UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Catella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto X. — Štev. 17 (204)
UDINE, 16. - 31. UKTOBRA 1959
izhaja vsakih 15 dni
MATERINA
Pred dobrim mesecem se je pripetil dogodek, ki po svoji vnanjosti ni tako velik, a ima po vsebini globok pomen zlasti kar se tiče rabe, spoštovanja in pravice slovenskega jezika. In to še posebej velja za naše kraje v Beneški Sloveniji!
Dogodek, ki ga imamo v mislih se je odigral v Vatikanu pri slovesni papeški avdijenci. Med romarji je bilo navzočih tudi 250 Slovencev iz Trsta. Papež Ivan XXIII. je nagovoril razne skupine, vsako v svojem jeziku. Ko je zvedel, da stoji v dvorani tudi gruča naših Slovencev, se je v evliko iznenadenje vseh, obrnil proti našim rojakom in jih nagovoril v SLOVENSKEM JEZIKU takole:
))Dragi verniki slovenskega jezika, ki ste navzoči ali odsotni, vedite, da sem v duhu z vami ter vas iz vsega srca blagoslavljam .«
Prvič so Slovenci slišali iz papežkih ust pozdrav, in ta v njih materni besedi. Najvišji predstavnik Cerkve nas ni prezrl, ss ni sramoval govorti vpričo vseh narodov v našem slovenskem jeziku!
Nehote se nam spričo tega dejstva vsiljuje misel, kako ravnajo z našim jezikom pri nas n kako ga tudi — sami spoštujemo.
Odgovor na prvo vprašanje nam vpije v ušesa naša bridka vsakdanja skunšja.
Materni jezik je na slovenskih tleh Beneške Slovenije pregnan iz cerkva, uradov, šol, sploh iz javnosti. Potisnjen je
pod skromni domači krov, kjer sme životariti kot ugašajoči plamenček na ognjišču. Kdo nosi odgovornost za tako vnebo-vpijočo krivico prizadeto našemu brez-brambnemu ljudstvu? Vsi, ki so odgovorni za javno upravo in ljudski blagor od zloglasnega fašističnega režima dalje pa vse do danes! žal, da ne moremo izvzeti niti gotovih cerkvenih krogov, ki bi po svoji krščanski in človeški vesti prvi morali vstati v obrambo jezika svojih vernikov. Delajo pa prav nasprotno! Njim veljajo besede, ki jih je zabrusil sv. apostol Ciril zbranim škofom, duhovnikom in menihom, ki so se kot vrani na sokola vrgli proti slovanski besedi v cerkvi. »Ve pada li dež od Boga na vse enako? Ali sonce ne sije tudi na vse? Ali se ne sramujete samo tri jezike določati, a vsem drugim narodom velevate, naj bodo slepi in gluhi?« Tako jim je govoril.
že desetletja ne sme naš rod slišati in uporabljati svoje besede v uradih in v šoli. Komu je neznana ta bridka resnica? Kolikokrat se je že razpisalo šovinistično, nam nasprotno časopisje v sramotilnih člankih proti našemu jeziku, češ da je to jezik pastirjev in hlapcev, da je to le narečje, ki mora izginiti iz naših dolin.
Napadi in sramotenje našega jezika, ki večinskemu narodu v državi ne prinašajo ne koristi in še manj ugleda, so psihološko globoko in kvarno vplivali zlasti na naš doraščajoči rod
Ker našega maternega jezika vsaj iz naših hiš ne morejo pregnati, nam skušajo vcepiti občutek manjvrednosti, občutek da je naš jezik manjvreden. Na žalost moramo ugotoviti, da se je ta občutek oprijel marsikaterega našega mladega rojaka, ki se začenja svoje materne besede sramovati. Nekateri opravičujejo mlačnost nad samim seboj in nad svojim rodom s strahom, dobičkalovstvom, z ' zaskrbljenostjo za vsakdanji kruh in podobnim. Resnica pa je, da neprestano zapostavljanje slovenskega jezika v naši deželi vpliva na omahljive Slovence, da se v javnosti sramujejo lastne besede in jo imajo za nepotrebno.
Ponovno smo že poudarjali, da se mora vsak naš človek naučiti dobre in pravilne italijanščine, da se vključi v življenje v državi. Prav tako pa je tudi njegova sveta in neoddatna dolžnost in pravica, da goji, brani in širi svoj materni jezik, ki je enakopraven z vsemi drugimi na svetu. Le z njim bo mogel ohraniti dragocene zaklade svoje narodne kulture. Praktična plat pa nam tudi vedno bolj zgovorno izpričuje, da v vseh obmejnih krajih in celo v Milanu iščejo pametne tvrdke ljudi, ki znajo tudi slovenski. Izgovor glede praktične vrednosti našega jezika je zatorej jalov in prazen. Kar se pa tiče enakopravnosti in veljave naše materinščine, je celo papež dal s svojim slovenskim nagovorom na Slovence pouk vsem našim cerkvenim in svetnim oblastnikom.
Naj bi ga slišali in upoštevali oni in vsi naši rojaki!
Che cosa ci la vedere Lunik III
Življenje v Reziji leta 1890 in 1959
Rezijani govore še vedno svoje posebno slovensko narečje ali v pismu se poslužujejo izkjjučnol le italijanščine. Njih govorica je polna italijanskih izrazov. Njih najnavadnejša kletvica je: Mala-dina.
Znano je, da so za Napoleonovih vojska potrebovali na Furlanskem Rezijane za svoje tolmače in da so se ruski kozaki Zelo začudili, ko so slišali malone svoj jezik iz ust ljudi, ki so v topli Italiji naseljeni.
Benediktinska opatija Možnica-Moggio-Nlosach je imela skozi ves srednji do novejšega časa, do 1. 1777 svojo oblast nad Rezijo. Opatija je imela pravico do rezijanskih gozdov (lova in sekanja drvi), Pravico vode (ribolova in mlinov), dovoljevala je sejme, nadzirala poti in mere, Zborovanja ljudi v vsaki soseski. Leta 1777 j,e beneška vlada odvzela Možnici Vsako posvetno oblast. Le v cerkvenem oziru je rezijanska fara ostala še odvisna od Možnice.
župnijski zapisniki segajo nazaj do 1. 1590. Vse družine, ki so zapisane v starih cerkvenih knjigah, so živele še v Začetku 19. stoletja. Slovenski priimki so naslednji : Bilina, Bohač, Butul, Bobac, Brida, Falador, Hrug, Kus ali Kukus, Letič, Modot, Moznik, (Mužnik), Piklič ih drugi. Mnogo pa je tudi italijanskih Priimkov, na pr. Clement, Francon, Longino, Balletto in drugi.
Moški Rezijani se oblačijo po furlansko in so le redkokdaj doma, še čez zi-hio ne. Večinoma barantajo in krošnja-rijo po sosednih državah, kjer so se že hinogi stalno naselili in sprejeli avstrijsko državljanstvo, da laže opravljajo svoj posel. Zlasti izurjeni so kakor lon-oevezi in stavci steklenih šip. Rezijan s svojo visoko krošnjo, katero nosi na hrbtu tako, da se mu z gornjim delom naslanja na glavo, je po Goriškem in Furlanskem čisto navadna, stalna prikazen.
Včasih spremljajo tudi ženske moža ha barantanje in v takšnem primeru nosijo zmeraj trebušast obramen koš na brbtu. Navadno pa se ženske doma držijo in obdelujejo male kamnite njive in vrte. Po njih raste krompir, zelje in re-Pa. Poleg tega je Rezijanom glavna hra-polenta s sirom. Svinjina ali govedina je v Reziji velika redkost.
Režij anke so v obleki innogo bolj konzervativne kot moški in nosijo še se-
daj - vsaj tiste, ki ne hodijo v svet črno prteno kikljo do členov, s črnim pasom prepasano. To kikljo imenujejo »ču-mažat« ali »čimežot«. Na glavi nosijo Rez janke barvano ruto, ob praznikih pa še zmerom belo pečo. To lepo preganjano pokrivalo je na strani tako zvezano, da pokriva le polovico glave in da na pol odkriti desni roglji doli vise in obrazu dajejo nekaj smelega.
Pri vsem svojem siromaštvu so Rezijani radi veseli, zlasti o večjih praznikih, kakor na pr. dne 1. maja na god sv. Vida, sv. Jurija, sv. Ivana in sv. Florijana. Prvi maj se praznuje brez petja in plesa, ali toliko bolj se pleše o drugih praznikih. Rezijani imajo svoj poseben ples, »rezijanka« imenovan katerega so pred kakimi tridesetimi leti plesali sploh
po vsem Tolminskem.
O sv. Ivanu so še pred kratkim zažigali krese in okoli ognja plesali in prepevali pesem :
Pršou je kries, pršou je kries,
Gori drvo, gori lies, tridlajlaj !
Pršou je kries kosovez,
Gori trava, gori vez, tridljalaj !
Rezija sedaj
Takšno je torej videl Simon Rutar Rezijo pred 70 leti. Ko bi vstal iz groba in bi se vrnil obiskat Rezijo, bi se prav gotovo ze'o začudi), ker bi jo našel zelo spremenjeno. Narava je sicer ostala ista in bi spet videl strme hribe. Veliki Kanin, pa mali, kamenje in prod. Manj bi videl gozdov, ker so jih občinske uprave dale posekati. Slišal bi še Laški potok in
11 4 ottobre l’Unione Sovietica ha lanciato nello spazio quella stazione auto-r. atica interplanetaria che, dopo essere passata intorno alla luna ad una distanza di circa 7000 chilometri, è tornata quindi verso la terra per mettersi in orbita intorno a questa ad una distanza di circa 2CC0 chilometri.
Questo razzo è il Lunik III; è il terzo di quella serie di ordigni perfezionatissi-mi con i quali i russi rivelano al mondo la loro indiscutibile superiorità in fatto di organizzazione scientifica, di numero di ricercatori, di esattezza di calcoli.
Dopo il Lunik I, dopo quel Lunik II che giunse sulla luna nel decorso, mese di settembre, questo Lunik III rappresenta un notevolissimo contributo alla ricerca scientifica in quanto è riuscito a fotografare quella faccia lunare che l’uomo fino ad oggi mai vide.
Il bisogno umano di vedere è tutt’uno con quello del sapere: i medesimi sentirono il desiderio di spingersi al di là delle Colonne d'Èrcole per sapere di più, per vedere nuovi mari, nuove terre; l’umanità di oggi deve essere grata all’organizzazione scientifica russa che permetterà la divulgazione di notizie riguardanti il satellite della terra e, in seguito, (non c’è più fondato motivo di dubbio) altri corpi celesti. Noi però siamo grati ai russi anche per un altro motivo e cioè per il fatto che stanno insegnando a molti uomini altre cose, per il fato che li aiutano a «vedere» ciò che fino a ieri era per loro «invisibile». Giornali per nulla sospetti di «sinistrismo» riconoscono infatti che «il mondo occidentale non può più cullarsi nelle sue vecchie certezze e deve rimboccarsi le maniche, lavorare, risalire la corrente. Ma per far questo, è probabile che deve modificare qualcuna delle strutture di cui va ancora tanto fiero e finirla di identificare il capitalismo con la libertà».
Foster Dulles è morto; c’è ora la speranza che Lunik III guarisca la miopia dei dullesiani, cioè di coloro che scambiano l’intransigenza con la saggezza, il conservatorismo -con la democrazia, il privilegio del ricco con la libertà.
Del resto il viaggio di Krusciov in America ha già fatto si che il disgelo si iniziasse; la continuazione degli esperimenti missilistici da parte dei russi non può non aumentare la persuasione nei popoli dell’occidente che la civiltà non si ferma
(Nadaljevanje na 2. straniJ
lllllllllclllll’lllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll •l<lllllllill>4lliaiai>ill|!lllll!lllll >111 IIIIl:lll[lllll!ll>'ll|lllllll(lll|ll,lllllllllllll!llllltlillllllllllllIIIIIIIIIIIIIllllllilllllll!llllllllllllllllil
NAŠE ŽENE ODBIRAJO JABOLKA ZA CEDADSKI TRG.
alla cortina di ferro, che anche al di là di essa si affermano valori umani e culturali altissimi.
Le prossime competizioni elettorali in Italia riveleranno chiaramente la modificazione degli stati d’animo; la lotta politica indubbiamente ci sarà ancora ma non avrà certi toni plateali ai quali eravamo purtroppo abituati: chi, per esempio, potrebbe permettersi d’ora in poi di identificare l’Oriente slavo con la barbarie, il comuniSmo con l’oscurantismo, il collettivismo con la mortificazione di ogni iniziativa personale, con l’accettazione passiva e rassegnata di situazioni di disagio economico e morale?
Chi potrà d’ora in poi cadere nell’errore manicheo di vedere tutto il male dalla parte della Russia e tutto il bene da quella dell’America? Non miopi, ma ciechi, completamente ciechi saranno coloro che s’accorgeranno che il cristianesimo non è la religione degli americani giacché il loro vangelo è il listino di borsa; e ciechi saranno anche coloro che, dietro il paravento della difesa della libertà da parte dei liberali, non riusciranno a scorgere l’espressione avida degli usurai preoccupati di conservare e di moltiplicare le proprie ricchezze, anche a costo di un abbassamento del livello del tenore di vita del popolo.
Ci saranno sempre i ciechi; ma ci piace segnalare la guarigione di qualche miope, la conversione (non sappiamo quanto disinteressata, per dir la verità!) di qualcuno che fino a ieri aveva della politica un concetto metafisico, medievale (o per lo meno fingeva di averlo!). Nel numero precedente abbiamo già segnalato il caso di gruppi industriali italiani che sono riusciti a comprendere l’importanza di allacciare rapporti economici con la Jugoslavia; oggi ci piace ricordare che ja partenza per la Russia del ministro del commercio estero, Dino del Bo, è salutata con molto entusiasmo perfino dai giornali della Confindustria,
Altre cose che ieri alcuni non vedevano e che oggi incominciano ad essere viste: il carattere arretrato della cultura italiana e la scarsa disponibilità di fondi messi a disposizione degli scienziati italiani. Le proteste dei ricercatori italiani, rìuhiti a convegno a Pavia, che denunciano come il Comitato nazionale per le ricerche nucleari si trovi senza fondi dal 1. luglio 1959 e senza alcuna sicura prospettiva di finanziamento per il corrente esercizio finanziario, è implicitamente atto di accusa nei confronti dì una politica troppo preoccupata di realizzare armamenti tanto gravosi per il contribuente italiano quanto insignificanti al confronto del potenziale bellico delle superpotenze mondiali.
I progressi dell’astronautica russa congiunti con l’inizio della distensione URSS-USA convinceranno tutti i cittadini italiani dell’inutilità di certe spese militari ; ma noi, del Matajur, facciamo voto che i progressi scientifici d’oltre - cortina persuadano gli uomini di Roma che certi problemi vanno affrontati e risolti, non ignorati come per il passato: alludiamo al problema della regione Friuli-Venezia Giulia.
Fin tanto che la maggioranza degli italiani era angosciata dal pericolo di una guerra, fin tanto che i problemi di politica estera avevano un peso tale da far considerare trascurabili quelli della politica interna e della necessità di un decentramento amministrativo, è chiaro • che la classe dirigente italiana aveva buon gioco nell’ignorare i diritti costituzionali di quanti abitano nelle nostre zone; oggi la situazione è diversa: tutti devono lavorare per non essere dichiarati fuori del corso della storia e del progresso; Lunik III vede l’altra faccia della luna e abbastanza presto tutti potranno vedere come insostenibile sia la situazione politica, economica, culturale, amministrativa del Friuli-Venezia Giulia e delle valli abitate, in provincia di Udine, da cittadini italiani di lingua slovena.
AŽLA
SMARTNA KOSA V A2LI Zadnja žalostna novica, ki je pretresla vse naše judi, je bila smrt male čičice Vi-viane Venturini, ki je umarla 24. sep-temberja. Bila je stara komaj eno ljeto an je že ljepuo guorila; vsi so jo poznal, ker je bila izredno živahna. Nenadna smart pa jo je zaspala za nimar. Da so jo imjal vsi radi je pričalo veliko število judi, ki je paršlo taz bližnjih vasi, da so jo spremljal k zadnjemu počitku. Veči del množice je bil sestavljen od otruak, saj je razumljivo, de so jo nje parjatljice s puno rožam na nje zadnjo pot. Mi vsi sočustvujemo s sorodniki in jim pošiljamo najbuj globoko sožalje.
Električna družba bi morala poskrbeti, da bi popravila nevšečnosti, ki se večkrat dogajajo v Ažli. Mlekar skrbi za javno razsvetljavo v vasi in večkrat se zgodi, ker ima mnogo dela, da ne utegne priti ob pravi uri domov, zato so včasih še ure in ure ažliške ulice in cesta, ki se vleče skozi vas, v popolni temi.
TARGATEV(BANDIMA)
Sada je cajt targatve (bandirne). Vsi našj kumeti paračuvaju čebre (tini) an damigiane, zak lietos kle par nas je pru liepo. Lietos pa se ne more nobedan la-mentat z grazdujem, zak ga nie zadiala ne tuča ne slana, an september je bil zadost suh, da je parpomagu. Bruazar je bil september naklonjen grazduju an sada kmetje pobirajo tel sad iz katerega bodo stisnili vino, da jih bo krepilo an razveselilo v žalostnih in težkih momentih življenja.
TAVORJANA
AFTA U HLJEVIH NAŠEGA KOMUNA živinorejci našega komuna so zlo u skrbeh zavoj tega, ker se je parkazala nagobama živinska boljezen afta. Do
m
s»
//////Zž/
H
A
1
S
m
sedaj jo imajo že kar u treh hljevih. Tozadevne oblasti so uzele že use potrjeb-ne provedimente, da se ne bo boljezen šjerila an zavoj tega bo do preklica u-stavljen tud živinski senjen u Čedadu.
VEČERNA ŠUOLA Parve dni novembra se bo začela u Tavorjjami večerna šuola, ki bo trajala
tri ljeta. U tisto šuolo se lahko upišejo usi tisti, ki so nardili že peti razred o-snovne šuole an so stari najmanj 11 ljet. U šuoli bojo učil matematiko, računstvo, tehnično risanje an splošno kulturo. Po treh ljetih bo dobil usak kandidat certifikat, ki mu bo pomagalo par iskanju službe.
fniiiiiiiii iniiii 111 ni 11 iiniiii iii iM i iiiii iii i iii.i iiiii i.in i il i n niiiiiiiiiii 11 nuni m n i l in i 11111 illuni n i n h i iti m un i
FOJDA
Šindikov sin hudo ranjen na jagi v Savorgnanu
Večkrat imamo priliko brati u žorna-lih o hudih nesrečah, ki se dogode na jagi zavoj neprevidnosti. Jaga je pa taj-šen šport, par katjeri kor mjeti u sebi ne le samo jagrovsko pašjon, ampa. tud veliko previdnost an dobro poznavanje jagrovskih regolamentu. Zavoj prevelike paš jopi an premalo previdnosti je pred kajšnim tjednom dni paršlo na jagi blizu Savorgnana do težke nesreče, kjer je bil hudo ranjen sin fuojdskega šin-dika Pelizzo.
Bluo je lepuo nedejsko jutro, kar so se napotil na jago senator Pelizzo s sinom an njegov brat šindik u Fojdi tud s sinom. Mlada jagra sta šla na en kraj, očeta pa na drug. Naspruot jima je par-šla sina, za katjero je u tjem cajtu prepovedana jaga, a jo njeso tjel ošparat an usi so nanjo strejal. En strel je za-
I I11111111111 llllll I I I I I 11 i I I I I I l|
ŽIVLJENJE V REZIJI LETA 1890-1959
REZIJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Slovenji potok, ki tečeta s šumom v Rezijo.
Vasi so še ostale in imajo uradna italijanska in domača imena. Po rezijansko
govorijo še zmeraj vsi domačini med se-
boj, le še več italijanskih besed mešajo
v svoj govor. Pač pa nimajo več toliko staj, kamor hodijo poleti z živino. Zelo malo družin se ukvarja z živinorejo ter zato le malo njih gre poleti v staje. Nekatere staje so propadle, druge propada-jo zapuščene.
Nove lepe hiše so nastale samo pri Ra-venci, kjer je županstvo, po drugih vaseh pa so še zmeraj stare visoke hiše in med njimi so ozke in na žalost umazane poti.
Že davno ne drži, da hodijo Rezijani sagno peš, ker je vsa dolina polna bici-klet, motorjev in avtomobilov. Seveda na delo v gozd in na njive pa hodijo še zmeraj peš.
Prebivalci se niso dosti spremenili in so še kar naprej visoke postave in bolj čmkaste kože.
Družinski priimki so ostali v glavnem nespremenjeni in imamo še naprej Leti-če, Longine, Clemente in druge.
Oblačijo se ljudje po modi in ne več po furlanski, ker se Furlani sami ne o-blačijo več po furlanski, ampak tako kot je moda in kot se dobi obleka v konfekciji. Seveda tisti, ki živijo v Švici in Franciji ali pa Avstriji se malce drugač oblačijo, kot tisti, ki ostanejo doma.
Kot zmeraj že toliko let tudi sedaj ni nobenega moškega Rezijana doma, temveč hodijo po drugih italijanskih krajih in drugih državah in zmeraj nekaj meša-
SEDAJ
jo s trgovino, magari na malo, ampak glavno je da je neke vrste trgovina. Lon-eevezi so izginili, in redki so še tisti, ki nosijo na svojem hrbtu krošnjo. Modemi Rezijan sploh ne nosi nikdar več ničesar. Zak nositi robo so motorna vozila.
Zenske ne poznajo več »čumažata« in ne rut, ampak nosijo vse modeme obleke kupljene v botegah in imajo modeme frizure kot po mestih.
Ostali so pa Rezijani še zmeraj veseli in plešejo ne samo o glavnih praznikih, ampak tudi druge dni, kadar se jim zdi in kadar so doma. To pa je redko. Po Avstriji hodijo le redki Rezijani, vsi gredo le bolj na zahod v druge države. V Avstriji in Sloveniji žive le tisti Rezijani, ki so šli tja pred prvo svetovno vojsko in ki so se tamkaj udomačili ter hodijo obiskovat svojo prejšnjo domovino Rezijo le vsakih par let enkrat.
Znanje slovenskega materinega jezika koristi Rezijanom še zmeraj zlasti za časa vojsk. Ne samo za Napoleonovih vojsk, ampak tudi v prvi svetovni vojski so bili Rezijani za tolmače po slovenskih krajih, v drugi prav tako. Nekateri, ki so končali s korpusom Armir v Rusiji so tudi bili za tolmače v južni Rusiji, v Ukrajini ter v vsej kampanji okoli Stalingrada in pri umikanju iz Rusije.
Glavna hrana Rezijanov že davno več ni polenta s sirom, ampak paštašuta, salse od pomidora in druga italijanska jedila.
Kakšni bodo Rezijani čez 70 let, kaj bodo jedli, kako se oblačili, kako se vozili? Eno je gotovo, da bo tekla Rezija in njeni potoki še tako kot sedaj in da bodo hribi štrleli v nebo
SV. PETER SLOVENOV
MALI OBMEJNI PROMET SEPTEMBRA MJESCA
Ceglih imajo mjesca septembra ljudje največ djela na puoju, je bil mali obmejni promet zlo dober. Usega skupaj je bluo 14.447 prehodu.
Skuoz blok u Štupci je bluo 7.225 prehodu; 1626 iz italijanskega kraja an 5.599 iz jugoslovanskega.
Skuoz blok u Učji je bluo 758 prehodu; 304 iz italijanskega an 454 iz jugoslovanskega.
Skuoz Most na Nadiži (Ponte Vittorio u komunu Tipana) je bluo 773 prehodu; 42 iz italijanskega kraja an 731 iz jugoslovanskega.
Skuoz Polavo pri čeplatiščih je bluo 789 prehodu; 191 iz italijanskega« kraja an 597 iz jugoslovanskega.
Skuozi Solarje pri Dreki je bluo 954 prehodu; 358 iz italijanskega kraja an 596 iz jugoslovanskega.
Skuozi Most Klinac je bluo 405 prehodu; 126 iz italijanskega kraja an 279 iz jugoslovanskega.
Skuoz Mišček je bluo 1.246 prehodu; 684 iz italijanskega kraja an 562 iz jugoslovanskega.
Skuozi sezonski blok u Robidiščah je bluo 1742 prehodu; 61 iz italijanskega kraja an 1.681 iz jugoslovanskega.
Skuozi Kum je bluo 150 prehodu, skuozi Dreko 304, skuoz Boketo pri Topolovem pa nobednega.
NESREČA NE POČIVA Blazutič Luciano se je ponesrečil v levo roko s koso medtem ko je delal na travniku. Mladenič je moral k zdravniku, a upamo, da bo kmalu žq dobro stal.
Sedemletni sin Galanda Giovanni se je hudo poškodoval v glavo. Starši so šli z vozom pò krompir ne da bi bili opazili fantiča, ki je hotel splezati na voz prav v trenutku, ko je konj potegnil in treščil dečka na tla. Velika sreča jé bila, čeprav je padel na glavo, da so bila mehka tla., drugače bi se gotovo hujše poškodoval. Sedaj je v čedadskem špitalu.
iiii iiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiuiiiiii,nuni, iiiiiiiiiiiiiiiiniiii,mm mn u n ili i i 11111 mn m n
GRMEK
Slaba cesta v Hostem
del smo, drugi pa šindikovega sina, ki se je v mlaki krvi zgrudil na tla, ker mu je kugla šla komaj dva centimetra pod srcem.
Ta nesreča je zlo pretresla use okuo-liške ljudi, posebno jagre, vendar pa je vmes tud dosti komentiranja. Ljudje se sprašujejo če bojo neprevidni jagri tud dobili štrafingo, kakršno predvideva zakon, ker so lovili smo u prepovedanim cajtu an povarh tega je paršlo še do nesreče. Zaenkrat ne zgleda, da bi bla u teku kajšna preiskava an zatuo so jagri še buj hudi. Rjes je, da so tile jagri visoki poglavarji, a s itjem še ni rečeno, da lahko djelajo kar čejo, ker, če se ne motimo «La legge è uguale per tutti».
Občina je izdala neki ukrep, po katerem so kmetovalci omenjene občine razrešeni davka na vino, ker so utrpeli veliko škodo zaradi toče, ki jim je potolkla vse grozdje. Omenjeni kmetovalci si bodo v sklopu občine lahko nabavili vino za lastno potrebo ne da bi morali plačati, kot je po zakonu, davek na vino.
PRAPOTNO
ZA CESTE U IDRIJSKI DOLINI
Inšpektorat za agrikolturo je dal našemu komunu 400.000 lir za dokončat puojsko cjesto, ki peje iz Kladreč u Srednje. Poleg tega je Inšpektorat dal še 2,600.000 lir, za postrojit gorske cjeste, ki so bile močno poškodovane lansko ljeto zavoj hude ure.
Hostne, kot večina naših beneških vasi, ima cesto. Toda tale cesta je v takšnem stanju, da bi se bilo za razjokati. Ni človeka, ki se pelje iz Klodiča v Hostne, da ne preklinja vse kamunske predstavnike, ko se znajde na polovico poti. Ten-čas namreč se mu ne splača se vrniti, an nadaljevat pot pa pomeni, da hoče verder-bat motor. Saj če greš sa,mo malo hitro, ti skače manubrio v oči. Hostne je znana kot vesela vas, zatuo je priet, ko je bila cesta še v dobrem stanju, hodilo plesat z motorji veliko število fantov. Sedaj pa se malokdaj vidi kakšnega. Vzrok (causa) tega je cesta. Karminski administran-ti se ne brigajo za tele reči. Ljudem pa ne delajo drugega kot obljube, da bodo kmalu začeli z delom. PopraVfanje te ceste, bi se moralo pričeti že lansko leto. Dolgo časa je že minilo od kar so pripeljali glerjo, da bi jo dali po cesti. Na žalost pa delo se ni še žačelo. Vse ljudstvo ije mrmra an se vpraša, dost cajta bodo naši kamunski gospodje odlašali z delom?
PRAZNIK SV. MATEVŽA Kot vsako leto, tudi letos je prišel tra-
dicionalni praznik sv. Matevža. Tel svetnik je patron Hostnega an Podlak. Letos je bil praiznovan 27. septembra. Hoščani so dolgo pričakovali ta praznik an zatuo so bili VSe skrbno pripravili. Mamice so bile spekle gubanice, da bi jo ponudile sejmačem, ki jx> navadi jih pride v velikem številu. Glavin, gospodar gostilne, je tudi pripravljal plesišče na Lužah, kot po navadi. Vse je bilo lepo pripravljeno. Vendar ljudje an tako tudi Glavin so napravili, kot se reče, račun brez gostilničarja. V soboto 26 septembra je začelo deževati in je deževlao nepretrgoma do nedelje zvečer,—
Hoščani so bili žalostni, ker jih je zadel^ taka velika nesreča, da niso mogli nobenemu ponuditi pripravljenih reči. V ponedeljek so bili pa veseli, ker so videli, da je ostala vsa gubanca zanje.
Mladina je bila najbolj žalostna), ker ta praznik pomeni konec dolge vrste pomembnih praznikov.
ZVERINAC. V srijado 30. septembra je bil na Lijaškem pokopališču pogreb za ranjkim Antonom Bukovec, po doma-
če Fušt. Bil je dolgo cajta bolan za hudo boleznijo. Zdravel se je v videmskem špitaju. Od cajta do cajta pa je paršu damu, ker mu je bilo težko an štufno med bialimi stenami špitala.
človek, ko je bolan ali pa mu je hu-duo an teškuo, se najrajš zateče v svojo lojstno hišo an vas, med svoje ljudi.
Usej žlahti izrekamo naše sožalje.
GORENJI GRMEK. V soboto 26. septembra- si je z'omila levo roko 55. letina Marija Vogrič, poročena Kjabaj, Borga-njeva po domače, šla je po seno svojim kravam, spodrsnilo se ji je in je padla. Poškodovala se je tudi po telesu. Morala je po zdravniško pomoč v čedadski Spital. želimo ji, da bi kmalu ozdravela.
PODBONESEC
DEMOGRAFSKO GIBANJE
Mjesca septembra je bluo u našim komunu takole demografsko gibanje: rodil se ni nobeden, umru je Gorenščak Celestino, poročili pa so se: Advokat Robert Domeniš s Šturm Vero iz Kobarida, Caffi Augusto s Pjerich Lidijo an Go-šnjak Faustin s Florjančič Ivano, ki se je poročil v Belgiji.
DVA MILIJONA LIR ZA ŠOLO
Komunski konsej, ki se je sestal dne 5. oktobra, je sklenil zaprosit »Casso Depositi e Prestiti« za posojilo 2.000.000 lir za opremit šuolske lokale an za centralno kurjavo.
DREKA
TRAGIČNA SMRT TRINKO LUIZE
V petek 2. oktobra se je zgodila žalostna nesreča v naši vasi. 66. letna Luiza Trinko se je ubila, šla je v domače stranišče, ki je na robu nad hišo kjer jo je nenadoma prijelo slabo in je padla v spodnji prepad. Bila je na mestu mrtva.
Žalujočemu možu izrekamo naše globoko sožalje.
OBVESTILO
V Gorici se je ustanovil ŠOLSKI ODBOR na podlagi člena 39. civ, zak. šolski odbor je zgolj tehnični organ, ki bo branil korist slov. šolstva na ozemlju Goriške. (Clen 2. prav.).
Po členu 3. sprejetih pravil ga sestavljajo zastopniki organizacij. Sedanji odbor sestavljajo zastopniki seldečih organizacij :
Sindikat slov. šolnikov, Duhovska zveza, Slov. demokratska zveza, Slov. katoliška skupnost, Slov. kulturna in gospodarska zveza. Nove organizacije kot članice sprejema odbor.
Clen 4.: Odbor voli iz svoje srede predsednika, tajnika, blagajnika in dva preglednika računov.
Clen 5.: Sklepi odbora morajo biti soglasni.
člen 6.: Denarna sredstva se nabirajo med ljudstvom z dovoljenjem oblasti.
Clen 7.: šolski odbor ima lasten sedež in po možnosti plačanega in tehnično iz-vežbanega uradnika.
Sedanji sedež se nahaja v ulici Conta-valle št. 5, pritličje levo.
Clen 8.: šolski odbor je neposredno povezan s starši šoloobveznih otrok in se zanima za vpis otrok v vse vrste šol in v vrtce. Nabira gmotna sredstva in podeljuje podporo nujno potrebnim dijakom.
Kvetura je izdala Šolskemu odboru dovoljenje za pobiranje prispevkov med slov. ljudstvom v določenih krajih Goriške. To nalogo bo opravljal poseben pooblaščenec.
šolski odbor vzdržuje tudi stike s šolskimi in drugimi oblastmi. Ne posega v delokrog političnih, sindicalnih in verskih organizacij, niti v vodstvo raznih dijaških zavodov, pač pa drži z vsemi potrebne ih sporazumne stike za svoje uspešno delo.
Šolski odbor.
Gorica, 12. oktobra 1959.
KAKO VIDI NAS KARIKATURIST EMIGRANTOV ZASLUZEK
pnjfiTve
n
+1
m
4
Emigrant komaj pričaka dan plače, da potegne z žulji prisluženi denar. Toda veselje ne traja dolgo.
Še predno spravi denar v žep mora odšteti za davke, kateri so neverjetno visoki, posebno v Zapadni Nemčiji.
Mati in oče, ki živita v hribovski vasici v veliki revščini, komaj pričakujeta skromne sinove pošiljke.
Starčka sta obupana, ko zagledata davkarja, ki jima prinaša poziv za takojšnjo plačilo dajatev.
Davkar nima kaj več zarubiti v revn' bajti in zato odpelje ovco, ki je zadnj« premoženje ubogih staršev.
Sedemdesetletnica smrti našega prvega pesnika
PETRA PODREKA
RIHARD OREL:
Letos jeseni dne 4. novembra 1959 bo sedemdeset let, odkar je nenadno umrl v Roncu prvi pesnik Furlanske Slovenije Peter Podreka,
Njegov vrstnik, stanovski tovariš in prijatelj Ivan Trinko, se ga je spomnil v daljšem članku v »Ljubljanskem zvonu« št. 5 leta 1890.
Povzemamo za naše bralce glavne podatke iz Trinkovega članka o našem umrlem pesniku in javnem delavcu.
Peter Podreka se je rodil v Spjetru dne 16. februarja 1822 v za takratne razmere premožni družini. Špjeter je središče Furlanskih Slovencev ob Nadiži. Mali kraj leži slikovito na bregu Nadiže, v Sredini nadiške doline, kjer je najširša. Spomini na zgodovino Furlanske Slovenije so zvbujali v pesniku zmeraj globoka čustva, ki jim je dal izraza v pesmi v čast Nadiške doline, v kateri pravi med drugim :
»Zares si čestita Nedižka dolina,
In vredna spomina Si slavnega ti «
Starši ga niso poslali v domačo elementarno šolo v Spjetru, ker so bile že takrat, kot piše Trinko, osnovne šole v Furlanski Sloveniji absurdno osnovane. Zato so ga dali v Staro mesto, kot so takrat imenovali naši ljudje Čedad. V Čedadu se je mali Peter odlikoval po svoji pridnosti in bistroumnosti kakor sploh vsi naši Slovenci. Po dokončani elementarni šoli je vstopil v nadškofijsko gimnazijo v Vidmu. Tudi gimnazijske nauke je končal z odličnim uspehom in se vpisal v semenišče. Že takrat je bil zaveden Slovenec in je že pred 1. 1848 zlagal slovenske Pesmi in spodbujal k učenju in izpopolnjevanju slovenščine svoje mlade sošolce v semenišču. Peter se je dobro zavedal, da morajo duhovniki po duhovnijah Furlanske Slovenije dobro znati slovenski jezik.
Novo mašo je praznoval prav v revolucionarnem ietu 1848 v Spjetru. Ko je bil kratko časa doma, so mu dali v oskrbo največjo in najtežavnejšo kaplanijo v špjetrski fari hribovsko vas Trčmun. Trč-mun leži pod hribom Matajurjem v bližini vasi Livek. Tja je zahajal k sosedu, livškemu vikarju Hrastu, kasnejšemu zalvnajtelju goriškega semjenišča . Tar krat ni bilo nobene meje med Livkom, Kobaridom in drugimi kraji v soški dolini, ker je spadalo pod Avstrijo tudi lombardsko - beneško kraljestvo in je segala Avstrija do Milana. Mladi pesnik je zato lahko pogosto hodil tudi v Kobarid, kjer so nekateri kobariški Slovenci že brali prve slovenske liste in se učili govoriti slovenščino, kot je bila v listih in knjigah. Podreka se je ravnal po Koba-vidcih in izpopolnjeval znanje svojega materinega jezika.
Osem let je kaplanoval Podreka v Trč-biunu in še dolgo desetletje potem, ko je žel na druga službena mesta, so se Trč-diunci spominjali na Petra Podreko kot »gospoda kaplana« kot so ga klicali. V Trčmunu se je Podreka izkazal kot človek, ko sta razsajali dve epidemični, nalezljivi bolezni: čuk - neke vrste tifusne
bolezni in kasneje kolera. Peter ni samo obiskoval in dajal poguma bolnikom, ampak se je naučil potrebnega zdravniškega zdravja ter rešil življenja . mnogih vaščanov.
Leta 1857 je bil izvoljen na željo vseh Špjetrcev za kaplana pri župnijski cerkvi v Špetru, kjer je ostal 16 let, zmeraj delaven, spoštovan od vsega prebivalstva. Hotel je popraviti in izboljšati malo župru cerkev v špetru ter je že pripravil obilo gradbenega materiala, toda ni mogel prepričati in pripraviti do tega, da bi se tudi kompetentni krogi zganili. Opeka in material so se nekopičili okol cerkve, toda do graditve le ni prišlo. Vse to je Petra tako užalostilo, da je zapustil svoj rodni kraj Špjeter in šel ponovno služit v hribe in sicer v Ronac. V Roncu je tudi živel še nadaljnih 16 let do svoje nenadne smrti dne 4. Novembra 1889 v 67 letu starosti.
Peter Podreka je bil pravi ljudski duhovnik, ki je skušal svojemu ljudstvu tudi materialno pomagati in ga dvigniti iz zaostalosti. Povedali smo že, da se je naučil zdravništva, da je reševal pri div-• janju epidemij življenja svojih faranov. Naučil se je sadjarstva in vinarstva ter učil ljudi. V teh gospodarskih vedah je dosegel velik uspeh, saj je dobil častno diplomo in medaljo na sadjarskih razstavah leta 1872 v Trevisu in 1. 1886 v Vidmu. Modernega sadjarstva je učil Podreka že kmete v Spjetru, še bolj pa zadnjih 16 let prebivalce številnih zaselkov v Roncu. šestnajst let učenja, praktičnega pouka v sadjarstvu se še dandanašnji poznajo v Roncu, kjer imajo Zaradi dolgoletne tradicije in izkušenj v sadjarstvu zgledno in moderno urejene sadne vrte. Jabolko »sevka«, ki se čedalje bolj širi tudi izven meja Furlanske Slovenije kot izvrstno vzdržljivo zimsko jabolko je bilo prav po zaslugi Podreke izbrano in vzgajano do takšne kvalitete, da se vsi modemi sadjarji zavzemajo za njegovo širjenje.
Njegova ljubezen do materinega jezika, do slovenščine je bila neizmerna. Bilo je takrat sicer vse polno slovenskih duhovnikov po naših duhovnijah, toda njih znanje slovenščine je bilo le v tem, da so govorili domači dialekt. Peter Padreka pa je iskal zveze s tistimi redkimi Slovenci, ki so pred 150 leti pisali v slovenskem jeziku. Zato je hodil na Livek, zato je obiskoval Kobarid, da bi se še bolj izpolnjeval v knjižnem slovenskem jeziku. Družba sv. Mohorja je komaj začela izdajati svoje prve knjige in že je Podreka naročal zase njene knjige in zbiral med stanovskimi tovariši nove naročnike. Po Po-drekovi zaslugi so bili nekateri furlanski Slovenci naročeni na slovenski list »Novice« in na »Zgodnjo Danico«. V- »Novicah« so se pojavili dopisi iz Furlanske Slovenije. Poznal je po imenu vse takratne Slovence, ki so se udejstvovali v javnem življenju in se z njimi dopisoval.
Ena izmed njegovih najjjgčjih zaslug je bila, da je dal že leta 1869, ko je kaplanoval v Spjetru, tiskati »Katekizem« za Slovence videmske nadškofije. Pomagal mu je pri tem njegov župnik Mučič, ki je bil tudi dober Slovenec. Duhovniki
pred Podrekovim »Katekizmom« niso imeli nobene prave učne knjige, ampak razne spise, ki so jih Sami sestavljali s svojim zelo slabim znanjem knjižne slovenščine.
Za slovenščino se ni zavzemal samo v cerkvi, temveč je hotel vzbuditi veselje in ponos do slovenskega materinega jezika v vseh furlanskih Slovencih. Mnoge in mnoge naše prednike je pred sto leti spreobrnil iz nezavednih v zavedne Slovence.
Poskušal je tudi pi\ oblasteh doseči, da bi slovenščino spoštovale in uporabljale tudi v uradih, doseči pa ni mogel ničesar, ker niso hotele oblasti uradno priznati slovenščine. Oblasti niso pustile, da bi se učila slovenščina vsaj nekoliko po redkih šolah.
Podreko je to zapostavljanje slovenščine želo bolelo in dal izraza tej svoji bolečini v znani možati in hrabri pesmi »Slovenija in njena hčerka na Beneškem«.
V naslednji kitici ugotavlja stanje slovenščine pred sto leti v Furlanski Sloveniji:
Jaz nisem ni v uradu ni v šoli,
Da ravno tu od vekov živim; ko tujka beračim okoli,
Le v cerkvi zavetja dobim.
Po sto letih ugotavljamo, da pesniška konstatacija Podreke še drži. Ne marajo naše slovenščine ne v uradu in ne v šoli. In kar je še slabše, da nima slovenščina več zavetja niti v cerkvi. Najmanj trikrat rranj slovenščine je sedaj v cerkvah kot za časa Podreke. Ni bila kriva samo prepoved fašističnega režima, ampak so krive tudi višje cerkvene oblasti, ki ne izpolnjujejo Kristusovega nauka, da morajo učiti vse narode in tudi nas furlanske Slovence. Kriv je tudi nepotreben strah nekaterih; sicer redkih naših duhovnikov.
Če nima slovenščina več tistega zavetja v cerkvi, kot ga je imela za čaas Podreke, se je pa slovenščina razširila sedaj med ljudstvom samim, po naših domovih in javnih lokalih. Tisoči naših ljudi dobe v roke slovenski list »Matajur« in clruge slovenske liste, tisoči ljudi posluša po radiju slovenske pesmi, tisoče ljudi peje doma in po gostilnah slovenske pesmi in govori vserod slovenski, doma, v Čedadu, v obmejnem pasu, med sabo in v govoru z Unejci. Precej je minil strah samo starejših ljudi, da se ne sme govoriti slovenski v javnosti. Nimar bolj raste število nas furlanskih Slovencev, ki smo korajžno istih misli kot Peter Podreka pred sto leti, ko pravi v zadnji kitici svoje pesmi:
Ne misli tak, hčerka slovenska!
Ne obupaj na lastni prihod:
Ne pride še sila peklenska,
Ne uniči slovenski zarod!
Peter Podreka je bil kot Vodnik za vse Slovence, za nas Furlanske Slovence naš prvi pesnik.
Doma iz špetra, iz znane najbolj naše družine Podrekov je bil Peter Podreka naš najbolj korajžen, pogumen intelektualec in pesnik. Njegove pesmi so pogumno ugotavljale, da je Furlainska Slove-(Nadaljevanje na 4. strani)
Nedelja v septembru. Prvi jesenski znaki v naravi. Tema je še, ko odprem okno proti severovzhodu, a na gorskem sedlu Forador nad čamponom in Kvamanom, dvema gorama, ki obdajata staro mestece Humin, položeno pa precej strmo usedlino, se pričenja komaj vidno javljati jutranji svit. Pod Foradorjem, zadaj na melinastih pobočjih leži Breg, prva slovenska vas v tem zadnjem obronku slovenskega prostora. Nebo je jasno, čisto in polno zvezd, ki polagoma pričenjajo ugašati. Od železniške postaje Humin do Tarčenta, kjer izstopim, vozi vlak le 20 minut. Od postaje v Tarčentu do mesteca je poldrugi kilometer dolg drevored. Mesto je še zavito v spanje, le pekarne in brivnice so že odprte. Prvi vlak iz Vidma nam prinese časopise, ki jih vsi hlastno kupujejo, da zvedo novice. Prekoračim mestece in mostič preko Tera, ki žubori kristalno čist med skalami in prodom, ter krenem po cesti na desno proti gričevju, ki obkroža Tarčent. Pot leze navkreber med vinogradi, ki čakajo na trgatev, in že srečujemo znake požigov in divjanja nacifašistov pred leti, ki jih tudi nove zasilne poprave niso mogle docela zabrisati. V pol uri dospemo v Sedile, ki so med vojno mnogo trpele. Nekako sredi vasi se odcepi pot na desno ter gre polagoma navzdol, dokler se ne spoji pod Ramandolom pred Torlanom z ravnino. Levo nad cesto so raztresene hiše vasi Ramandol, pobočje pod cerkvijo pa je poraslo z lepimi vinogradi s priznanim vinom. Ti dve vasici sta bili prvotno slovenski. Sedaj sta poitalijančeni, prva bolj od druge, le starejši ljudje govore še slovenski. Torlan pa, ki leži ob izhodu do-
line Karnahte, je popolnoma furlanski. Prav sedaj je poteklo 15 let odkar so na-cifašisti uprizorili tu grozen pokolj :	36
žensk, otrok in starcev so zaprli v goreče hišo; one, ki se jim je posrečilo rešiti se iz ognja, so postrelili. Kazenska ekspedicija je prišla iz Tarčenta in vodili so jo sami fašisti.
Od tu proti severu se nam odpre tesna dolina ob krasni gorski rečici Kamahti, ki prižubori izpod Velikega vrha (1606 m) in Jalovčevega pogorja pri vasi istega imena. Kristalno čista voda, zelenkasta na globljih mestih, tira po stisnjeni in razjedeni strugi svoje valčke v Ter pod Nemarni. Od Torlana do Debeleža je kakih 8 km, toda cesta je samotna brez se-lišč. Dolina je divjeromantična. Na obeh straneh se dvigajo sive skale v strma pobočja delno obraščenih gora. Na nekaterih mestih je struga do 5 m globoka, vendar je v bistri vodi povsod vidno dno. Tem tolmunom pravijo domačini »viri« ali »globuje«.
Dolina je zelo ozka. Cesta, ki jo spremlja, ponekod vsekana v skalo in prehaja medpotoma z brega na breg preko za silo popravljenih mostov, Do zaselka Debelež vozi iz Vidma avtobus. Debelež je selišče desetih hiš in izhodišče v naslednje slovenske gorske vasice: na levo v Vi-skoršo, datfvje ob izviru Karnahte v vas z enakim imenom. Prav pod Jalovcem <1615 m) so Brezje, kilometer pred De-beležem pa se odcepi strma cesta v Taj-pano in Platišče. Glavna pot gre po ovinkih navkreber, pešec pa si raje izbira bližnjice.
(Nadaljevanje sledi)
ii!iiiiiii!iiiililiiil!lii!iilii;nil!lililii!iililiiil!liii| luninim ninnimi i m 111111 ni 1111111 n i m mi i n m n 11 m ninnili
CVETKO GOLAR - 80 letnik
Pred kratkim je obhajal svoj 80-letni življenjski jubilej slovenski pisatelj in pesnik Cvetko Golar, rojen v Gostečah pri Sori, zdaj pa živi v Ljutomeru, kjer se bar vi s kmetijstvom. To je zanj značilno saj je bil vedno tesno povezàn z domačo zemljo tako po svoji naravi kakor tudi po svojih delih; zato mu upravičeno pravijo pesnik narave, domače zemlje in veselega življenja.
Njegovo delo je obišrno in mnogostran-sko ter obsega vrsto pesniških zbirk, precej novel in povesti, pa tudi nekaj dra-matskih del. Najbolj znane so pesniške zbirke »Pisano polje«, »Rožni grm«, »Poletno klasje«, »Njiva zori« in »Veseli svatje«, njegovi pripovedni spisi so poleg drugih izšli v knjigah »Bratje in sestre v Gospodu«, »Kmečke povesti« in »Pastirjeva nevesta«, dočim se je kot dramatik predstavil z naslednjimi naturalistično pisanimi dramami: Vdova Rošlinka, Zapeljivka, Dekle z rožmarinom, Dve nevesti in Ples v Trnovem. Pa tudi za mladino Je napisal vrsto knjig, tako »Bob za mladi zob«, »Razposajenci« in druge.
Ob njegovi 80-letnici so v Ljutomeru priredili slavnostno akademijo, kjer so mu domača kulturna društva poklonila spominska darila, Društvo slovenskih
književnikov pa je jubilantu izročilo simbolično darilo — zlato pero. Golarja so počastili tudi v Ljubljani, kjer je na slavnostni prireditvi o njegovem delu govoril Fran Albreht, književnik Beno Zupančič pa je izročil jubilantu nagrado Sveta za prosveto in kulturo ter Društva književnikov Slovenije.
Angleški časopis o slovenski poeziji
V zvezi z nedavno objavljeno antologijo slovenske poezije v angleščini pqd naslovom »Parnas malega naroda« je izšel v londonskem časopisu »Times« daljši članek, v katerem se ocenjevalec zelo pohvalno izraža o tej knjigi. Zanimiva je ugoto-
i\i »
vitev, da Prešeren ni bil samo izvrsten lirik, ampak tudi odličen prevajalec. Clar nek navaja, da to, kar je bil Prešeren za zgodnje 19. stoletje, je Zupančič v modernem času. Vzpon slovenske poezije do evropske ravni je najbolj izrazit v Zupančičevih delih. Dalje navaja pisec, da je Zupančičeva lirika izredna po svoji spontani čustvenosti, pa tudi po različnosti tvarine, in da bi bilo želeti, da bi izšla celotna Zupančičeva dela v angleščini.
SREZNEVSKIJ :
Gli Slavi del Friuli
(Frjuljskie Slavjane). 17-19 f.
Gli «Slovegni» fanno le case (hiše) di pietra, che sono ancora più povere di quelle dei Resiani, benché siano dello stesso stile. E’ «ricco» quel contadino che, oltre alla cucina, possiede un’altra stanza (izba), la camera da letto ( tjamara za spat ) ed una cantina ( kljet ) (zahljev). Qualche casa è adorna d’un balcone (pojòu). Le stalle sono nel cortile ( hljev za žvino). Il cortile spesso hon è recinto e separato da quello del vicino se non da ùh mucchio di letame : i recinti sono molto rari. Nel labirinto di sentieri che si intrecciano nei cortili dei paesetti °i si può facilmente smarrire — più d’una volta mi è toccato di chiedere che mi mostrassero la via per uscirne cd andare in questo o quel villaggio. Non ci sono affatto strade,
«Ohimè, questi schiavi! Vivono come ladri e senza ùna strada che entri od esca dai loro paesi ! » mi disse un friulano, descrivendomi quei poveri «Slovegni». Si scordava naturalmente che anch,’essi nel piano vivevano c°si, or non è mólto.
Le grandi famiglie si mantengono unite, senza che i tigli e le figlie sposati si separino dai genitori. Tutti lavorano, senza distinzione, come in Resia, fin che hanno la f°rza. A me è capitato di vedere, sopra un monte, delle ragazze con le scuri, intente ad estrarre con.gran fatica radici d’alberi dalla terra in mezzo alle roccie ; dovevano Urtare da loro stesse quelle «legna» fino da basso ed alle
loro case; ma lavoravano allegramente ed amichevolmente scherzavano e cantavano le loro canzoni, tutte coperte di sudore in quella inumana fatica. Ristettero per un minuto o due, piene di sudore, e ci indicarono la strada, poi, dopo averci augurato buon viaggio, ripresero a lavorare.
A S. Pietro ho veduto donne porre l’arco sopra un ripostiglio da loro edificato come bravi muratori ( la traduzione di questo periodo non mi è chiara). Non è affatto raro vedere i maschi affaccendarsi in cucina oppure alla filatura del lino. Ma nonostante la miseria, non ho veduto che pochissimi mendicanti, forse perchè, secondo la loro antichissima tradizione, i parenti anche più remoti provvedono ai poveri dando loro un tetto se non l’hanno. Inoltre, lo «Slovegn» si vergogna di mendicare : non così ho notato fra i Friulani, i quali, sia grandi che piccini, sono subito pronti a domandare «per amore di Dio».
L’agricoltura ed i campi si trovano in condizioni pietose. Il mais è il prodotto principale, ma dov’esso non può più crescere, seminano l’avena, il miglio e più spesso la segala. I pochi campi più fortunati possono essere dissodati dall’aratro (plug) e «rotti dall’erpice (grèba): vi attaccano cavalli e muli oppure buoi e vacche. I campi di lino ( lyn ) sono coltivati con gran diligenza. Hanno orti (zagraje) per le ortaglie e frutteti (vàarti), nelle vicinanze dei villaggi, con castagni, meli, fichi, peri e ciliegi. La selvaggina è abbastanza abbondante sui monti : il lupo, la volpe, il cervo ed il capriolo non si sono ancora trasferiti da quelle zone. Con una speciale rete (strjetka) le donne stesse danno la caccia alla volpe; però non è loro concesso il diritto di cacciare il cervo e il capriolo, benché se l’occasione si presentasse esse sa-
rebbero capaci di attaccarli senza la benché minima paura.
Gli animali che gli «Slovegni» più allevano sono le pecore e le capre, non tutte le famiglie hanno però i mezzi per poterle allevare. Qualcuno possiede anche la mucca che dà il latte, pascola e porta la legna al mercato.
La tessitura della stoffa (part), del panno (sukno) e del mezzopanno (medželana) viene fatta soprattutto d’inverno. D’estate fanno le stoviglie (posoda) di legno e di creta, cuciono i vestiti ecc. In autunno s’affaccendano a costruire carri (vozi) e slitte a mano (posanje). Benché fare gli slittini sia relativamente facile, il costume vieta alle donne d’occuparsene, mentre non è loro affatto proibito di slittare giù dai monti. Molte donne vanno a guadagnarsi il pane in città, come domestiche, e a molte questo piace.
Degno d’ammirazione è l’amore al lavoro degli «Slovegni». Mi capitò di vedere una donna che guidava una mucca attaccata all’erpice, e contemporaneamente allattava il suo bambino ch’era legato al suo seno con una fascia ; non solo, ma essa pure filava, tenendo la lana dietro la cintola ; si vedono talvolta donne badare alle pecore e capre come bravi pastori, e nello stesso tempo filare e cucire, senza naturalmente scordarsi di cantare.
I cibi degli «Slovegni» non sono affatto complessi, come del resto tutta la loro esistenza. Oltre alla polenta, o per mancanza di essa, essi preparano grossi tortelli (mjèéiki) di farina d’avena o d’altro grano: i pastori ne sono particolarmente ghiotti. Arrostiscono la carne allo spiedo ( ražel ), oppure sotto la cenere (popjèvéka). Il pollame sotto la cenere, come lo sanno essi preparare, è davvero squisito. Sullo stile del semplice budino (močenik), sanno fare altre pappe con formaggio e burro. I pastori
Razni nasveti
Če las stalno ne negujemo, niso zdravi in če niso zdravi, niso lepi, aato si jih moramo vsaj nekajkrat dnevno česati v vseh smereh, tudi je dobro, da si prečo večkrat menjamo. Zadostuje, da
si zdrave lase umivamo vsakih 14 dni.
* * *
Voda je najcenejše zdravilo, izpiti bi je morali dnevno vsaj 8 kozarcev, da bi spravili iz organizma čim več škodljivih toksinov. Če ne zmoremo 8 kozarcev vode, pa jih popij mo vsaj 4 na dan, polagoma v požirkih, in sicer velik kozarec zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem. * * *
Utrujenost dokazuje, da se nam je v telesu zmanjšala količina kalorij ; da nadomestimo ta primanjkljaj, izpijmo kozarec vode.
* * *
Da nam ura ne bo zaostajala ali prehitevala zaradi spremembe temperature, jo zvečer, ako je ne obdržimo na roki aostavimo na kos blaga ali v škatlo obtoženo z vato, nikdar pa ne na marmorno ali stekleno ploščo.
l!lllll!llllllli|[|!lllll:lllll!lllll!lllll!l!l!l!l!l!lil!lllll!i:illlllll>ll!l 11 ■ I lil 11 ■ ■ ■ >
Peter Podreka
(Nadaljevanje s 3. strani)
nija zapostavljena, da je zapostavljen naš jezik in da se moramo boriti, da dosežemo enakopravnost z ostalimi Slovenci in Italijani.
Peter Podreka nam je lahko za zgled tudi po svojem tolerantnem obnašanju do Italijanov, čeravno se je boril in trpel zaradi krivic, ki jih je trpela Furlanska Slovenija, je pa ostal in bil velik prijatelj ne le vseh takrat živečih znanih Slovencev po vsej Sloveniji, ampak tudi Italijanov. Skupaj z Italijani je delal plane, kake bi pomagal ljudstvu v Furlanski Sloveniji.
čeravno se je v svojih pesmih zlasti v »Slovenija in njena hčerka na Beneškem« in v »Slavjanka v Slovenski Benečiji« zavzemal za narodne ideale, pa ni izgubil tla pod nogami in je ustvaril, položil temelje sadjarstvu v nadiških dolinah. Sedanje moderno sadjarstvo pri nas se ima zahvaliti Petru Podreki za začetek in kasnejši razvoj.
Peter Podreka nam mora biti za zgled tudi po svoji avtokritičnosti. Vedel je, da so mu šole dale premalo znanja, da se je slovenščine naučil najprej v materinem dialektu in šele nato iz knjig. Zavedal se je, da manjkajo v Nadiški dolini slovenske šole in da pomanjkanje slovenske šole tudi njemu kot pesniku škodi.
Zato je tudi napisal:
Mili glasi tam na Savi Soči, Dravi se glase;
Na Nediži so hripavi,
Težko z njimi se vrste.
Peter Podreka nas torej uči, vse nas, preproste ljudi- učitelje, duhovnike in druge, da se ne smemo zadovoljiti samo s tistim znanjem slovenščine, ki nas je mati naučila, da ne smemo ostati samo pri domačem dialektu, ampak, da moramo kot kulturni ljudje se naučiti tudi svoj knjižni literarni jezik, slovenščino v knjigah.
Peter Podreka nam mora biti tudi za zgled, ako je zidal samo na ljudstvu, kake je bil prijatelj in pomočnik naših kmetov in delavcev.
qos
Prva skrb naj nam bo, da je hlev snažen, zračen in pa svetel. Živina, ki je zaprta v zatohlih, nezračnih hlevih, podleže prej ali slej jetiki. Na jetiki bolne krave nam dajejo manj mleka kot pa zdrave in njih mleko je za ljudi nevarno, ker jo okuženo z bacili. Dalje je v nečistih hlevih, ki niso nikdar razkuženi, zalega najrazličnejših živalskih bolezni. Razen tega pa so nečisti hlevi vzrok mnogim napakam mleka, masla in sira. Nečisti hlevi povzročajo slab duh in okus mleka in masla. Napihovanje sira, ki lahko uniči cele zaloge, je mnogokrat posledica nečistoče v hlevih.
Skrbimo torej, da bo hlev čist in snažen! Odstranjujmo sproti gnoj iz hleva! Pobelimo stene večkrat z apnenim bele-žem. Tudi dobro očiščena tla moramo večkrat poškropiti z njim. Apno uniči vse škodljive glivice, ki povzročajo razne bolezni živine, okužijo mleko in mlečne izdelke.
KRMA. Živino krmimo obilno in redno, ker se »krava pri gobcu molze«. Krma naj bo dobra — nepokvarjena —. Plesniva ali drugače pokvarjena krma povzroča obolenje živine in zmanjšanje mlečnosti. Prav tako škodi tudi ogreta in mokra zelena krma, ki govedo nevarno napenja, na drugi strani pa je mnogokrat vzrok napihovanja sira.
Pri prehodu od suhe krme k zeleni bodi previden! Prenagel prehod ima za posledico drisko. Tudi kakovost mleka trpi pri naglih prehodih od suhega k zelenemu krmljenju.
MOLŽA. Kakor pri hrani, tako naj bo vedno red tudi pri molži. Med eno in drugo molžo naj bodo po možnosti enatki presledki. Napačno bi bilo na primer, da molzeš pozimi ob 7. uri zjutraj, opoldne in ob 6. zvečer. Od 7. zjutraj do poldne ima krava komaj 5 ur časa za tvorbo bleka. Od poldne do 6. ure zvečer 6. ur, od 6. ure zvečer do 7. zjutraj 13 ur. že , te številke nam jasno povedo, da taka molža ni pravilna.
Vime izmolzi popolnoma, ker ima zadnje mleko največ tolšče. Dokazano je tudi, da krava, ki je docela ne pomolzemo, izgublja mleko. Nekateri imajo navado, da* polagajo krmo med molžo, drugi po molži. Glavno je, da ne polagaš krme med molžo, da brez potrebe ne vznemirjaš krave in smetiš mleka. Ne čisti hleva in ne kidaj gnoja med molžo, ker s tem napolnjuješ mleko s smrdljivim amoniakom.
Preden začneš molzti, operi si roke iji kravi vime. Tega seveda ne smeš opraviti površno, ker povzročiš s površnim ravnanjem več škode kot pa dobička. Najdejo se gospodinje, ki zamazano kravje vime malo oblijejo z vodo in nato začnejo molzti. Pri stiskanju seskov se krav-jek zmečka in se cedi ves čas molže v obliki zelenkaste gošče polagoma navzdol
proti koncu seska, kjer se zmeša z mlekom. Kaj naj rečemo k takemu ravnanju? Čudež bi pač bil, če bi tako mleko ne pokvarilo masla ali sira. Umazano vime operimo, da bo popolnoma čisto!
POSODA. Za molžo uporabljaj dobro pocinjeno posodo, ne pa lesenih golid. Lesena posoda se napije mleka, ki se skisa in razkraja v lesu. Zato je ne boš nikdar dovolj čisto opral. Pocinjeno po-sčdo očistiš mnogo laže kot leseno. Posodo, ki jo rabiš za mleko, ne uporabljaj za nobeno drugo stvar. Po vsaki uporabi dobto operi posodo z gorko vodo in jo potem osuši. Najbolje jo osušiš na soncu, ki uničuje vse škodljive glivice. Vsaj enkrat na teden moraš umiti posodo z vrelo vo-
do, v katero si dal nekoliko sode ali pa z apnenim beležem in jo potem izprati s čisto vodo. Na to ne smeš pozabiti posebno v poletnih mesecih, ko se mleko zaradi toplote posebno rado skisa.
MLEKO. Tvoja poštenost zahteva, da oddajaš odjemalcem samo sveže, čisto in naravno mleko. Vodeno, kislo in nesnažno mleko, mleko bolnih krav, dalje mleko nekaj pred ali v prvih dneh po oteli-tvi ne smemo oddajati. Zapomni si, da s prilivanjem vode in posnemanjem smetane škoduješ le sebi in skupnosti, če molzeš trikrat na dan, pusti opoldansko mleko sebi, jutranje in večerno pa oddaj odjemalcem.
miiiiiiiiiiiiinn111111 mi i hi iiin n 11 n ih n mii i un 11111 m i n i n i n 111 m i im lini II m ii um mn imin i in i ninni
Površnost v kleti se lahko bridko
maščuje
Letošnja vinska letina je prijetno presenetila tak glede količine kot glede kakovosti pridelka.
V našem mestu je marsikateri kmet zaman iskal prepotrebno posodo. Najtežje je bilo iskanje sodov za belo vino. Zaradi tega je moral marsikdo seči po sodih, v katerih je lansko leto imel črno vino. Po razkuženju in razbarvanju so tudi taki sodi uporabni,.vendar moramo biti tudi pri tem opravilu zelo natančni. Slabo opravljeno delo lahko popolnoma uniči mlado vino, ki je kot vsak mlad organizem izredno občutljivo.
Tisti vinogradniki, ki so se zglasili pri Kmečki zvezi, so prejeli v tem pogledu pravočasen nasvet.
Oglejmo si, kako moramo ravnati z vinom po poteku burnega vrenja. Dobro vemo, da ko mošt burno vre, se nad vročim moštom zbirajo trdi deli jagod (kožica — seme), če bi pustili, da vrenje poteka do popolne spremembe sladkorja v alkohol, bi ti trdi deli, ki tvorijo takozva-ni klobuk, padli na dno, ko se vrenje neha. če hočemo imeti dobro vino, moramo izprazniti kadi in pretočiti v sode to žlahtno tekočino, preden pade klobuk, to je preden prevre ves sladkor. S tem preprečimo kisanje vina.
Vino pretočimo v sode tako, da pride tekočina v dotik z zrakom. S tem močno poživimo razvoj glivic, ki povzročajo alkoholno vrenje in odstranimo precejšnje količine ogljikovega dvokisa, ki zadržuje razvoj glivic. Z zračenjem odstranimo razne pline, ki povzročajo neprijeten vonj vina in ohladimo prevročo tekočino.
Vino, ki smo ga tako pretočili v sode, vsebuje še vedno manjše ali večje količine še neprevretega sladkorja. Vsled zračenja in sladkorja, ki je še v vinu, se vrenje nadaljuje tudi v sodih. To vrenje
imenujemo tiho vrenje. Tiho vrenje traja do nastopa prvega mraza in se nato prekine. V času tihega vrenja ne sme v prostorih, kjer je vino, pasti temperatura izpod 15 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi bo tiho vrenje potekalo nemoteno do popolne spremembe sladkorja v alkohol.
Če ob nastopu prvega mraza ostane v vinu še neprevreti sladkor, obstaja nevarnost, da se spomladi prične tretje vrenje, ki je toliko bolj nevarno, kolikor višja je temperatura. Tako vino se zelo rado kvari, če ne znamo pravočasno poseči po pravih ukrepih.
Vsak vinogradnik bo torej moral skrbeti, da se tiho vrenje zaključi čimprej in da se čimprej ves sladkor spremeni v alkohol; le tako si bo lahko zagotovil proizvod, ki bo odporen proti vsakemu kvaru.
(Se nadaljuje)
ZA DOBRO VOLJO
TO PA RES NE GRE
»Poslušajte, soseda! Nič nimam proti, če vaš sin prepisuje naloge od našega. Ampak tega pa ne trpim, da bo našega tepel, če je naloga slaba!«
RESNICI NA LJUBO
Pred sodnikom stoji žena kot priča v srednjih letih.
»Koliko ste stari?« jo vpraša sodnik. »Opozarjam vas, da govorite resnico. Prisegli ste!«
»Koliko mesecev?«
»Enaindvajset let pa nekaj mesecev,« odvrne priča.
PROSTOVOLJEC
»Kaj ga moraš res spiti še pol litra?« »Moram? Ne. To storim prostovoljno!«
Sadni madeži
Sadni sokovi puščajo na tkaninah mac deže, ki jih z navadnim pranjem le težko odstranimo. Jezimo se zlasti nad nar miznimi prti, otroškim perilom in oblekami, ki so polne rumenkasto-rjavih mar dežev. Pri pripravljanju sadnih konzerv nam porjaive tudi roke in jih po več dni ne moremo očistiti. Prinašamo nekaj nasvetov, s katerimi se bodo naše bralke lahko pomagale.
Odstranjevanje sadnih madežev z belih tkanin. Zamazano tkanino zmočimo V čisti vodi, jo pogrnemo na čisto travo in pustimo, da vplivajo nanjo sončni žarki. Tkanina mora biti vedno mokra, večkrat jo obrnemo.
Sveže madeže nadrgnemo z močno slar no raztopino ali limoninim sokom. Tako jo pustimo nekaj časa, nato jo izperemo v mlačni vodi. Tudi topla mešanica glicerina ali alkohola uspešno učinkuje. Po čiščenju moramo tkanino prepra.ti v čisti vodi. Mešanico segrevamo v loncu s toplo vodo, da se nam pri štedilniku ne zgodi nesreča.
Zastarele madeže odstranimo z meša-nico superoksida in salmiaka. Nazadnje operemo tkanino še v mlačni vodi. Zelo trdovratne madeže pa očistimo z vrelo raztopino klorovega apna in vode. Na liter vode vzamemo 4 grame klorovega apna. Delati moramo hitro, ker klor tkanino razjeda. Nato jo moramo še dobro oprati v mlačni milnici in izpirati v veliki količini čiste vode,
Madeže na svetlih oblekah odstranimo s čistim alkoholom, na pisanih pa s sal-miakom. Dobro pa je, če preizkusimo najprej na krpici, če je barva stanovitna.
Uspešno sredstvo je tudi kislo mleko. Madež namakamo v njem nekaj ur, da se razmehča, nakar pridenemo mleku nekaj boraksa in madež zmencamo. Ako tkanina še ni popolnoma čista, umazana mesta zdrgnemo še s špiritom.
Od sadja porjavele roke zdrgnemo S plovcem ali limono. Močno umazane pa namažemo z mešanico boraksa in limoninega soka.
Kar velja za druge madeže, velja tudi za sadne: čim manj časa so v tkanini, tem laže jih odstranimo.
Smrad v jedilni shrambi izgine, če postavimo vanjo skodelico oglja. Tudi meso, obloženo z ogljem, izgubi duh.
Likalnik spodaj zgladimo, ako ga nar mažemo z oljem in potem odrgnemo s soljo.
Gozdni vonj, ki je zdrav in prijeten, dobimo v sobi, če v vrelo vodo nakaplja-mo terpentina.
Umazane glavnike položimo v bencin in kmalu so čisti.
* * ♦	•	i	-j	C)	‘	i
če nam roke dišijo po čebuli, jvamar žimo si jih z usedlino črne kave.
* * *
Če imamo rdečo in vneto kožo, stavimo si' nanjo obloge lipovega čaja, prej pa si obraz očistimo z oljčnim oljem.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Goric»
d’alta montagna sono poi specialisti nel confezionare un burro (maz) speciale dal color verde, fatto di latte di capra : esso è di sapore amarognolo, ma col pane d’avena è squisitissimo.
Il costume delle vesti maschili è quasi identico a quello dei «Friulani». Sopra la camicia (srajca), legata al collo con un foular (rubač), essi indossano i calzoni abbastanza stretti (br’gèse), calze (hlače) oppure ghette (pr’tièe), stivaletti ( karjàanke) o scarpe (škarpe), ma sui monti scarpe contadine (žlekule). Sulla camicia essi portano il gilè (kamžol), senza maniche, ed il giubbetto ( džjakèta ), anch’esso senza maniche, oppure la giacca (zobòn), colle maniche. D’inverno e quando piove essi portano il mantello (plastj) oppure il cappotto (kožuh). In testa portano il cappello (klobùk) oppure un berretto di pelliccia assomigliante a quello russo - meridionale (mejhača). I pastori poi hanno un mantello verde di doppio panno (drahelj). Si radono barba e baffi, tagliano i capelli, ma alcuni di loro se li fanno tagliare soltanto davanti, mentre li lasciano crescere lunghi di dietro.
Le donne, sopra la camicia (srajca) dalle maniche ricamate ( rokavi činjeni ) e dal colletto ricamato ( vrat činjeni), portano una giacchetta di mezzo panno (med-želana) con reggiseni (nardinke ), ovvero un giacchino a forma di corsetto ( čimezot ) guarnito di botttoni sul davanti e di larga cintura bianca (čimoza). Ma ci sono alcune donne che indossano una blusa bruna ( jolajsk-džaketa) ed altre un giubbetto bianco di panno (krožat). D’invemo esse gettano uno scialle (éalja) sulle spalle. Ai piedi calzano calze e scarpe (neše). I capelli intrecciati e fermano con un grande spillo (jehva) o con un pettine (čerjenk). Le ragazze fermano le trecce con un
nastro (kordela), ma le donne coprono il capo con un fazzoletto bianco ( partja-opječk), oppure variopinto (fa-čolet). Agli orecchi portano orecchini (rečjine), al collo una collana ( vez ), anelli alle dita < pr’stani ) e altri ornamenti alle braccia (zlatica).
Gli «Slovegni» sono tutti romano-cattolici e sono abbastanza religiosi. Considerano i preti come loro signori (pievani), ma non hanno una gran fiducia in loro forse perchè tutti, con l’eccezione di 2, sono friulani. ( La nota in calce dice : questo poteva essere vero soltanto per gli «Slovegni» dei circondari di Tarcento e di Gemona, perchè alle pievi dei circondari di S. Pietro dei Schiavi e di Cividale vengono nominati esclusivamente sacerdoti di origine slava).
Ogni tanto anche qualche sacerdote scompare senza lasciare traccia di sè, essendo lui stesso causa della sua sventura con il suo troppo libero comportamento.
Nei villaggi principali ci sono le parrocchie, in quelli secondari le pievi ; in molti paesetti, ed a maggior ragione nei borghi e casali isolati, non ci sono nè chiese nè campanili. Qualche «Slovegn» per 6 e più mesi non va in chiesa e prega agli altarini sparsi sui sentieri.
Alcuni antichissimi costumi vengono mantenuti con tenacia, nonostante i continui sforzi e tentativi dei preti e degli ufficiali amministrativi che cercano in tutti i modi di intralciare e vietare i loro riti. Il giorno pili solenne per gli «Slovegni» è quello di S. Giorgio, con cui festeggiano l’arrivo della primavera ed invocano Dio per la buona annata. Prima di S. Giorgio essi danno l’addio all’inverno con le feste di carnevale, il martedì grasso. Dopo S. Giorgio viene il primo maggio ( Majnik ) : le ragazze vanno in chiesa adorne di corone di fiori e le don-
ne mettono un fiore sul capo. Alla vigilia di S. Giovanni in tutti paesi «slovegni» si fanno il falò (krjes). A Micot-tis (Mikota) il «krjes» si celebra e festeggia sopra un pittoresco altopiano. Tutti si radunano intorno al falò e prendendosi per mano conducono danze e canti. Si vedono intorno su tutti i monti all’intorno altri falò — è la grande notte di mezza estate. Prima dell’inizio dell’in-verno sui monti si festeggia la «Jeleniča», la festa della caccia; ogni giovane deve provvedere uno stendardo rosso (horòy). Anche a Capodanno si fanno i falò, ma solamente sulle cime dei monti, essendo proibiti i fuochi in quella occasione.
I canti popolari non scarseggiano, ma gli «Slovegni» non danno volentieri confidenza agli stranieri e preferiscono quando sono soli, fra loro. Soprattutto cantano le donne. Le melodie dei loro canti assomigliano a quell® dei canti carinziani. Ma ci sono anche canti dal carattere completamente diverso, anche più intenso che presso i Serbi. E’ probabile che abbiano dei canti di carattere storico-epico, o almeno a me successe di ascoltare una canzone in cui si diceva d’un condottiere a Udine, originario dei loro monti. E’ inutile sottolineare quanto sarebbe importante registrare le loro canzoni, che sono forse la sola fonte storica del loro passato ; forse si riuscirebbe a scoprire non sola la causa ma anche le circostanze della ritirata degli «Slovegni» dalla pianura friulana e dalla valle del Tagliamento alle loro montagne d’assedio. Forse qualcosa di ciò si può rintracciare anche fra le leggende e i detti tramandati, specialmente fra i pastori d’alba montagna. Ma potersi far raccontare storie è ancora pii1 difficile che farsi cantare una canzone.
(Continua)
 bo mleko dobro in zdravo