Radovljica in Domžale, so ob veliki pomoči »glavnega« organizatorja Kulturno društvo Jožef Virk Dob korektno izpeljali festival, ki je potekal tudi v okviru praznovanja dneva državnosti in je ena redkejših prireditev, na vabilu katere piše, da vstopnine ni. Prva predstava festivala, ki ga nekateri imenujejo tudi Medobmočno srečanje gledaliških skupin Go- renjske Ženska, ki se je poročila s puranom je presenetila vse, ki smo razmišljali predvsem o tem, da bo to komedija, ob kateri se bomo veliko smejali. Pa je Gledališče Bohinjska Bistrica pripravilo predstavo, o kateri smo veliko razmišljali, tudi po njej, ter občudovali režijo in scenografijo Darka Čudna in vseh pet igralcev, posebej Lothar Orel, ki je za vlogo Joe prejela priznanje za najboljšo glavno žensko vlogo. Tako ženska, ki se je poročila s puranom, kot predstava sama, sta nas pozitivno presenetili in za marsikoga od številnih igralcev pomenili nekaj čisto novega. Shakespearjev Sen kresne noči na modernejši način nam je predstavil Gimnazijski teater — gledališka skupina Gimnazije Jesenice, za pred- interakcije. V praktični predstavitvi delavnice so udeleženci aktivno sodelovali. Omenimo še, da je v okviru srečanja potekala tudi okrogla miza, na kateri so se pogovarjali o izboru lutkovne tehnologije in animacije, ob srečanju pa je bila izdana tudi posebna knjižica s podatki o nastopajočih lutkovnih in gledaliških skupinah. Srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupine Slovenije je predstavljalo pravzaprav tridnevni kulturni praznik za nastopajoče in številne mlade gledalce, ki jih bodo morda različne vrste predstav vzpodbudile, da se bomo skupaj z mentorji tudi sami lotevali tovrstnih projektov. Vse čestitke pa se dobro organiziran tridnevni kulturni praznik v našem mestu zasluži Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Domžale. Čestitamo! Vera Navdušenje v dvorani je bilo neustavljivo. Mladi gosti so dokazali svojo kvaliteto in zrelost pri podajanju zahtevnega glasbenega materiala. Med drugim je bila slovenska izgovorjava perfektna. V drugem delu so svojo kvaliteto pokazali z zelo zanimivim izborom skladb gostitelji in piko na i pristavili z izvedbo skladbe Plenty good room. V njej se je kot solistka izkazala članica zbora Eva Černe. Koncert je izzvenel z gosti iz Amerike z neverjetno energijo, ki jo mladi pevci premorejo. Organizacija takega koncerta zahteva veliko angažiranost in seveda skrbi, kako svoj kraj in delček kulturnega utripa pokazati našim gostom iz tujine. V spomin na prijeten večer so gostitelji gostom podarili pravo, slovensko, ročno izdelano čipko, ki jo je skljekljala Valentina Černe. Prav vsi pevci MePZ Slamnik so sodelovali pri pripravah na koncert. Še posebej je treba omeniti napovedovalca, Alenko Ivančič in Tima Čer-neta, ki sta prireditev dvojezično, simpatično in na nivoju povezovala. Za pogostitev gostov v kulturnem domu Ihan so članice zbora spekle domače pecivo in tako gostom pripravile nekaj gurmanskih, slovenskih užitkov. Večer se je zaključil v prijetnem druženju gostiteljev in gostov, ki pa so se morali težkih src kmalu posloviti, saj so imeli naslednji dan koncert v Ajdovščini. MePZ Slamnik bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi koncerta, posebej Javnemu skladu za kulturne dejavnosti Domžale, Kulturnem domu Franca Bernika, KS Ihan, Pivki d.d., Žitu d.d., KD Ihan, Biringu d.o.o., Cvetličarstvu Slovnik, Pekarni Rogljič, Farmi Ihan d.d., Trti d.o.o., Sadjarstvu Vode, Paparottiju 2, Hotelu Krona in Mojci Gregorič. Vsi so prispevali za to, da so svoj kraj vtisnili v lep spomin glasbenim gostom iz Združenih držav Amerike. Rado Cerne Ars Musicae stavo pa je kot režiserka, kostumo-grafinja in scenografinja poskrbela Marija Palovšnik. Mladi igralci in igralke so pripravili gledljivo predstavo, gledalci pa so se še enkrat več prepričali, da je Sen kresne noči pravzaprav lahko tudi romantična predstava, v kateri velja upoštevati, naj gledalci vsega skupaj ne jemljejo preveč resno, saj pripadajo pravljična bitja sanjskemu svetu. Sobotni program je s predstavo Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi pričelo Kulturno društvo Ivan Cankar Sveti Duh. Predstavi v režiji in dramaturgiji Matije Milčinskega smo gledalci zvesto sledili in bili prijetno presenečeni nad njeno »umetniško« izvedbo. Velja pohvaliti vse, tudi prijetno glasbeno ozadje, še posebej Jana Bertonclja, ki je za odlično odigrano vlogo Tončka prejel priznanje za najboljšo stransko moško vlogo. Edina »domača« predstava na letošnjem 13. festivalu gorenjskih komedijantov je bila Zgodba o živalskem vrtu v režiji Janeza Vajev-ca in izvedbi Društva MILF OZ. IGRALCEV Sebastjana Pikla in Žige Čamernika. O predstavi, ki si je zaslužila, da se predstavi na festivalu, smo že pisali, zato obema igralcem in režiserju le iskrene čestitke. Fetival se je zaključil v nedeljo, 20. junija, z nastopom KUD Lom, ki je pod režijskim vodstvom Ane Peharc predstavil v Dobu že videno predstavo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo. Komedija je bila prava popestritev in zelo prijeten zaključek letošnjega 13. festivala, ob kon- cu katerega so podelili še nekatere nagrade. Omenili smo že najboljšo glavno žensko in najboljšo moško stransko vlog, zato naštejmo le preostale nagrajence: Matej Korošec je za vlogo pacienta Vinka v Jovano-vičevi Kliniki Kozarcky (KUD Ivan Cankar Šmartno v Tuhinju) prejel priznanje za najboljšo glavno moško vlogo, medtem ko je Maja Poklukar za vlogo Michele Unsworth v predstavi Oprostite, napačna soba (KD Bohinjska bela — Gledališče Belan-sko) prejela priznanje za najboljšo stransko žensko vlogo. Selektor dr. Goran Schmidt pa je odločil, da za večletni konceptualni repertoar Gledališča Bohinjska Bistrica, za umetniško vodstvo, prevode in re- žijsko estetsko dognane uprizoritve v zadnjih treh letih nagrado prejme Darko Čuden. Gledališka zavesa je tokrat v Dobu v resnici padla za zadnjo predstavo in težko bomo čakali 14. festival gorenjskih komedijantov, predvsem pa bolj prijazno vreme, ki je od domačih gostoljubnih organizatorjev zahtevalo še več napora, kot sicer. Pa so ga zmogli, z veliko mero dobre volje, ki so jo pokazali tudi številni obiskovalci, ki jih kljub slabemu vremenu ni manjkalo. Zato hvala in iskrene čestitke Kulturnemu društvu Jožef Virk Dob za dobro opravljeno delo in nasvidenje na 14. festivalu gorenjskih komedijantov. Vera Vojska V GROBLJAH PRI DOMŽALAH Mednarodna konferenca o biblioterapiji/bibliopreventivi za sočutje, strpnost in sprejemanje drugačnosti. Mladi v 21. stoletju so veliko bolj ranljiva skupina mladih kot generacije pred njimi — prežeti so s potrošništvom, globalizacijo in individualizacijo, ki jih odtujuje od vrstnikov in njih samih. Bibliotera-pija v šoli vzgaja za srčne vrednote in spodbuja mlade v dejavno, polno življenje. Predstavila sem tudi pozitivne rezultate, ki jih prinašajo načrtovane in vodene ure bibliopre-ventive v šoli. V ospredju procesa je srčnost — le-ta namreč premika meje in (edina) pomaga, da bi mladi znali slišati drugega človeka, da bi postali senzibilnejši do sebe, do bližnjih, do družbe. Dr. Klemen Lah je že takoj na začetku poudaril, da nam želi približati vsebino predavanja na nekognitiven način, kar mu je po mojem mnenju tudi uspelo. V svojem prispevku (Biblio)terapevtski procesi med poukom književnosti je opozoril na prvine biblioterapevtskih procesov, ki potekajo med poukom književnosti. Na podlagi svojih osebnih izkušenj med poučevanjem in strokovne literature s področja biblioterapije in gestalt terapije meni, da je v pedagoški študij jezikov in književnosti nujna (večja) vključitev poznavanja biblioterapevtskih procesov in metod gestalt terapije, saj bi to omogočilo bolj kompetentno poučevanje književnosti. Zelo slikovito je opisal, kako je le nekaj minut, preden je moral kot učitelj v 4. letnik, izvedel, da je dijak v tem razredu zbolel za rakom in je v bolnišnici. Spomnil se je na knjigo Sadako hoče živeti, ki je zaradi radioaktivnega sevanja zbolela za levkemijo. Zgodba je služila kot izhodišče za dveurni pogovor z dijaki o neozdravljivi bolezni, življenju, pravičnosti, podpori, upanju, sočutju. Med pogovorom so dijaki za sošolca izdelovali žerjave, ki so mu jih nato odnesli v bolnišnico. In kot pravi: »Precej pozneje sem ugotovil, da so prav tovrstni dogodki tisti, ki nas — tako učitelje kot učence oz. dijake — najbolj zaznamujejo, hkrati pa se na njih skozi študijski proces še najmanj pripravljamo.« Mag. Jasmina Pogačnik je predstavila vidike biblioterapije in skriptoterapije ter nekatere avtorje, ki so se izkazali za avtoterapevte/ samoterapevte. Biblioterapija se lahko uporablja v različne namene. Ne moremo je imeti za samostojno metodo zdravljenja, ampak kot dodatek k drugim oblikam terapije oz. kot neformalno obliko samopomoči. V prispevku je potrdila trditev, da imata branje in pisanje terapevtsko vlogo, kar se kaže tako v teoriji kot v praksi, ter da je nastanek literature pogojen tudi z metodo zdravljenja. Na konferenci so svoja spoznanja predstavili tudi partnerji iz Lod-ža. Ana Sadowska, predsednica društva otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami »Bližje sebi«, je predstavila zelo zanimivo (in za mnoge gotovo novo) temo — njeno predavanje je imelo naslov Psi pomagajo pri biblioterapiji. Opazili so, da so otroci ob prisotnosti psa veliko bolj zbrani in pripravljeni za delo. Z njim se pogovarjajo, mu zaupajo svoje skrivnosti in se zaradi njega obnašajo drugače, kajti pes otroka ne obsoja, ne kritizira, se mu ne posmehuje, ga zelo pazljivo posluša. Otroci se s pomočjo psa sprostijo, zmanjša se njihov stres in napetost. V njegovi prisotnosti berejo knjigo in se pogovarjajo o problemih. Poleg skupnega branja s psom se z njim tudi igrajo, se ga dotikajo in pridobivajo samo- 12. maja 2010 se je v Kulturnem domu v Grobljah pri Domžalah odvila mednarodna konferenca o biblioterapiji/bibliopreventivi z naslovom Čudežnost besed, katere častna gostja je bila dr. Zdenka Če-bašek Travnik — varuhinja človekovih pravic v RS. Konferenca je potekala v okviru mednarodnega projekta Comenius Regio (2009-2011), katerega nosilki sta dve občini — Občina Domžale iz Slovenije in Občina Lodž iz Poljske. Partnerji, ki sodelujemo v projektu v Sloveniji, smo Osnovna šola Rodica (pobuda za temo projekta je prišla iz te šole), Vrtec Domžale, Knjižnica Domžale in Center za mlade Domžale. Sodelujoči partnerji iz Lodža na Poljskem pa so Občina Lodž — Oddelek za izobraževanje, Gimnazija št. 16, Regionalna pedagoška knjižnica iz Lodža in Zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami »Bližje sebi«. Na Osnovni šoli Rodica smo pred tremi leti na Zavodu za šolstvo prijavili inovacijski projekt Biblioterapija kot preventivna dejavnost v osnovni šoli, katerega smo uspešno uvajali v šolsko prakso in z njim nadaljujemo tudi po formalnem zaključku projekta. Ideja o zdravljenju/pre-ventivi/ozaveščanju preko leposlovja ni nova, uporabljajo jo predvsem v kliničnem okolju za zdravljenje različnih duševnih motenj in odvisnosti. V našem šolskem okolju pa je ta tema dokaj nova, vendar je treba poudariti, da v šolskem okolju ne poteka terapija, pač pa preventiva s pomočjo knjige, ki ravno tako omogoča osebnostno rast, razvijanje mišljenja, predvsem pa spodbuja sočutje in empatijo pri učencih. Videli smo, da biblioterapija v šolskem okolju deluje, saj smo že po enem letu srečevanja učencev v manjših skupinah opazili pozitivne rezultate. Ideja za sodelovanje pri kateremkoli mednarodnem projektu, se je porodila moji kolegici, učiteljici angleščine, Tjaši Grobin, ki se je pred dvema letoma udeležila Comenius stalnega strokovnega spopolnjevanja na Severnem Irskem, kjer je spoznala Ireno Ignasiak, učiteljico angleščine na Gimnaziji št. 16 v Lodžu in z njo obdržala stike. Veseli smo bili, ko se je odprla možnost na področju evropskih projektov — Comenius Regio — kamor smo prenesli svojo temo — biblio-terapijo/bibliopreventivo. Občina Domžale je k projektu povabila vse vzgojno-izobraževalne in kulturne inštitucije v domžalski občini. Poleg že omenjene Osnovne šole Rodica (s sodelavko Tjašo sva imeli polno podporo in zaupanje vodstva šole) so se odzvali še Vrtec Domžale, ki se ukvarja predvsem s pravljicami, Knjižnica Domžale, v kateri izvajajo pogovorne ure z otroki o različnih temah (predhodno preberejo neko leposlovno delo), na te pogovore pa povabijo tudi strokovnjake iz različnih obravnavanih področij ter Center za mlade Domžale, ki se posredno in neposredno v svojem delu dotika tudi literature, knjig, leposlovja pri preventivni in kurativni dejavnosti oz. svetovanju. V svoj dveletni program smo med drugim zapisali tudi, da bomo izvedli mednarodno konferenco o tematiki, s katero se ukvarjamo, o biblio-terapiji oz. bibliopreventivi in nanjo povabili slovenske strokovnjake in praktike, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z biblioterapijo. Ko sem pregledovala v COBlSS-u zadetke na ključno besedo bibliote-rapija, sem se začudila, kako malo strokovne literature imamo v Sloveniji. Biblioterapija je zelo razvito področje predvsem na angleško govorečem področju, kjer obstaja tudi na akademski ravni. Na srečo sem v vzajemnem katalogu našla dve sveži magistri znanosti (mag. Lucijo Zajc in mag. Jasmi-no Pogačnik), ki sta se obe (vsaka na svoj način) v svojih magistrskih nalogah ukvarjali s to tematiko. Dr. Miran Hladnik (njun mentor) mi je za predavatelja na konferenci svetoval še dr. Klemena Laha, ki se tudi ukvarja z biblioterapijo in jo vnaša v svoje poučevanje na Waldorfski gimnaziji v Ljubljani. Dr. Vlasta Zabukovec se že nekaj časa posveča tematiki biblioterapije. Na Filozofski fakulteti so pod njenim vodstvom organizirali seminarje za šolske knjižničarje o tej temi, zato je bila odločitev, da jo povabimo na konferenco, samoumevna. Med predavatelje sem povabila še pesnico, pisateljico, psihologinjo, za katero sem vedela, da verjame v čudežnost besed — gospo Zvezdano Majhen. Na začetku konference je udeležence in predavatelje nagovoril župan Občine Domžale, Toni Dragar, sledil je uvodni nagovor podžupa-nje — Andreje Pogačnik Jarc, ki je ožja članica tima Comenius Regio. Poudarila je, da je zelo vesela, da se je naša lokalna skupnost odzvala na Comeniusov razpis in pridobila sredstva, ki bodo omogočala delo v tem projektu. Cilji vseh njihovih projektov so razvoj družbe z vrhunskim znanjem, trajnostni gospodarski razvoj, kakovostna delovna mesta, rast socialne kohezije in varovanje okolja. Tako dokazujemo, je zaključila, da je usmeritev naše občine v vlaganje v znanje, v človeške vire, vsaj tako pomembna kot prizadevanja za gradnjo komunalne infrastrukture. Za tehnično organizacijo mednarodne konference sta poskrbeli podž-upanja ter Taja Batista - svetovalka na Občini Domžale in koordinator-ka projekta Bibliopreventiva. Počaščeni smo bili s prisotnostjo častne gosje na konferenci — dr. Zdenke Čebašek Travnik, ki je v svojem govoru med drugim izpostavila psihiatra dr. Janeza Ruglja kot vnetega zagovornika biblioterapije in njegovo prizadevanje pri širjenju le-te. Omenila je tudi pisatelja Gorana Vojnoviča, ki je opozoril na to, da branje oziroma nebranje knjig lahko ločuje ljudi. Njen govor si v celoti lahko preberete na spletni strani Varuha človekovih pravic v Sloveniji. Uvodoma nas je pozdravila še eo-spa Brigita Rupar iz Zavoda RS za šolstvo, ki spodbuja inovativnost pri poučevanju v šolstvu prav z inovacijskimi projekti. Sledil je strokovni del konference. Dr. Vlasta Zabukovec je v svojem prispevku predstavila biblioterapijo kot eno izmed metod dela z učenci v šoli. Biblioterapijo avtorji različno razlagajo, vsem pa je skupno to, da je to neke vrste zdravljenje s knjigo oz. branjem. V šoli je najbolj uporabna razvojna biblioterapija, katere cilj je spodbujanje osebnostne rasti in razvoja učencev. Zato bi jo lahko poimenovali tudi bibliosvetovanje, saj ima predvsem preventivni značaj. Dr. Zabukovčeva je predstavila tudi kriterije za vrednotenje literature za otroke z vidika biblioterapije oz. bi-bliosvetovanja. Mag. Lucija Zajc je predstavila mladinsko književnico — Elo Peroci in njeno delo skozi optiko Apple-yardove klasifikacije bralnih vlog, ki jim je dodana še nova vloga, in sicer vloga aktivnega subjekta bibliotera-pije. Mladinska besedila Perocijeve so zaradi obravnavanih tem (družinsko življenje, otroške igre, osamljenosti, neuresničljivih otroških želja, otrokovih stisk, dolgočasja ter socialnih motivov) zelo primerna za izvajanje biblioterapije pri otrocih in mladostnikih. Pisateljica, pesnica, vzgojiteljica in univ. dipl. psihologinja Zvezdana Majhen je govorila o metajezikov-nem zavedanju. Kot pravi sama: »Če hočemo otroka učinkovito voditi skozi spoznavanje jezika, je pomembno, da ga spodbujamo v smeri različnih področij razvoja: spoznavnega, čustveno-socialnega in moralnega ... « In nadaljuje: »S pretanjenimi sledmi branje vpliva na vrednote, presoje za delikatna etična ravnanja, širi bivanjsko čarnost, poglablja humanost in ljubezen — vse našteto pa nam osmišlja življenje.« Slikovito nam je pokazala, kako se lahko igramo z besedami — njen ded jo je »cepil«, da je, kot pravi, zelo resno zaljubljena v besede — to nam nedvomno dokazuje njen bogat literarni opus. Sabina Burkeljca, profesorica slovenščine in univ. dipl. bibliotekar-ka, sem predstavila pomen bibli-oterapije v šoli in pomen vodenih pogovorov ob kvalitetni mladinski literaturi z učenci, ki jih na OŠ Ro-dica načrtno in ciljno usmerjeno izvajamo tretje leto, saj kvalitetna mladinska literatura nudi učencem prostor osebnostne rasti, razbremenitev čustvenih problemov, vzgojo www.posta.si Paket za brezskrbne počitnice Pred dopustom skočite na pošto in: • plačajte položnice, • kupite torbo za plažo, revije, knjige, žogo, japonke in sončna očala, • kupite hrvaške kune, • vplačajte Loto, • se dogovorite za hrambo pošiljk na pošti ali pošiljanje na drug naslov. Če ste kaj pozabili doma, ne skrbite: pokličite nas na 08014 00 in pozabljeno vam dostavimo v Sloveniji isti dan, na Hrvaškem pa naslednji dan. Zanesljivo vsepovsod <7 POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE ~r 02. JULIJ 20I0 kultura 23 zaupanje. Otrok zaupa psu, zato ker ga posluša. Katarzyna Salska-Kopec iz Pedagoške knjižnice v Lodžu je predstavila delovanje te knjižnice. Knjižnica je bila ustanovljena leta 1925. Danes ima skupaj s štirimi podružnicami (v Kutnu, L^czyci, Pabianah in v Zgierzu) 500 000 knjig, časopisov in avdio-vizualnih gradiv. Ima 10 000 vpisanih članov (učitelje, študente, učence idr.) Predstavila je tudi zanimive dejavnosti, ki jih organizira njihova knjižnica: učitelji-knjižničarji (na Poljskem je to poseben poklic) organizirajo različna predavanja, na katerih glasno berejo in promovirajo knjige (tteden knjižnic, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, vsepoljska akcija Cela Poljska bere otrokom). V L^czyci potekajo biblioterapevtske ure za otroke z blagimi duševnimi motnjami. Teme, ki jih obravnavajo, so predvsem težave, s katerimi se ti otroci srečujejo: nasilje, nesamoza-vest, nestrpnost, čustvene težave. Gospa Katarzyna Salska-Kopeč je svojo predstavitev zaključila s citati, med katerimi je bil tudi ta: »Beremo, da bi ugotovili, kdo smo. To, kar počnejo, mislijo in čutijo drugi ljudje, je neprecenljiv kažipot k razumevanju tega, kdo smo sami in kdo lahko postanemo ...« (Urszula K. LeGuin) Mirjam Štih, univ. dipl. kulturolo-ginja iz Knjižnice Domžale, je predstavila primer dobre prakse v splošni knjižnici. V krogu skupine učencev sedmih razredov osnovne šole izvaja tematske pogovore o knjigah, ki govorijo o problematiki nasilja — ta je rdeča nit njihovega druženja. Vsakič se jim pridruži tudi strokovnjak za področje, o katerem teče beseda, in udeležence še bolj seznani s tematiko ter poskuša podati čim več možnosti, kako se spopasti z nasiljem. Namen je predvsem izobraziti mlade, da marsikatero rešitev lahko poiščejo v literaturi. Sabina Hribar, dipl. vzgojiteljica, je zaposlena v Vrtcu Domžale (v enoti Racman), v katerem nudijo otrokom in njihovim staršem raznovrstne dejavnosti povezane s književno vzgojo. S sodelavkami v enoti Racman so se dogovorile za bibliopreventivo, ki jo izvajajo v okviru tabu tem in problemske tematike (ljubezen, smrt, istospolnost, spolnost, drugačnost, ločitev staršev, hendikep ...). Dejavnost V svetu pravljic vodi že nekaj let, tako da nadgrajuje branje slikanice s pripovedovanjem, dramatizacijo z lutkami, predbralnimi aktivnostmi, medbralnimi aktivnostmi in dejavnostmi po branju. Direktorica Centra za mlade v Domžalah, Lili Jazbec, prof. de-fektologije, je ob slikoviti prezenta-ciji na platnu — na njem smo lahko občudovali rezultate fotografskega natečaja Knjiga v kadru, ki ga je v okviru projekta organiziral Center za mlade — predstavila delo z družinami. Kot pravi, ji srečevanje z družinami v stiski nalaga iskanje vedno novih orodij, ki bi pripomogla k učinkovitemu reševanju nastalih situacij. In pravljice, zgodbe, basni, pesmi ... se izkazujejo za dovolj glasno, uporabno in močno orodje, ki na subtilen način pomagajo motivirati družinske člane in omogočajo določen uvid in razumevanje, iz katerega družine črpajo moč, da bi rešile svojo stisko. ETwinning in branje med mladimi v Sloveniji in na Poljskem sta predstavila Tjaša Grobin, prof. angleškega jezika in geografije na OŠ Rodica in Pawel Pachnowski, prof. angleškega jezika iz Lodža. ETwinning je akcija programa Vseživljenj-sko učenje, ki jo usklajuje evropsko šolsko omrežje v imenu Evropske komisije. Namenjen je podpori in spodbujanju informacijko komunikacijskih tehnologij v izobraževanju na ravni vrtcev, osnovnih in srednjih šol. V akciji sodeluje že več kot 85 000 učiteljev iz več kot 50 000 šol iz 32 evropskih držav. Med učenci obeh šol sta spodbudila primerjavo pouka v obeh državah in obravnavo domačega branja. Učenci so prebirali knjigo novozelandskega pisatelja Davida Hilla — Se vidva Simon. Knjiga govori o štirinajstletnem Simonu, ki ima mišično distrofijo. Z vodeno diskusijo sta učence spodbudila, da so razmišljali o bolezni, prijateljstvu, ločitvi, smrti itd. Ugotovila sta, da najstniki iz obeh držav razmišljajo zelo podobno, podobno čustvujejo in se podobno odzivajo na probleme, ki jih prinaša vsakodnevno življenje. Mednarodno konferenco o bibliote-rapiji/bibliopreventivi so popestrili učenci Glasbene šole Domžale, ki so zaigrali Chopinove skladbe, in žonglerii iz Domžal. Med odmo-bila ri je bila priložnost za neformalni pogovor in druženje ter izmenjavo izkušenj in mnenj. Konference se je udeležilo okoli 80 knjižničarjev iz delovanje v delovnem okol teljev in predavateljev. Upa da je odprla izzive za te tematika zanima. Po konferenci so udeleženci in predavatelji izražali pozitivne odzive na tematiko in or- fanizacijo konference. .onferenca je zagotovo odprla veliko novih možnosti za praktično delovanje v delovnem okolju sluša-pamo tudi, teoretična izhodišča in izdajanje strokovnih člankov in monografij s področja biblioterapije, ki je v Sloveniji šele na začetku. Želimo si, da bi se čim več knjižničarjev, učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z otroki, mladostniki in književnostjo odločalo za načrtovan pristop k tej tematiki, kajti skrb za zdrav razvoj otroka oz. mladostnika mora biti na prvem mestu in pušča trajne in nezamenljive posledice v posamezniku celo življenje. Posamezniku daje uvid, da so problemi z ustreznim pristopom (tudi s pomočjo literature) rešljivi, da ne omenjamo neizmernega estetskega bogastva, ki prežarja posameznika skozi proces branja kvalitetnega leposlovja in ima že sam po sebi tera-pevtsko/katarzično moč. Sodelavke, ki sodelujemo v projektu, bomo z biblioterapijo nadaljevale vsaka v svojem delovnem okolju in širile biblioterapevtski virus med mlade tudi, ko bo projekt formalno zaključen, v to sem prepričana. Naj za konec zapišem še tisto, kar je mene osebno, poleg pozitivne energije, ki je ta dan kipela v Gro-bljah, potrdilo v prepričanju, da se ukvarjamo s pravo temo. Kolegico, šolsko knjižničarko, je predavanje dr. Klemena Laha tako prepričalo, da mi je ob koncu brez besed izročila papirnatega žerjava. Prav ta žerjav je povedal vse »tisto«, česar besede ne morejo. Ob koncu se še enkrat zahvaljujemo vsem predavateljem, govornikom (še posebej častni gostji — dr. Čebašek Travnikovi), partnerjem iz Lodža, prevajalki — gospodični Staši Pavlo-vič, napovedovalki — sodelavki Dragi Jeretina Anžin, sodelavcu Martinu Mahu za tehnično podporo in seveda slušateljem za zaupanje, da so se v tako velikem številu odzvali našemu vabilu in se udeležili mednarodne konference o biblioterapiji/ bibliopreventivi. Bila je prva in srčno upamo, ne zadnja. Več o projektu Comenius Regio — Bibliopreventiva si lahko preberete na naši spletni strani www.project-biblioprevention.eu in/ali si v knjižnici izposodite zbornik predavanj in dobre prakse, ki smo ga izdali ob mednarodni konferenci. Sabina Burkeljca, vsebinska koordinatorjca mednarodne konference Čudežnost besed KNJIŽNICA DOMŽALE Okusimo besedo 2010 Knjižnica Domžale je še enkrat uspešno pripeljala h koncu projekt bralne značke za odrasle Okusimo besedo, s katerim želi svoje uporabnike spodbuditi k branju kakovostne literature. Vestni knjižničarji so sestavili spisek, ki je vseboval tako knjige s področja leposlovja, kot tudi strokovno literaturo. V naše veliko zadovoljstvo je bralno značko letos uspešno zaključilo kar 70 bralcev iz vseh naših enot. Uradni del svečanosti je potekal v prireditveni dvorani knjižnice, kjer so bralci najprej prisluhnili direktorici knjižnice Barbari Zupanc Oberwalder, ki je poudarila pomembno vlogo branja in se tudi vsem lepo zahvalila za Ob svečanem zaključku bralne značke smo vsakega še posebej nagradili za njegovo predanost in trud. sodelovanje. Nato pa je prireditev obogatila še Slava Sabol z razlago vseh zanimivejših pripadajočih podatkov. Temu je sledil krajši kulturni program s humornim vložkom iz Jurčičevega Desetega brata, potem pa se je v prostorih knjižnice začel še najprijetnejši del prireditve. Med prijatelji knjig se je, ob bogato obloženih mizah, razživel prijeten pogovor in marsikdo je že razmišljal o tem, kako bo z nami okušal besede tudi naslednje leto. MIRA VOGLAR Kahlica Bahlica Založba Mladinska knjiga je v začetku junija predstavila novo knjigo z zgoščenko slovenske otroške pisateljice in skladateljice Mire Voglar. Knjiga pravljic in pesmic Kahlica Bahlica, dopolnjena z notnim zapisom za klavirsko spremljavo in zgoščenko, je izšla ob 75-letnici avtorice, ki zna povezati glas modrosti in prepoznavnosti z zvenom otrok. Na predstavitvi, kot tudi na zgoščenki, so v odlični interpretaciji Štefke Drolc oživeli nerodno majhni in nebogljeni otroci, pa tudi tisti veliki in neustrašni. Poleg Mire Vo-glar, ki je še vsa čila in zgovorna, in se je o spominih na kahlice svojega otroštva zelo slikovito razgovorila, je na predstavitvi spregovoril še slikar Danijel Demšar. Njegove zanimive, duhovite in slikovite ilustracije so otrokom blizu in knjigo je z njimi dejansko dopolnil in izpolnil. Kahlica v knjigi postane Bahlica, ki majhnemu otroku v nagajivih pripovedih in pogumnih dejanjih nostjo kopiči male umetnine v svoj ustvarjalni žep. Pred nami je njena nova umetnina. Kahlica Bahlica je zagotovo odlično dopolnilo za delo z malčki v vrtcih, saj vsebuje napotke za delo z otroki ob vsaki pesmici. Poleg tega jo toplo priporočam mladim staršem, berite in pojte jo skupaj s svojimi najmlajšimi. Zgoščenka, na kateri drobne pesmice in hudomušne bibe odlično interpretirajo mali pevci Glasbene šole iz Logatca, vam bo ob tem v pomoč. Čestitke Miri Voglar za čudovito knjigo in za visok jubilej. Zlatka Levstek zaupa čarobne besede: želim, delim, upoštevam, prisluhnem, imam rad itd. Prijazni namigi se odslikavajo prek igre, pesmic in bib in objamejo otroka, da zaiskri v energijah, kjer je prostor za dobro. Obuto presenečenje, V Bibini kuhinji, Dan črnega muca, Mala in velika žoga, Srečni zmajček, je le nekaj naslovov kratkih pripovedi, ki nas vodijo skozi knjigo. Ob vsaki je pesmica, ki jo napove, in po vsaki je pesem, ki se zapoje. Zelo domiselno in premišljeno. Mira Voglar je utemeljiteljica sodobne predšolske glasbe pri nas in že desetletja z ljubeznijo in preda- . . * KNJIŽNICA DOMŽALE * . . ♦ r JUUJ ©§ g)0 AVGUST 00©SSm- jpfi^ ~ /. POČITNIŠKI BRL0G splošnih in šolskih knjižnic, vzgojiteljev iz vrtcev, učiteljev ter posameznikov iz cele Slovenije, ki jih ta JULIJ AVGUST TiK f AK UUM DRUŽABNE IGRE ZA KRATEK CAS .V/, ZA OTROKE IN MLADINO MED 6. IN 1 4. LETOM STAROSTI __ .rsiJ-iV'^ knjižnica DOMŽALE Naj ne mine dan brez knjige Tokrat bomo skupaj pregledali dela, ki so izšla pri Založbi ZRC. V njihovih predstavitvah sem našla mnoge zanimive podatke. MONOGRAFIJA JANKA KERSNIKA predstavlja pomembnega slovenskega klasika, ki ga bralci poznajo po kratkih pripovedih Kmet-ske slike, romanih Ciklamen, Agitator in Jara gospoda. Monografija o Kersniku obsega dvanajst poglavij, ki obravnavajo njegovo ustvarjalnost od mladostnega pesništva, feljtonistike in dramskega poskusa do raznovrstnega pripovednega snovanja (kratko pripovedništvo, povesti in romani). Poleg vsestransko osvetljenega literarnega dela je prikazana tudi njegova razvejena dejavnost na drugih področjih, na poklicnem, gospodarskem, novinarskem in političnem: bil je notar, posestnik, viden sodelavec časnikov in časopisov, deželni poslanec in eden vodilnih ljudi v liberalnem političnem taboru. Vse to je prepleteno s pomembnejšimi dejstvi iz osebnega in družinskega življenja, prijateljskih in ljubezenskih vezi. Monografija je napisana na podlagi šestih zvezkov Kersnikovega Zbranega dela, ki sta jih uredila Anton Ocvirk in France Bernik, in ob upoštevanju bogate strokovno-znanstvene literature, ki jo je prispevala vrsta uglednih literarnih zgodovinarjev, beremo v predstavitvi monografije. Izšli sta druga in tretja knjiga ZBRANIH DEL DOMINIKA SMOLETA. Druga knjiga prinaša Smoletovo najpomembnejše delo, pesniško moraliteto ANTIGONA, napisano leta 1960 v prostem verzu in še istega leta kar trikrat uprizorjeno. Besedilo je tokrat prvič natisnjeno s pravilnim vrstnim redom verzov, ki so tudi prvič oštevilčeni, kakor je sicer navada pri verznih dramah, in z nekaterimi slovničnimi popravki. Zaradi legendarnega nastanka, mnogih nadaljnjih uprizoritev in odmevnosti v vsem jugoslovanskem prostoru in različnih interpretacij je spremljajoči znanstveni aparat zelo obsežen. Kronološka ureditev bralcu omogoča, da spremlja razvoj razumevanja besedila od levičarskega simbola upornosti do političnega simbola ideološke sprave. 3. knjiga prinaša Smoletovo drugo najuspešnejše dramsko besedilo, KRST PRI SAVICI, prvič uprizorjeno 1969. Po ustaljeni metodologiji je v opombah najprej komentirano Smoletovo besedilo, potem so zbrani kritiški odmevi na vse uprizoritve, sledi prikaz litearnozgodovin-skih in literarnoteoretskih obravnav. Zbornik ODPRTA OKNA, Kom- parativistika in prevajalstvo, je izšel ob 75-letnici Majde Stanovnik, častne članice DSKP in nekdanje članice Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Največ razprav v knjigi je posvečenih zgodovinskim, opisnim in teoretskim vprašanjem prevajanja na Slovenskem. Pri nastajanju zbornika je sodelovalo veliko število avtorjev. Majda Merše v monografiji SLOVENKI KNJIŽNI JEZIK 16. stoletja, s podnaslovom Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu, obravnava predvsem oblikoslovno in besedotvorno problematiko slovenskega knjižnega jezika v obdobju njegovega nastanka. Čeprav se delo osredinja na glagol in njegove kategorije, so vključene tudi druge besedne vrste, v prid širine opisa pa pritegnjene tudi druge ravnine jezikovne zgradbe (pisna, glasoslovna, skladenjska). Odkrivanje sistemskih potez knjižnega jezika najpogosteje poteka preko analize jezika vzročnih besedil osrednjih piscev (zlasti Trubarja, Dalmatina in Krelja). Monografija TERMINOLOGIJA IN SODOBNA TERMINOLOGIJA vsebuje prispevke, ki so jih kot vabljena predavanja predstavili slovenski in tuji raziskovalci terminologije v okviru Poletne terminološke šole od 4. do 6. septembra 2008 v Ljubljani. Vsebuje prispevke 39 domačih in tujih avtorjev v petih razdelkih: Terminologija — nekaj evropskih izkušenj, Terminologija in jezikovni procesi, Terminologija posameznih strok in terminografija in Terminologija, korpusi in jezikovne tehnologije. Izšlo je tudi glasilo JEZIKOVNI ZAPISI številka 15, ki ga izdaja inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tatjana Kokalj TRADICIONALNO SREČANJE STAREJSIH FOLKLORNIH SKUPIN Folklorna skupina Groblje že tretjič na srečanju Območna izpostava Ruše Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Folklorna skupina Bistrica ob Dravi sta letos že dvanaj-stič zapored organizirali srečanje starejših folklornih skupin. Ta srečanja so postala zelo popularna in število udeležencev narašča iz leta v leto. Zaradi vse večjega odziva organizatorja že nekaj let prirejata dvodnevna srečanja in tako omogočata vsem prijavljenim, da se pojavijo na odru. Letos je sre- čanje potekalo v lepi dvorani Doma kulture v Bistrici ob Dravi, v soboto, 12. junija, in v nedeljo, 13. junija. Na odru se je v dveh dnevih zvrstilo 22 skupin s 508 udeleženci — plesalci in glasbeniki. Folklorna skupina Groblje Kulturnega društva Groblje, ki jo vodi Nevenka Unk-Hribovšek, je v pičlih dveh letih in pol obstoja dala že trideset nastopov. Za ta njen tretji nastop v Bistrici je skupina pripravila novo odrsko postavitev Kite pletejo avtorja Franca Hribovška, za katero je glasbo priredil Drago Rozman. Plesalci so prikazali, kako so se ljudje nekoč zabavali v domžalski okolici, ko še ni bilo radia in televizije: po opravljenem skupinskem delu so se pošalili in zaplesali. Na odru so se pojavili vsi člani skupine, osem plesnih parov je zaplesalo ob popolni godčevski zasedbi, za prikazane plese pa so bili toplo nagrajeni z aplavzom. Naj omenimo še detajl o pokrivalih: moški so, zvesti tradiciji slamnikarstva, imeli na glavi delovne slamnike črne barve, z visoko štulo, ki jih je po muzejskem vzorcu gospoda Matjaža Brojana izdelala gospa Jožica Košak. Število prijav za nastope dokazuje, da je Bistrica ob Dravi postala pravo romarsko središče starejših folklornikov. Čeprav srečanja nimajo tekmovalnega značaja, se vsi izvajalci programa maksimalno potrudijo. Vse skupine se želijo vsakič pojaviti z novo odrsko postavitvijo. Organizator srečanja krmili program s predpisano tematiko. Tokrat so od skupin bili zahtevani plesi s ploskanjem. Po nastopih skupin je organizator imel sestanek z mentorji udeležencev. Pogovor je tekel predvsem o rešitvah za nadaljevanje srečanj, kajti, organizatorja sta izpostavljena visokim stroškom. Predstavniki skupin so podprli napore za ohranitev tradicije s strinjanjem k predlogu za uvedbo participacije. Za prihodnje srečanje so se že opredelili glede tematike, ta bo dvoglasno oz. troglasno petje ob plesu. Naši Grobeljčani so se s predsednikom Tonetom Košenino podali na pot z avtobusom. V soboto, 12. junija, so po kratkem postanku v Tepanjah v prekrasnem vremenu, po štajerski avtocesti in po lokalni cesti prispeli na cilj. Sprejela jih je gospa Anita Polak, predsednica KUD Svoboda iz Bistrice ob Dravi in jim dodelila vo-dički Marijo in Lojzko. Po namestitvi v garderobo so se opoldne odpeljali na izletno točko Meranovo, kjer jih je čakal prigrizek in osvežitev. Seveda ni manjkalo niti plesa, pozdravljanja z znanci, petja in šal. Glavni dogodek, nastopi, so se pričeli ob 16. uri. Naši plesalci so bili tretji. Prireditev je počastil župan Občine Ruše, ki je pozdravil nastopajoče. Na koncu se je gospa Zvezdana Remšak v imenu organizatorjev zahvalila vsem skupinam za udeležbo ter jim je podelila priznanja. Po večerji, ki ji je sledila zabava, so se skupine poslovile in tako kot tudi gledalci, odšle vesele domov. Še najbolj se je veselila »mati« srečanj, gospa Ivanka Prapertnik, kajti sedaj se že ve, da bo njeno »dete« — srečanje starejših folklornih skupin — živelo naprej in se krepilo. Skupine so bile nad srečanjem navdušene. Za nekatere starejše skupine je to redka priložnost, da nastopijo izven domačega okolja. V klepetu s plesalci smo izvedeli, da se bodo obvezno prijavili prihodnje leto in izrabili srečanje za sklepanje novih in osvežitev starih prijateljstev. Franci Hribovšek DOMŽALSKI ROGISTI Obisk v Domu upokojencev v Domžalah V začetku junija so se Domžalski rogisti, ki jih vodi Gregor Otmar Rettinger, njihov umetniški vodja pa je Ivan Kozarič, s svojim programom predstavili varovancem Doma upokojencev v Domžalah. Med prijetnim pogovorom so jim predstavljali zaigrane melodije, med katerimi je bilo največ koračnic, povedali pa so jim tudi, da bodo v letu 2011 praznovali prvih dvajset let uspešnega igranja. Posebej prisrčna so bila srečanja s poznanimi varovanci, med katerimi je bil tudi znani domžalski pohodnik Jurij Vulkan. Rogisti so ga presenetili z igranjem nekaj partizanskih melodij. Varovanci doma so bili nad obiskom Domžalskih rogistov navdušeni in so jih povabili, da generalko pred slo- vesnim koncertom ob 20. rojstnem dnevu opravijo kar pri njih. To ni bil prvi obisk Domžalskih rogistov v domu. V pogovoru z vodjem skupine pa sem izvedela, da so februarja obiskali otroke v Vrtcu Ostržek na Rodici, ki so bili nad glasbeniki navdušeni. Sicer je leto 2010 v znamenju priprav na 20-letnico Domžalskih rogistov, ki se pospešeno pripravljajo tudi na nastop na 2. mednarodnem tekmovanju rogistov Slovenije v Celju, v septembru pa bodo gostovali tudi na srečanju hrvaških rogistov v Karlovcu. Za njimi je v letu 2010 že nastop na lovskem sejmu v Celovcu. Vera TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI Radi pojemo skupaj z drugimi zbori Letošnjega 41. tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki je zanimiva in izjemna slovenska kulturna prireditev, vseslovenski praznik zborovskega petja, sta se med drugimi zbori udeležila tudi oba zbora Društva upokojencev Domžale. Tako je ženski pevski zbor Stane Habe, ki ga vodi Marika Haler, letos prejel posebno priznanje za 20. nastop na omenjenem taboru slovenske pesmi, medtem, ko je Moški pevski zbor KD FRANCA BERNIKA DOMŽALE * * + + An* * + * TVUlirjii Hmi*J! D*rt Jmmta «atpkBtm 4u Mlrimflmt muzejsko nttusrvo H31±1U üVi ' ;1 rjm I IF b i', hi uri. iTVii i-r ' l|CvV|hl Itljli '■JI'1'1 fllam i t Dnevi evropske kulturne dediščine 2010 Okrogla miza Dediščina in pomanjkanje v Občini Domžale VABILO ZASEBNIM ZBIRALCEM in vsej zainteresirani javnosti V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) 2010, ki bodo letos potekali od 25. septembra do 2. oktobra, vabimo k sodelovanju vse zainteresirane posameznike, organizacije, izobraževalne ustanove in društva, posebej pa zasebne zbiralce kulturne dediščine, ki bi radi diskutirali na temo »dediščine in revščine«. Zasebni zbiralci, ki z ljubiteljsko zavzetostjo hranjenja in pridobivanja predmetov lahko bogatijo lokalne in nacionalne zbirke, so ena od pomembnih komponent pri nastanku muzejskih zbirk, v katerih je zapisan DNK naših prednamcev. Prijave sprejemamo do vključno 3. septembra 2010 na naslov: dru-stvo@mdd.si in po telefonu: 040/423-325 (Mateja Kegel). Veselimo se vašega sodelovanja! OBMOČNO OBRTNA ZBORNICA Izšel je Ceh Ceh je novo brezplačno glasilo, ki od danes izhaja pod okriljem Območne obrtno-podjetniške zbornice Domžale. Mesečnik, ki bo članom na razpolago brezplačno, bo izhajal do 5. v mesecu, njegova naklada je 2.000 izvodov. Za glasilo so se po besedah Zorana Poljška, predsednika domžalske območne zbornice, odločili, ker niso imeli komunikacijskega kanala, preko katerega bi lahko primerno obveščali člane o dogajanju na terenu. Doslej so jim vsak mesec poslali nekaj listov formata A4, na katerih so bile zapisane tako imenovane „nujne objave" - na primer o prispevnih stopnjah in dohodnini ..., o dogajanju znotraj zbornice pa ni bilo pravih novic, kar je po svoje slabilo moč in povezanost članstva, še razmišlja Poljšak. Mag. Ljubica Gaber, sekretarka OOZ Domžale in odgovorna urednica novega glasila, je ob izidu povedala, da bo Ceh vsak mesec prinašal predstavitev člana in s tem povezane obrti, v veli- kem intervjuju se bodo dotaknili aktualnih vprašanj ... Člane bodo spodbujali k izobraževanju z opisom vsebine obstoječih seminarjev in delavnic, obveščali jih bodo o zanimivih dogodkih v preteklem mesecu ... Čeprav je glasilo prvenstveno namenjeno članom iz Mengša, Moravč, Trzina, Lukovice in Domžal, se bodo v uredništvu lotevali vseh vprašanj, povezanih s statusom obrtnikov in podjetnikov, zato bodo vprašanja zastavili tudi predstavnikom vlade, kadar bo to potrebno. Za ime Ceh so se odločili, ker ta beseda označuje srednjeveško obrtno stanovsko združenje, ki je bilo v nekaterih pogledih po svoje pojiobno sodobni zbornični ureditvi. Članstvo je bilo obvezno, plačevali so članarino, tako združeni pa so imeli obrtniki poleg določenih drugih ugodnosti tudi veliko politično moč. Ker si tega v OOZ Domžale želijo tudi sedaj, so se odločili za Ceh. Za dodatne informacije se lahko obrnete na: Zorana Poljška, tel.: 041/683-201, predsednika OOZ Domžale, ali mag. Ljubico Gaber, glavno in odgovorno urednico Ceha in sekretarko OOZ Domžale na e-naslov: ljuba.gaber@ ozs.si ali tel.: 040/630-698. Mag. Ljubica Gaber Janez Cerar, ki ga vodi Jože Dolinar, na taboru sodeloval več kot 30-krat. Naše pevke in pevci so veselo prepevali v največjem slovenskem zboru, kjer so peli tudi pevci iz zamejstva, ki tudi na tak način ohranjajo in oživljajo stike z domovino. Na 41. tabor slovenskih pevskih zborov je obema zboroma ostalo obilo lepih spominov, posebej pevci pa so se tudi na taboru spomnili svoje zlate obletnice. V. Ceh Glasilo območne obrtno - podjetniške zbornice Domžale - junij 2010, Letnik 1, številka 1 območna omwafOQjEmSä ZBORNICA d o m ž ate ~r 02. JULIJ 20I0 uredništvo 25 Pisma bralcev Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva Kdaj urejene kolesarske steze? Kolo je lahko prevozno sredstvo, kolesarjenje zelo lep šport, na razmere na naših cestah pa smrtno nevaren izziv. Ze kot srednješolka sem se zelo rada s kolesom odpeljala v Ljubljano. Kolesarskih stez ni bilo, prometa pa veliko manj kot danes. Sedaj imam sama srednješolke, kar pomeni, da je minilo svojih 25 let, glede kolesarskih stez iz Domžal do Ljubljane pa se ni spremenilo nič. Varne kolesarske steze še vedno ni. Ali v današnjem času res ni prostora za varno kolesarjenje? Ni. Ali se pri vsem našem razvoju, ne da narediti varne kolesarske steze od Domžal do Ljubljane? Veliko ljudi kolesari v službo in šolo. S tem poskrbijo za svoje dobro počutje, zdravje in čistejše okolje. Ali ne bi s kolesarskimi stezami poskrbeli še za njihovo varnost? Ali človeško življenje ni nič vredno? Dragi vozniki, ker kolesarskih stez ni, kolesarji vozimo po cestah. Prosim, opazite nas, tudi če ste močnejši. Urša Hrovat Kakšna bo usoda doprsnega kipa narodne herojke Rezke Dragar ali kje bo pristal ... Krajani Dragomlja in Pšate vemo, da je bil pri vhodu stare dragomeljske šole na stebričku postavljen doprsni kip narodne herojke Rezke Dragar, z datumom 27. september 1970. Po vztrajnem poizvedovanju mi je le uspelo izvedeti, da se kip, to je bronasta skulptura, nahaja v skladiščnih prostorih Osnovne šole Venclja Perka Domžale, tako da je preostalo le še vprašanje, kje naj bi bila njegova nova lokacija. Na našem občinskem odboru so mi nasvetovali, naj se najprej obrnem na KS Dragomelj-Pšata, katere vodstvo pa je do namestitve kipa pokazalo nenaklonjeno stališče, podobno vodstvo Osnovne šole Dragomelj, ki pa je spočetka šla našemu odboru kar na roke. Moram reči, da sem zato kot predsednik KO ZB NOB Drago-melj-Pšata naravnost šokiran, sploh pa kot dolgoletni praporščak, kar sem podedoval po svojem pokojnem oče- Nagrajuje Honda Ambrož Nagrajenci nagradne križanke številka 8 v glasilu Slamnik so: Ana Ora-žem, Domžale, Tatjana Grad, Domžale, Zvonka Slapar, Dol pri Ljubljani. Vse nagrajenke prejmejo po 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2010/2011. Čestitamo! Nagrade tokratne križanke pa podeljuje Honda Ambrož in sicer: 1. Brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC 2. Plastična ročka 4l olja Castrol SLX 3. Plastična ročka 4 l olja Castrol GTX 4. Preventivni pregled vozila z meritvami Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 2. septembra 2010. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! tu. Mnenje KO je blizu zamisli, da bi bil kip Rezke Dragar nameščen v novi osnovni šoli pod stopnicami. Ne vem, če je perspektivno, da mlademu rodu enostavno kakor prikrivamo našo polpreteklo zgodovino. Naš sicer maloštevilni odbor bom vodil v borčevskem duhu, saj sem bil kot sin borca Pohorskega bataljona in matere taboriščnice tudi tako vzgojen. Na koncu pa smem apelirati na našo krajevno skupnost in vodstvo Osnovne šole Dragomelj za vzpostavitev boljšega, čim tvornejšega sodelovanja v obojestransko zadovoljstvo. Lojze Podobnik Predsednik KO ZB NOB Dragomelj-Pšata Kako smo čestitali svoji državi za njen praznik? Namesto uvoda. Kljub vsej kulturni različnosti imamo namreč Evropejci skupni imenovalec: povezujeta nas naša skupna judovsko-krščanska religiozna dediščina in grško-rimsko humanistično in pravno izročilo. Združena Evropa je torej mogoča, ker so nam skupne temeljne, duhovne in moralne vrednote, kakor dostojanstvo človeške osebe, človekove pravice, svoboda, demokracija, sožitje in sodelovanje, spoštovanje kulturne in siceršnje različnosti ter identitete, socialna pravičnost, solidarnost in socialna država, verska svoboda ... Človek pa ni le individuum z lastno identiteto, ampak je obenem tudi družbeno socialno bitje . In kako naj z vsem naštetim primerjamo potrditev arbitražnega sporazuma, kar sam doživljam kot pogreb, ker s(m)o usodo lastne države oziroma domovine, kakor bi izrecno poudarila Mila Kačič, prepustili tujim rokam, ki bodo prej ko ne počeli z njo kakor svinja z mehom in to na očeh »vsemogočne« Evrope. Tudi če bi bil rezultat ugoden za Slovenijo, je že sam princip reševanja spora zgrešen do temeljev in da »sporazum« tako velikodušno pozdravlja Evropa, ali ni to nezaslišano, ker to ni nikakršen sporazum v pravem pomenu besede. Ni malo takih s prepričanjem, da je do njega prišlo z napako, ker da je premajhna razlika med ZA in PROTI. Obdobje, ki je bilo zaznamovano z referendumom o arbitražnem sporazumu in z napovedmi varčevalnih ukrepov, je ljudstvo angažiralo, da je pokazalo večjo odločnost pri ocenjevanju politike, da se je vsaj nekoliko naučilo razlikovati uresničljivost od pravljic za lahko noč. Smo še vedno pri Evropi. Evropa me je konkretno razočarala tako rekoč že na samem začetku, ko je bila zavrnjena zgolj omemba Boga v evropski ustavi, kar prav gotovo ni izraz strpnosti, ki da želi zaščititi dostojanstvo ateistov in agnostikov, ampak bolj izraz zavesti, ki hoče videti Boga dokončno izbrisanega iz javnega življenja človeštva in odrinjenega v subjektivni prostor preostalih kultur preteklosti. Izhodišče vsemu temu je relativizem, ki misli, da poseduje dokončno poznavanje razuma in podobno. Dejansko pa to pomeni, da potrebujemo korenine, da bomo preživeli in da ne smemo Boga izgubiti izpred oči, če hočemo ohraniti človeško dostojanstvo. Naj verjamemo v »čudežnost« EU? To nikakor ne. Ostaja pa nam le upanje v pravičnost, ki je sprta z enostranskostjo. Beograjska mati federacija za Slovence ni bila mati, ampak mačeha. Ali nas bo razočarala tudi Evropa? Glede jezika zaenkrat temačnosti ni, le če ne bomo sami preveč klečeplazili za angleščino, kaj pa sicer? Kljub vsemu ostajamo pri upanju, ki ne osramoti in zaupanju v Boga. In če se ustavimo konkretno pri jeziku. Brez posebnega naprezanja lahko ugotovimo, da materinščine enostavno ne znamo ali ne znamo zadovoljivo, ker ne znamo ceniti slovenstva, je prepričana Dušica Kunaver. Doktor Franc Rode pa meni, da materinščine ne znamo, ker nam primanjkuje bivanjske radosti. Za dr. Jožeta Toporišiča pa nimamo znanja na enaki ravni. Dr. Janez Dular je prepričan, da smo imeli v preteklosti neprimeren šolski učni program. Dr. Vojislav Likar pa pravi, da materinščine zato ne znamo, ker nimamo dovolj jezikovnih priročnikov, Maja Šugman pa pribije, da se premalo pogovarjamo in premalo beremo. Osnova znanja materinščine je torej res pogovor in branje, kajpak brez omalovaževanja pravopisnih in slovničnih pravil. In že smo prišli do šole. Nedopustno je, da institucija, kot je šola, z učiteljevim delovanjem uveljavi nasilje, ki se kaže in deluje kot posmeh in zaničevanje, ali da otroku stori krivico. Zato morajo obstajati vse pravne varovalke, da se takšno nasilje sankcionira oziroma prepreči. Brez dvoma pa mora imeti šola tudi samoobrambne mehanizme, da se zloraba instrumentov za zaščito otrok ne uporablja zoper njo samo. Teh pa nima. Šola kot skupnost ljudi je brez moči pred zlorabo pravnih sredstev, ki varujejo otroka. Kratko malo odvzeta ji je moč vzgajanja in izobraževanja. Dejstvo je tudi, da so politične stranke preračunljive prav na področju šolstva, kar na široko razmišlja Dušan Merc, pisatelj in publicist v Pogledih, 16. junija 2010. Mohor Prevc, absolvent filozofije in teologije, zanimivo pravi, da bi težko rekel, da je ta generacija izrazito usmerjena v prihodnost in da se mladi ne ukvarjajo s tem, kako bomo živeli čez trideset let, pribije, da današnji čas nasploh ni usmerjen v prihodnost in se obenem razpiše o potrošniški miselnosti, hitrih ciljih, o nekakšni instantni zadovoljitvi in podobno. Tako smo si želeli osamosvojeno Slovenijo, sedaj pa kakor da ne vemo, kaj bi z njo počeli ... Kako čestitati državi, ko demokracija »brez greha« prehaja v anarhijo? Preprečevanje tega prehajanja naj bo drugo ime za naše čestitke. Ivan Kepic Zavarujmo Češeniške gmajne! Po razgrnitvi Občinskega podrobnega prostorskega načrta Rova-jug smo na Rovah ustanovili Civilno pobudo za zavarovanje Češeniških gmajn. Na gozdni parceli v varovalnem gozdu, ki je od 2004 sestavni del Nature 2000 in Ekološko pomembnega območja, namerava zasebnik postaviti zaselek 27 hiš. Zadolžili smo štiričlansko predstavništvo, naj preuči celoten postopek in ravnanje Občine in ministrstev, ki so investitorju omogočili, da je projekt pozidave dela gozda pripeljal tik do končnega potrjevanja OPPN na seji Občinskega sveta Občine Domžale. Odkrili smo vrsto kršitev in nepravilnosti, od prve prodaje gozdne parcele do danes, na kar smo župana opozorili v pismu, s primerom pa seznanili tudi Evropsko komisijo GD za okolje. Vse podatke objavljamo na: http://civilna-pobuda-rova.blogspot. com/. Leta 1998 je privatno podjetje za promet z nepremičninami Rod d.o.o. kupilo gozdno zemljišče, Občina in RS pa nista izkoristili predkupne pravice in zemljišča zavarovali v javno korist, čeprav je Občina zanj že 1992 začela zavarovalni postopek. Lastnik je s podporo Občine dosegel spremembo namembnosti, zemljišče je postalo zazidljivo, nakar ga je z velikim dobičkom prodal poslovno povezanemu podjetju Rovanova d.o.o. Pri pregledu dokumentov smo ugotovili, da je ves postopek spremembe namembnosti temeljil na Utemeljitvi za poseg, prof. Janeza Koželja, ki je zlorabil Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije - Ur. l. RS, št.11/99. Odlok dopušča širitev vasi (morfološko zaokroževanje znotraj naselij), kar je Koželj izrabil in lažno navedel, da gre pri novem zaselku za zaokroženo območje in da nova soseska tako sanira oz. izboljšuje razpršeno gradnjo Rov, v resnici pa očitano razpršenost močno poveča. Dne 7. 4. 2005 je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Kranj, za LN Rova-jug podal negativno mne- nje, ker je poseg v nasprotju s strokovnimi zasnovami in v nasprotju s smernicami za varovana območja. Navaja tudi, da za območje ni mogoče podati smernic za načrtovanje poselitve, ki ne bi imele negativnega vpliva na varovanje krajine. Načrtovalce usmerja v ohranjanje obstoječe gozdne rabe. Občina in načrtovalci niso pridobili pozitivnega soglasja Zavoda za ohranjanje (varstvo) narave. V naravovarstvenih smernicah, 26. 1. 2005, zavod daje pogoj, da morajo pridobiti naravovarstveno mnenje po 97. členu ZON. To mnenje ni bilo pridobljeno. V Gorenjskem glasu je bila 22. 5. 2010 objavljena izjava: »S kranjskega zavoda za varstvo narave so sporočili, da so pozidavi nasprotovali že leta 2004, a njihovo mnenje ni bilo upoštevano. S strokovnega vidika gre za zelo problematičen poseg, ki z vsemi drugimi načrtovanimi gradnjami v Češeniški in Prevojski gmajni pomeni hud poseg v visoko ovrednoteno naravno okolje«. Zavod za gozdove Slovenije je Občino dne 25. 5. 2010 obvestil, da ji izdaja negativno mnenje k predlogu OPPN za območja urejanje Rova-jug. Občina in načrtovalci niso dali obvezne prednosti javnemu interesu pred interesom zasebnika. Evropska habi-tatna direktiva je jasna: »Za prevladujoči javni interes gre v primerih, ko govorimo o zaščiti osnovnih vrednot državljanov (zdravje, varnost, okolje)«. V primeru Rova-jug ne gre za projekt javnega ali okoljskega interesa, projekt ni specifično osredotočen na varovanje zdravja ljudi in varnosti, niti na zaščito življenj ljudi in njihove lastnine. Gre za povsem zasebni tržni projekt oz. posel. J. Jemec, A. Kočevar, B. Murko, G. Vidmar Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 10. septembra 2010. Rok za oddajo prispevkov je 2. september 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. UCU TS* müii 1 H 1 HHK ■ IUU H> HMh IlL-n^ B mmtM» riium viuu U Hl ■ ■rui» nMu UU'IF um I1I1HI »w- mnt* iHHU HplIU rati" >mj Hl.» »■M. rciiL fw -iL m rwl! Fi r.-j, ir UWlt IflKl Utu IHlk^Hlf IUM1I runo Ihin M r'l 1 i ' naiui 4M 1 Plir-n nJ: ii HC Iliri hfc-hBjfwi KFl .(->1 ILcjtH -j )LlHK. IW« lnu 1IVM um •PV Mim HL»^ i-ji L.JU ■vniuiv, hH lEYJj ■Uli lUii U" (U> ™ HUI fcflKI wn IILLI-H ■IM UtlKI Hii Fi:: tan iuii|.irv ert-un T3V M-rAif— ■lu« WCLf Man IIULMV.'HUJJ iv-Hjiuilun L:H ItfiEl IW11VI H HTM HJ. Ulf DUW Ylvf MIHI ■m H ■ null li"J|LL MI PH J1 "IT^P #u bn J.HIÜVJL', VIKI "i.r r«Ah WKKp 31 vi III ILUliii . ■«-tihi UHU iiuqi .'.' s MM pnfu Ell Hu Ml ■lllfl IIb! ■grt riiwi .mui m \ nkv • i-. riifl > Itu '. bkjli rjJrvt UvA Pill ye< mr KL IKC-ILLI PLEkivl «H wi/Sm Liicua m iai Fii ■■;■ rwu ■ HJd. IWH ra.li nin-ii: tjiuTI ±T: ii. j.1 TWlPli unt k"llV MI" Lwi Mt-UIM, hJWWM U kll nun . IPJIHlJ U H^IH I^Jjk IHI u liKI 1 'IV* iTll 1 .'J ■■ PCUiTJJ iri-ri IKItft iikih ÜV-iLI ■Tsr- NAGRADNA KRIŽANKA 9 -PRODAJA VOZI L IIOMJA -SHK\IS VOZIL HDNDA -POPRAVI LA ÖD TOČE - PO P RAY ILA OD PROM ET Mil NtZGOL) -PO i'RÄ\ 11, \ OD PARKiftl -prodaja rezervnih delov |\ DODA! NE OPREME CAR4 ] NE AMBROŽ d.o.o. Trdk-miHa 1235 Rucluniljr H riefen»; Ol Ul 75 34 - fiiks: [II 722 71 .12 - inaMteJ; »41 390 U'M PUMCC AHflKilMAUD* H JC-'l^i Nu: nf Ii Mlkt], ELEM|.r*-H4I Wl) tuniki* dram. [rfrK-lJ. K^KLUDIIO pB^onciU fJpM-Jjll JllfcJ PI KAtElA'lfrjn«» Y pr^VE^^I ^+T- ti^ol -.kL-. DnriVNIK Mfip*. kl H tiJGit U Hr.1flKSIH.ifup ~r 26 šport 02. JULIJ 20I0 MEDNARODNA UDELEŽBA Letošnji atletski miting Domžale open 2010 je bil najmočnejši do sedaj! Hitra konkurenca med članicami na 200 m (z leve): Sandra Parlov iz Hrvaške, Domžalčanki Alja Sitar in Klara Hribar Zmagovalci Člani Starejši mladinci Mlajši mladinci Pionirji 200 m Jan Žumer (Mass Ljubljana) 600 m Tršan Vid (Mass Ljubljana) David Ropotar (Kladivar Celje) Saša Vrhovec (Hrvaška) Danijel Barila (Kladivar Celje) 2000 m Peter Kastelic (AK Domžale) Disk Roland Varga (Hrvaška) Pile Tokič (Hrvaška) Haris Sejarič (Koper) Denis Kumek (AK Domžale) Kopje Stipe Žunič (Hrvaška) Blaž Marn (Satler Kranj) Miha Uranič (Radeče) kladivo Matjaž Stih (Kronos Ljubljana) Članice Mlajše mladinke Pionirke 200 m Sandra Parlov (Hrvaška) 600 m Nikolina Horvat (Hrvaška) Nina Vrtačič (Olimpija Ljubljana) Blažka Sturm (Kobarid) 2000 m Mateja Golenač (Kladivar Celje) Kopje Bernarda Letnar (AK Domžale) Katja Knez (Kronos Ljubljana) Katja Mihelič (Triglav Kranj) kladivo Claudia Stravs (Kronos Ljubljana) Gabriela Kumek (AK Domžale) 28. maja je Atletski klub Domžale na stadion in metališča privabil čez 200 nastopajočih, ki jih je pozdravilo lepo vreme. Udeležba je bila mednarodna, pričakovanja za rezultate upravičeno visoka, konkurenca je bila močna - za piko na i je ob vrhunskih domžalskih in slovenskih atletih nastopila tudi izbrana hrvaška vrsta z olimpijko Ni-kolino Horvat na čelu. Da bi bil miting všečen čim širši množici atletov in da bi tekmovalci lahko dosegli najboljše možne rezultate, je organizator razpisal tako discipline za pionirje kot metalske discipline za različne kategorije. Na urniku so bili trije teki in trije meti: kladiva, kopja in diska, podmladek pa je skakal v daljino iz cone odriva. Tekmovanje so otvorili najmlajši, in sicer so pionirji in pionirke stari pod 14 let skakali v daljino. Slavila sta Lara Oklešen iz ljubljanskega Massa pred domačinko Tejo Podbevšek ter Matej Puc iz ljubljanskega Kronosa, ki je bil tako v daljini kot na 200 m boljši od Domžalčana Anžeta Farka-ša. Pri dekletih je Teja po teku na 200 m že priskakanemu srebru dodala še zlato medaljo za najhitrejšo pionirko U-14. Ravno tako vneto so se v skoku v da- 3 ure 13 minut in 5 sekund za maratonsko preizkušnjo Drugi majski teden je bil sončen, prijetna je bila tudi nedelja, vmes pa deževna in hladna sobota, 15. maja 2010. In prav slednja je bila »dan D« za (pol)maratonce, ki so na 21.098 m ali 42.195 m tekli v Radencih ter rekreativce, ki so nastopili na že sedmem teku okoli Gradiškega jezera. Visoko četrto mesto je v konkurenci najbolj vzdržljivih (in trmastih) članic zasedla Jana Strahinič. Svojega klubskega rekorda iz lanskega leta sicer ni popravila, čemur je zagotovo botrovalo tudi slabo vreme, a ji bo 30. Maraton treh src tako zaradi rezultata 3:13,05 ure kot visoke uvrstitve v konkurenci 20 maratonk zagotovo zapomnila. Na pol krajši preizkušnji je nastopil Fredi Adler. Ob Gradiškem jezeru, kjer je bilo v zraku in na progi skoraj toliko vode kot v jezeru, so sodniki AK Domžale merili čas tekačem in tekačicam, ki so nastopili na preizkušnji dolžine enega, dveh ali treh krogov. Na 4.200 m sta bila absolutno najhitrejša Domžalčanka Katja Juhart in Kranjčan Denis Guzelj, z razdaljo 8.400 m sta najhitreje opravila domačinka Darja Kokalj in Ivan Hrastovec iz Vranskega, tri kroge (12.600 m) pa sta najhitreje pretekla Barbara Galjot iz Kamnika in Uroš Tomec iz KGT Papež. Mnogobojci skačejo tudi s palico Postojna in Ptuj sta bila 29. in 30. maja prizorišči mnogobojskih preizkušenj. Za naslove slovenskih prvakov so se mlajši in najmlajši pionirji 30. maja potegovali na četveroboju potegovali v Postojni, starejši pionirji pod 16 let, mladinci ter člani so v sedmeroboju, Le še vprašanje časa je, kdaj bo absolutni rekord AK Domžale v skok v višino za atletinje 160 cm -Nika Marolt. ljino in na 200 m pomerili še pionirji in pionirke, ki v letošnjem letu še ne bodo dopolnili 12 let. Najdlje je iz cone odriva skočil Jakob Jančar, najhitreje je ciljno črto pretekel Matevž Hribar, oba sta člana AK Domžale. Pri dekletih je najdaljši skok zabeležila Neža Hren, ki je bila še druga na 200 m; tam je bila od nje hitrejša le Eva Lajhar iz Slovenskih Konjic. Koračnice in »You are simply the osmeroboju ali deseteroboju nastopili na dvodnevni tekmi na Ptuju. Četveroboj sestavlja met vortexa, skok v daljino in tek na 60 in 300 oziroma 600 m. Vsak atlet ima svojo močno disciplino ali dve, še dve dodatni od posameznika zahtevata dodatne spretnosti. Prav zato si mladi mnogobojci in še posebej bronasta Tina Va-upot zaslužijo dvojno pohvalo. Tina je bila uspešna v treh preizkušnjah in vrhunska v četrti - v skoku v daljino je doskočila pri 523 cm. V konkurenci pionirk U-14 je nastopila še Tea Podbevšek, ki se je uvrstila na 17. mesto. Ekipno so bile pionirke U-12 tretje, in sicer je za ekipno razvrstitev štel seštevek treh najboljših: devetou-vrščene Neže Hren, 14. Nine Pavlič Hren in 21. Zale Senet. Nastopili sta še Evita Rojs in Nika Pavlič Hren. Ekipi pionirjev U-12 in U-14 sta bili četrti. Med najmlajšimi so v domžalski oranžni barvi nastopili Matevž Hribar, Jakob Jančar in Vid Svetlin (posamično 9., 20. in 22. mesto), med pionirji pod 14 let pa Anže Farkaš, Klemen Ribaš in Luka Razpotnik (posamično 8., 15. in 16. mesto). Se bolj zares je tekmovala četverica pionirjev na Ptuju. V sedmeroboju so nastopile Gabriela Kumek, Nika Marolt in Nika Medle, v osmeroboju pa Denis Kumek. Pionirske discipline vključujejo tek čez ovire, sprint (fantje dva in dekleta en), daljši tek, skok v daljino in višino, kroglo in kopje. Najvišje je segel Denis Kumek, ki je bil peti, šesta je bila Gabriela, osma Nika Marolt in Nika Medle. Za dober mnogoboj je treba biti vsestranski (starejši mladinci v okviru desetero-boja skačejo tudi s palico), zato bo potrebno zmagovalnim nastopom znotraj mnogoboja: Gabriele v kopju, krogli in na 100 m, Denisa v krogli in Nike Marolt v višini, potrebno dodati še uspešne nastope v drugih disciplinah. Veliko volje za to zahtevno, a atraktivno atletsko disciplino! Gorski tekači na Goričkem Prvenstvo Slovenije v gorskem teku gor-dol je na zadnjo majsko soboto v občino Grad na vzhodu Slovenije zvabila številne tekače. Bolj tekmovalni sicer niso imeli časa opazovati narave okoli sebe, so pa rekreativ-ci zagotovo uživali med tekom po grajskih poteh in parku s platanami, rdečimi bukvami ... Rok Kveder je nastopil med starejšimi dečki in si le s sekundo zaostanka za drugouvr-ščenim pritekel bronasto medaljo. Le mesto za stopničkami je ciljno črto v konkurenci članic pretekla Nataša Aljančič. »Samo še to medaljo osvojim, pa grem lahko v srednjo šolo ...« Tako so si morda sami pri sebi govorili devetošolci, ki so 3. junija v Ljubljani nastopili na Prvenstvu Slove- best« so odmevale med stopanjem najboljših na stopničke, čestitke in medalje so se kar vrstile. Ker se bližajo prvenstva Slovenije in je vse bliže vrhunec sezone, so številni zabeležili odlične rezultate. Naj jih navedemo le nekaj: članice so 600 m pretekle v času 1:31,42 min, domačinka Letnarjeva je znamko rekorda AK Domžale in svojega osebnega rekorda postavila na 54,87 m. Hrvaška člana sta zabeležila nije za osnovne šole. Da so bili učenci od šestega do devetega razreda zares elitna športna druščina, so zagotovila šolska tekmovanja - sito, ki je poskrbelo, da so na stadionu v Šiški res skakali, metali, suvali in tekli samo najboljši slovenski osnovnošolci. Z ^bronasto medaljo se je od svoje OS Domžale in osnovnošolskih tekmovanj poslovila Eva Aljančič, ki je z rezultatom 3:01,38 min postavila novo znamko svojega osebnega rekorda na 1000 m. Na OS Domžale je šla še ena bronasta medalj, in sicer jo je osvojil Jan Žužek, ki je med mlajšimi pionirji (šesto in sedmošolci) preskočil 151 cm v skoku v višino. Z OS Domžale so nastopili tudi: Luka Sušnjara, Timotej Derstvenšek in Miha Prinčič, številčno lepo udeležbo pa so zaokrožili še starejši učenci, ki so sestavili štafeto 4 x 100m. OŠ Rodica je imela na prvenstvu štiričlansko zasedbo: Teja Podbevšek, Jan Repas ter Gabriela in Denis Kumek. Gab i se je po hitrem kvalifikacijskem teku na 60 m (8,28 s) uvrstila v finale, v katerem je bila sedma. Mesto bolje se je v suvanju krogle uvrstil Denis. Iz AK Domžale sta na tekmovanju najboljših osnovnošolcev nastopili še Tina Vaupot in Eva Mrše. Mlajše mladinke do srebrne medalje, mladinci do nehvaležnega četrtega mesta Prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke je glede udeležbe eno najbolj zasedenih atletskih tekmovanj. Atleti in atletinje stari pod 18 let nastopijo v metalskih, skakal-skih in tekaških disciplinah, ob koncu dvodnevnega tekmovanja pa so za poslastico na urniku še vedno zanimive štafetne preizkušnje. Dogajanje na ljubljanskem stadionu je bilo živahno. Starši in prijatelji ter atleti so navijali, trenerji svetovali, vsi skupaj ploskali ob podelitvah in nekaj zares odličnih rezultatih. V lov za medalje in rezulate so šli tudi Dom-žalčani, sedem atletinj in osem fantov. Uspešnejše so bila dekleta, ki so osvojile dve medalji, fantje so tokrat segli do četrtega mesta. Pri dekletih je čast reševalo kladivo, pri fantih dolge proge. Ker je večina tekmovalcev nastopila v večih disciplinah, navajamo samo najboljše uvrstitve. 2. mesto: Tamara Cerar (kladivo, 40,64 m), 3. mesto: Tjaša Rajh (kladivo, 40,59 m), 4. mesto: Gabriela Kumek (kladivo, 40,00 m), Gregor Lazar (2000 m zapreke, 7:22,73 min), Jakob Vodnjov (3000 m, 9:35,77 min), 6. mesto: Eva Aljančič (800 m, 2:22,20 min), Luka Marolt (100 m, 11,67 s), Rok Kveder (2000 m zapreke, 7:39,20 min), Denis Ku-mek (krogla, kopje, disk), 8. mesto: Nika Marolt (višina, 150 cm), Grega Cotman (kopje, 36,91 m), 9. mesto: 74,80 m v kopju in 60,82 m v disku, z osebnimi in klubskimi rekordi so bili zadovoljni tudi številni drugi. Spodobi se, da so na mitingu tudi domači aduti, ki so tudi tokrat nalogo opravili z odliko. Da je s stopničk sevala živo oranžna barva so poskrbeli: Peter Kastelic, ki je aplavz na najvišji stopnički prejel po teku članov na 2000 m, najdlje je kladivo vrgla Gabriela Kumek, v disku si je zlato prime-tal Denis Kumek. Tako Gabriela kot Denis sta prejela še srebrni medalji po nastopu v metu kopja. Takoj za najhitrejšo na 200 m je čez cilj pritekla Alja Sitar, za še dve srebrni medalji je poskrbela Tjaša Rajh v kopju in kladivu. Na tretjo stopničko so po metu kopja stopili Petra Pavlič, Grega Cotman in Peter Gabrovšek, na 600 m je bil tretji Luka Marolt, bronasta je bila v metu kladiva še Tamara Cerar. V kategoriji starejših mladincev je kot edini v metu kladiva nastopil Nejc Pleško iz ljubljanskega Massa, edini kopijaš je bil Klemen Bučar iz Novega mesta. V metu kladiva je med starejšimi mladinkami kot edina nastopila domačinka Petra Pavlič, med članicami pa Sabina Krebelj iz Satler Kranj. »Miting je uspel. In ker je bil že peti Domžale open zapored, je predstavljal še lep jubilej. Tako za atlete kot za atletske delavce AK Domžale predstavlja medklubski in letos tudi mednarodni miting Domžale open nov izziv. Atleti se vsako leto znova dokazujejo na domačem terenu, najmlajši prvič stopijo v atletsko areno. Sodniki in organizatorji pa moramo poskrbeti za tekočo izvedbo mitinga in številčno velik miting. Vsi in vse skupaj tekmovanju zagotavljamo še Lovro Slibar (kopje, 31,13 m), 12. mesto: Jure Aljančič (800 m, 2:09,24 min), 22. mesto: Tina Vaupot (800 m, 2:32,29 min), 26. mesto: Ana Sumah (800 m, 2:41,86 min) Postojnska hitra steza + močna konkurenca = vrhunski atletski miting Če vsaj malo spremljate atletiko, vam nekateri izmed priimkov: Osovnikar, Vodovnik, Žumer, Tajnikar, Ottey, Sitar, Tomič, Ratej, Letnar, povedo, da je bil mednarodni atletski miting Postojna 2010 vrhunski. Na stezi, ki je med šprinterji znana kot »hitra«, sta na 100 m nastopili Alja Sitar in Klara Hribar. Alja se je z rezultatom 11,95 s v kvalifikacijah (kot zanimivost: natančno enak čas je dosegla tudi Merlene Ottey) prebila med šest najhitrejših in s tem v A-finale. S še dvema stotinkama hitrejšim tekom je bila Alja končno četrta. Klari rezultat 12,70 s ni zagotovil uvrstitve v finale. Konkurenca štirih kopijašic se sicer ne sliši obetavno, a če je med njimi trenutno ena najboljših na svetu, Slovenka Martina Ratej, je tekma zagotovo zanimiva. Ko zraven dodamo še Domžalčanko Bernardo Letnar, ki je zaostala samo za Martino, pa sploh. Bernarda je kopje vrgla 54,46 m. Peklensko vroč finale z dvakratnim zmagovalcem Petrom Kastelicem Najprej dvoje kvalifikacij in nato finale Atletskega pokala Slovenije Tudi letos je bilo ob koncu maja tekaško pestro v Domžalah. 4. zapored se je namreč zgodil rekreativni tek prijateljstva in sodelovanja za Zeleno os Kamniške Bistrice, ki ga pripravljajo Socialni demokrati, Atletski klub, TVD Partizan in drugi. Sodelovanje, ki je pred leti obrodilo prvi tek, sadove goji in širi iz leta v leto. Čeprav tudi letos ni bilo vreme idealno, pa organizatorjev to ni zmotilo, da ne bi brez večjih težav izpeljali rekreacijskega teka, ki je v naše mesto že prinesel pravo tradicijo. Prijel se je tako med domačini, kot tudi drugimi tekači iz vse Slo- Zmagovalke lepo prihodnost,« je Domžale open pozitivno ocenil predsednik AK Domžale Roman Lazar. Več o mitingu in o dogajanju v AK Domžale si lahko preberete na spletni za člane in članice, kjer ima pravico nastopa le 12 oziroma 16 najboljših atletov v posamezni disciplini. Poleg tega, da je bila peklenska konkurenca, je bilo tudi peklensko vroče, saj je bila temperatura 12. in 13. junija vsaj 30 °C. V Mariboru je nastopila peterica članov AK Domžale: Alja Sitar, Klara Hribar, Bernarda Letnar, Erika Pirnat in Peter Kastelic. Kopje se je zapičilo tik pod mejo 50-metrske znamke in Bernardi prineslo bronasto medaljo (49,97 m). Dvakrat šesta in dvakrat osma je bila Erika Pirnat (kladivo, disk in kopje, krogla). Alja in Klara sta nastopili na sprinterski preizkušnji, ki jo je Klara z rezultatom 12,99 s zaključila na 13. mestu, kot osma pa je tek na 100 m zaključila Alja (12,22 s). Slednja se je med tekom poškodovala in drugi dan ni nastopila v teku na 200 m. Samo trije so bili taki, ki so na finalu zmagali v dveh posamičnih disciplinah; pri dekletih Mariborčanka Sabina Veit na 100 in 200 m ter Ljubljančanka Anja Puc na 400 in 800 m, v moški konkurenci je to uspelo le Petru Kastelicu. Rezultat 4:12,86 min je bil na 1500 m le za dve stotinki sekunde boljši kot rezultat dru-gouvrščenega, v teku na 3000 m pa si je Peter z rezultatom 8:31,44 min pritekel dobri dve sekundi prednosti. Trenutno najboljši slovenski sre-dnjeprogaš si je z dvema zmagama zagotovil tudi nastop v slovenski reprezentanci, ki je 19. in 20. junija v Budimpešti nastopila na 2. evropskem ekipnem prvenstvu. Z rezultatom 3:50,34 min na 1500 m je Peter postavil svoj in letošnji najhitrejši čas v Sloveniji, na 3000 m je bil uvrščen mesto nižje, rezultat 8:37,71 min je bil dovolj za 11. mesto na 3000 m. venije, saj je bilo vseh udeležencev tudi tokrat preko 300, od najmlajših do najstarejših! Seveda je prav, da povemo tudi rezultate letošnjega teka. Če so bili na Lumpi teku za najmlajše zmagovalci vsi, pa je nekoliko drugače pri glavnem teku, kjer sta bili kategoriji dve — moška in ženska. V kategoriji ženske je prvo mesto pritekla Jana Strahinič, članica atletskega kluba Domžale, ki je cca. 10 km dolgo pot pretekla v 36 minutah in 33 sekundah, druga je bila prav tako članica AK Domžale - Nataša Aljančič (00:40:48), tretja pa Metka strani http://www.ak-domzale.si! Če ste miting zamudili letos, zagotovo si ga bo vredno ogledati 2011! Bojana Slovenija se je po dvodnevnem olimpijskem sporedu uvrstila na 10. mesto med 12 reprezentancami in ostaja v prvi evropski ligi. 15 atletov pionirjev na državnih stopničkah! Zadnji vikend pred počitnicami, so imeli pionirji še dve generalki, in sicer Atletski pokal Slovenije za pionirje pod 16 let (U-16) in APS za pionirje pod 14 oziroma 12 let. Kategorija U-16 seje za medalje 19. junija pomerila na Ravnah na Koroškem, mlajši in najmlajši pionirji pa dan kasneje v Celju. Najprej čestitke nosilcem medalj: zlatima Denisu Kumeku (disk) in Roku Balantiču (vortex), srebrnim Jakobu Jančarju, Maticu Ulčarju, Timu Pircu in Matevžu Hribarju, ki so sestavili štafeto 4 x 200 ter Evi Aljančič (1000 m). Bronasto odličje so prejeli: Nika Marolt v skoku v višino, Tina Vaupot v skoku v daljino, Gabriela Kumek v metu kladiva, Juš Smole v krogli ter štafeta pionirk 4 x 200 v sestavi: Zala Senet, Sofia Kokot, Nina Pavlič Hren in Neža Hren. Tik pod stopničkami je dvakrat stala Nika Pavlič Hren, le 4 cm pa je bila za odličjem tudi Nika Medle v troskoku. Med starejšimi pionirji so nastopili še: Grega Cotman, Lovro Slibar, Rok Kveder, Ana Sumah, Teja Dečman in Kaja Žgajnar. Med pionirji U-14 in U-12, ki so se uvrstili na visoko vseekipno četrto mesto med 33 slovenskimi društvi in osnovnimi šolami, so nastopili še: Luka Razpotnik, Anže Farkaš, Teja Vidic, Vid Svetlin in Jaka Deželak. Klopčič iz Moravč (00:42:43). V moški konkurenci pa se je najbolje odrezal Jože Turnšek iz Atletske šole Živko s časom 33 minut in 20 sekund, drugi je bil predstavnik AK Domžale - Jakob Vodnjov (00:34:03), tretji pa Domen Zupan iz SCRM Kamnik (00:34:05). Vsem tekačem in udeležencem, tako Lumpi teka, nordijske hoje, kot osrednjega teka, čestitamo za udeležbo in dosežene rezultate in verjamemo, da se vidimo tudi prihodnje leto! Mateja A. Kegel Novice iz AK Domžale %6 Domžale 4. rekreativni tek prijateljstva in sodelovanja 02. JULIJ 20I0 šport 27 ŽIVAHNO NA VIRU Po svetovnem dnevu gliranja žon Zvečer pa nas je čakal zagotovo najbolj razburljiv del dneva. Večerna žonglerska predstava je navdušila prisotne, ki so se prepustili skoraj dvournemu programu. Nastopili so najboljši slovenski žonglerji, ki so se pomerili na državnem prvenstvu v žongliranju. Naslov državnega prvaka je ubranil Blaž Slanič iz Ptuja, ki je še enkrat dokazal, da ne spi na lovorikah, temveč pridno trenira, ker se lepo vidi pri njegovem napredku. Drugo mesto si je priboril polfinalist oddaje Slovenija ima Talent Jakob Bergant, ki nam je pokazal odlično tehnično žongliranje in nam sporo- Nadaljevanje s prve strani čil, da lahko nanj še računamo, ter da še ni izrekel zadnje besede. Tretje mesto pa si je letos z odličnim umetniškim žongliranje prislužil Rožle Bregar, ki je dokazal, da zares sodi v sam vrh slovenskega žongliranja. Zonglerji so se pomerili tudi v dvojicah, kjer sta zmago po hudem boju slavila Blaž Slanič in Matjaž Kekec. Odlično sta se odrezala tudi drugouvrščena Rožle Bre-gar in Tadej Gorzeti, tretja pa sta bila zelo mlada, a obetavna žon-glerja Maj Znidar in Andraž Kavčič. Med najmlajšimi pa je zmago zanesljivo osvojil Juš Pavlovski. Med tekmovanjem pa nam je z odličnim petjem popestrila program tudi Vesna Kociper, ki nam je vsem zbranim pokazala, da se povsem uvršča na žonglerski oder. Svoje mojstrovine je pokazal še en polfinalist oddaje Slovenija ima Talent, Vid Skrbinšek. Po tekmovanju je na vrsto prišel trenutek, ki smo ga vsi zelo nestrpno pričakovali. Na oder je stopil svetovni prvak v žongliranju in lastnik mnogih žonglerskih rekordov, Thomas Dietz. Njegov brezhiben nastop je zares paša za oči, saj tako dobrega žongliranja v Sloveniji še nismo videli. Thomas je bil navdušen nad Slovenijo, prav tako pa nad našo prireditvijo. Sicer je navajen nastopati pred nekaj tisoč glavo množico, je pa rekel, da mu je majhnost Slovenije in prireditve izredno pri srcu. Za njim je nastopil še en odličen žongler iz Nemčije, Christof Buff. Zonglerska predstava se je zaključila s podelitvijo pokalov in medalj najboljšim v Sloveniji, potem pa je bil že čas, da smo se preselili ven, pred dvorano. Tam nas je že čakal ogenj in videli smo lahko kratko ognjeno predstavo, ki pa jo je pogasil kar močan dež. Tako kot že prejšnja leta, smo bili tudi tokrat vsi istega mnenja: se vidimo prihodnje leto na Viru ob naslednjem svetovnem dnevu žon-gliranja. Matjaž Gerčar KK PIRUETA Tina in Špela spet prvi Mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Domžalski slamnik je prinesel kar nekaj odličnih rezultatov tekmovalk Kotalkarskega kluba Pirueta iz Domžal. Tako sta ponovno navdušili tekmovalki Špela Berlot in Tina Ozebek z odlično izpeljanima prostima programoma, ki sta suvereno osvojili prva mesta, vsaka v svoji kategoriji. V kategoriji začetnikov je bila tretja in se povzpela na zmagovalne stopničke Leja Zajdela, medtem ko je bila njena starejša sestra Neli dvanajsta. Takoj za njo se je uvrstila Tamara Švent, ki je dobro opravila s svojim nastopom, kljub temu, da kotalka šele nekaj časa. Tudi tekmovalki Urška Zevnik, ki je bila četrta in za njo Lana Markelj, ki je bila peta sta solidno odvozili svoja programa. V kategoriji starejših deklic, kjer so programi že zelo zahtevni, je Lara Dolenc pristala na dvanajstem mestu. Vsi tekmovalci se sedaj pripravljajo na domače tekmovanje Pirueta 2010, nekateri se bodo medtem udeležili še tekmovanja za Pokal Amfore, ki bo v Puli. Vabimo vas na 18. mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju PIRUETA 2010, ki bo v soboto, 3. julija 2010, ob 14. uri, v šotoru v Športnem parku Domžale. KK Pirueta Anja in Janez evropska prvaka v electric boogieju Plesalca PK Miki, Anja Štefančič in Janez Štrukelj, pionirski electric boogie par, sta naslovu svetovnih prvakov 2009 junija letos v Amsterdamu pridala še naslov evropskih prvakov. Njun pedagog Andraž Mrak je s soplesalcem Dejanom Djuričem osvojil 3. mesto v članski kategoriji. Saša Eminič,www.mikiples.com PET NASLOVOV DRŽAVNIH PRVAKOV Miki spet osvajamo naslove evropskih in državnih prvakov Zadnji majski vikend in prvi junija sta se odvila zadnja dva dela Državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih (MTP) za leto 2010. Plesalci show plesov, jazz baleta in street show plesov so s svojimi nastopi navdušili in Plesnemu klubu Miki priplesali skupno pet naslovov državnih prvakov. Tretji del državnega prvenstva je v organizacija PK Lukec potekal v soboto in nedeljo, 29. in 30. maja, v športni dvorani Srednje šole Krško. Tekmovali so plesalci show plesov. V soboto so mladinci v močni konkurenci s formacijo Pošasti iz omare zasedli 4. mesto, po mnenju mnogih jim je pripadalo vsaj 3. mesto. Plesalke male skupine Krik narave so z ekološko tematiko priplesale na 5. mesto, prva tako 5. mesto sta osvojili španki Zana Babnik in Maša Šraj. V nedeljo so se vrstili odlični nastopi pionirjev. Gasilki Laura Potočnik in Lana Smolnikar sta pogasili z vso konkurenco in osvojili 1. mesto. Prav tako sta Laura in Lana najvišjo stopničko osvojili skupaj s soplesalkami v pionirski mali skupini s točko Leni detektivi. Uspešne so bile tudi solistke, in sicer: Laura Potočnik 2. mesto, Monika Karnar 4. mesto, Lana Smolnikar 5. mesto. V kraljevski disciplini show plesov, formacijah, je pionirska formacija Jagodna marmelada zasedla odlično 2. mesto. Maja Lavrinc, koreografinja vseh omenjenih tekmovalnih točk, je nad nastopi svojih plesalcev navdušena. 5. in 6.maja je v telovadnici Srednje Državna prvaka v show dance pari člani 2010 30. maja 2010 se je v Krškem odvijalo državno prvenstvo v show plesih. Plesni klub Urška je na plesnem parketu ponosno zastopal domžalsko-serjan-ski plesni par. Domžalčanka Kristina Zarubica, ki je odlična in svojevrstna plesalka, se lahko pohvali z zlatimi medaljami in pokali z državnih, evropskih in svetovnih tekmovanj, je svoje znanje in talent na parketu pokazala s svojim soplesalcem, ki prihaja iz Srednje vasi pri Šenčurju. Urban Aljančič, odličen in temperamenten plesalec včasih latinskoameriških in standardnih plesov, v katerih je dosegal odlične rezultate, se je sedaj vrgel v malo drugačne plesne vode. Na plesnem parketu se odlično ujameta in to je pokazal tudi rezultat tekmovanja. Kristina Zarubica in Urban Aljančič sta v Krškem postala državna prvaka v show dance plesih, in sicer za kategorijo člani pari. Zmaga na državnem prvenstvu jima ogromno pomeni, zdaj pa že trenirata in se pripravljata na evropsko prvenstvo, ki bo na Madžarskem. TENIS Radomlje open 2010 Teniški klub Radomlje je letos ob pomoči Krajevne skupnosti Radomlje tradicionalni turnir dvojic v tenisu organizirali že v maju. Tekmovali smo v treh kategorijah, in sicer: v absolutni, kategoriji seštevek starosti para 80—120 let in v kategoriji seštevek starosti para nad 120 let. Kljub slabši vremenski napovedi nam je uspelo turnir uspešno pripeljati do zaključka, ko so najuspešnejši prejeli zaslužena priznanja, vsi skupaj pa smo se veselili na prijetnem pikniku. Najboljši v posameznih kategorijah so bili: Absolutna kategorija: 1. Andrej Kraševec in Luka Grešak 2. Nenad Stankovič in Matjaž Da-nev 3. Aleš Maček in Miha Pančur Kategorija od 80 do 120 let: 1. Tadej Zule in Miloš Kunaver 2. Bojan Borko in Jože Vujoševič 3. Tone Rezar in Tomaž Jeran Kategorija nad 120 let: 1. Franc Trampuš in Andrej Vidmar 2. Milan Zidanek in Tone Završan 3. Janez Šarec in Franc Kaplja Najboljšim iskrene čestitke, vsem pa prijetno poletje — tudi na teniških igriščih. Peter gostinsko turistične šole Radovljica potekalo Državno prvenstvo v jazz baletu in street show plesih. Tudi tokrat so navdušili plesalci Maje Lavrinc in v pionirski kategoriji jazz baleta osvojili kar 3 naslove državnih prvakov: Laura Potočnik (solo), Laura Potočnik in Lana Smolnikar (par) in pionirska jazz balet formacija. Mladinska jazz balet formacija in članska jazz balet formacija »Si za kavo?« (koreografija Saša Emi-nič) sta osvojili 2. mesto. Finalisti tekmovanja v jazz baletu so bili tudi: pionirke Lana Smolnikar 2. mesto, Eva Gorjup 3. mesto, Monika Kar-nar 4. mesto, mladinke Klara Senica 5. mesto ter Eva Weisseisen in Maša Cerar Šimenc 5. mesto. Za pravo presenečenje na zadnjem tekmovanju so poskrbeli članski plesalci, ki so s street show formacijo Office (koreografija Andraž Mrak in Anja Radonjič) osvojili 2. mesto. Solistka Nastja Horvat se je uvrstila na 5. mesto. Andraževi mlajši plesalci, pionirji, so kot Navihani palčki s Sneguljčico zasedli 4. mesto, mladinci so s točko Urše Nagode in Sandre Rožič Movie night priplesali na 11. mesto. Za nami je uspešna plesna sezona. Plesalci so skupaj s pedagogi in ko-reografi ter podporo staršev dokazali, da je z rednim delom, disciplino in pravim strokovnim pristopom mogoče poseči po najvišjih stopničkah. To smo mi, MIKI VZGAJAMO PLESALCE. Saša Eminič, www.mikiples.com NAMIZNI TENIS Uspešni tudi X v v_ v finalu ŠŠD V sredo, 2. junija 2010, je na Osnovni šoli Cirkovce potekalo finale osnovnošolskega prvenstva v namiznem tenisu. V prelepi okolici Ptuja so gostitelji poskrbeli, da je bila organizacija primerna nivoju tekmovanja, narava pa nas je z dežjem naredila hvaležne, da je naš šport »pod streho«. Na zaključno tekmovanje se je v vsaki kategoriji kvalificiralo le osem najboljših iz vse Slovenije. Med njimi sta bila tudi učenca z našega konca, saj sta pod okriljem domžalskega Zavoda za šport in rekreacijo nastopala Kaja Skok in Nejc Erjavec. Kaja, letos učenka OŠ Mengeš, drugo leto pa že gimnazijka v Kamniku, je nastopala v absolutni kategoriji igralk s točkami. Pomerila se je z najboljšimi kadetinjami v državi in v izenačenih dvobojih končno osvojila odlično 6. mesto. Nejc, učenec 5. razreda na OŠ Toma Brejca, je nastopal v kategoriji učencev od 6. do 9. razreda brez točk. Ceprav je za zeleno mizico tekmoval s starejšimi od sebe, je pokazal veliko mero borbene igre in jo kronal s končnim 3. mestom. Oba nastopajoča sta člana namizno-teniškega kluba NTS Edigs iz Mengša, ki ponovno dokazuje, da ima v svojih vrstah perspektivne mlade igralce. Kaji in Nejcu čestitamo! David Orešnik Nejc dosegel visoko 3. mesto med starejšimi dečki (foto: David Orešnik Kaja - odlična tekmovalka in učenka (foto: Janez Stibrič) Počitniški namizni tenis tudi za domžalske otroke Anketa Namiznoteniške zveze Slovenije je pred kratkim pokazala, da se v Sloveniji tako ali drugače z namiznim tenisom ukvarja 10 odstotkov prebivalstva. Le kje je 200.000 Slovencev, se lahko vprašamo tisti, ki se že desetletja tekmovalno ukvarjamo s tem športom. Na tekmovanjih jih ni, '. _ v klubih jih ni; torej kje so? Doma! Namizni tenis ni bil v Sloveniji nikoli v vrhu tekmovalnih športov, bil pa je v vrhu množičnih : DOMŽALSKI PLESNI DAN Miki plešemo Ze 22. leto zapored smo se v četrtek, 17. junija, ob zaključku plesne sezone predstavili plesalci in pedagogi plesne šole in plesnega kluba MIKI. Na prireditvi v dveh delih je nastopilo 400 plesalcev, vzpodbujalo nas je okoli 900 gledalcev. V prvem delu so nastopili šolski plesalci z domžalskih in okoliških osnovnih šol, šolski in odrasli plesalci iz Plesalnice na Kamniški cesti 24a ter iz Borovnice in plesalci VDC Loke. Z atraktivnimi plesnimi točkami različnih plesnih zvrsti (hip hop, jazz balet, klasični balet, disco, eletric boogie in družabni plesi) so nagradili naše gledalce. Plesalcem sta se s svojim pevskim nastopom pridružila tudi slovenska talenta Matija in Matija, ob zaključku pa smo nastopili tudi pedagogi PŠ in PK Miki, kar 18 od 25. Prireditev so podprli JSKD Domžale, Hotel Ambient, Cvetličarna Valerija s.p, Redbull, Wrigley in McDonalds. V drugem delu so nastopili uspešni plesalci PK Miki. V dvournem šovu plesnih točk koreografov Andraža Mraka, Andreje Zanardi, Anje Radonjič, Maje Lavrinc, Martine Mrak Tekavc, Matevža Ogorelca, Nine Medja ter Saše Eminič nismo imeli časa za izdih. Kvalitetni plesalci, ki osvajajo naslove državnih, evropskih in svetovnih prvakov, plesni pari, ki svoje izkušnje nabirajo na mednarodnih tekmovanjih v tujini, tudi na najprestižnejšem v Blackpoolu (Andraž K°ritnik in Tjaša Repič), so tukaj. Zelimo jim še mnogo uspehov, predvsem pa lastnega zadovoljstva in napredka. Fotografije z nastopa si lahko ogledate v fotokotičku na naši spletni strani www.mikiples.com. Miki plešemo in Miki predajamo www.mikiples.com športov. Še največkrat so ga igrali po domačih garažah, v telovadnih društvih in šolah; igralo se je na domačih vratih in »iverkah« iz tovarne. Zogice so bile prava redkost in loparji z gumami oz. oblogami »prestiž«. Kljub tem pogojem je bela žogica združila mlado in staro, družabnost in tekmovalnost, prijetno s koristnim. Ker se nam zdi, da namizni tenis še danes živi v vsakem gospodinjstvu in da bi marsikateri starš rad odigral partijo ping ponga s svojim otrokom na morju, smo se v namiznoteniškem klubu Edigs iz Mengša odločili, da organiziramo POLETNE TABORE NAMIZNEGA TENISA za mlade od 5. do 15. leta. Vadba je organizirana od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure, in vključuje poleg namiznega tenisa tudi varstvo, kosilo in druge družabno-športne igre. Z vadbo začnemo 5. julija in v štirih terminih (po pet dni) traja do konca meseca julija. Gostila nas bo dvorana SD Partizan Mengeš in čudovita okolica Mengeške koče. Prijave so predhodne in sicer na številko: 031/502-157 (David Orešnik) ali 031/612-835 (Janez Stibrič) ali pa na e-mail: david.oresnik@gmail.com, janez.stibric@siol.net. Za dodatne informacije nas lahko pokličete in z veseljem vam bomo odgovorili. Vabljeni vsi, ki vas zanimajo skrivnosti namiznega tenisa! David Orešnik, Janez Stibrič 28 šport 02. JULIJ 20I0 SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Izpiti za višje pasove Trikrat do štirikrat letno potekajo izpiti za višje pasove. Na njih člani in otroci pokažejo svoje znanje in napredek v okviru predpisane izpitne tehnike. Izpiti so potekali na dveh lokacijah, in sicer za člane ter dečke in deklice za 2. kyu v Ljubljani v Karate centru Savlje in v telovadnici gimnazije Šentvid ter v Domžalah na OŠ Venclja Perka. Izpiti oz. »polaganje za višji pas«, kot radi rečejo karateisti, so letos potekali v Ljubljani, 6. junija 2010 za člane in 13. junija 2010 za dečke in deklice od modrega pasu dalje (2. kyu) ter v Domžalah 12. junija 2010 za dečke in deklice ter člane do 3. kyu (zeleni pas). Poleg tehnike, ki je zahtevana za določen pas, morajo predvsem člani za višji pas imeti zbrano tudi določeno število točk s Pokalnih tekmovanj in pri določeni stopnji znanja tudi izpit za sodnika oz. sodnika pripravnika. Ko napreduješ po karatejski poti, ni dovolj samo pravilno izvajanje tehnik karateja oz. kat, ampak moraš za kasnejši naziv mojstra osvojiti tudi širša znanja in področja, ki so prav tako pomembna za razvoj in napredek. To je kakor na fakulteti: poleg specialnih znanj moraš opraviti tudi vse ostale preizkuse znanj, da nato lahko študij zaključiš in si pridobiš določen naziv. Domžalčani so se izkazali v zelo dobri luči, kajti število uspešno opravljenih izpitov je zelo visoko. Izpiti pa so kar zahtevni, kar dokazuje že dejstvo, da je potrebno zadostiti strogim izpitnim kriterijem, kar pa smo že omenili: • izvajanje tehnike (kvalitativno in kvantitativno); • resnost pri usposabljanju (treningi, seminarji); • psihofizična borbena pripravljenost; • udeležba na tekmovanjih in prikazih; • aktivnost pri popularizaciji in razširjanju borilnih veščin. Vsem čestitamo in želimo še uspešno pot v karateju! Vidimo se na 33. Poletni karate šoli v Umagu! G. J. Uspešno opravljeni izpiti za višji pas: 8. kyu: Jošt Fatur, Jan Tim Lapanja, Jurij Drobež, Neža Jurjevec, Jakob Žvab, Nelli Koncilija, Maja Marn Dordevič, AKaž Kuhar, Tim Janežič, Nika Vukovič, Gal Kotnik, Matevž Žužek, Domen Močan, Matic Tomori, Domen Kovačič, Maj Savnik, Alja Ban, Andraž Ban 7. kyu: Ana Mihelič Gruner, Andraž Zadravec, Domen Cvar, Alen Mesič, Andrej Stražar 6. kyu: Aleš Belšak, Max Bizjak, Tim Cevzar, Nika Dejanovič, Rok Gošnik, Mia Hlad, Jan Korbun, Rok Lavrič, Aleksander Jože Podpečan, Iztok Podpečan, Ana Novak, Gaj Gruden, Tina Tič, Vit Prusnik, Jan Keržič, Nik Celan, Kristjan Hribar, Tim Zakrajšek, Matej Pugelj, Žan Cerar, Nik Sajovic, Nejc Balaban, Domen Tisaj, Edvard Vrtačnik, Andrej Šalamon, 5. kyu: Samantha Depoli, Brina Jeretina, Erik Zaje, Vid Maunaga, Tara Kru-nič, Blaž Korbun, Luka Kruljec, Marko Mozetič, Tadej Zule_ 4. kyu: Žan Zakrajšek, Gal Pust, Jean-Luc Leben, Miha Orel, Klemen Vuga, Urban Hren, Žan Loboda, Ana Zamljen, Janez Draksler, Jan Simon_ 3. kyu: Benjamin Letič, Tinkara Kepic 2. kyu: Sara Humar, Klavdija Resnik, Monika Prašnikar, Alja Valenčič, Lan Rahne 1. kyu: Anže Korelc, Grega Prelovšek POUČNO Gasshuku 2010 Od 28. do 30. maja 2010 je v Celju, Slovenija potekal 6. mednarodni JKA Gasshuku, katerega je organizirala JKA Slovenija. Gasshuku sta vodila Shihan Ma-sahiko TANAKA, 8. dan (JKA HQ- Japonska) in Sensei Yusuke INOKOSHI, 3. dan (JKA HQ-Japonska). Dogodka se je udeležil tudi Sensei Takeshi NAITO, 7. dan (JKA Italija). V treh dneh se je gasshuka udeležilo preko 300 karatek iz Izraela, Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske, Nemčije, Danske, Velike Britanije, Japonske in Slovenije. Skupno je bilo izvedenih šest treningov po 90 minut za rjave in črne pasove, ter dva treninga za ostale barvne pasove. Glavna gosta in inštruktorja sta se v času vadbe posvetila osnovnemu kihonu ročnih in nožnih tehnik, taktiki kumiteja in se podrobneje osredotočila na kate Heian 1, 2, 3, 4, 5, Bassai dai, Kanku dai, Jion, Sochin, Nijushiho, ter Gojushiho dai. Shihan Masahiko TANAKA je podajal izčrpne in zanimive razlage posameznih tehnik, pri demonstraciji pa mu je pomagal Sensei Yusuke INOKOSHI ki je tudi aktualni svetovni prvak v kumiteju. Gasshuka je svečano odprl dr. Branko Lobnikar, kot predstavnik vlade RS. V svojem govoru je poudaril KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE Uspešno v Izlakah in Brežicah V začetku junija je v Izlakah potekal mednarodni kickboxing turnir Izlake open za kadetinje, kadete, mladinke in mladince, na katerem so prvič uspešno nastopili tudi najmlajši člani Kluba borilnih veščin Domžale, ki sicer še obiskujejo osnovno šolo. Tako je med kadeti do 32 kg Andraž Burja osvojil 6. do 10. mesto, enak uspeh je med kadeti do 57 kg dosegel Urban Matko. Še uspešnejši sta bili dekleti, saj je med kadetinjami do 37 kg Teja Mihelčič osvojila 2. mesto, med kadetinjami do 37 kg pa je bila Hana Mihelčič tretja. Čestitamo! 26. junija je v Brežicah potekal finalni turnir za državne prvake v kickboxingu športne discipline full contacta in 1. krog državni turnir v športni disciplini K1 do rulles. Septembra meseca poteka v Beogradu svetovno prvenstvo v kickboxingu vseh športnih disiplin za kadete, kadetinje, mladinke in mladince. Iz KARATE DRUŠTVO ATOM SHOTOKAN-DO DOMŽALE Umüj 13. Karate-Do seminar v Domžalah Fotografije z že 13. Karate-Do seminarja v organizaciji ATOMA in SKI Zveze Slovenije 29. in 30. maja v veliki telovadnici OŠ Domžale so tako zgovorne, da se lahko že sami postavimo v kožo udeležencev: »Predani karateisti, ki se v urejenih vrstah učijo tradicionalnih stilskih karate prijemov. Položaj rok in nog je natančen, z obraza sije zagnanost in osredotočenost. Oči so uprte v dva mojstra: Sensei Lovrenca Kokalja in Sensei Ivana Čeriča, ki kažeta in izvaja pravilne gibe, katerim skušajo mlajši in manj izkušeni slediti. Pre-dahi so le za pogovor o izboljšavah, ozračje je živahno in hkrati napeto. Ušesa in glava so odprta za nove izzive, poglede in ideje. Telo je ogreto in se je pripravljeno učiti in izvajati nove prijeme.« Zagotovo bi karateisti udeleženci seminar opisali še bolj doživeto; poslovili so se nasmejani in zadovoljni, nekateri s sladoledom v rokah, drugi zaradi osvojenih spretnosti, prijetne družbe. Trzinski ATOMovci — osnovnošolski prvaki Slovenije v karateju Prva junijska sobota je bila čudovito sončna. Lahko bi šli v gore, mogoče že na bazen, lahko bi že malo po-čitnikovali. Vrsta ATOMovcev pa se je odpravila na 16. Odprto šolsko državno prvenstvo v karateju za osnovne in srednje šole v Celje. Nastopilo je 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 40 slovenskih osnovnih in srednjih šol. Po katah (tekmovanje po starostnih kategorijah in po skupni pasov) ter jiyu kumite borbe (po težnostnih kategorijah) je kot zma- govalka izšla OŠ Trzin. Pia Guček, Klara Kastelic, Karin Podboršek, Žan Zalar, Andraž Za-lar, Urban Mušič, Žan Podboršek, Matevž Peternel, Katja Kač, Mitja Hofer, Klemen Kastelic, Žan Gu-ček, David Kardum in Grega Teršek so karateisti, ATOMovci in učenci OŠ Trzin, ki so se na prvenstvu izkazali za absolutno najboljše. Grega Teršek je bil dvakrat na najvišji stopnički, enkrat prvak in enkrat pod-prvak je bil Žan Podboršek, enkrat zlat in enkrat bronast pa Žan Guček. Skupni poletni karate treningi v naravi Karate društvo ATOM Shoto-kan-Do Domžale obvešča člane in članice, da si lahko natančen urnik skupnih treningov od 25. junija do 5. septembra 2010 ogledajo na spletni strani ATOMa http://www.karatedomzale. com, v rubriki Urnik vadbe. K vadbi ste vabljeni tudi člani drugih klubov in različnih športnih zvrsti, starši in vzgojitelji, vsi, ki želite aktivno izkoristiti poletje in se pripraviti na jesenski in zimski čas. Vabljeni v poletno naravo z ATOMom! Skupaj so trzinski ATOMovci za zmagovalni pokal zbrali 1.330 točk, kar je bilo skoraj štirikrat toliko kot drugouvrščena Osnovna šola Ig. Šesto mesto so svoji OŠ Domžale priborili: Aleksander Sever, Marko Brojan, Marcel Krajšek, Matjaž Kljun, Teja Sajovic in Neža Zupan. Iz vrste ATOMovcev so za svoje šole nastopili še: Jaka Ložar, Rok Kurent, ki je bil najboljši v katah in srebrn v kumiteju ter Patricija Ve-hovec, ki je bila najboljša v kumite borbah in bronasta v katah. Mojstrska karate naveza Kokalj — Lusvardi — Miklavc V Sloveniji se je 12. in 13. junija mudil velik prijatelj domžalskega Senseia Lovrenca Kokalja, Sensei Paolo Lusvardi 7. Dan, italijanski Karate-Do reprezentant in prva roka Shihan Masaru Miure 9. Dan, znamenitega japonskega karate mojstra. Prvo prizorišče brezhibne karate predstave je bila trzinska telovadnica, drugo pa center karatei-stov v Velenju, kjer je bil med zbranimi tudi mojster Zdenko Miklavc. Sensei Lusvardi je pred slovenskimi karateisti izvajal karate, ki temelji na izkoriščanju nasprotnikove sile in se konča najprej s prijemom in nato z metom. Jedro velenjske predstave je bil pester spored praktičnega prikaza kat, kjer v večini primerov nasprotnik konča na tleh. pomen lastnosti, ki se razvijajo z vadbo karateja (samozavest, značaj, iskrenost in samokontrola) in so še kako pomembne v današnjem času. Omenjene lastnosti pa karateke še kako dobro poznamo, saj neprestano vadimo doju kun, kateri velja za kodeks shotokan karateja. Po zaključku drugega dne so bili izvedeni izpiti za DAN stopnje. Z odliko je opravil izpit za mojstra 3. dne gl. inštruktor kluba Wankan-Ihan, Boris Grad. Čestitamo! Ljubljanska 37 Darnel f £31/721-40-06 ÜeTövJn 4 äs: poo. - pelek; 8- 12 in 16 18 sobota: 9 - 12 Utrinek s karate obiska mojstra Lusvardija v Domžalah Izpiti za kyu pasove Ni kaj, v karate klubu Wankan-Ihan smo še kar aktivni. 19. maja 2010 so v prostorih hombo-doja potekali izpiti za kyu napredovanja. Izpite so uspešno opravili naslednji člani: za 9. kyu: Igor Papler; za 8. kyu: Teja Bonča, Kaja Bonča, Tanja Rozman in Igor Papler. Čestitamo! DRUSTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Jan na treningu s selektorjem kickboxing reprezentance Slovenije, Bojanom Korošcem Kluba borilnih veščin Domžale bo zastopal slovensko reprezentanco najmanj eden mladinec. Zato jih čakajo kar težke poletne počitnice. Camp borilnih veščin na Rogli Ker bi želeli, da se njihovi člani in članice kar najbolj strokovno usposobijo, vodstvo Kluba borilnih veščin spremlja različne oblike tovrstnega usposabljanja. Tako so pred kratkim na Roglo, na Barada camp borilnih športov, na katerem so priznani mojstri iz Evrope učili tehnike taekwan-doja, kickboxinga, boksa kar 3 dni, v camp poslali člana mlajše skupinice Jana Kresnika iz Ihana. Mladi tekmovalec zaradi mladosti še ne more tekmovati, si je pa zanesljivo pridobil nova znanja, ki mu bodo koristila na njegovih prvih nastopih. Ne pozabite! 6. septembra se zopet pričnejo treningi Kluba borilnih veščin Domžale - po dosedanjem urniku. Poglejte na: www.mladiboksardob.com. Dobrodošli! Vera Pohod z jogo - vadba v parku Arboretum Volčji Potok V Društvu Joga v vsakdanjem življenju Domžale smo tudi letos ob zaključku sezone za vse naše člane pripravili zaključno srečanje. Letošnje je bilo drugo po vrsti organizirano s pohodom in vadbo v parku. Pohodništvu se tudi letos nismo povsem odrekli, zato smo organizirali pohod iz Domžal v park Arboretum v Volčji Potok, nato pa vadbo joge na prostem, na mehkih travnih površinah parka ter svežem zraku. Našemu navdušenju se niso pridružili samo člani domžalskega društva, pač pa tudi številni drugi, ki vadijo jogo v različnih društvih po Sloveniji. Posebno velik obisk smo gostili s strani društva iz Nove Gorice, ki so se pripeljali kar z avtobusom. Pohod v Domžalah se je pričel ob 9. uri, s približno 250 pohodnikov, mnogi pa so se nam pridružili na vadbi v parku. Vsi, ki so 5. junija svoj dopoldne preživeli v parku, so bili priča, kako pod toplimi poletnim soncem več kot 270 ljudi, ob nežni glasbi, v zavetju kamniških planin vadi asane (fizične vaje), pranajamo (tehnike dihanja) in se sprošča ... Vadbo, ki je trajalo dobro uro in pol, je vodil predsednik domžalskega Društva Joga v vsakdanjem življenju, Darko Kotar. Vzdušje je bilo res enkratno. Za varstvo otrok smo poskrbeli. Mamice in očki so tudi lahko brezskrbno vadili, saj smo za otroke pripravili svoj otroški joga program. Čeprav je bil izlet 'zaključni' del sezone, pa je hkrati uvod v našo poletno vadbo. V poletnem času se nam lahko v Arboretumu pridružite vsako nedeljo, med 17. in 18.30. Od 26. junija do 5. septembra ste vabljeni vsi, ki želite vaditi jogo. Vadba bo organizirana tako, da se nam lahko pridružijo tudi začetniki. Veselimo se srečanja z vami. Vabljeni! DJVŽ Domžale 02. JULIJ 20I0 šport 29 Dve desetletji prijateljstva in nogometa Pred dnevi je Športno društvo Zlato polje organiziralo tradicionalni turnir v malem nogometu, na katerem sodelujejo ekipe AS Domžale, Pre-voje in Zlato Polje. Začetna srečanja segajo daleč nazaj, saj sta minili že dve desetletji, kar se je porodila misel in prvi turnir, takrat še ob Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici, kasneje pa smo se preselili na travnik v Zlato Polje. To je bilo v letu 1996, ko je bilo zgrajeno novo igrišče. Ekipo Prevoj vsa leta sestavlja gostilničar Božo Pogačar, ki je velik ljubi- telj nogometne igre in tudi igralec. V vsem tem obdobju se njegova ekipa lahko pohvali z največjim številom pokalov. So bila pa vsa ta leta ne le nogometno obarvana, ampak tudi prijetna druženja ekip: AS Domžale, Prevoje in Zlato Polje. Na tokratnem turnirju je bila najbolj uspešna domača ekipa, ki je prejela tudi pokal, Božu Pogačarju pa je bilo podeljeno skromno priznanje za dolgoletno sodelovanje. Tone Habjanič Športno društvo Preserje na Goričkem Za zaključek športne sezone 2009/10 smo prvi konec tedna v juniju uspešno izpeljali že 5. kampiranje ŠD Preserje. Namen taborjenja je druženje in raziskovanje bližnje okolice. Vsako leto poiščemo novo lokacijo. Izogibamo se kampom, kot jih poznamo iz reklamnih prospektov. Skriti, nepoznani kraji, ki ponujajo neokrnjeno naravo so tisto, kar nas pritegne. Tokrat smo šotore postavili na posestvu turistične kmetije Feren-covi v Kraščih na Goričkem. Vsa leta do sedaj nam vreme ni bilo preveč naklonjeno. Letos pa nam je namenilo obilo sonca in bilo kot nalašč za potepanje med grički, poraslimi z vinsko trto. Poiskali smo vrh, na katerem je verjetno stal Vlado Kre-slin, ko je pisal svojo pesem Z Go-ričkega v Piran. Sotinski breg, najvišji vrh Prekmurja, s skromnih 418 metri ponuja prečudovit razgled po slemenih in dolinah. Obisk vinske kleti z degustacijo vin Gjerkeš ni bilo prijetno samo za telo ampak tudi za dušo. Prijazno gostovanje družine Gjerkeš na posestvu obnovljene domačije v senci stare lipe je bilo doživetje, ki dokazuje, da je vino res pijača bogov. Kar pa ne bi mogli reči za grad Grad, ki s svojo lokacijo v gozdičku na hribu vabi k ogledu. Žal pa je obnova gradu še zelo v povojih in ogled nekaj soban z etnografsko zbirko ne zadovolji še tako skromnega obiskovalca. Pa kljub vsemu, tudi to je Slovenija, ki žal velikokrat ni znala (in še vedno ne zna) skrbeti za kulturno dediščino. V popoldanskem času smo se preizkusili v paintballu. Adrenalin nam je dvignil srčni utrip in pustil nekaj modric za spomin in opomin. Ob skupnih večerih je potekal zabavni program z veliko smeha in dobre volje. Taborjenje je bilo zagotovo še eno prijetno druženje v naravi, ki nam bo ostalo v spominu. Bog ve, če nas še kdaj pot zanese na Goričko. Barbara Peterlin NOGOMETNI KLUB DOMŽALE Mlajši dečki tudi letos na vrhu Kot smo na kratko že poročali, je selekcija do 12 let NK Domžale konec minulega tedna osvojila naslov prvaka Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Na ta način so fantje trenerja Tomija Broniča ponovili uspeh lanske generacije ter tako pokal za najboljšega v kategoriji mlajših dečkov še drugo leto zapored prinesli na Kopališko. Prvenstvo v prvi ligi mlajših dečkov je bilo izjemno dramatično in izenačeno do zadnjih tekem minuli teden. V vodstvu so se vse od začetka prvenstva izmenjevale tri ekipe; in sicer Olimpija, Domžale in Bravo Publikum. Slednji so bili z naskokom najboljši na polovici prvenstva, saj so imeli pred domžalskimi nogometaši zavidljivih 11 točk prednosti. Prelomnica je bila zagotovo povratna tekma doma z Bravom na začetku spo- mladanskega dela prvenstva, ko so naši fantje po zares vrhunski predstavi gostom odvzeli skoraj neverjetnih 12 točk. Od takrat naprej so Broni-čevi varovanci rutinirano nadzorovali položaj na lestvici, v gosteh s 7 : 4 v točkah odpravili še Olimpijo in se v zadnjih štirih tekmah s 100-odsto-tnim izkupičkom zasluženo prebili na vrh lestvice. S 191 točkami so tako za 8 točk prehiteli drugouvrščeni Bravo, Olimpija na tretjem mestu pa je po nekaj spodrsljajih v zadnjih tekmah na koncu zbrala »le« 177 točk. Še nekaj statistike ... naši fantje so v 80 tekmah 61-krat zmagali, 8-krat re-mizirali, 11-krat pa so morali priznati premoč nasprotniku. Nasprotnikovo mrežo so zatresli 233-krat, kar jih po učinkovitosti uvršča na tretje mesto, zadetkov pa so od vseh ekip prejeli daleč najmanj, in sicer le 32. MARJAN BOLHAR, KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE Boks že dolgo ni več za pretepače V prvi ligi mlajših dečkov je nastopila tudi domžalska generacija letnika 1998. Po jesenskem delu so bili fantje trenerja Mileta Stankoviča na kar nekoliko presenetljivo visokem petem mestu, spomladi pa so predvsem v dvobojih z neposrednimi tekmeci za sredino lestvico izgubili preveč točk, svoje pa so prispevale še številne odsotnosti zaradi poškodb, bolezni ... tako da so se morali na koncu v konkurenci povečini leto dni starejših nasprotnikov zadovoljiti z osmim mestom. A najbolj pomembne so izkušnje, ki jim bodo še kako prav prišle prihodnjo sezono, ko bodo brez dvoma v ožjem krogu kandidatov za osvojitev prvenstva. Sicer pa za novopečene prvake sezona še ni končana, saj jih zdaj čakajo še izločilni boji za naslov državnega prvaka. Zmagovalci posameznih MNZ-jev bodo zdaj med seboj^od-ločili, kdo je najboljši v državi. Zreb na NZS je določil, da se bodo Dom-žalčani v četrtfinalnem obračunu to soboto v gosteh pomerili s prvakom MNZ Koper - NK Izola. Tekst: Izidor Grošelj Foto: Simona Malnar Mike Tyson, Muhammad Ali, David Haye, Sugar Ray Leonard, Rocky Marciano, Janez Gale, Dejan Zavec in nenazadnje Marjan Bolhar. Kaj imajo vse te osebe skupnega? Način življenja, ki jim ga oblikuje boks. Marjan Bolhar, s katerim sem se tokrat pogovarjala, je eden tistih, ki je odgovoren za vzpon boksa v Domžalah. Športnik od glave do pet, ki je svoj način življenja podredil športu, ta pa mu to vrača s tem, da posega po zelo dobrih rezultatih. Pa ne samo on, pač pa tudi njegovi varovanci, ki jih ni malo. Fantje in dekleta. Marjana poznam že dlje časa, poskrbel je, da smo lokalni mediji in Domžalčani nasploh dodobra spoznali ta šport in še vedno skrbi, da smo o njem vedno obveščeni, tako o tekmovalnih uspehih, aktivnostih kot tudi promociji na različnih prireditvah. Ja, boks ti zagotovo lahko spremeni življenje. Več o tem, Marjan Bolhar. V Domžalah ste v zadnjih letih boks in kickboksing dodobra razvili. Če pogledava nazaj, kakšna je bila ta pot (kako se je razvijalo)? Začetki so bili težki. Z nekaj športnimi boksarji iz domžalske občine smo hodili trenirati v Boksarski klub Kamnik in v Ljubljano v Boksarski klub Odred, kjer je bil predsednik legenda slovenskega boksa danes že pokojni Janez Gale. Na njegovo idejo se je leta ustanovila 2001 rekreacija oziroma sekcija Mladi boksar Dob, ki je delovala v okviru Boksarskega kluba Kamnik dve leti, prvi treningi pa so se začeli v mali šoli Rodica. Z letom 2003 se je odgovorna skupinica mladih iz domžalske občine odločila, da ustanovi matični Klub borilnih veščin Domžale v Domžalah, ki deluje še danes, treningi pa so v Osnovni šoli Krtina. Za sam začetek delovanja kluba in tudi sedaj se klub iskreno zahvaljuje vsem za podporo pri delovanju tega športa, najbolje pa seveda Krajevni skupnosti Dob, Občini Domžale, Radiu Hit, Klubu Polet, Centru požarne varnosti Domžale, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, Otelu, Dobskim društvom in vsem drugim, ki so in nam še vedno pomagajo. Si eden prvih, ki je v Domžalah ta šport začel aktivno, tudi medijsko predstavljati, pripeljal si uspešne boksarje v naš kraj, ki dosegajo odlične uspehe, prav tako kot ti. Kaj je tvoja motivacija? Trdo športno delo potem so tudi rezultati. Dobro delo odbora kluba in članov kluba. Nacionalno pa je piko na i popularnosti boksa pri nas zagotovo dal Dejan Zavec. Z njim si tudi že so- deloval, na kakšen način? Na kampu na Rogli nas Dejan Zavec trenira vsako leto boks ... Naš klub mu je stal ob strani kot navijač na oddaji Piramida, šli smo ga tudi pozdraviti ob prihodu nazaj iz Afrike v Slovenijo na letališče Jožeta Pučnika, ko je dosegel naslov svetovnega profesionalnega boks prvaka po verziji IBF. Pred leti mi je v enem od intervjujev legenda slovenskega boksa, sedaj že pokojni Janez Gale, rekel, da »je boks način življenja, ki oblikuje mladega človeka in ga spravi na pravo pot«. Kaj pa tebi predstavlja boks? Boks je ena najstarejših športnih zvrsti. Spoštujem boks, ker je potrebno za ta šport res garati in se veliko odrekati. Boks kot pedagoško usmerjanje mladih? V klubu so vsi tekmovalci, ki resno trenirajo, uspešni tudi v šolah. Veliko se jih izobražuje še naprej, starejši člani imajo odgovorne službe in so odgovorni. V našem klubu vsak član ve, da je boks za v telovadnico in ring, zato si zunaj kaj takega ne bo privoščil. Mladi na treningih veliko pridobivajo na disciplini ter so psihofizično boljši po treningih. Delaš kot trener z mladimi boksarji. Meniš, da bi se njihova pot, če se ne bi podali v tovrstni šport, lahko obrnila tudi v negativno? Ne morem trditi. Trdim pa lahko, da vsi naši člani tudi pomislijo ne, da bi ta šport imeli za druge stvari kot za telovadnico. Kateri mladi se pravzaprav odločajo za boks in kickboxing, ali obstaja profil mladega ali so si zelo različni? Zelo so si različni. Vsak ima svoj karakter in z vsakim mladim vaditelji, trenerji delamo različno. Tisti časi so že davno mimo, »misleč«, da so boksarji pretepači. Veliko jih pride iz zanimanja, dodatnih izzivov, igre, rekreacije po šoli, sprostitve itd. Boks pa je šport tudi za dekleta. Pod tvojo taktirko jih trenira kar nekaj. Kakšna je razlika med treniranjem fantov in deklet? Fantje so bolj fizično sposobni, dekleta pa psihično, tako da je vsak trening nekaj posebnega. Treningi v klubu nikoli niso isti. Vaditelji, trenerji se za trening posebej pripravijo, da se treningi za vsakega člana posebej dobro izvedejo. Boks kot pretep ali boks kot šport? Ali se zgodi, da se mladi odločijo za boks samo zato, da bi bili na ulici močnejši? Kaj v tem primeru naredite? Boks že zdavnaj ni več za pretepače. Na boks hodijo osnovnošolci, dijaki, študentje, odgovorne osebe v službah, ki pridejo na trening za rekreacijo, ker za boks nisi nikoli prestar. Pravi boksar-športnik ne bo nikoli izzival. Boks kot šport je namenjen najmlajšim za pridobivanje boljše telesne motorike, psihofizično so boljši itd. Mogoče kdo misli, ko pride prvič na trening v naš klub, ki ga še ne pozna, da se bo pretepal. Ampak se hitro sprijaznijo s tem, da za tem stoji veliko odrekanja, trdih treningov, znoja. Zaradi tega jih veliko tudi obupa, ker se na naših treningih trenira šport. Zakaj bi mladim priporočil, da se odločijo za boks? Boks bi jim pomagal pri samozavesti, boljši koncentraciji za šolo, dobri psihofizični pripravi, da jim dobro počutje, druženje, samozavest itd. Za konec pa še — kaj čaka domžalske boksarje v prihodnjih tednih, mesecih? Naši člani veliko sodelujejo tudi z ostalimi društvi, ki niso športna (gasilska, kulturna, turistična). Najmlajši člani kluba bodo imeli v kratkem predstavitev tega športa pri tabornikih, 26. junija čaka člane finale v kickboxing disciplini full contact in prvi krog v športni disciplini K1-rulles, jeseni pa nova sezona 2010/2011 lige prvakov v boksu. Septembra bo svetovno mladinsko kickboxing prvenstvo v Beogradu, oktobra evropsko kickboxing člansko prvenstvo v Baku (športna disciplina light contact, K1-rulles), novembra pa evropsko kickboxing člansko prvenstvo v Atenah (športna disciplina full contact, kick light). Pa tvoji cilji na športnem področju? Še zastopati slovensko kickboxing reprezentanco, dobro delo s članicami/člani kluba, narediti še veliko prvakinj in prvakov. Hvala za pogovor, vsem mladim boksarjem in boksarkam pa želimo uspešno delo in veliko dobrih rezultatov, na katere smo, iskreno, vsi lahko zelo ponosni. Mateja A. Kegel Telovadba na prostem »Telovadba na prostem za vse generacije« je bilo povabilo svetnice Katarine Karlovšek, na družabno-rekreativno urico na fitnes napravah na prostem ob Kamniški Bistrici, ki bodo odslej stalnica, vsak četrtek ob 19. uri. Radi rečemo, da je zdravje naše največje bogastvo, nekoliko manj pa nam je všeč to, da se je potrebno za zdravje tudi ves čas truditi. Poleg zdravega načina življenja je za zdravje telesa in duha priporočljivo tudi vsakodnevno gibanje na svežem zraku. V Domžalah imamo veliko možnosti za rekreacijo. Ena izmed najlepših in tudi najbolj obiskanih je rekreativna os ob Kamniški Bistrici, v letošnjem letu obogatena še z dvema fitnesoma na prostem. To so naprave, zelo podobne tistim iz fitnes centrov, vendar kot že ime pove, postavljene v naravo. Primerne so za vadbo otrok in najstarejših, in kar je najlepše, obiskane so od zgodnjega jutra do trde noči. Vabljeni, da se Katarini pridružite vsak četrtek, ob 19. uri, na fitnes napravah ob Kamniški Bistrici. Prvič na skupni telovadbi 10. junija 30 šport 02. JULIJ 20I0 BOB KLUB GROM Bob in skeleton v Domžalah V Domžalah je bil že v letu 2006 ustanovljen Bob klub Grom, ki je prvi in tudi edini tovrstni klub v Sloveniji in deluje pod okriljem Bob zveze Slovenije. V klubu se ukvarjamo z zimskima olimpijskima disciplinama bob in skeleton. Začetki omenjenega športa v Sloveniji in v Domžalah so bili težki, saj omenjena športa, predvsem bob, zahtevata trdo delo in tudi kar nekaj finančnega vložka. Poleg tega pa sta na slovenskih tleh še dokaj nerazpoznavna v primerjavi z ostalimi športi. Klub temu smo v teh štirih letih delovanja pripeljali do točke, kjer se vsaj približno enakovredno lahko kosamo na evropski ravni. Tako je v tekmovalni sezoni 2009/2010 največji dosežek uspel našemu članu Anžetu Šetini, ki se je v disciplini skeleton uvrstil na olimpijske igre v Vancouver in dosegel zavidljivo 21. mesto. V zadnji sezoni smo se udeležili 91 mednarodnih tekmovanj (svetovni pokal, evropski pokal, prvenstva ...) v disciplinah boba in skeletona. Čeprav je zimska sezona mimo, se ta šport ne ustavi za čas poletja, ampak se začne resno in težko delo že spomladi in traja do zime. Poletje je namreč čas, da se tekmovalci čim bolj fizično pripravijo na zimski del, kjer se trenira tehniko na ledu in izkorišča fizično kondicijo pridobljeno skozi poletne mesece, zato se že intenzivno pripravljamo na nove podvige. Ob tem pa je naš cilj bob in skeleton v Domžalah razširiti in usmeriti predvsem na mlade ter z njimi doseči čim višje cilje. Ob tem vabimo vse zainteresirane fante in dekleta (pogoj je da ste zdravi, starejši od 15 let in imate veliko željo po športu), da se nam pridružijo. Vse zainteresirane pozivamo, da se za podrobnejše informacije obrnejo na jani.anzin@ slobob.si. Hkrati pozivamo tudi vse, ki bi želeli kakorkoli prispevati k delovanju omenjenega športa, da se nam oglasijo. Z veseljem bomo postregli z dodatnimi informacijami glede vzajemnega sodelovanja. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali s finančnimi prispevki, materiali ter delom, da smo uspeli. Še posebej se zahvaljujemo Občini Domžale, Heliosu ter sodelujočim v akciji I feel Slobob. Jani Anžin Predsednik kluba Grom Kratka predstavitev boba Ko drvi bob po ledeni stezi, so refleksi vse. Športniki se zanašajo na pravilne reakcije v stotinkah sekunde, da kar najbolje izpeljejo ostre zavoje, medtem ko nanje pritiskajo velike sile. Majhni popravki med vožnjo odločajo o delčkih sekunde, ki pa pomenijo ogromno na cilju. Najhitrejša izmerjena hitrost 143 km/h pove, zakaj se vožnja z bobom imenuje FORMULA ENA NA LEDU. Posadko sestavljajo vrhunsko trenirani športniki, saj je hiter start odločilen za dober rezultat. Ključnega pomena sta moč in hitrost, zato največkrat prihajajo iz šprinterskih panog atletike. Ekipa je sestavljena iz dveh ali štirih tekmovalcev, ki so med vožnjo zaščiteni s čelado in drugimi ščitniki. Oblečeni so v aerodinamičen dres in nosijo šprintarice z žebljički za tek po ledu. Zgodovina boba Čeprav sani že stoletja obstajajo kot transportno sredstvo, se kot šport niso pojavile pred koncem 19 stoletja, ko so v Švici nanje pritrdili krmilni mehanizem. Leta 1897 je bil v St. Moritzu v Švici ustanovljen prvi bob klub na svetu, do leta 1902 pa so začeli tudi resneje načrtovati pripravo stez. Večinoma so bile postavljene ob cestah z nagnjenimi zavoji, narejenimi iz ledu. Prve tekmovalne sani so bile narejene iz lesa, a so bile kaj hitro nadomeščene z jeklenimi, ki so jih poimenovali bob (bobsled). Ime so dobili po načinu nagibanja posadke naprej in nazaj (bobbed), z namenom povečati hitrost sani v ravnini. Tekmovanja v bobu so bila v začetku predvsem aktivnost premožnejših avanturistov, ki so se dobivali v mondenih letoviščih zaradi zabave in tekmovanja. Pravega treninga vožnje z bobom še ni bilo. Tekmovalci so preprosto kupili ali pa najeli bob ter se prvih spustov udeležili kot posadka, nato pa tudi sami prijeli za krmilo. Hiter razmah tega športa po zimskih krajih v Evropi je že do leta 1914 zagotovil veliko tekmovanj. Prva tekmovanja so vključevala posadko, sestavljeno iz 5 ali 6 članov, od katerih je morala biti vsaj ena ženska. Te zahteve so kasneje ovrgli in uvedli posadko iz dveh ali štirih članov, vsi pa so morali biti moški. Svetovna bob in sankaška zveza (Federation Internationale de Bobsleigh et de Tobogganing - FIBT) je bila ustanovljena leta 1923. Ze nekaj mesecev po tem je bilo tudi prvo tekmovanje v vožnji boba štiri-seda na zimskih Olimpijskih igrah v Chamonixu v Franciji. Vožnja boba dvoseda je bila v olimpijski program dodana leta 1932 v Lake Placidu, v ZDA. Obe tekmovalni obliki z moškimi posadkami sta ostali do danes, leta 1990 pa so se jim športu pridružile tudi ženske — za zdaj sicer zgolj v vožnji boba dvoseda. Šport se je temu, kar pod pojmom »vožnja z bobom« razumemo danes, začel približevati okrog leta 1950. To so bili časi, ko je hiter start postal ključnega pomena za dober končni rezultat. Sprejeto je bilo namreč zelo pomembno pravilo o maksimalni teži boba in posadke, s katerim se je končalo obdobje izjemno težkih tekmovalcev. Posadko boba zato od takrat sestavljajo močni in hitri športniki, ki ponavadi prihajajo kar iz šprinterskih panog atletike. Z razvojem športa in vse večjim zanimanjem se je širil tudi obseg tekmovanj. Po olimpijskih igrah ter evropskih in svetovnih prvenstvih so sredi 80. let začeli tekmovati tudi v svetovnem pokalu. Redna tekmovanja, ki pred televizijskimi kamerami potekajo skozi vso zimo, so bila korak naprej pri profesionalizaciji športa. Vožnja z bobom je postala zanimiva ne samo za adrenalina in hitrosti željne gledalce, temveč tudi za največja svetovna podjetja, ki so priložnost v tem športu videla v oglaševanju. Z večjim obsegom razpoložljivih sredstev pa so se lahko ekipe še bolj posvetile razvoju, tako da se je v zadnjih desetletjih vožnja z bobom približala popolnosti tako s športnega kot s tehničnega vidika. Prevlado v športu so večinoma imeli evropski alpski narodi. Najuspešnejši naciji v zgodovini boba sta Švica in Nemčija. Švicarji so osvojili največ odličij na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, Nemci pa so stopili v ospredje sredi 70. let z novim dizajnom sani in konstrukcijo. V svetovni vrh se na največjih tekmovanjih redno uvrščajo še Avstrijci, Britanci, Američani in Kanadčani. Kratka predstavitev skeletona Športnik se spusti po ledeni stezi na nizkih, aerodinamičnih saneh z dvema dolgima jeklenima drsalkama — skeletonu. Start se začne s pol-visokega položaja (z eno ali dvema rokama se opira na sani). Začetno pospeševanje — tek s potiskanjem skeletona — traja približno 30 metrov. Voznik se nato kar se da lahkotno spusti nanj in začne pridobivati hitrost zaradi gravitacije. Da bi obdržal najboljšo smer, lahko skeleton skozi ovinke usmerja zgolj s premikanjem težišča telesa. Hitrost na kilometer in pol dolgi tekmovalni stezi preseže 130 kilometrov na uro. Skeleton nima mehaničnih zavor, voznik ga zaustavi z dvigom sprednjega dela, kar poveča trenje. Zgodovina skeletona Začetki tekmovanja s skeletonom segajo v leto 1884, ko je tamkajšnji premožnejši sloj ustanovil svoj klub, v katerem so tekmovali po zaledeneli cesti med St. Moritzom in Celerinom. Tri leta kasneje je Major Bulpetts predlagal in organiziral Cresta run, voden pod okriljem SMTC (St. Moritz Topogganing Club). V naslednjih letih se je skeleton utrdil predvsem v alpskih deželah, izkoriščajoč naravne steze Iglsa, Kufsteina, Imsta in Semmeringa. Z novo panogo so se spoznali tudi v Ameriki in Kanadi, še vedno pa je ostalo središče voženj skeletona Cresta run. Skeleton se je kljub svoji atraktivnosti na olimpijskih igrah do sedaj V Mercator centru Domžale: Aleš S. Stražar, Klara Štih, Božo Štupica in Ambrož Štih Zakaj pa ne? Začetek poletja je lahko tudi pravi čas za obisk jamarske šole za odrasle. Zunaj je po mokri pomladi posijalo sonce. V parih dneh smo se vsi poskrili v stanovanja. Gibanje v naravi je zaradi vročinskega vala postalo hudo naporno. Da bi se človek ohladil ni nujno, da prižge klimo. Lahko se vrže v bazen, lahko se zapelje do jezera ali se v dolgi koloni vozi do morske obale. Jamarji imamo še eno idejo, kako v teh dneh pobegniti pred vročino! Gremo v jame! Jame so zelo blizu Domžal, tako ne bomo izgubljali časa v koloni. Vedeti moramo, da je obisk jame varnejši, če so z nami izkušeni jamarji. Da bi si pridobili primerne izkušnje za obiskovanje jam, se je najbolje pridružiti enemu izmed 45 jamarskih društev po NA CRNO-BELIH POLJIH Turnir ŠD Domžale -Lan Turek zmagovalec Na turnirju šahovskega društva Domžale v počasne šahu je zanesljivo zmagal mladi devetnajstletni prvokategornik Lan Turek Timotej. Na odlično drugo mesto se je uvrstila leto dni mlajša mojstrska kandidatka Špela Orehek. Na tretje mesto se je presenetljivo zavihtel veteran, prvokategornik Anton Jerina. Lan si je prvo mesto zagotovil tako rekoč že v predzadnjem kolu, saj je že imel točko naskoka pred Špelo, v zadnjem kolu pa je le še remiziral z Jerino. Na turnirju so odigrali sedem kol. Za prvo mesto sta bili odločilni zmagi z Muhičem, članom Podpe-či v četrtem in Borisom Skokom, članom Komende, v šestem kolu. V petem kolu sta se Lan in Špela pomerila med seboj, partija pa se končala nedoločeno, čeprav bi Lan v določenem trenutku lahko dosegel občutno prednost, vendar je bila pot do tega težavna. Zanimivo je, da se Turek ni srečal s prvim favoritom Vavpetičem. Turnir je odigral zanesljivo, najbolj pa sta privlačila njegov prodorni pristop k igri in močna želja po zmagah. Špela Ore-hek je remizirala tudi z Vavpetičem, Lebanom in Muhičem, tri partije pa je zmagala. Igrala je mirno in trdno, ves čas pa bila v boju za vrh tabele. Jerina je imel slabe trenutke edinole v drugem kolu, ko je izgubil s Sašem Rihtarjem, članom Podpeči, sicer Špela Orehek je vse bolj uspešna šahistka pa je zabeležil tri zmage, preostale partije pa remiziral. Boris Skok, ki je osvojil šesto mesto, in Vavpetič z osmim mestom nista bila v najboljši formi, vendar pa je Vide turnir zaključil brez poraza. Društvenega prvenstva Domžal se je udeležilo 16 ljubiteljev šaha, turnir je vodil sodnik Franci Košir. Vrstni red: Lan Turek 5.5, Orehek 5, Jerina in Leben s po 4.5, Muhič, B. Skok, Rihtar in Vavpetič s po 4, Piber in Kamenšek s po 3.5, Mar-kič, Kranjec in Kobold s po 3, Čer-ne 2, Varga 1,5, Zan Jarc pa je žal odstopil. Pokal Slovenskih železnic Tudi letos prirejajo prizadevni organizatorji Šahovskega društva Zele-zničar iz Ljubljane ciklus turnirjev v pospešenem šahu. Doslej so odigrali šest turnirjev, do konca leta pa jih bodo še štiri. Letošnja zasedba udeležencev je še močnejša kot lani, doslej pa se je odzvalo 138 šahistk in šahistov. Po šestih turnirjih je premočno v vodstvu kranjski mojstrski kandidat Dušan Zorko, ki je odigral vse turnirje, drugi pa je fide mojster Damjan Plešec, ki je odigral turnir manj. Na tretjem mestu je član ŠD Domžal Boštjan Jeran, ki ga Plešec prehitel z boljšo uvrstitvijo na junijskem turnirju. Je-ran je odigral pet turnirjev. Enako velja za Jožeta Skoka, ki je po šestih turnirjih na skupnem sedmem mestu. Favoritom pa pihata za ovratnik mednarodni mojster Mazi in MK Čepon, ki sta doslej izpustila dva turnirja. V končni seštevek se šteje sedem turnirjev izmed desetih. V skupnem seštevku je Janez Hribar član Črnega grabna na 13. mestu, odigral je vse turnirje, Virjan Boris Skok pa je mesto nižje, nastopil je na štirih turnirjih. Jože Skok pojavil šele štirikrat; olimpijski status si je pridobil leta 1928 in 1948, naslednjič pa se je kot olimpijska disciplina pojavil šele 2002 v Salt Lake Cityu. Prvo zlato olimpijsko medaljo je leta 1928 osvojil Nino Bibbia, prodajalec zelenjave iz St. Moritza. Leta 1974 je bil skeleton formalno priznan kot del Nemške bob in sankaške zveze. ZAKAJ PA NE BI OBISKALI JAM? Jamarstvo v Mercator centru Šahovsko društvo Domžale vabi učenke in učence na POLETNI ŠAHOVSKI TABOR V DOMŽALAH Za koga: Vsi mladi, ki želijo izboljšati svoje šahovsko znanje Kdaj: Od ponedeljka, 16., do petka, 20. avgusta 2010, od 9. do 15. ure Kje: V prostorih Šahovskega društva na Kopališki 4, Domžale Voditelja: Matej Filip in Lan Timotej Turek Program: Šahovska pravila, osnove šahovske igre od otvoritve do končnice, taktično razmišljanje, reševanje šahovskih nalog in problemov, igranje partij, igranje na uro, presenečenja ... Za priboljšek: Kosilo vsak dan v restavraciji Park, kopanje na domžalskem bazenu Pogoj udeležbe: Resno sodelovanje. Plačana prijavnina — višina prijavnine je odvisna od števila prijavljenih Prijave: info@sah-domzale.si, 031/495-567 (Turek Lan) ali 041/625-254 (Boštjan Grošelj) Sloveniji. Domžalski jamarji ponujamo eno takih priložnosti. Spust v Osoletovo jamo je prava priložnost za lasten preizkus. Spust organizira Društvo ta raziskovanje jam Simon Robič Domžale, ki bo 4. julija 2010, ob 9. uri. Jama leži v bližini domačije Osole na Dešnu nad Moravčami. Več informacij na e-naslovu: ales. strazar@helios.si. Jamarji štejemo med odrasle vse, ki ste starejši od 14 in so starši seznanjeni, da greste z nami v jamo! Jamarstvo starostno ni omejeno, pomembno ja, da ste gibljivi in da imate dobro voljo. Kot so jo imeli obiskovalci Mercator centra, ko smo jim predstavili našo dejavnost. Pridružite se nam! Aleš Stanislav Stražar OB POMOČI KOMPASA Orientacija sever Sobota 8. maja je bila za večino ljudi verjetno čisto navaden dan. Sprva oblačen, nato deževen, skratka lenoben in zaspan. Omenjeno pa zagotovo ne velja za izvidnike in vodnice (6. do 9. razred) stegov iz kamniško-bi-striškega polja, ki so tega dne na orientaciji v slogu Adama Ravbarja pilili svoje znanje na skavtski orientaciji, poimenovani »Sever«. Skavti iz Kamnika, Homca, Komende in domačih Domžal so se namreč že zjutraj srečali v neposredni bližini gradu Krumperk in tam začeli s celodnevnim druženjem. Po uvodnem pozdravu so nadobudne skavtinje in skavti prevzeli poslanstvo graščaka Adama Ravbarja in se preselili nekaj stoletij nazaj v čas, ko so se bili boji s Turki. Nato pa zares! Udeleženci so se razdelili na ducat ekip, vsaka je ob štartu dobila v roke zemljevid, nekaj za pod zob, nato pa pot pod noge! Ob pomoči kompasa in čez leto pridobljenega znanja so se zagnani mladci zagrizli v dolgo pot, za katero je večina porabila kar sedem ur. Na postojankah, s točko na zemljevidu označenih mestih, so se vitezi spopadali z različnimi skavtskimi veščinami, večinoma povezanimi z osnovnim znanjem preživetja v naravi. Tako je bilo potrebno pokazati izurjenost iz postavljanja bivakov, postavitev in prižig ognja (zaradi slabih vremenskih razmer je bila uspešno prestana naloga tokrat še posebaj velik razlog za nasmešek), obvladovanje osnovnih vezav, merjenje azimuta in na koncu še prikaz nudenja prve pomoči. Ko se je dan že prevešal v pozno popoldne, so se ekipe ena za drugo prikazovale iz gozda in se izmučeno javljale na štartni mizici, od koder smo jih napotili v naslednji šotor, kjer jih je čakalo toplo kosilo in čaj. Se predno je padla noč, smo razglasili zmagovalca v dekliški in fantovski konkurenci, čeprav je bilo jasno, da so zmagovalci vsi, ki so se spopadli z zahtevno progo, ki se je raztezala od Krumperka pa nato po širnih gozdovih vse do skorajda Dola. Cilj je bil dosežen, družno smo pregnali Turke na čelu s Hasanom Pašo, in kar je še pomembneje, še trdneje smo povezali prijateljske čete iz domžalsko-ka-mniške regije. Prva orientacija Sever je torej pod streho, in v organizacijskem odboru že nestrpno pričakujemo naslednje skavtsko leto, ko bo na vrsti njeno nadaljevanje. Urban Bolta inkTigoAvto 2iv 40 Morbidna debelost > 50 Ekstremna debelost dent d.o.o. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja Sla, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA OBČINE DOMŽALE IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB ZA VREDNOTE NOB RADOMLJE vabita vse občane na spominsko slovesnost ob 69. obletnici odhoda prvih borcev v partizane, ki bo v torek, 27.julija 2010, ob 20.uri, v Preserjah pri spomeniku v Križkarjevih smrekicah. Slavnostni govornik bo Toni Dragar, župan Občine Domžale. V kulturnem programu sodelujejo: Moški pevski zbor Radomlje, recitatorke Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, pevka in kitaristka Silva Kosec Pomemben kazalec ogroženosti je tudi obseg pasu, ki pove ali ima oseba povečano količino maščobe v trebuhu (visceralna debelost) in s tem povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tip 2 in srčno-žil-nih zapletov. Obseg pasu izmerimo v višini popka. Obseg pasu-moški Obseg pasu-ženske > 94 cm - povečana ogroženost > 80 cm - povečana ogroženost > 102 cm -močno povečana ogroženost > 88 cm -močno povečana ogroženost tlak ter znižuje holesterol in triglice-ride. Pomanjkanje gibanja pa nasprotno dokazano povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Možni sta tudi farmakoterapija in kirurgija. Za zdravljenje debelosti je trenutno odobrena le ena zdravilna učinkovina: orlistat. Orlistat je učinkovina, ki deluje lokalno, v tankem črevesu, in tam zmanjša razgradnjo in absorpcijo približno 30 % zaužitih maščob, sama pa se le neznatno absorbira. Zdravilo z orlistatom je na voljo brez recepta. Na voljo so številna prehranska dopolnila, ki pa so lahko le dopolnilo ob pravilnem prehranjevanju in vadbi. Prehranska dopolnila bodisi zavirajo apetit (pinolenska kislina), zmanjšujejo absorpcijo maščob iz prebavil (neopuntija, hitosan, L112) ali pa povečajo razgradnjo telesne maščobe (CLA, kapsaicin iz čilija). Osebam z ITM preko 30 svetujemo posvet z zdravnikom in hujšanje pod njegovim nadzorom. Pri skrajnih oblikah debelosti (ITM>40), ko debelost resno ogroža življenje posameznika, in so druge oblike terapije neuspešne, je izbira kirurško zdravljenje. Kirurško se odstrani del črevesa in s tem zmanjša obseg absorpcije hranil. Z namestitvijo obročka na želodec pa onemogočijo prekomerna širjenje želodca in s tem zaužitje večje količine hrane. Za nasvet o zdravem prehranjevanju ter samozdravljenju debelosti, vprašajte svojega farmacevta. S tem ko boste obvladovali telesno težo in svoj obseg pasu, bo manj ogroženo tudi vaše zdravje. Martina Ajd Bežan, mag. farm Lekarna Domžale Vzroki debelosti Razen redkih posameznikov, kjer se prekomerna teža ali debelost pojavi kot bolezenski simptom oziroma posledica jemanja nekaterih zdravil, je osnoven razlog, ki privede do nastanka debelosti, porušeno ravnotežje med vnosom kalorij in porabo. Presežek energije, vnesene z hrano, in telesna neaktivnost vodita v kopičenjem telesnega maščevja, ki ogroža zdravje. Posledice prekomerne telesne teže Odvečni kilogrami pomembno ogrožajo zdravje. Spremljajoče bolezni debelosti lahko, tako kot debelost sama po sebi, pomembno vplivajo na kvaliteto življenja. Bolezen, ki jo z debelostjo najpogosteje povezujejo, je sladkorna bolezen tipa 2. Ugotavljajo, da ima vsaj 80 % bolnikov s to boleznijo povečano telesno težo, kar potrjuje njuno vzročno povezavo. Znano je tudi dejstvo, da se z zmanjšanjem telesne teže zmanjša potreba po zdravljenju z zdravilih, velikokrat pa se bolniki lahko izognejo tudi zdravljenju z inzulinom. Ostale bolezni, ki pogosteje in zgodneje nastopijo pri ljudeh s čezmerno telesno težo, so še: bolezni srca in ožilja (hipertenzija, ateroskleroza in z njo povezana koronarna bolezen, srčno popuščanje) degenerativne bolezni sklepov, bolezni žolčnika, določene vrste raka. Na splošno je potek bolezni večinoma hujši pri debelih ljudeh. Debelost ima tudi psihološke posledice: raziskave kažejo, da so pretežki in debeli pogosto socialno izključeni in imajo slabšo samopodobo. Posebej dramatični so lahko ti učinki na otroke in odraščajočo mladino. Obvladovanje telesne teže Zdravljenje debelosti temelji na treh pristopih. Na prvem mestu je sprememba življenjskega sloga. Omejiti je potrebno dnevni vnos kalorij in povečati telesno aktivnost. Dnevni kalorični vnos naj bo 500 kcal manjši, kot so človekove potrebe. To izračunamo tako, da telesno težo izraženo v kilogramih množimo z 25 kcal. Priporoča se 5 dnevnih obrokov. Telesna dejavnost, posebno hoja, zmanjšuje telesno težo, razmerje pas/boki, krvni T' MESTNE LEKARNE LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72,1230 Domžale lekarna.domzale@mestnelekarne.si 01 724 42 80 LEKARNA KAMNIK - Šutna 7,1240 Kamnik lekarna.sutna@mestnelekarne.si 01 839 70 37 LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26,1240 Kamnik lekarna.novitrg@mestnelekarne.si 01 839 70 39 LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3,1234 Mengeš lekarna.menges@mestnelekarne.si 01 72374 66 LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna.radomlje@mestnelekarne.si 01 724 07 20 LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2,1251 Moravče lekarna.moravce@mestnelekarne.si 01 723 27 80 LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8,1270 Litija lekarna.litijazd@mestnelekarne.si 01 899 50 37 LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1,1270 Litija lekarna.litija@mestnelekarne.si 01 899 50 41 Dežurni lekarni od 01.01.2010do 31.12.2010: LEKARNA DOMŽALE sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK (Šutna) nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 www.mestnelekarne.si Naj bo vaš dopust še bolj brezskrben! Shranite svoje dragocenosti in pomembne listine v NLB Sefe, ki so vam na voljo v nekaterih NLB Poslovalnicah. V času od 21. 6. do 31. 8. 2010 je cena najema kar 50% ugodnejša*. * Popust velja le za najem novega sefa za eno leto. odprto: 9.00-12.30 in 15.00-18.00 Matija Okršlar s.p., Usnjena galanterija, Radio cesta 14, 1230 Domžale, tel./fax: 01 72 13 542, gsm: 040 208 962 nlbO www.nlb.si/sefi ~r POGOVOR Z DR. KSENIJO SELIH MARTINEC Kalliste - klinika tudi za medicinsko estetiko Z dr. Šelihovo kot ginekologinjo in osteoporozologinjo sem se za Slamnik že pogovarjal. Tokrat pa bo tekla beseda o medicinski estetiki. Lepota se res ne kuha in ne peče, kaj nam pomaga na primer nezakurjeno stanovanje in prazen »pisker« ob še tako lepi ženski. Toda kljub temu vsi želimo biti nekako lepši. Vsi vemo, da če nam je nekdo simpatičen, smo mu pripravljeni marsikaj oprostiti oz. ga razumeti. Če pa nam je nekdo an-tipatičen in zoprn, že zaradi storjene malenkosti zaženemo vik in krik. Še več: pripravljeni smo tudi marsikaj spregledati, če nas nekdo zna nagovoriti. V takih primerih nas ne moti recimo nepravilen nos, nesimetrične ustnice in podobno. Upoštevajoč dejstvo, da zdravnik bolnika sicer zdravi, vendar pa se mora ta v več kot 90 odstotkih odločati in ukrepati predvsem sam, je nivo znanja v prizadevanjih za zdravje in vitalnost danes pogosto pomembnejši od zdravil in operativnih posegov. Gospa doktorica, prav gotovo se ne moremo izogniti fiziološkemu procesu staranja in degeneraciji organizma, oz. kako bi opredelili senilno degeneracijo organizma. Nekatere močno zanima, če opravljate tudi t.i. lifting in kakšni so stroški ali še prej vzporedni ali spremljajoči pojavi. Prosim, če rečete kaj o tem. Staranje je normalen življenjski proces in prav nobene potrebe ni, da bi razmišljali kako se mu izogniti. Vsekakor pa lahko in moramo razmišljati kako vplivati na proces degenerativnih sprememb, ki v starosti vodji v odvisnost od drugih. Starost vitalnih posameznikov je lepa in polna kot so vsa druga življenjska obdobja. Starost, ki zaradi degenerativnih sprememb vodi v oslabelost mišic, sklepov, s posledično slabo pokretnostjo in ne zmožnostjo samostojno skrbeti zase, pa ni tako prijetna. In na ta del življenja lahko vplivamo. Zelo pomembno je vedenje in zavedanje, da s stilom življenja lahko vplivamo na potek staranja. Kljub vedno večjemu napredku v medicini, pa samo kurativne medicine-medicine, ki se ukvarja samo z zdravljenjem bolezni ne zmore več noben zdravstveni sistem, je predraga. Tako se v svetu v zadnjih letih razvija antiaging medicine, ki se ukvarja s procesi staranja in tistim delom zdravja na katerega lahko vplivamo. Estetska medicina je del te medicine. Ukvarja se z vidnimi procesi staranja, s spremembami na koži obraza in telesa in možnostmi oblikovanja telesa. Estetska medicina je bila najprej izrazito kirurška, draga in nekako rezervirana za posebne skupine ljudi. Z razvojem neinva- zivnih postopkov pa postaja estetska medicina dostopnejša in sprejemljivejša za širši krog ljudi. Neinvazivni postopki v estetski medicini niso vezani na kirurške zaplete, ne potrebujejo zdravljenja v bolnišnicah in ne izgubo delovnih dni. Izvajajo se ambulantno, pod nadzorom zdravnikov. Uporaba laserja in drugih energij je prav, da je pod nadzorom zdravnikov, saj gre za uporabo energij, ki v telesu povzročajo spremembe, ki jih je nujno razumeti. Najpogostejše energije, ki jih uporabljamo so svetlobna (tudi laser), električna (tudi radiofrekvenčna) in ultrazvočna energija. Cena neinvazivnih postopkov je mnogo nižja in dostopnejša za širši krog ljudi. V rokah strokovnjakov so postopki varni in imajo malo zapletov, praviloma so učinkoviti in uporabniki teh storitev so zelo zadovoljni. Pred leti mi je pripovedovala slavna pevka, Helena Blagne, da si je dala operirati surlo, torej »popraviti« nos in da je ves postopek doživljala kot rutinsko delo, pa me zanima vaša beseda o tej zadevi. Za kirurga je operacija nosu tako kot druge operacije, rutinski poseg. Ljudje pa to doživljamo zelo različno. Predvsem vsi vemo, kako pomembno je, da se počutimo dobro v svojem telesu. Kadar se zjutraj uredimo in smo s svojim videzom zadovoljni, smo čez dan bolj samozavesti, odločnejši in vzpostavljamo boljše odnose z ljudmi. Kadar pa se že zjutraj počutimo slabo v svojem telesu, postanemo nekako zamorjeni, manj odločni, manj samozavestni in se pogosto izogibamo srečanj z ljudmi. Vsi imamo svoje izkušnje in vsi vemo, da je ta občutek odvisen predvsem od našega doživljanja svoje podobe. In zato je prav, da naredimo vse kar lahko, da se v svojem telesu počutimo dobro, da smo zadovoljni s sabo in da v svet vstopamo samozavestno. Prav vsak v sebi nosi lepoto in prav škoda je, da včasih tega ne ve. Popravki, ki jih omogoča estetska medicina so zelo dobrodošli in po mojem mnenju predstavljajo dragoceno pomoč pri ohranjanju in vzpostavljanju lastnega dobrega počutja. Najboljši antiaging sta šport in zdrava prehrana. Nenvazivni postopki estetske medicine pa upočasnijo vidne procese staranja. Sama sem začela razmišljati o širitvi osnovne dejavnosti tudi na področje estetske medicine, ker sem se zelo pogosto srečevala z nezadovoljstvom žensk s svojim telesom po porodu in predvsem žensk, ki so vstopile v obdobje klimakterija in so se srečevale z izrazitimi spremembami na svojem telesu in obrazu. Za obdobje po menopavzi so značilne številne spremembe v telesu, ki vodijo v pospešene procese staranja kar me je usmerilo tudi v študij antiaging medicine. Tako želim pridobiti čim več znanja, da bom lahko dobro poskrbela za ljudi, ki prihajajo na našo kliniko. Neka moja inštruiranka se mi je ne pred tako davnim zaupala, da ima nesimetrične prsi. Daje zaradi tega zelo depresivna, da je že pomislila na najhujše in da se je slednjič le odločila za operativni poseg, vendar kasneje nisem imel priložnosti govoriti z njo. Ali so takšni posegi bolj ali manj tvegani? Ali ... ? Lepe prsi so simbol lepote tako za moške kot za ženske. Pri nekaterih deklicah se dojke skoraj ne razvijejo, vedno obstaja asimetrija, včasih za nekatere tudi moteča, nosečnost, porod in staranje vodijo v spremembe v tkivu dojk, le te postanejo povešene, manj napete, nekatere ženske čutijo, da imajo prevelike dojke. Operativne korekcije dojk so ena najpogostejših kirurških estetskih operacij. Seveda ima vsak kirurški poseg lahko zaplet vezan na anestezijo in na kirurški postopek. V večini primerov pa se operacije dobro končajo v zadovoljstvo ženske. Gospa doktorica, da zadovoljiva zlasti naše bralke Slamnika, vas prosim, če lahko v glavnih potezah ali poudarkih spregovorite o teh stvareh? Kdo in s kakšnimi željami se sploh lahko oglasi pri vas, kje so torej meje? Veliko žensk in moških prihaja na našo kliniko z željo po oblikovanju telesa. Mnogi se kljub ustrezni telesni teži in rednim ukvarjanjem s športom ne morejo znebiti trdovratnih maščobnih oblog na trebuhu, bokih, stegnih. Mnogi potrebujejo začetno spodbudo in ko vidijo prve rezultate steče hujšanje lažje. Predvsem ženske prihajajo z željo po odpravi celulita, želijo izboljšati elastičnost in kvaliteto kože. Za opravljanje tovrstnih medicinsko estetskih ne-invazivnih posegov uporabljamo na naši kliniki vrhunsko tehnologijo in imamo res dobre rezultate. Če je pomladansko poletni čas izrazito usmerjen na oblikovaje telesa, pa sta jesen in zima usmerjeni v trajno odstranjevanje dlačic kjerkoli po telesu. Za ta poseg se odločajo tako ženske kot moški. Najpogostejši obiski pa so povezani z različnimi metodami pomlajevanje obraza, vratu in dekol-teja. Fotopomlajevanje, nekirurški lifting, mazoterapija, biostimulacija, vbrizavanje tkivnih polnil in botuli-num toksina, vse to so tehnike, ki na neinvaziven način izboljšajo in vzdržujejo kožo obraza, vratu in dekol-teja, zmanjšujejo gubice, izboljšajo kvaliteto kože, odpravljajo pigmentne in žilne nepravilnosti. Kalliste klinika želi ženskam in moškim našega okolja približati postopke neinvazivne estetske medicine. Z izborom vrhunske tehnologije in stalnim strokovnim izpopolnjevanjem želimo ponuditi res varne in učinkovite metode. Ivan Kepic Mali oglasi Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50. Iščem redno dopoldansko varstvo za 18-mesečnega sina na vašem domu. Tel.: 031/624-634 ŠMARCA — prodam stanovanje 90m2 v dvostanovanjski hiši, 45m2 kleti, na parceli 392m2, vpisan v ZK, vredna ogleda, 175.000 EUR. Tel.: 041/898-652 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722/78 97, 041/689-840 RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale. Tel.: 040/268-090 RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale. Tel.: 041/732-267 NOVO v Domžalah — Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/920-149 02 MAR"A 03 Dan slov. rudarjev ANTON 05 Po 0g bogom™ MOKRO stopala, Onart, prsti na p nogah Ä ogljikovi hidrati TOPLO glava, možgani, oči OVEN beljakovine PLOD 07CIRIL,M1 M. dan zadružni 08 ■v želodec, jetra A ogljikovi hidrati TOPLO 0 srce, Q krvni obtok, c arterije, Ji hrbet J beljakovine PLOD HLADNO prebavila, sol, korenina, DEVICA gomolji KORENINA SVEŽE SVETLO maščoba, olje CVET DANILO Sr STINA MOKRO spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati ŠKORPIJON LIST STRELEC _ G E N J beljakovine stegna, PLOD HLADNO sklepi, kolena, kosti, koža KOZOROG Z E M L J A gomolji sol, korenina, KORENINA I ZMAGO Sr MARTA Ce >u SVEŽE SVETLO goleni, maščoba, olje VODNAR CVET (MOKRO) stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati RIBI LIST vene ~r Središče energij Vsa energija na istem mestu Vsaka energija ima nekje svoj izvor. Zdaj lahko, kot novost na slovenskem trgu, pridejo prav vse energije iz iste hiše. V Petrolu smo zato za vaš vir energije pripravili zelo ugodne energijske pakete, ki vključujejo vse oblike energije, tudi električno. Pakete odlikujejo številne prednosti: do 6 odstotni popust do 1. januarja 2012 na že tako izjemno ugoden Petrolov cenik električne energije, brezplačna kartica Magna, enostaven prehod na enega dobavitelja vseh energij, en obračun in nižji stroški plačil ter redne mesečne akcije za naročnike. paketpaket0/ +E i 3 +ra+ en^no efrO/g električna pogonsko energija gorivo s kartico Magna električna energija pogonsko gorivo s kartico Magna ogrevanje zemeljski plin UNP kurilno olje Paketna ponudba energentov je na voljo samo za prebivalce občin Domžale, Trzin in Mengeš. Posebna ponudba velja do 30.7.2010. Naročilo paketov in dodatne informacije: 01 47 14 861 | www.petrol.si/energija | energija@petrol.si | Petrolovi bencinski servisi v občinah Domžale, Trzin in Mengeš. www.petrol.si/energija S poletjem prihaja tudi Mobitelov mrnrn poletni Hit pokal v odbojki na mivki! V nogometno obarvanem času je svoje mesto našla tudi odbojka na mivki. Ze sedmo sezono zapored je radio Hit pričel z Mobitelovim poletnim Hit pokalom. Nadaljujemo 10. Julija v Mengšu ter 17. Julija v Portorožu in finaliziramo z izborom Miss mivke 14. Avgusta v Laguni. V petek, 18. Junija, so se navdušeni odbojkarji zbrali v Športnem parku v Domžalah. Ko je Slovenija v tekmi na svetovnem nogometnem prvenstvu proti ZDA v polčasu vodila z 2:0, so se slovenski rekreativni odbojkarji že potili na sosednjih igriščih. In da veselja slovenskih navijačev ne bi omejevali, so ga okrepile tri članice najboljše plesne skupine na svetu - Zmajčice, člani animacijske skupine Extrem pa so zabavali množico s številnimi nagradnimi igrami. Prvi odbojkarski turnir v odbojki na mivki so zaznamovali člani ekipe Cico team (Zan Bezjak, Jure Sitar, Karlo Reisner in Franci Kramar), ki so premagali vse nasprotnike ter v finalu še ekipo Gužva bar. Med dekleti je v začetek sezone najbolje vstopila istoimenska zasedba kot pri fantih, Cico team, ki je v Domžalah in dan kasneje v Kamniku strla odpor ekip Petarde in Trijo adijo. Prav slednje so na drugem Mobitelovem Hit pokalu v Kamniku že nakazale, da dekleta Cico Teama niso nepremagljive, saj so proti favoritinjam klonile z 1:2 v nizih. S pokali so igralci nadaljevali v soboto na kamniških odbojkarskih igriščih. Sicer se je turnir res začel z zamudo zaradi dežja. No, v velikem finalu so se ponovno srečali stari znanci in še enkrat je Cico team dokazal, da so v tem trenutku najboljša ekipa. Do 10. julija, ko bo v Mengšu pred wellnes centrom Harmonija že tretji turnir za Mobitel Hit pokal, imajo ekipe dovolj časa za krajši dopust in dobre priprave za morebitni naskok na vrh. Še enkrat datumi naslednjih Mobitel Hit pokal turnirjev: 10. julij Mengeš — welnes center Harmonija 17. julij Portorož 14. avgust Ljubljana — kopališče Laguna - plus izbor MISS MIVKE 2010 www.banka-koper.si (J) +00.386.5.666.10.00 KONČNO DOMA. Stanovanjski kredit. ŽE OD 3 MESEČNI EURIBOR + 1,9 ODSTOTNE TOČKE. PAKET DODATNIH UGODNOSTI. KER ŽELIM OBLIKOVATI SVOJO PRIHODNOST. Za nova doživetja in uresničitev dolgoletnih želja vam Banka Koper ponuja stanovanjski kredit z ugodnimi obrestnimi merami in paketom dodatnih ugodnosti. Stanovanjski kredit je namenjen tako obstoječim komitentom kot tistim, ki bodo ob odobritvi kredita to šele postali. Ponudba velja do 31. decembra 2010 z možnostjo predčasnega preklica. nnn BANKA KOPER "Z- uttynC jUdavvto naprej. 0 Članica skupine INTES4 @ Sf>NB40I0