Gosporiarske stvari. Nekaj potrebnili jcsenskib opravil za sadjerejca na sadunosnib drevesih. (Konoc.) Kakor vaaka druga rastliaa, ki se aeje ali sadi, raviio tako potrebujo tudi aadunosno drevo aekake pognojitve. Gaoj zdravema drevju izvrstno pomaga. Če ae pa drevesom, ki so bila po mrazu poškodovaaa, pogaoji, je vapeh pa včasib slab ia maln vredea. Drevo dobiva v prihodajem letu žolto listje in pogiae, ae pa da bi ae okrepilo ia ozdravelo. Oe drevo aima močaih vej ia zdravega liatja, ki bi aprejeto gaojilo moglo a pridom podelati, tako je vapeh pogosto negotov. Še, če se je drevo pomladilo ia krppkih leaih mladik pogaalo, mu bode pognojitev veliko koristila ia drevo bode veliko aada aastavilo. Najbolj primerno je tedaj dreveaom, ki dobro rodijo, meseca julija, avgusta ali septembra a tekoi"-im gnojem pognojiti, da ae dreveaom hraaivae snovi, ki ao ae v aad porabile, aadomeatijo. Bolehaa drevesa gre pa jeaeni ali po zian pomladiti ia jim potem še le po leti pognojiti. Najboljša gnojila za aadunosna dreve3a ao: v prvi vrsti perutaiaski gaoj, kri ia scavaica živalska, ki se morata pa, predno ae z ajima gnoji, z dvema ali tremi deli vode pomešati in tako staajšati, sicer bi bilo to gaojilo presilao. Od raatliaskih gnojil ao aaje, paga, slad, lesao drobiaje, liatje, mešaai gaoj iz plevela i. t. d. vse hvale vredaa. Vendar pa najbolj kaže, da ae vse te imeaovaae aaovi prej aa kup zaosijo, dobro predelajo, večkrat z gaojaico poškropijo ia potem ae-le tako podelaae aa koreaiae ia okoli ajih drevesa položijo. Tako aapravljea, Eiežanec ia dobro podelaa hlevai gaoj veljata za najpopolaejše drevesao gaojilo. Gaoj pa aajveč izda ia zaleže, ako se gaoj v širjavi drevesae kroae pod zemljo apravi. Koaečao pa je jedao aajimeaitaejaih ia aajboljših sredstev ia postrežeb drevesom, — rahljaaje ia čiščeaje zemlje pod ia okoli dreveaa aa tako imenovaai drevesai tarei, ki jo je aajbolj koj s početka, ko je bilo drevo poaajeao, v širjavi po 1—-V/2 metra okoli drevesa narediti. Zvuaajai rob mora biti viši od ajeae srediae okoli drevesaega debla, da se vsa mokrota aa sredi tarče aabira ia tako do dreveaaih korenia prodira. Dreveaaa tarča ali kolobar mora biti vedao rahla in plevela čiata in ga je dobro pred zimo prekopati ia spomladi ia poleti veckrat okopati. Zelo dobro je celi drevesai kolobar a taako plaatijo dobro atrohaelega gaoja, listja. meha ali drugih rahlih tvarin pokriti, ker pod tako plastijo zemlja rahla ostaja ia zrak v njo vdirati zaraore. Tudi ae zabraai plevelu rast ia zemlja okoli dreveaa ostaae jedaakomerao vlažna. Vrh vsega tega pa taka odeja tudi varuje zemljo, v lmdi zinii ailaega mraza, da ae udira doli do koreaia. K vaem tem imeaovanim delom pa najde pridea kmetovalec v pozai jeaeai vae prej easa, kakor v spomladi ali po letu. Tudi so skorja ia koža po drevesih ae poškoduje tako lahko od tistega, ki se po drevesu sem ter tje plazi, da ga otrebi ia očisti kakor pomladi ia po leta, ko je vsa koža bolj mehka ia muŽBata. Tudi drva, ki se s porezovaajem sadunosaih dreves aasekajo ia aarežejo, so pred zimo več vredaa, kakor o drugem letBem i-asu. la aledajič se tudi, če je pod dreveai kaj vaejanega ali vaajeaepa, jeseai maaj škode aaredi. aego o drugem letaem eaau. P. L. Sejmovi. 2. aovembra : v Vitaaja ; 3. aov.: v Pišecah; 5. aov.: v Leaieaem, Selaici, Mariboru; 6. aov.: pri sv. Križu blizu Ljatomera, v Lembergu, pri sv. Leaartu v Slov. gor., pri av. Vidu, Novi cerkvi, v Brežicah, Reeici.