GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Herbert Savodnik. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 25. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81/19. Naklada 2100 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje.
N A P O T
Natanko po letu dni izhaja nova številka našega lista. Začenjamo deveti letnik, začenjamo resno in z določenim načrtom.
Vemo, da so cinkarnarji v preteklosti kaj radi prebirali glasilo in da so zadnje čase često spraševali, kdaj bo list izšel. Vse bolj in bolj občutna je postajala potreba, da zavoljo razširjenega delavskega upravljanja, obveščamo delavski kolektiv o dogajanju v posameznih ekonomskih enotah, interesnih skupinah in o odločitvah posameznih organov delavskega upravljanja v glasilu, ki bo vsakemu posamezniku jasno prikazovalo, kako živi in uspeva naš kolektiv.
Gospodarski razvoj je vedno bolj nagel in vse več je ljudi, ki so čezmerno zavzeti z lastnim delom, tako da jim često uidejo važno spremembo ne drugih področjih. Delovni ljudje, sodobni upravljavci, pa nikakor ne smejo ostati omejeni na svoje interese, temveč morajo z enako skrbjo gledati na dobrobit ksupnosti. Ce pa ne vedo, kako skupnost, v našem primeru delavski kolektiv Cinkarne, živi in napreduje, tudi ne morejo ocenjevati uspehov ali neuspehov te skupnosti.
Naše glasilo bo zato pisalo o delu in delovnih uspehih podjetja, posameznih enot, obratov in skupin, pisalo bo o ljudeh v kolektivu, o družbenih organizacijah in društvih, o delu upravnih organov, o delovnih odnosih, storilnosti, uresničevanju delovnih načrtov, rekonstrukcijah in novogradnjah in c uvajanju novih tehnoloških, procesov.
Direktor podjetja, tovariš ing. Drago Ceh, med razpravo na red-ni letni konferenci ZKS. (Foto: Pavle Žele.)
Hkrati ob delovnih uspehih bo glasilo pisalo tudi o dejavnosti društev, o ljudeh in njihovem življenju pri delu in doma. Tako bo naše glasilo beležilo razvoj, ga usmerjalo in vsebinsko zaokrožalo. Zbiralo bo dokumente, da naša sedanjost v prihodnosti ne bo pozabljena. Toda kakor je vsak dolžan, da skrbi za svoje delo in uresničenje svojih obvez, in kolikor je vsak delavec dolžan, da skrbi in. misli za skupnost, tako je tudi vsakdo dolžan, da v glasilo dopisuje, da obvešča sodelavce o uspehih, napredku, možnostih napredka, da opozarja na nepravilnost* in tako prispeva svoj delež v obveščanju delavskega kolektiva c našem življenju in razvoju.
Prva številka je zdaj v vaših rokah. Morda še ni povsem takšna, kakršno bi želeli imeti. Toda, ko jo boste prebrali, kc boste presodili o njeni vsebini, boste mogli svoje sodbe in misli zapisati, tako bodo prihodnje številke vedno bolj vaše, vedno boljše in bolj koristne.
Pred volitvami
v nove organe upravljanja
Prvi maj - srečno!
Vse delovno ljudstvo sveta bo čez štirinajst dni praznovalo svoj dan — Praznik dela —
1.	maj. Vsako leto nam prinese 1. maj nekaj svojega, nekaj novega. Če že ne začutimo tega takoj, se potem radi spominjamo minulih prvih majev.
Letos smo s pomladjo zakasnili, vendar še vedno računamo, da nam bo maj prinesel cvetje, zelenje, veselje in radost. In za sam začetek maja se bomo s ponosom spomnili minulega leta, spomnili se bomo naporov in težav, ki smo jih premagali in privoščili si bomo malo počitka, da v miru obračunamo storjeno in preudarimo, kaj nas čaka v prihodnje.
Praznik dela ni samo praznik kratkega obračuna, to je praznik velike zmage, ki so jo žuljave delavske roke pisale v dolgi dobi viharnih let. Iz ponižanega in nespoštovanega zemljančka, ki nanj nekoč ni nihče drugače računal, kakor na številko, ki mu lahko prinese določeno korist, se je današnji delavec povzpel na odločujoče in vodilno mesto v ustvarjanju zgodovine in novih gospodarskih odnosov. Nič več se ne boji odločne besede in ni ga strah za prihodnost. Pred nikomer ne trepeče, zdaj je sam svoj gospodar.
Toda v zgodovinskem boju proletariata so bile potrebne številne žrtve. Ljudje včasih še pisniti niso smeli. Toda naš človek — in sploh delav-stvo.po svetu — se ni dalo za-strašiti. Niti mrtvi tovariši, ki jih je kapitalistični sistem skušal kot zadnjo grožnjo pokazati borcem za človeške pravice, niso odvrnili delavcev v prizadevanjih za dostojno mesto v človeški zgodovini. Zlagoma je zmagoval proletariat. Zmagoval je s štrajki, deklaracijami in z revolucijami. Visoka je bila cena in zato je zmaga tem bolj dragocena.
Vendar je danes v svetu še mnogo delavskih tovarišev, ki trpijo, kakor smo trpeli mi nekdaj. Naš delavec stoji svetovnemu delavskemu gibanju še vedno ob strani. Vedno smo pripravljeni podpreti ideje naprednega gibanja za samo-osvojitev človeka, za njegovo osvobojenje. Vsem v svetu, ki se še bore za svoje pravice, kličemo: Pogumno naprej, mi smo z vami! Mi sami pa se zavedamo cene, ki smo jo morali plačati, da je naš Prvi maj zares naš. Čuvali ga bomo, kakor čuvamo naša življenja, da bo vsako leto lepši in bolj zadovoljen.
Srečno — 1. maj!

V začetku aprila je potekel mandat dosedanjim delavskim svetom. Pred nami so torej nove volitve. Datum volitev je določen za petek, 27. aprila — hkrati obletnica ustanovitve OF.
Ugotavljamo, da je naš kolektiv v zadnjem letu v pogledu delavskega upravljanja zabeležil resen napredek — prešli smo na decentralizacijo upravljanja — izvolili smo delavske svete in upravne odbore v ekonomskih enotah. To je zahteval predvsem nov gospodarski sistem, ki je stopil v veljavo in iz ekonomskega vidika pospešil decentralizacijo upravljanja.
Trenutno imamo poleg centralnega DS in UO še štiri DS in UO ekonomskih enot in je tej organizacijski obliki organov upravljanja prilagojena tudi organizacija vodenja podjetja.
S tem smo dosegli, da smo vključili v upravljanje širši krog članov kolektiva. Dejstvo je, da so delavci precej globlje in bolj vsestransko obravnavali probleme poslovanja podjetja, predvsem politiko nagrajevanja in delitve dohodka.
Nevarno in nesmiselno bi bilo mišljenje, da so ti uspehi najboljši in da smo z omenjeno decentralizacijo napravili dokončen korak v pogledu samoupravljanja. Upravljanje je v nenehnem razvoju, zato bi trenutno samozadovoljstvo pomenilo zaostajanje. Sistem decentralizacije upravljanja mora izhajati iz materialne osnove, te pa naše ekonomske enote še nimajo v zadostni meri. Kljub temu že čutimo potrebo, da bi ustanovili delavske skupnosti v okviru EE. Tako bi dejansko omogočili, da bo vsak član kolektiva neposredno odločal in upravljal s podjetjem.
Pred kratkim so organi obravnavali zaključni račun za leto 1961 in ugotavljali uspehe in kritične točke poslovanja. Med drugim so ugotovili, da so naše naprave iztrošene. Pred novimi organi upravljanja in pred celotnim kolektivom je odgovorna naloga —
S časom v korak
O REDNI LETNI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV — IZ POROČILA SEKRETARJA TOVARNIŠKEGA KOMITEJA, TOVARIŠA JANEZA JANČIGAJA — BOGATA RAZPRAVA — KONFERENCE STA SE UDELEŽILA TUDI PREDSEDNIK OLO CELJE, TOVARIŠ MIRAN CVENK IN PREDSEDNIK ObLO CELJE, TOVARIŠ FRANC RUP RET
V obširnem poročilu se je sekretar tovarniškega komiteja, tovariš Janez Jančigaj, dotaknil števi'nih vprašanj, ki se z njimi srečujejo komunisti v sedanjem gospodarskem razvoju, miselnosti, tovarniškem in sploh družbenem in nazadnje lastnem življenju. »Današnji čas zahteva,« je dejal tovariš Jančigaj, »takega člana Zveze komunistov, ki u-smerjr. družbeni razvoj z idejami in političnimi argumenti, ne pa z birokratskim komandiranjem in dirigiranjem.« Zatem je razčlenil delo komunistov in ugotovil, da je v organizaciji še vedno večje število članov, ki imajo po več
funkcij, medtem ko jih je kar 37, ki nimajo nobene funkcije. Vsekakor bo treba v prihodnje delo bolj ustrezno razdeliti. V oceni komunistov — intelektualcev je bilo sicer odvečno kategoriziranje teh članov, vsekakor tehtna pa je bila ugotovitev, da se komunisti z večjo šolsko izobrazbo skušajo često izmakniti družbeni dejavnosti na račun svoje strokovnosti.
Zatem je tovariš Jančigaj poudaril, da so člani Zveze komunistov dolžni oblikovati javno mnenje, kar bodo mogli seve samo tedaj, če bodo dobro poznali drušbeno dogajanje, ga tudi sa-
mi razumeli in čvrstvo verjeli v napredek. Pri naših komunistih pa Čestokrat zapazimo, da o mnogih stvareh sploh ničesar ne vedo, ali pa da določena mišljenja in principe celo spačijo. Zategadelj je komunistom nujno potrebno nenehno izpopolnjevanje, strokovno in nazorsko-miselno hkrati. Žal ugotavljamo, da so še vedno mnogi komunisti razmeroma nedozoreli in da celo nimajo volje, da bi izkoristili priložnost in se izpopolnili. Statistika obiska večerne politične šole je porazna. Zanimanje za strokovno izpopolnjevanje je nekoliko večje, a še vedno preveč osebno koristoljubnega značaja.
Samo vsestransko izobraževanje članov Zveze komunistov nam bo zagotovilo, da si bomo oskrbeli kadre, ki bodo sposab-
(Nadaljevanje na 2. strani)
rekonstrukcija in mehanizacija starejših obratov ter novogradnje.
Zavedati se moramo, da so naši osebni dohodki odvisni le od zvišanja produktivnosti dela. Žalostna je ugotovitev, da na naših zastarelih in iztrošenih napravah ne moremo pričakovati porasta, temveč stalno nazadovanje. To je samo ena izmed važnih nalog, ki so pred novimi organi upravljanja. Seveda je še veliko problemov (družbeni standard, preventiva, HTV služba, delitev dohodka), ki jih bodo morali reševati zlasti organi upravljanja v ekonomskih enotah.
Naloga sindikata in drugih političnih organizacij pred volitvami v nove organe upravljanja je, da kandidirajo v te organe tiste člane kolektiva, ki so sposobni in pripravljeni razpravljati o problemih podjetja, skratka tiste člane kolektiva, ki so proizvajavci in upravljavci, ki bodo prihajali na seje s predlogi kolektiva in zaključke prenašali med delovne ljudi. Nesmiselno je, da imamo v organih upravljanja takšne delavce, ki so na sejah samo pasivni opazovanci, ali sploh ne prihajajo na zasedanja.
V kolikor se nam bo pri volitvah ponesrečilo in bomo izvolili tudi takšne člane kolektiva, naj posamezne ekonomske enote oziroma interesne skupine v skrajnem primeru takšnega tovariša odpokličejo in izvolijo drugega, ki bo z večjo odgovornostjo sodeloval v razpravah in odločanju o problemih, s katerimi se srečujemo in so enakega pomena za vse nas.
Ce smo proizvajavci in upravljavci, nam ne sme biti vseeno, kdo je v DS ali UO in kako sodeluje pri sklepanju in nadaljnjem razvoju podjetja, tehnoloških procesih o delitvi osebnih dohodkov in drugem. Zatorej predlagajmo in izvolimo res najboljše tovariše! Pri tem ne smemo pozabiti, da so v kolektivu zaposlene tudi žene in mladi proizvajavci. Ne smemo misliti, da so premladi in nezreli za upravljanje, saj so vendar enakovredni pri delu, zakaj ne bi bili enakovredni člani kolektiva tudi pri neposrednem upravljanju.
T. V.
OBISKALI SO K/S
TOVARIŠ SERGEJ KRAIGHER, član Zveznega izvršnega sveta in
(Nadaljevanje na 3. strani)
S časom v korak
(Nadaljevanje s 1. strani)
ni gospodarsko in trezno preudarjati v novih razmerah razširjenega delavskega upravljanja. Hkrati moramo dobro premisliti, kako bomo v prihodnje sprejemali nove člane v Zvezo komunistov. Nikakor nam ne gre za to, da bi enostavno povečevali število članov, temveč hočemo predvsem sprejemati ljudi, ki imajo najboljšo voljo, da resno pripomorejo izboljševanju našega gospodarstva, delovnih in človeških odnosov, ljudi, ki se bodo borili za zmago komunističnih načel in za ohranitev mednarodnega miru.
Toda med sedanjimi člani imamo še vedno nekaj takih, ki so se uvrstili v članstvo samo zategadelj, ker so si obljubljali osebne koristi. Njim je vsekakor kmalu postalo jasno, da so se ušteli. Mnogi so se sčasoma spremenili in postali dobri komunisti, nekateri pa še vedno računajo, kdaj bo prišel njihov čas. Takšni v vrstah Zveze komunistov niso potrebni.
V nadaljevanju poročila je tovariš sekretar razčlenil delo komiteja in osnovnih organizacij. Zatem je prikazal potrebo delovanja članov v družbenih organizacijah in organih samoupravljanja. Komunist ni član Zveze komunistov samo v svojem delovnem okolju, temveč povsod, kjer ga vodi pot, torej tudi v sindikalni organizaciji, SZDL, na terenu sploh in še v raznih drugih družbenih organizacijah, ki se z njimi srečuje v vsakdanjem življenju. In povsod, kjer dela, mora komunist skrbeti za svoj ugled, za ugled Zveze komunistov. Pokazati mora zrelost in razsodnost, poznati mora cilje in namene socialističnega in komunističnega razvoja družbenih odnosov.
Ob zaključku svojega poročila je tovariš Jančigaj prikazal še poslovne uspehe Cinkarne v letu 1961 in poudaril potrebo, da se vsi člani Zveze komunistov zavedo, kakšen pomemben dejavec so v novih pogojih gospodarjenja, ko je postala zavest vsakega člana delovnega kolektiva odločilna za vsak posamezen in skupen uspeh.
UTRINKI Z RAZPRAVE
Tovariš Viktor Skale: Lanski delegatski sistem izbire članov komiteja ni ustrezal. V novi komite moramo izbrati najbolj aktivne člane Zveze komunistov, ki bodo z veseljem prijeli za delo. Tovariš ing. Jakob Raspotnik: No-
ben strokovnjak danes ne more uspevati, če ne pozna zakonitosti in smeri današnjega družbenega in gospodarskega razvoja. Tovariš Franc Bricman je razpravljal o ideološko-političnem izobraževanju: Nekateri člani ne prečitajo niti dnevnega časopisja! Tovariš Martin Andrejaš: Naloga mladih komunistov je, da se v čim večjem številu vključijo v organe delavskega samouprav-
ljanja. Tovariš Vili Skrt: Tovarniški komite naj zahteva od mladincev, članov Zveze komunistov, da odgovarjajo za delo organizacije Ljudske mladine. Tovariš Franc Tovornik: V sprejetih pravilnikih se mora odražati napredna socialistična demokracija. Tovariš Vili Glažar: Še vedno je čutiti precej močan vpliv religije. Tovariš Jakob Novak: je govoril o higiensko tehnični varnosti v podjetju. Tovarišica Heda Brinar: Potrebno in pravilno je, da smo vključene v proizvodnjo, a potrebno bi bilo, da bi dobili v Celju ustanove, ki.bi nam olajšale gospodinjsko delo. Tovariš Ivan Šupek: V organizaciji je določeno število članov, ki so bili včasih zelo aktivni, vendar so postali v zadnjem času pasivni. Tovariš Karlo Sagadin: Vprašanje izobraževanja kadrov ni samo vprašanje razvoja tovarne,
temveč zelo važno družbeno-poli-tično vprašanje. Tovariš Branko Pustoslemšek: Po sprejemu moramo člane vzgajati in jih pripraviti na nove naloge. Tovariš Franc Grabar: V Cinkarni je nad 1600 delovnih ljudi, ki ustvarjajo in izpolnjujejo načrte in med njimi je zagotovo določeno število takih, ki bi jih mogli sprejeti v Zvezo komunistov. Tovariš Oskar Šmit:	Revolucionarnost
članov Zveze komunistov je treba gojiti. Tovariš ing. Boris Makarovič: Občutna je potreba, da vključimo čim več inteligence v politično delo na terenu.
DVAJSET MILIJARD LETNO
V razpravi je sodeloval tudi direktor podjetja, tovariš ing. Drago Ceh. Med drugim je tovariš
direktor dejal: »Ugotavljamo, da v proizvodnji zastajamo. Hkrati zastaja tudi čisti dohodek in razumljivo — tudi osebni dohodki. Ce primerjamo, da smo lani povečali proizvodnjo za štiri odstotke, osebne dohodke pa smo povečali kar za 17 odstotkov, potem moramo vprašati, kam nas bo to pripeljalo. Vsi skupaj — posebno pa še člani Zveze komunistov — si moramo prizadevati,
da bomo povečali proizvodnjo, ker bomo samo tako uspeli povečati čisti dohodek podjetja in z njim tudi osebne dohodke. Pri
nas ne moremo več govoriti o povečevanju storilnosti na račun fizičnega dela, temveč samo z uvajanjem sodobnih delovnih metod, ki bodo predvsem olajšale fizične napore našega delavca in hkrati ogromno povečale produktivnost.
Z investicijsko izgradnjo si moramo prizadevati, da bomo povečali proizvodnjo cinka in jo modernizirali. Hkrati moramo začeti predelovati cink in kemične proizvode. V prihodnjih nekaj letih moramo doseči 20 milijard letnega prometa. In za uresničenje tega načrta se moramo dosledno boriti vsi, predvsem pa mi komunisti, ki bomo odgovorni, da bo delovni kolektiv zares uresničeval vse podrobnosti skupnega načrta.«
KOMUNIST NE SME KLONITI
Udeležence konference je v
imenu Okrajnega komiteja Zveze komunistov Celje pozdravil predsednik OLO Celje, tovariš Miran Cvenk, ki je dejal: »Samo strokovno delo nekega komunista je lahko prav tako škodljivo, kakor je škodljivo samo politično delo. Za podjetje in človeka je najbolj koristno, če njegovi člani delujejo obojestransko. Ce govorimo danes o delovnem kolektivu, govorimo o delavcih, ki so upravljalci in ustvarjalci hkrati. Zategadelj je danes obvezno tako strokovno kakor politično delo za vsakogar, ki hoče uspešno in dobro delati.
Uspešno in dobro delo pa je potrebno, če hočemo uresničevati naše načrte, če hočemo povečati našo proizvodnjo. Komunist mora biti prvi, ki bo razumel to potrebo in bo znal vsakomur pojasniti, zakaj tako. S svojim delom si bo pridobil veljavo pri članih delavskega kolektiva in če bo družbeno-politično razgledan, bo znal vedno pojasniti vsebinski cilj našega razvoja. Ta cilj pa je povečanje čistega dohodka, povečanje osebnih dohodkov vse to pa bomo mogli samo tedaj, če bomo povečali proizvodnjo.«
NAŠI SKUPNI PROBLEMI
V imenu Občinskega komiteja Zveze komunistov Celje je udeležence pozdravil tovariš Franc Rupret, predsednik ObLO Celje, ki se je dotaknil nedejavnosti članov Zveze komunistov iz delavskih kolektivov na terenu. »Ljudje na terenu često ne znajo pravilno presoditi raznih gospodarskih sprememb,« je dejal tovariš Rupret. »Zato bi morali komunisti v večji meri sodelovati na terenu in posameznikom razlagati stvari, ki jih ne razumejo. Opazili smo, da prav v ga-berskcm predelu ljudje iz kolektivov ne prihajajo na zbore volivcev. Izraz in volja volivcev pa daje smernice občinski politiki. Komuna smo mi vsi. Ce ima že Cinkarna veliko vprašanj, ki jih mora reševati, potem smo lahko prepričani, da je v vsej komuni podobnih vprašanj še dosti več. In ta vprašanja moramo reševati skupno. In pri vsem tem nam
Tovariš Miran Cvenk pozdravlja konferenco komunistov v imenu Okrajnega komiteja ZKS Celje. (Foto: Pavle Žele)
Med referatom tovariša sekretarja. (Foto: Pavle Žele)
Tako ne moremo naprej
DELAVSKI SVET JE POTRDIL ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1961 — FIZIČNE SILE SMO IZKORISTILI DO KRAJA — PROIZVODNJO BOMO LAHKO POVEČALI SAMO Z MEHANIZACIJO.
Najprej malo preračunajmo. V lanskem letnem prometu smo dosegli skoraj osem milijard dinarjev. Ce ta promet primerjamo s prometom v letu 1959, je za 1C,65 % večji, v primerjavi z letom 1960 pa je večji samo še za 2,54%. Ce se pa spominjamo, da smo v letih 1956 do 1959 povečevali letni promet za 10 do 19%, potem se nam takoj vsili vprašanje, zakaj je povečevanje letnega prometa iz leta v leto manjše?
Odgovor je v osnovi preprost. Vsa zadnja leta smo povečevali proizvodnjo z večjo storilnostjo delavcev, torej na račun večjih fizičnih naporov. Odstotek povečanja, ki gre na račun uvajanja novih tehnoloških procesov, to je na račun izboljšanja tehnične opreme in mehanizacije v podjetju, je zelo majhen. Danes smo prišli tako daleč, da ne moremo računati znova na povečanje, če ga bomo skušali doseči na račun večjih fizičnih naporov. Enostavno nc moremo pričakovati, da bi mogli in smeli telesne sile našega delavca izkoriščati še dlje ali v tem celo pretiravati. Rešitev vprašanja je torej v uvedbi novih tehnoloških procesov, novih tehničnih naprav in rekonstrukcij sedanjih strojnih naprav.
Ugotovitev manjšega povečevanja letnega prometa ni edino, kar nas skrbi, gre še za skoraj bolj pekoče vprašanje, namreč, da je razlika med letnim prometom in letnimi proizvodnimi stroški vsako leto manjša. Ta razlika je dohodek podjetja. In če je dohodek podjetja vsako leto manjši, lahko pričakujemo, da pride do izrav-nanja, kar bi pomenilo propast podjetja.
In spet vprašujemo, kako bomo uspeli zmanjšati proizvodne stroške, da bi tako povečali dohodek podjetja? Prva, toda zelo malenkostna stvar, so cene. Cene naši hproizvodov so nespremenjene že od leta 1956, a vsa zadnja leta smo morali kupovati surovine, ki so jim cene nenehno dvigali. Zato je najprej potrebna korektura cen. S tem dejansko nismo še ničesar pridobili. Spet moramo ponoviti: Proizvodnjo bomo pocenili samo z novimi tehničnimi napravami!
Ugotovili smo, da vlagajo naši delavci skoraj vse fizične napore, saj je porast proizvodnje na ta
račun v primerjavi z letom 1959 večji za 10,49%, v primerjavi z letom 1960 pa še za 5,43%. Nadaljnjega povečanja proizvodnje na račun fizične storilnosti vsekakor ne moremo v sedanjih pogojih pričakovati. Dalje vemo, da so naša osnovna sredstva izkoriščena in izrabljena za 70 %. Iz vsega tega moramo torej znova zaključiti, da nam ne preostane nič drugega, kakor da z vsemi silami začnemo modernizirati naše sedanje obrate, hkrati pa investiramo največ sredstev za izgradnjo novih objektov, za uvedbo novih strojnih naprav, kajti samo sodoben tehnološki proces bo dvignil proizvodnjo, zmanjšal proizvodne stroške in če ostanemo pri sedanji fizični storilnosti, bomo kmalu povečali razliko med vrednostjo naših proizvodov, in stroški proizvodnje, s tem bomo povečali dohodek podjetja, in dalje čisti dohodek, pa tudi naše osebne dohodke. Vsekakor bo imela od tega mnogo koristi tudi naša družba v celoti.
Vse te navedbe veljajo za združeno podjetje. Zaradi boljšega pregleda moramo navesti še nekaj podatkov o proizvodnih uspehih v posameznih sestavnih enotah. V stari Cinkarni smo povečali letni promet v primerjavi z letom 1960 za 3,8%, v nekdanjem TOB-u je letni promet 1961 za 7,09% manjši, kakor je bil leta 1960, a v Kemični industriji Mozirje je spet za 7,76% večji.
Delavski svet je zaključni račun za leto 1961 potrdil, a hkrati je načelno sklenil, da moramo v čim krajšem času izdelati natančne načrte in predloge za rekonstrukcijo naših naprav, za novogradnje in uvedbo novih tehnoloških procesov, da bomo rešili vprašanje obstoja in ekonomičnosti v prihodnje.
Iz zaključnega računa bi mogli navesti še vrsto zanimivih podatkov, a prihranili jih bomo za kasnejše razprave. Tokrat smo samo zapisali teh nekaj načelnih misli in podatkov, ki nas opozarjajo, da ne smemo ostajati na tem, kjer smo, temveč moramo razmisliti, kako bomo uspeli priskrbeti sredstva, da naše podjetje dejansko postavimo na čvrste temelje.
H. S.
POMEMBNO POSVETOVANJE
Podpredsednik Zvezne industrijske zbornice, Zvonko Morič in finančni izvedenec dr. Jovo Markovič, sta se pred nedavnim posvetovala s predstavniki celjskih gospodarskih organizacij. Posvetovanja, ki je bilo v upravnih prostorih TEP, sta se udeležila tudi naš direktor, ing. Drago Ceh in šef finančnega sektorja, Aleksander Rojnik.
(Foto: Valentin David)
Ob sobotah
Za Dan žena so naše žene predlagale upravnemu odboru podjetja, naj bi poročenim ženam in materam skrajšali delovni čas ob sobotah na šest ur, a ob dnevih pred državnimi prazniki na štiri ure, kakor imajo to urejeno že v mnogih slovenskih podjetjih. Upravni odbor je predlog naših žena podprl in delavski svet podjetja ga je osvojil.
mora biti jasno še to, da so načrti Železarne Store, Tovarne emajlirane posode in Cinkarne skupaj 90 odstotkov prihodnosti mesta in občine Celje.«	H. S.
samo šest ur
Četudi vemo, da s skrajšanim delovnim časom proizvodnja precej trpi, smo vendarle prepričani, da je to povsem pravilno. Naše žene in matere so kljub rednemu delovnemu času še doma toliko zaposlene z gospodinjskimi opravki, da ponekod govore celo^ o dvojnem delovnem času naših žena. Morda bi bile žene in matere zares upravičene še na krajši delovni čas, a potrebe naše proizvodnje zdaj toga še ne dopuščajo. Pač pa bi na tem mestu svetovali in priporočili našim možem, da nekoliko opustijo običajno lagodnost in tudi sami po svojih močeh pomagajo ženi v gospodinjstvu in pri domačih delih.
SREBRNA
MEDALJA
za Pusloslemška
Med 22 jugoslovanskimi izumitelji, ki so letos razstavljali na mednarodni razstavi v Bruxedle-su, je bil tudi član našega kolektiva Branko Pustosiemšek. V prihodnji številki bomo objavili njegove zapiske s poti na razstavo, to pot pa nekaj besed o njem in njegovem delu.
Branko Pustosiemšek je pri nas že skoraj sedem let in mnogi ga že dobro poznamo. Posebej znan je postal pred dvema letoma, ko smo pri nas začeli uporabljati njegov izum stroj za navijanje pločevine.
Branko Pustosiemšek
Nekdanji način pakiranja pločevine je pred leti postal neustrezen in svetovno tržišče je terjalo nekaj novega in bolj prikladnega. Pri tem so mnogi razmišljali, kako bi mogli to vprašanje rešiti, a Branku je uspelo. *Nekaj dni sem razmišljal o stvari, pa nisem nič pametnega izmislil,*< nam je pripovedoval Branko. »Nekega jutra pa sem zagledal navaden kos avtomobilske gume in to je rodilo misel. Začel sem poskušati in kmalu sem uvidel, da sem na pravi poti. Seveda ni šlo vse takoj. Mnogo podrobnosti je bilo treba rešiti, dokler ni nazadnje uspelo.-*'
Danes pri nas še vedno uporabljamo dejanski prototip njegovega izuma, ki se na njem poznajo vse stopnje izpopolnjevanja — vse do kisikove bombe, ki je nadomestila prvotni valj. Tovariš Pustosiemšek pa še vedno razmišlja, kako bi bilo mogoče to ali ono reč izboljšati, ne samo pri stroju za navijanje pločevine, temveč tudi kje drugje. Verjetno bomo še kmalu spet slišali o njem in njegovih izumih.
V Bruxellesu je Branko razstavil prav stroj za navijanje pločevine. Za razstavljeno maketo mu je mednarodni odbor dodelil srebrno medaljo. Vsega so Jugoslovani dobili 4 zlate medalje, 7 škrlatnih, 7 srebrnih, 3 bronaste in eno pohvalo. Ta priznanja je mednarodni odbor podelil za zamisli izumov, medtem ko bi verjetno ne bilo toliko medalj, če bi ocenjevali naše izdelke maket, ki so bili v primerjavi z drugimi precej klavrni. Jugoslovanskim izumiteljem skupaj je določil mednarodni Žiri 3. mesto.
Branku Pustoslemšku, ki je dobil prvo priznanje leta 1960, ko sta s tovarišem Viktorjem Tratnikom prejela drugo nagrado na sejmu embalaže v Ljubljani, iskreno čestitamo za lep uspeh na bruxellski mednarodni razstavi izumiteljev.
H. S.
Da^isufte
v vaš list!
Klub mladinskih proizvajalcev, ki smo ga ustanovili pred nedavnim, je organiziral seminar za mladince — upravljal-ce. Seminar je bil v prostorih sindikalne podružnice, ki so začasno mladini na razpolago.
Seminarja so se udeležili predvsem mladinci, ki bodo na prihodnjih volitvah kandidirali v organe upravljanja kot predstavniki mladine. Izkazalo se je namreč, da doslej ni bilo dovolj mladincev v teh organih, a to predvsem zategadelj, ker niso bili dovolj pripravljeni, da bi aktivno sodelovali v organih upravljanja. Na seminarju smo nameravali, da mlade upravljalce seznanimo s strukturo podjetja, da spoznajo službe, ki so v podjetju in da bodo znali določati interese ekonomske politike, podjetja, občine, republike in zveze.
Za uvod v seminar je predaval tovariš direktor »O perspektivnem razvoju Cinkarne«, za tem pa so mladi upravljalci poslušali še predavanja o nalogah članov upravnih organov, o organizaciji gospodarskih podjetij, o planiranju v gospodarskih organizacijah, o komercialnem poslovanju in še o decentralizaciji delavskega samoupravljanja.
Po predavanjih so udeleženci seminarja razpravljali, kakšne naloge imajo člani organov upravljanja in kandidati za te organe pred volitvami. Ugotovili so, da je na-
OBISKALI SO NAS
(Nadaljevanje s 1. strani)
predsednik komiteja za zunanjo trgovino.
Dne 31. marca je prišel v Celje na povabilo Okrajnega odbora SZDL Celje tovariš Sergej Kraigher. Dopoldne je tovariš Kraigher predaval družbenim delavcem in predstavnikom gospodarskih organizacij celjskega okraja o x vprašanjih našega gospodarstva, po kosilu pa si je ogledal Tovarno emajlirane posode in naše podjetje. Pri nas se je tovariš Sergej Kraigher zadržal v daljšem razgovoru s predstavniki podjetja in organov delavskega upravljanja. Zanimali so ga vsi naši problemi in načrti. Po razgovoru si je tovariš Kraigher ogledal obrate. Spremljali so ga predsednik Okrajnega ljudskega odbora, tovariš Miran Cvenk, predsednik Okrajnega odbora SZDL Celje, tovariš Franc Lubej, organizacijski sekretar OK ZKS Celje, tovariš Jože Marolt, podpredsednik OLO Celje, tovariš Peter Šprajc in podpredsednik ObLO Celje, tovariš Beno Krivec. V imenu našega podjetja so gosta pozdravili, razlagali naše razvojne načrte in mu razkazali podjetje tovariši ing. Klemen Stegenšek, Franc Po-kelšek, Alojz Potočnik, Janez Jančigaj, Franc Grabar in Hinko Haas.
V našem podjetju se je oglasila komisija za HTV iz podjetja »Glinica«, Kidričevo. V razgovoru, ki so ga vodili tovariši ing. Klemen Stegenšek, dr. Slavko Sopar, Rudi Malinovski in Marjan Kogovšek, so se gostje zanimali predvsem za tehnično, osebno in zdravstveno zaščito pri nas. Gostje so si ogledali tudi obrate.
Od 1. januarja do 31. marca so si naše podjetje ogledali: Industrijska šola grafične stroke, Ljubljana (15); Industrijska rudarska šola, Velenje (2 krat 50); Pedagoška akadamija, Zagreb (15); Soboslikarska in pleskarska šola, Maribor (30); Aktiv biologov in kemikov okraja Celje (32); Tehniška šola Celje (62 in 2); Okrajni sindikalni svet, Kranj (32).
loga kandidatov, organizirati skupaj s klubom mladih uprav-Ijalcev proizvodne konference v obratih. Pred sejami organov upravljanja se bodo morali posvetovati z volivci, da bodo vedeli, kakšno stališče naj zavzamejo do posameznih vprašanj, ki so določena za dnevni red in na sejah organov upravljanja se morajo dosledno boriti za zahteve mladih upravljalcev in vajencev. Ravno tako pa bodo morali po sejah razlagati članom delovnega kolektiva sklepe upravnih organov, njih namen in pomen, kakor za posamezne ekonomske enote, tako tudi za vso našo skupnost.
Franc Smeh
Našim tovarišem, Viktorju Tratniku in Viliju Špatu, je uspel velik podvig. Iz kemičnih obratov II sta prepeljala veliko cisterno za natrijevo lužino, ki tehta 6 ton. Vprašanje je bilo, kako bo uspel prevoz čez most nad Voglajno, ki dovoljuje nosilnost do 7 ton. Po posvetu so si omislili sanke. Najprej so podnje podstavljali valjčke, a to je šlo prepočasi. Zato so enostavno potegnili cisterno z avtomobilom na sankah čez most, ki se je sicer nekoliko majal, a zdaj bo cisterna kmalu zabetonirana v novem ležišču. (Foto; H. S.)
NOV TOVARNIŠKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV
Redna letna konferenca je izvolila tudi nov tovarniški komite. Izvolili so Janeza Mirnika — raziskovalni laboratorij, Viktorja Skaleta — topilnica, Franca Po-kelška — keramika, Jožeta Štum-bergerja — RIS, Karla Šribarja — valjarna, Janeza Jančigaja — pražama, Jožeta Kantušarja — topilnica, Vinka Jesenovca — kemični obrat II, Pepco Drolle —
Delavski svet podjetja je pooblastil upravni odbor podjetja, da sme v določenih primerih razpolagati tudi ,s sredstvi do petdeset tisoč dinarjev. To so sklenili v glavnem zategadelj, ker smo nenehno zapažali težave, ko je hilo treba odobravati vsote za kritje manjših računov, kakor na primer nedvignjene železniške izkaznice, neporavnani drobni ra-
sindikalna pisarna, Alojza Potočnika — kemični obrati I, Franca Bricmana — valjarna, Karla Sagadina — kadrovski sektor, Vilija Kosa — mehanična delavnica, Branka Pustoslemška — energetika in Jožeta Naraksa — topilnica. Iz svoje srede je novi komite na prvi seji izbral za sekretarja znova tovariša Janeza Jančigaja.
čuni članov kolektiva, ki so odšli neznano kam in podobno. Če bi takšne posameznike, ki nikakor ne dokazujejo, da bi imeli čut odgovornosti, iskali iin jim dostavljali račune, bi nas to stalo > več, kakor če enostavne# mi poravnamo obveznosti. In da bo postopek še krajši, bo odslej upravni odbor sam reševal ta vprašanja in poravnaval račune. H. S.
Sautostofiteiše
odločanje
V mnogih primerih v bližnji preteklosti smo mogli zapaziti člane delovnega kolektiva, ki so čakali kar pred direktorjevo pisarno, če že niso lovili koga od vodilnih delavcev, da bi z njim razpravljali o svojem — v večini primerov — drobnem problemu. Takšno početje je že samo na sebi nedostojno, hkrati v osnovi krši red in pristojnost v upravljanju, a še posebej je nepravilno v času, ko govorimo o decentralizaciji upravljanja.
Razširjeno upravljanje je seve oblika, ki ne more čez noč pokazati vse svoje veljave. Četudi je vedno več delavcev, ki so se na ta ali oni način srečali in spoznali z upravljanjem, je še vedno dosti takšnih, ki sodijo, da zanje upravne skrbi niso važne. Toda prav ti, ki ne vedo, do kakšne mere smo že razvili delavsko upravljanje, so običajno nergači in bi hoteli takoj govoriti z direktorjem, kakor hitro se jim zdi, da jim je kdo storil krivico.
Iz dneva v dan sicer delavsko upravljanje poganja nove veje in rojeva vedno lepše in boljše sadove. Vedno več je delavcev, ki vedo, da jim družbena ureditev hkrati z delovno pravico jamči tudi pravico odločanja. Pravica odločanja — to je pristojnost upravnih organov — pa vseeno terja določen red in zapovrstje. Vsak član delovnega kolektiva mora vedeti, da je vedno nekje nekdo pristojen za takšen ali drugačen problem, ki se z njim srečujemo v vsakdanji proizvodnji, ki je zanjo na koncu koncev odgovoren direktor vsej družbi. In zategadelj mora biti vsakomur jasno, da ne more in ne sme z vsakim najmanjšim vprašanjem takoj k direktorju, temveč v prvi vrsti k svojemu neposrednemu predpostavljenemu, ki ga bo znal vedno napotiti dalje, v kolikor bi sam kakšne stvari ne mogel rešiti.
Zares, primeriti se more tudi to, da nekdo z odločitvijo svojega neposrednega predpostavljenega ne bi bil zadovoljen. Toda tudi v tem primeru velja enako: zoper neprimerno rešitev se ne moremo pritožiti takoj na sam vrh, tem-
Vsestransko obnavljanje
tudi človeka - ne samo strojev
Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA
Tovariš Viktor Skale, delovni predsednik občnega ' zbora, vabi delegate k razpravi.
UPRAVNEMU ODBORU NA RAZPOLAGO
Bogato poročilo, ki so s« z njim delegati seznanili že teden dni pred samim občnim zborom, je dalo dovolj gradiva za živahno in plodno razpravo. Delegati so v večini primerov poudarjali, da je vse bolj potrebno skrbeti za vsestransko rekreacijo delavstva in da bo zategadelj potrebno znova obuditi razne športne in kul-tumo-prosvetne dejavnosti. Mimo tega so se zavzemali za pospešeno reševanje raznih vprašanj družbenega standarda, posebej še za gradnjo stanovanj.
Poleg domačih delegatov so bili na občnem zboru še predstavnik republiškega odbora sindikata delavcev rudarstva, metalurgije in kemične industrije Jugoslavije, tovariš Franc Leben in presednik Okrajnega sindikalnega sveta, tovariš Vlado Črešnik. Enako so se občnega zbora udeležili tudi predstavniki sindikata železarn Jesenice in Store.
Posamezna vprašanja, ki so jih obravnavali delegati v razpravi, bomo opisali bolj obširno prihodnjič.
več moramo upoštevati pristojnost posameznih organov upravljanja. Spomnimo se samo pregovora: Prava beseda pravo mesto najde. In temu lahko dodamo: Kdor najde pravo mesto, dobi pravi odgovor. Zato naj ne bo v prihodnje nič več brezglavega tekanja, pač raje poprej spoznajmo in upoštevajmo pristojnost posameznih organov delavskega upravljanja.
H. S.
INVENTURA V CINKARNI
CINKARNA ČLAN DIT CELJE
Doslej smo bili edino večje pod- no, če je delavski svet podjetja jetje, ki ni bilo član Društva in- sklenil, da bomo v prihodnje spet ženirjev in tehnikpv. Vsa lokalna postali člani DIT v Celju in bo-
Dober gospodar ali gospodinja' od časa do časa pregledata svoje zaloge v shrambi in preračunata, kako sta porabila denar, ki sta ga imela na razpolago. Takšen pregled pokaže, česa sta si nabavila preveč, česa jima zmanjkuje in kje sta res dobro gospodarila. Ce je tak pregled ali inventura potreben že pri majhnem gospodinjstvu oziroma gospodarstvu, je še toliko bolj potreben v veliki skupnosti, to je gospodarski organizaciji.
delavski svet podjetja na svoji seji dne 12. februarja letos. Tako je torej trajalo delo okoli inventure s pripravami in končno obdelavo polnih pet mesecev.
Kaj je pokazala inventura v Cinkarni (brez TOB-a on KIM-a)? Skladišče drobnega materiala je v redu, posebno če upoštevamo, kakšno je bilo stanje prejšnja leta. Ugotovili smo manjko materiala v vrednosti 599.171 dinarjev in višek v vrednosti 648.023 dinarjev. Ti viški in manjki so opravičljivi zavoljo velikega prometa v skladišču pri izdajanju majhnih in sličnih materialov. Vendar pa smatramo, da moramo vrednost viškov in manjkov še zmanjšati na res minimalne vrednosti. To je mogoče doseči samo z vestnim in strokovnim delom delavcev v skladišču. Zelo hitro opazimo tudi visoko vrednost viškov in manjkov pri gotovih izdelkih. Višek znaša 675.263 dinarjev, manjko pa 475.776 dinarjev. Komisija je ugotovila, da je ta razlika nastala v glavnem pri cinikovi pločevini. Mnogo cinkove pločevine izvažamo v dežele z angleškimi in amerikanskimi merami, ter je nastala razlika pri preračunavanju iz kilogramov. Potrebno je samo malo več dela in pazljivosti odgovornih, pa ne bo več tako velikih razlik, saj znaša pri polproizvodih manjko le 9.776 dinarjev.
Navedel sem le največje in najbolj karakteristične manjke oziroma viške. Letos je prvič komisija predlagala, da osebno obremenimo posamezne člane kolektiva za manjkajoči inventar. Res da te bremenitve v Cinkarni niso velike, so pa topomin vsem članom našega kolektiva. Edino z osebno materialno odgovornostjo bomo dosegli, da bo vsakdo pa-
Gospodarska organizacija si ne more privoščiti, da bi pregledovala gospodarjenje kadarkoli. Saj je taka inventura dodatna obremenitev ljudi in tudi finančna sredstva so zanjo potrebna. Državni organi so z zakoni in predpisi določili, da morajo tovarne narediti inventuro enkrat letno in to na koncu koledarskega leta.
Tako ugotovijo stanje zalog surovin, inventarja, materiala v skladiščih, osnovnih sredstev, denarnih terjatev od kupcev in Obresti do prodajalcev na dan 31. decembra.
Vseh naštetih materialov in predmetov pa seveda ni mogoče pregledati v tako velikem podjetju kot je Cinkarna v enem samem dnevu. Zato je naš upravni odbor imenoval že 13. septembra 1961 centralno inventurno komisijo petih članov za leto 1961. Ta je predlagala 25. 9. upravnemu odboru, da je potrdil posamezne komisije za inventurni popis. Inventurnih komisij je bilo vsega skupaj 58, v njih pa je sodelovalo 163 članov kolektiva Cinkarne.
Prve komisije so začele z delom že 23. oktobra, zadnje pa so končale delo 2. januarja letos. Člani komisij so delali na inventuri predvsem v svojem rednem delovnem času. Zato so za centralno inventuro porabili le 222 nadur.
Po končani inventuri je komisija za viiške in manjke pregledala vse popisne liste in napravila zapisnik. Centralna inventurna komisija pa je vodila in vsklajevala delo posameznih komisij. Ko je bil ves material posameznih komisij obdelan v finančnem sektorju, se je centralna inventurna komisija sestala 8. februarja letos in je predložila ugotovitve inventurnih komisij o stanju v podjetju upravnemu odboru. Končno je o inventuri razpravljal in sklepal
v
Nagnjenje k nesrečam -
Se vam je že kdaj zgodilo, ko ste vedeli, da vas bo neki nepreviden gib, ki ste ga izvajali zavestno, pripeljal do nezgode, pa ste ga kljub temu napravili? To se mnogokrat zgodi.
Star, izkušen vlakovodja je opazil, da je kretnica postavljena napačno. Zavedal se je, da bi nadaljevanje vožnje pomenilo trčenje z nasproti prihajajočim vlakom. In vendar je namesto za zavoro pritisnil na vzvod za dodajanje pare. Še drug primer: smučar je vozil po popolnoma čistem terenu, le ob strani je stala osamljena smreka. Zavozil je naravnost vanjo! Kasneje je povedal, da je natančno vedel, kaj se bo zgodilo, vendar ni mogel niti pasti, zavoziti ob smreki ali reagirati kako drugače, da bi preprečil trčenje.
Podobnih primerov je še mnogo, posebno med avtomobilisti in ti so sodelovali pri utrditvi mnenja o nagnjenosti k nezgodam.
Kljub vsem mogočim sredstvom se je ustalil procent nezgod, ne samo pri nas, temveč povsod po svetu. Tako štejemo na račun ta-koimenovanega osebnega deleža 75 do 90% vseh nezgod. Sem spadajo razne neprevidnosti, omalovaževanje okoliščin in podobno.
Da bi ta procent znižali, so začeli vplivati na zavest delavcev s filmi, lepaki in drugimi načini. Uspeh je bil minimalen. Raziskave, ki so se ukvarjale s problematiko nezgod pri delu, pa so pokazale, da imajo nekateri delavci več nezgod kakor drugi.
Vendar je mnenje o nagnjenosti k nezgodam bilo še vedno problematično, kajti te raziskave niso upoštevale, da je prišlo do nezgod
da ali ne ?
zil na inventar in orodje, ki je zanj odgovoren.
Ce pa pogledamo rezultate inventure v naših počitniških domovih in kuhinji toplega obroka, dobimo porazno sliko. Edino dom v Logarski dolini je posloval v redu, povsod drugod pa smo naleteli na primere osebnega okoriščanja in skrajno malomarnega poslovanja. Upravnika počitniškega doma v Nerezinah smo morali zaradi manjkajočega inventarja obremeniti za 17.093 din, v kuhinji toplega obroka pa je manjkalo samo inventarja za 152.909 dinarjev, za kar seveda bremenimo upravnika. Tu bi opozoril, da so k temu manjku pripomogli tudi tisti člani našega kolektiva, ki mislijo, da je skupna imovina tudi njihova osebna. Z odnašanjem porcij domov so se okoriščali na račun skupnosti. Tako mora za njihove kraje plačevati upravnik kuhinje, ker je dopustil tak nered.	Ing. Miloš Rant
društva v Jugoslaviji so sicer uspela, da so včlanila večja podjetja, tako smo bili mi pravzaprav edini v Jugoslaviji, ki nismo bili včlanjeni v DIT. Zakaj smo bili nekoč člani in zakaj kasneje spet nismo bili, je zdaj nepomembno vprašanje. Vemo pa, da so na vseh društvenih sejah DIT, bodisi v Celju, v Ljubljani ali v Beogradu, kadar so razpravljali o organizacijskih vprašanjih, začudeni ugotavljali, kako da Cinkarna ni član društva. Ze zdaj je pri nas nad 50 inženirjev in tehnikov, a prihodnji razvoj podjetja bo terjal še večje število. Vsi naši inženirji in tehniki pa so deležni stalne strokovne pomoči od DIT, ki jo društvo nudi v obliki raznih predavanj, seminarjev, strokovnih ogledov razstav in podobno. Za tovrstno dejavnost pa potrebuje društvo denarna sredstva, ki jih ne more dobiti na drug način kakor od družbe in svojih kolektivnih članov. Zatorej sodimo, da je povsem pravil-
VPRAŠANJE DRUŽBENE PREHRANE
Bo naš topli obrok zmrznil ?
NAROČNIKI NISO VEDNO ZADOVOLJNI S TOPLIM OBROKOM — POTREBEN BI BIL ABONENTSKI SVET — MANJKA 463 SKODELIC — SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA ALI NAŠE NOVE CENE?
Lani februarja smo ukinili varstveni ohrok in aprila je začela delovati kuhinja toplega obroka. Za ureditev kuhinje je delavski svet odobril dva milijona dinarjev. Sprva je kuhinja delovala samo ob delavnikih, od 1. junija pa tudi ob nedeljah.
da bi izvalili abonentski svet, kar še do danes nismo uresničili. Zategadelj pa je morda tudi prišlo do nerodnosti, ki so se izkazale pri inventuri. V kuhinji toplega obroka je namreč inventurna komisija ugotovila primanjkljaj v vrednosti 152.909 dinarjev. Za to
tudi zaradi psihofiziološke neprilagojenosti delovnim pogojem, recimo zaradi slabega vida, sluha, neprimernega reagiranja ipd. In takšne nezgode so ravno tako štete med osebne faktorje. Upoštevati je treba pri tem tudi, da so nekatera dela bolj nevarna od drugih. Na to-so pomislili pri zanimivi raziskavi v neki nemški tovarni. Celotno delo so razdelili na troje nevarnostnih področij. Večja skupina delavcev je opravljala delo v vseh treh področjih. Iz te skupine se je izločila manjša skupina, ki je imela procentu-alno v vseh treh področjih višje število nezgod kakor drugi. S to raziskavo je bila izločena sicer pogojenost nezgod od narave dela, ni pa bil izločen vpliv sposobnosti posameznikov za določena dela. Takšna nagnjenost je lahko tudi samo začasna in vpliva na od trenutnih doživetij, ki vplivajo recimo na pazljivost in zbranost. Nekomu zadostuje ena nesreča, da postane previden, se pa pri tem ne boji. Drugemu vzbudi nesreča strah in nezaupanje vase. Zelo verjetno bo kmalu pri njem prišlo do ponovne nezgode.
Kaj lahko zaključimo? Velik procent pri nezgodah z osebnim deležem gre na račun neprilagojenosti dela delavcu ali delavca delu. Manjši procent pri nezgodah te vrste pa je odvisen od osebnosti delavca, od notranjih konfliktov, ki pogojujejo konstantno nagnjenost k nezgodam. Odkrivanje teh konfliktov in njih odstranjevanje bo prispevalo k razvoju zdrave osebnosti in s tem seveda tudi k boljšemu delu z manj nezgodami.
M. P.
V naši jedilnici. Nekateri jedo kar s pokrivali na glavah.
Topli obrok je imel v začetku 600 kalorij in je stal 72 dinarjev. Po sklepu delavskega sveta so morali naročniki obroka plačevati polovico cene, to je 36 dinarjev. Pri tej ceni smo ostali še zdaj, četudi ne ustreza dejanskim razmeram. Že maja smo namreč povečali ohrok kruha; odtlej je bila tudi kalorična vrednost toplega obroka večja, to je 845 kalorij, a cena za surova živila je tedaj narasla od planiranih 48 na 54 dinarjev, kasneje pa še na 56,05 dinarjev, ko so povečali cene maščobam in testeninam.
S toplim obrokom abonenti niso bili vedno zadovoljni, četudi je bila povprečna vrednost hrane 883 kalorij namesto 845, kakor smo določili. Delavski svet ekonomske enote anorganske kemije je celo zahteval, da bi upravni odbor podjetja imenoval komisijo, ki bi ocenila delovanje kuhinje toplega obroka. Upravni odbor je v to komisijo imenoval tovariša Viktorja Skaieta in Leopolda šmona ter tovarišico Nado Colja. (Komisijo bomo naprosili, da v prihodnji številki našega glasila poroča, kaj je ugotovila ob pregledu delovanja kuhinje toplega obroka.)
Da bi izboljšali kakovost hrane, popestrili jedilnik in zagotovili ekonomičnost poslovanja kuhinje toplega obroka, smo predlagali,
mo plačevali mesečno članarino po 10 dinarjev na člana kolektiva, saj bodo ta sredstva gotovo koristno uporabljena in bodo od nJih imeli korist tudi naši inženirji in tehniki. Hkrati pa s tem rešujemo čast našega podjetja, saj so nas doslej šteli za popolne ignorante, ki ne maramo slišati za tehnični razvoj in napredek industrije. Mi pa vemo, da se zanj zanimamo v zelo veliki meri in da bodo naše rekonstrukcije dokazale, kolike prednosti smo odkrili v novih tehničnih pridobitvah.
vsoto je delavski svet obremenil upravnika kuhinje, tovariša Marjana Lešarja. Upravnik tega primanjkljaja seve ni naredil sam, pač pa je zavoljo malomarnega poslovanja odgovoren. Iz kuhinje je namreč zmanjkal pribor, _.sol-nice in — v naj večji meri — skodelice za delitev obroka. Te skodelice so zmanjkale, ker so mnogi člani delavskega kolektiva odnašali skodelice domov ali pa so jih
puščali kje drugje in sploh uporabljali za kakšne druge namene. Tako je ob prvem pregledu inventurna komisija ugotovila, da manjka okrog 600 porcij. Ko je upravnik nalovil izgubljene porcije, jih je še vedno manjkalo 463. Prav gotovo pa so še kje v domovih nekaterih članov kolektiva in celo kje v podjetju. Zavoljo teh in podobnih pomanjkljivosti, bo vsekakor potrebno delovanje kuhinje urediti bolje, predvsem pa moramo v najkrajšem času izvoliti abonentski svet.
Končno nastaja še odločilno vprašanje, kako bo z našo kuhinjo v prihodnje. Že maja bi morala (v resnici bo to 1. julija) začeti delovati samopostrežna restavracija v naši soseščini. Nanjo smo sicer ves čas računali, a zadnje dni so nas vznemirile govorice o visokih cenah v novi restavraciji. Zato smo poiskali direktorja nove restavracije in ga povprašali, kako je s stvarjo. Tovariš Ko-merički nam je dejal da bo imel topli obrok s kruhom pni njih 800 kalorij in bo stal 90 dinarjev. V tej ceni je zaračunano tudi prevažanje hrane v podjetje. Hrano bodo prevažali v termos loncih, ki zadržijo nespremenjeno toploto hrane polnih šest ur. V ceni pa ni zaračunano razdeljevanje hrane v podjetju .in pranje skodelic. Ta strošek bi vsekakor ostal še dalje na naših ramenih.
V primerjavi s to ponudbo poglejmo zdaj naše možnosti. Če bi ostali pri sedanji ceni, bi vsekakor morali zmanjšati kalorično vrednost toplega obroka. Če ostanemo na sedanji kakovosti (povprečno 845 kalorij), bi morali zvišati ceno •''na 86 dinarjev (naročniki bi plačali 43 dinarjev). V primeru da bi, kalorično vrednost toplega obroka povečali na 935 kalorij, bi morali tudi ceno povečati na 96 dinarjev, a naročniki bi plačali 48 dinarjev za obrok.
Navedli smo nekaj dejstev o dosedanjem delovanju naše kuhinje toplega obroka, ugotovili, da bi bile potrebne določene spremembe in našteti štiri možnosti, ki nam ostanejo v prihodnje. Delavski kolektiv je dolžan o tem razmisliti, mi pa pričakujemo, da bomo mogli v prihodnji številki zapisati razna mnenja, ki nam jih boste poslali v zvezi z vprašanjem: Bomo kuhali doma ali bomo vozili hrano iz samopostrežne restavracije? In še to: Katera od navedenih kaloričnih vrednosti in cen obroka nam najbolj ustreza?
Časopisni papir je zares najbolj priročen, toda najmanj ustrezen za zavijanje jedil. (Foto: H. S.)
iz ekonomskih enot
V lej rubriki nameravamo v prihodnje poročati o uspehih in delu v posameznih ekonomskih enotah. Ne bo nam mogoče, da bi bili vedno poleg, kadar se v kakšni ekonomski enoti dogaja kaj pomembnega, zato vabimo vse člane v posameznih EE, da nam redno pošiljajo prispevke in v njih opišejo vse tisto, kar je važno za njihovo EE, a bi hkrati morali vedeti tudi drugi člani kolek-
tiva. Prav zavoljo razširjenega delavskega upravljanja se namreč dogaja, da ena ekonomska enota ne ve, kaj se dogaja v drugi in kako drugje rešujejo posamezna vprašanja. Zato bo ta rubrika vedno širša — kakšna pa bo njena vsebina, bo določilo delo posameznih EE, njihova vodstva in tudi vsak posameznik. Zato pišite, kaj se dogaja pri vas!
H. S.
Kako in kdo upravlja z našim podjetjem ?
NI RAZUMEL PRAVILNIKA
O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV
Anketa, ki jo je izvedel naš psiholog, je pokazala, da je pri nas še vedno dosti fizičnih delavcev, ki vedo zelo malo o delavskem upravljanju s podjetjem in o decentralizaciji upravnih organov. Razloga za to neznanje in nevednost je več, med njimi so tudi precejšnja oddaljenost bivališč od tovarne, mnogo ljudi se vozi * vlakom, stanujejo pri kmetih, kjer tudi delajo v prostem času in — ne nazadnje — moremo prišteti še dejstva, da se člani delavskih svetov premalo družijo s člani delavskega kolektiva.
ZATOREJ JE NUJNO, DA V NA SEM GLASILU SE ENKRAT SEZNANIMO DELOVNE LJUDI Z UREDITVIJO DELAVSKEGA UPRAVLJANJA V CINKARNI, Z EKONOMSKIMI ENOTAMI IN INTERESNIMI SKUPINAMI


»Janez, pomagaj mi dvigniti to peč z noge!« »Oprosti, Tine, ne morem________Sem iz druge EE ...«
Praktične nagrade
Doslej smo običajno dajali delavcem, ki so v Cinkarni napolnili trideset let delovne dobe denarne nagrade do trideset tisoč dinarjev. Toda tovrstne nagrade naj bi bile predvsem priznanje delavcu za tolikoletno prizadevno delo, česar pa z denarnimi nagradami nismo uspeli v zadovo-
ljivi meri. Saj denar običajno porabimo in potem ne ostane od nagrade nič trajnega. Zategadelj je delavski svet podjetja določil, da bodo v prihodnje delavcem, ki bodo v podjetju dočakali trideseto obletnico delovne dobe, dajali praktična darila v vrednosti do 50.000 dinarjev.
Ekonomske enote in interesne skupine imamo pri nas že od L julija 1960. Odtlej tudi nagrajujemo člane interesnih skupin skladno z uspehom proizvodnje, kar merimo s kilogrami, tonami ali kvadratnimi metri. Urna tarifna postavka je ostala torej samo številka, ki kaže razmerja med delovnimi mesti v interesnih skupinah. Delitev osebnih dohodkov po enoti proizvoda, čemur bomo kmalu pridružili še razdelitev skladov po ekonomskih enotah, je terjala, da smo decentralizirali delavsko upravljanje, da smo ga razširili v ekonomske enote.
Na izrednih volitvah smo oktobra 1961 izvolili delavske svete v ekonomskih enotah. Takrat smo izvalili sedem delavskih svetov v ekonomskih enotah in centralni delavski svet. Kmalu se je izkazalo, da moremo pri nas računati v resnici samo s štirimi ekonomskimi enotami. Centralni delavski svet je zategadelj sklenil, da ostanejo v podjetju od 1. januarja letos tri proizvodne ekonomske enote: metalurgija, organska in anorganska kemija, in ona režijska ekonomska enota — skupne delavnice. Tri ekonomske enote smo torej ukinili: Uprava s skladišči, Kemična industrija Mozirje in IMK (investicije metalurgije in kemije). Uprava s skladišči,
IMK, ki smo jo zdaj preimenovali v RIS (Raziskovalno-investicijski sektor), štejeta zdaj k centralnemu delavskemu svetu, Kemična industrija Mozirje pa se je kot interesna skupina v celoti priključila ekonomski enoti anorganske kemije. V vseh štirih ekonomskih enotah imajo delavske svete, upravne odbore, izvoljeni pa so tudi delavski sveti oziroma zbori delavcev delavskih skupnosti, ki pa še niso zaživeli.
Ekonomske enote smo razdelili dalje torej v interesne skupine. Teh je 34, a štiri — to je v nekdanjem TOB-u — šele od začetka leta.
I.	Interesne skupine v ekonomski enoti metalurgije: 1. pražilne naprave, 2. topilnica, 3. keramika, 4. valjarna, 5. oinkografija, 6. predelovalni obrati, 7. tehnično vodstvo valjarne in 8. ciinkovo belilo.
V delavskem svetu, ki šteje 25 članov, so predstavniki vseh interesnih skupin; predsednik delavskega sveta je tovariš Franc Bricman, poslovodja v obratu valjarne. Upravni odbor šteje skupaj s šefom ekonomske enote, tovarišem ing. Bogdanom Zalarjem, sedem članov. Predsednik upravnega odbora je tovariš Jože Va-lenčak, zaposlen pri sejanju cin-kovega prahu.
II.	Interesne skupine v eko-
IZ POROČILA HTV SLUŽBE ZA LETO 1961
VSI SMO ODGOVORNI ZA VARNO DELO
Na vprašanje, kako smo skrbeli lani za varnost in higieno v podjetju in v koliki meri nam je uspelo zmanjšati obratne nesreče, nam najbolj jasno odgovore statistični podatki:
izgubljenih dni. Zavoljo naglega poročanja uporabljamo absolutno število izgubljenih dni. V to število prištejemo k izgubljenim dnevom od poškodb v določenem letu še vse tiste izgubljene dneve
HTV službe v določenem letu boljša ali slabša, oziroma, v koliki meri nam je uspelo zmanjšati število in resnost obratnih nesreč v nekem letu. Stvarno število izgubljenih dnii moremo določiti
V letih
A.	Število nesreč
Število nesreč na 100 zaposlenih Absolutno število izgubljenih dni Absolutno število izgubljenih dni na 1 poškodbo Absolutno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega
B.	Stvarno število izgubljenih dni
Stvarno število izgubljenih dni na 1 poškodbo Stvarno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega
1958	1959	1960	1961
328	353	345	309
23,8	25,6	24,3	21,4
5704	5714	5251	5370
17,4	16,2	15,2	17,4
4,14 5432	4,14 5669	3,67 5404	3,72
16,6	16,1	15,7	še ni
3,95	4,11	3,8	zaključeno
Število nesreč na sto zaposlenih
Pojasniti moramo, zakaj uporablja HTV služba pojme »absolutno« (A) in »stvarno« (B) število
Število izgubljenih dni na eno poškodbo:
A = Absolutno število izgubljenih dni
B = Stvarno število izgubljenih dni
od poškodb prejšnjega leta, katerih zdravljenje dotlej še ni končano. Tako nam absolutno število izgubljenih dni nikoli ne pove točno, v koliki meri je dejavnost
Število izgubljenih dni na enega zaposlenega:
A = Absolutno število izgubljenih dni
B — Stvarno število izgubljenih dni
šele potem, kadar ozdrave vsi ponesrečenci nekega koledarskega leta in ko ugotovimo, koliko dni so se dejansko zdravili. Vsak primer obratne nesreče beležimo pri nas na posebnem kartonu, kar nam omogoča, da ugotovimo natančno, koliko dni zdravljenja je bilo potrebno za določeno nesrečo in s tem ugotovimo hkrati tudi resnost vsake posamične poškodbe.
Razmerje med absolutnim in stvarnim številom izgubljenih dni v letih 1958 do 1961 je najbolj razvidno z grafikonov. Vendar na grafikonih še ni zarisano stvarno število izgubljenih dni v letu 1961, ker zdravljenje nekaterih nesreč še vedno ni zaključeno. Toda kljub temu moremo videti, da je število nesreč in tudi število stvarno izgubljenih dni vsako leto manjše.
Vsi ti podatki nam dokazujejo, da smo do neke mere uspeli zmanjšati število nesreč in tudi stvarno izgubljenih dni. Vendar se s tem uspehom ne smerrfo zadovoljiti, kajti skrb za varnost in higieno ne moremo prepustiti samo HTV službi. Za oboje smo moralno odgovorni vsi. Varnostna disciplina, občutek odgovornosti in prizadevanje za izboljšanje delovnih pogojev niso vrojene osebne lastnosti, zato jih moramo nenehno pridobivati, vzgajati in utrjevati. Tudi red in čistoča na delovnem mestu sta zelo važna. Urejeno in čisto delovno mesto
nomski enoti anorganske kemije:
1. kromov galun, 2. natrijev hid-drosulfit .in metalit, 3. natrijev suifit, 4. litopon, barijev sulfit in cinkov sulfat, 5. ultramarin, 6. svinčeni oksidi, 7. superfosfat, 8. vodstvo kemičnih obratov — soli, 9. vodstvo kemičnih obratov — pigmenti, 10. modra galica, 11. vodstvo kemičnih obratov — skupno, in 12. obrati v Mozirju.
Delavski svet te enote šteje 21 članov. Predsednik delavskega sveta je tovariš Jože Ljubič. V upravnem odboru je skupaj s šefom ekonomske enote, tovarišem ing. Jurijem Detičkom, šest članov; predsednik upravnega odbora je tovariš Maks Žganjer, dela v obratu modre galice.
III.	Interesne skupine ekonomske enote skupnih delavnic: 1. mehanična delavnica, 2. gradbeni oddelek, 3. energetski in merilni oddelek, 4. elektro oddelek, 5. transportni oddelek, 6. odvoz katrana in 7. priprava dela.
Delavski svet te enote šteje 25 članov. Predsednik delavskega sveta je tovariš Ivan Ramšak, elektrovarilec v mehanični delavnici. V upravnem odboru je skupaj s šefom ekonomske enote, tovarišem ing. Jakobom Raspot-nikom, sedem članov. Predsednik upravnega odbora je tovariš Franc Gaberšek, mizar v mizarski delavnici.
IV.	Interesne skupine v ekonomski enoti organske kemije:
1. intermediati, 2. žveplena barvila, 3. AZO-1 in AZO-2 in 4. sušenje in tipiziranje barvil. Delavski svet šteje 17 članov, predsednik je tovariš Jože Lajler. V upravnem odboru je skupaj s šefom ekonomske enote, tovarišem ing. Francem Kapusom, pet članov; predsednik upravnega odbora je tovariš Drago Ivakič.
Druge interesne skupine (Uprava s skladišči, Laboratorij, Pomožni oddelek in topli obrok) štejemo neposredno pod centralni delavski svet. Ta ima 57 članov, to je po en član na vsakih trideset članov delavskega kolektiva, ki smo jih izvolili sorazmerno s številom delavcev v posameznih interesnih skupinah. Predsednik oentralnega delavskega sveta je tovariš Franc Pokelšek, poslovodja v keramiki. Njegov namestnik je tovariš Anton Šemrov iz obrata pražilne naprave. Upravni odbor podjetja šteje skupaj z direktorjem, tovarišem ing. Dragom Čehom, enajst članov. Predsednik upravnega odbora je tovariš Alojz Potočnik, poslovodja v obratih anorganske kemije. Njegov namestnik pa je tovariš ing. Lojze Rupnik, obratovodja v valjarni.	D. M.
nam že samo zagotavlja majhno možnost nesreč ali obolenj. Mar ne bi mogli pri nas teh stvari še malo izboljšati?
Zavedati se moramo, da nas na poti k večji mehanizaciji čaka še mnogo skrbi za varno in higienično delo. Ne smemo računati, da bo mehanizacija sama odstranila vse naše pomanjkljivosti. Zares bo olajšala fizično delo in izboljšala delovne pogoje, a hkrati z novimi tehničnimi pridobitvami se moramo pripravljati tudi sami, da bomo znali organizirati delo tako, da bo varno in da se že zdaj navajamo na red in čistočo, sicer se prav lahko primeri, da nas bo čas prehitel.
R. M.
BI GRADILI	v
CINKARNISKO NASELJE
Že letos provizorij — Verjetna že tudi začetek gradnje samskega doma — Montažne hišice »Jelovica.«
Vsakomur je jasno, da so trenutno napori pri delu v Cinkarni ogromni. Zategadelj ni nič posebno čudnega, če vlagamo ogromna sredstva za rekonstrukcijo posameznih obratov in v razne novogradnje. Vsa ta dela nam bodo sčasomo nedvomno v veliki meri olajšala delo, nič več ne bo tolikih fizičnih naporov in tudi delovno okolje bo dosti bolj prijetno.
Razumljivo je, da tovrstni napori zahtevajo precejšnje žrtve. Predvsem moramo vedeti, da vse te gradnje zahtevajo vlogo ogromnih denarnih sredstev. Toda hkrati s prizadevanji, da bomo izboljšali same pogoje dela, si prizadevamo, da bi izboljšali tudi sam življenjski položaj našega delavca.
V prizadevanju za izboljšanje življenjskih pogojev našega delavca je prvovrstna skrb za rešitev stanovanjske stiske. Toda prav izgradnja stanovanj zahteva precejšnja denarna sredstva, ki so nam trenutno zavoljo rekonstrukcij in novogradenj bolj težko dosegljiva. Zategadelj moramo razmisliti, kakšno obliko stanovanjske izgradnje bomo osvojili v prihodnje, da nam bo laže in hitreje rešiti tako važno vprašanje.
Stanovanjska komisija v podjetju je dobila več ko 250 prošenj za stanovanja. Od teh prosilcev jih je 187 upravičenih, da bi jim po naših pravilih mogli dodeliti stanovanje v letu 1962. Toda po strogi presoji je vsaj . štirideset primerov res nujnih. Vse te številke, ki so že same na sebi visoke, nam še vedno ne povedo vsega. Vedeti moramo, da je v podjetju še mnogo samcev, ki se zdaj stiskajo v majhnih sobicah z več sostanovalci, a bi jih mogli mi navezati na podjetje, če bi jim nudili ustrezne samske sobe. Mnogo delavcev se vozi na delo iz raznih okoliških krajev in ti bi
bili vsekakor dosti bolj prizadevni delavci, če bi jim omogočili, da bi stanovali bliže delovnemu mestu.
Mi doslej nikakor nismo zanemarili stanovanjskega vprašanja. Navesti moremo samo to, da gradimo 32. stanovanjski blok v Sa-ranovičevi ulici, potem štiri mansardne garsonjere v Kajuhovi ulici, zadružniki grade 18 hišic ob Cesti na Dobravo, od teh sta dve že naseljeni, kakšnih pet bo vseljivih do začetka poletja in do jeseni še nekaj več. Dva zadružnika pa gradita pri stanovanjski zadrugi »Dom«. Vendar vse te gradnje še vedno ne zadoščajo in misliti moramo na nove načine, ki borno z njimi uspešno rešili vprašanja stanovanj za naše delavce.
V petletnem planu je določena gradnja samskega doma s 150 do 200 ležišči. Naš samski dom bo
t
Ena izmed montažnih hišic podjetja »Jelovica«. Mi se zanimamo za nekoliko večji tip (4 004/A-S, Planica; velikost 7,54 X 7,54 m, z verando). Hišica ima dnevno sobo, kuhinjo z jedilnim kotičkom, dve spalnici (v vsaki dve postelji in dve vgrajeni omari) in kopalnico s sanitarijami. Od zunaj so stene obložene z ravnimi salonitnimi ploščami, od znotraj pa z iverkami. Montažna hišica stane
1,130.000	dinarjev, če ne naročimo strešne kritine (salonit), s kompletno opremo kuhinje in sanitarij pa 1,505.000 dinarjev. V teh cenah pa še niso zaračunani stroški za zazidavo temeljev, montažo, električno instalacijo in zasteklitev.
podoben Gradisovemu, samo da bomo nekoliko prilagodili načrte našim potrebam. Nameravali smo ga dograditi že letos, a verjetno nam denarna sredstva tega ne bodo omogočila. Zato ga bomo letos začeli vsaj graditi in ga bomo prihodnje leto dogradili. Dokler pa ne bomo imeli samskega doma, bomo najnujnejše primere rešili z ustreznim provizorijem s 50 ležišči. Ta provizorij nam bo vsekakor dobrodošel tudi kasneje, ko bomo °že imeli samski dom; takrat bo rešeno vprašanje stanovanj za kakšnih 200 do 250 ležišč.
S tem pa naši načrti še vedno niso izčrpani. Vedeti moramo, da stanovanjska vprašanja ne bomo mogli rešiti, če bi gradili blokovska stanovanja s tremi, štirimi ali celo več sobami. Ne da bi na sprotovali razkošju, vendar moramo prvenstveno misliti na potrebe.
Razmeroma ugodna rešitev je gradnja zadružnih hišic, a zavoljo precejšnje lastne udeležbe tovrstna gradnja še vedno ni ustrezna za široke potrebe. Navsezadnje tudi skupna vrednost — okoli tri in pol milijona dinarjev — ni majhna reč. Zategadelj se delovni ljudje vse bolj navdušujejo za gradnjo lesenih montažnih hišic, kakršne izdeluje »Jelovica« v Škofji Loki.
Škofjeloške montažne hišice (oglejte si članek v »Delu«, dne 16. marca 1962, stran 3!) so primerne predvsem zavoljo zmerne cene, saj stanejo od 1,130.000 do
1,600.000	dinarjev, hitrega dobavnega roka (tri do štiri mesece) in nagle montaže — v štirih dneh! Teže je z njimi zaradi ustrezne lokacije, kajti mesta ne dovole preveč rada, da nastajajo montažna naselja v preveliki bližini mestnih središč.
Toda te težave so malenkostne v primeri s koristjo, ki bi jo imeli, če bi se odločili za gradnjo naselja s tovrstnimi montažnimi hišicami. Ob manjši lastni udeležbi in enakem deležu podjetja, kakr-
šno je bilo posojilo zadružnikom, bi mogli zgraditi v dosti krajšem času dvakrat toliko stanovanjskih hišic kakor sedanji zadružniki ob Cesti na Dobravo. Potrebno bi bilo najti ustrezno lokacijo, nekaj prvotnih investicij za centralne komunikacije (kanalizaci-
KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA PODJETJA
Gospodarsko finančna komisija:
Cukrov ing. Jerisluv — predsedniik Ovsejak Robert — tajnik, Kaoirič Jože, Persolja Vinko. Dimeč Jožica.
Komisija za perspektivni razvoj in investicije:
Ločičnik Janko — predsedinik, Miikuš ing. Vlado — tajnik Kliinger ing. Franjo. Horvat Bojan Farčnik ing. Jožica, Šemrov Anton, Slokan Rudii Komisija za osebne dohodke: Skale Viktor — p rediš edin'ik, Haas Hinko — tajnik, Bajramovič En ver, Erjavec Ferdo, Mozirje, Koanerički Stane, Jordan Stanko.
Komisija za HTV: Novak Jakob — predsednik, Malino v sky Rudi — tajnik, Jagodič Stane, Krkalo Ivan Štifter Franc, Koprivnik Edo.
Kadrovska komisija:	Vičič Ivan —
predsednik, Brdnik Zdravko — tajnik. Pečar Beno, Vrhovec ing. Slavko, Lu-kašček Zlatko, Kranjc Rudi III. Disciplinska komisija: Smonkar Ivan
—	predsednik, Bauman Mira — tajnik, Unetič Rok Skali oki Jan, Rabuzin Branko, Pajk Ladislav, Hokman Štefan I.
Komisija za socialna vprašanja: Štajner Valter — predsednik, Svetličič Ivo
—	tajnik, Tovornik Franc, Jereb Slava, Bauman Mira, Hrušovar dr. Gabriel, Leskovšek Stanko,^ Rupnik i.ng. Alojz.
Komisija za družbeni standard: Colja Nada — predsednik, Svetličič Ivo — tajnik, Vlahradč Mile, Pečar Beno, Štajner Valter.
Komisija za določitev delovnih mest za žene in invalide: Fegeš Ivan — predsednik, Kompan Ljubo — tajnik, Jošt Anica, Stojan ing. Zdenko, Deržek‘Avgust, Svetilčič Ivo, Sopar dr. Slavko in Hrušovar dr. Gabriel.
Komisija za prošnje in pritožbe: Gaberšek Franc — predsednik, Stadler Janko — tajnik, Geržina Anton, Jurak Jože, Bajramovič En ver.
KOMhSTJE UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA
Stanovanjska komisija: Pajk Ladislav, predsednik — keramika, Persolja Vinko
—	valjarna, Veranič Ivan — pražarna, Leban Anton — topilnica Šeško Vikica
—	transportni oddelek, Kragolnik Martin — mizarska delavnica, Jesenovec Vinko — organska barvila. Smeh Franc
—	labolatorij, šupek Ivan — kadrovski sektor.
Referent za družbeni standard opravlja vsa administrativna dela komisije, četudi v komisijo ni izvoljen.
Strokovna tarifna komisija:	Pozvek
Drago, predsednik — tehnični sektor,
ja, plin, vodovod), a potem bi mogli nemoteno graditi naše cin-karniško naselje, ki bi dalo zatočišče vsakemu delavcu, kdor resno misli na to, da bi imel nekoč svojo hišico.
H. S.
V rhovec ing. Slavko — topilnica, Haas Hinko — uprava, Lajler Jože — organska barvila, Žele Pavel — kemični obrati, Tratnik Mirko — Mozirje, Gorenjak Ivan — plinarna, Stadler Janko — uprava, Korošec Franc — priprava dela.
Komisija za racionalizacije:	Stojan
ing Zdenko — kemični obrati, Deržek Avgust — keramika, Skok ing. Marija — organska barvila, Krušič Anton — investicije, Pipuš ing. Iskren — IMKA.
Komisija za odpis osnovnih* sredstev in neuporabnega materiala:	Raspotnik
ing. Jakob, predsednik — tehnični sektor, Ločičnik Janko — priprava dela, Lužar Ivan — mehanična delavnica, Jur-har Edo — gradbeni oddelek, Pozvek Drago — tehnični sektor.
Komisija za poslovnik podjetja: Stegenšek ing. Klemen, Sagadin Karlo, Fe-lutrjan Justin, Detiček ing. Jurij, Roj-nik Aleksander, Raspotnik ing. Jakob. Zalar -ing. Bogdan, Kapus ing. Franc, Stadler Janko.
KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA EE METALURGIJE
Gospodarsko-finančna komisija: Veranič Ivan, predsednik, Deržek Avgust, Veselko Štefan, Skrt Vili, Murovič Drago, Lončar Franjo.
Komisija za osebne dohodke: Valen-čak Jože, predsednik Fležar Nuša, Kutnjak Vinko, Kundlh Oto, Kolšek Fric.
Komisija za sprejem in odpust: Andreja« Martin, predsednik, Pajk Ladislav, Zupanc Ivan, Bratina Ernest, Hohnjec Josip.
Disciplinska komisija:	Šmit Oskar,
predsednik, Renčelj Matilda, M'raz Rudi. Jazbec Anton, Mlinar Ludvik
Komisija za socialno zdravstvo i® HTV: Počivalšek Ciril., predsednik, Kolšek Fric, Pečnik Maks, Jančič Jože, Šnajder Jože.
KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA EE ANORGANSKE KEMIJE
Gospodarsko-finančna komisija:	Čreš-
nar Jernej, predsednik, Cukrov ing. JerisLav, Žele Pavel, Grizolt Ivan, Potočnik Alojz.
Komisija za osebne dohodke:	Dečko
Franc, predsednik. Geržina Anton, Hlebec Rudi, Veselak Ivan, Gregorič Ljudevit.	_
Komisija za sprejem in odpost:	Ko-
vač Franc, predsednik, Stojan ing. Zdenko, Poznič Franc, Bevk Karel, Gosniik Ludvik.
Disciplinska komisija:	Zupanc ALfom
L, predsednik, Korošec Stanko, Verdnik Maks, Košir Slavko, Žuljevič Jože.
Komisija za socialno zdravstvo m HTV:	Kovač Franc, predsednik, r lser
Ivan, Palatinuš Viktor, Mike k Anton, Mozirje, Gregorič Ludvik.
C.
»LITOSTROJ«, februar 1962, stran 3: Stane Ropotar, Cinkarna v Celju, umetniška risba (svinčnik).
CELJSKI TEDNIK, 23. II. 1962, stran 3: Zahtevna in odgovorna naloga. 16. III. 1962, stran 4: Ob grobu revolucionarke Ivanke Lipovšek, stran 12: Karnevalski konfeti.
LJUBLJANSKI DNEVNIK:	13.
III. 1962, stran 9: Decentralizacija sindikata, Druga karnevalska prireditev uspela, Nič več škode.
16. III. 1962, stran 9: Za razvedrilo — delavsko rajanje.
VEČER, 20. I. 1962, stran 4: Pred pospešeno rekonstrukcijo Cin-
karne. 3. II. 1962, stran 4: Cinkarna bo gradila kemične obrate. 14. III. 1962, stran 4: Letos za nad 6 milijard investicij, Izvoz celjske industrije. 15. III. 1962, stran 4: Samo šesturni delavnik, Trgovine naj bodo odprte za delavce. 17. III 1962, stran 3: Strup nad našimi mesti. 22. III. 1962, stran 4: Dva tisoč novih stanovanj.
RTV LJUBLJANA: 3. I. 1962, televizijska reportaža: Ljudje na delovnih mestih. Pri pečeh v topilnici. 14. III. 1962: Slovenski obzornik — Reportaža o novi napravi za pridobivanje kontaktne žveplene kisline.
Začetek rekonstrukcije
D 0 D
o o
»Jaka, ruši barake!...«
KOMUSTJE DELAVSKEGA SVETA EE ORGANSKE KEMIJE
Gospodarsko-finančna komisija:	F™12'
nik ing. Kosenka, predsednik, Perko Ida. Skok — Cuk ing. Marija. Petek Miha,
sniik Štefan.
omisvja za osebne dohodke: Mlakar a predsednik, Koštrun Miha, Lesek el, Planinšek Ivan, Cakš Miha. omisija za sprejem in odpust: Pole-Maks, predsednik, Koštomaj Mira, noga Ivan, šulor Marija. Ašenberger
isciplmska komisija:	Rebov Janko,
dsednik. Krušeč Matilda, Planinšek n. Cah ŠAro, Žaeer Vinko.
KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA EE SKUPNE DELAVNICE
ospodarsko-linančna komisija: Arčan on, predsednik, Nedoh Rado. Šeško ioa, Koren Jože, TOB, Kisovec Riko. omisija za osebne dohodke: Vervega trko, predsednik, Javornik Tinka, Ku-ič Martin, Komerički Stane. Velen-Anton.	v
orni sij a za sprejem m odpust: Kos , predsednik, Spat Vili, Delnegro is, Pečnik Rafael, Pečar Beno. isciplinska komisija:	Žnidar Rudi,
Komisija za socialno zdravstvo in HTV: Tratnik Viktor, predsednik, Zagoričnik Ernest, Ledinski Milivoj, Jeram Stanko, Komerički Stane.
Ka; smo storili za pogorefce
V začetku leta je požar prizadel naše tovariše Ivana Gabrovca, Leopolda Pompeta in Alajza pogladiča. Upravni od bor je začel takoj reševati zadevo in pomagati ponesrečencem. Najprej je razveljavil dotedanji sklep Komisije za dodeljevanje stanovanj in že razdeljena stanovanja ponudil na uporabo ponesrečencem, dokler ne bo mogoče zadeve bolj ustrezno rešiti. Razen tega je podjetje nudilo pogorelcem nekaj opreme, ki jim je bila v veliko pomoč za prvi začetek.
Tudi kolektiv ni zaostal. Začela je velika zbiralna akcija
in vsega so člani kolektiva nabrali 208.602 dinarja. Komisija, ki je ocenila škodo, je ta denar razdelila sorazmerno v skladu z ocenjeno škodo. Tako so prizadeti tovariši dobili: Ivan Gabrovec 142.500 dinarjev, Alojz Pogladič 43.750 dinarjev, Leopold Pompe 12.352 dinarjev in Greta Ratej, ki je rešila dva otroka iz ognja, je dobila nagrado 10.000 dinarjev.
Pogorelcem je prispeval več raznovrstih otroških oblačil tovariš Hilbert Kamilo. Ta oblačila je dodelila komisija tovarišu Gabrovcu.
Ne prodajajmo tjavdan
Strokovna komisija za odpis osnovnih sredstev ugotavlja, katera osnovna sredstva podjetje ne potrebuje več in zatem odobri delavski svet prodajo teh osnovnih sredstev. Toda prav lahko bi se zgodilo, da strokovna komisija predloži za prodajo takšno osnovno sredstvo, ki v določenem obratu zares ni več potrebno, a bi bilo morda koristno v kakšnem drugem obratu.
Zategadelj je potrebno, da osnovna sredstva, ki smo jih namenili za prodajo, pregledajo vsi glavni inženirji obratov in šele
potem, ko so vsi ti soglasni, da osnovnih sredstev res nikjer v našem podjetju ne moremo koristno uporabiti, naj strokovna komisija za odpis predlaga prodajo določenih osnovnih sredstev delavskemu svetu.
Na ta način se bomo izognili možnosti, da bi iz enega obrata prodajali -edstva, ki bi jih drugi obrat želei upiti. Navsezadnje pa skrb za osnovna sredstva ni samo stvar inženirjev, temveč vseh nas in kdor je prepričan, da nam je neko osnovno sredstvo, ki ga nameravamo prodati, še potreb-
no, je dolžan, da na to opozori merodajne organe upravljanja.
VEČJE NAGRADE ZA VAJENCE
Delavski svet podjetja je potrdil predlog za povečanje nagrad vajencem, tako da bodo odslej prejemali vajenci v X. letniku štiri, v II. pet in v III. letniku šest tisoč dinarjev mesečno. Povečane nagrade so tako skladne z Zveznimi predpisi in vajenci ibodo dobili izplačano tudi razliko od 1. januarja letos dalje.
Slovo-samo začasno
Ing. Boris Makarovič je odšel v Hrastnik
Takoj v začetku me je prestregel z besedami: »Saj ne odhajam za vednoJ« Res, tudi mi računamo, da ga bomo »posodili« Hrastniku samo za kakšni dve leti in da se bo potem spet vrnil med nas.
V Hrastniku je bilo njegovo prvo delovno mesto. Okupator ga je z družino izselili leta 1941 na področje takratne NDH. Kasneje se je zaposlil v cementarni v Be-očinu, kjer je ostal vse do povratka v Slovenijo. Takrat je prišel v naše podjetje; bilo je to oktobra 1954. leta.
Zdaj je začasno odšel na novo delovno mesto v Kemično industrijo Hrastnik. Ne bil bi to ing. Makarovič, če se ne bi z vsem bistvom ogrel za svoje nove naloge.
»Moja glavna naloga, ki me čaka v Hrastniku,« je pripovedoval
ing. Makarovič še pred odhodom, »je dogotovitev rekonstrukcije in izgradnja naprave za predelavo klora in proizvodnjo tripolifosfata. Zatem bo treba organizirati proizvodnjo in usposobiti kadre.
V zvezi z novo napravo za elektrolitsko pridobivanje klora in natrijevega luga je še vrsta vprašanj, ki jih moramo rešiti. Ze zdaj, ko naprava še ne izkorišča vseh kapacitet, se kaže, da je trenutno proizvodnja klora prevelika za našo industrijo. Ta problem bi postal še večji, ko bo naprava začela izkoriščati do kraja vse svoje kapacitete. Natrijev lug je naši industriji že zdaj potreben in zanj ni strahu, da bi ga ne mogli uporabiti. Toda klor je kočljiva točka, kajti trenutno je za našo industrijo šele perspektivna surovina.
Odvečnost klora bomo morali reševati kompleksno. Vsa slovenska kemična industrija bo morala skrbeti za izkoriščanje surovine, ki se zanjo trenutno zanimajo Iplas, Velenje in Cinkarna. V načrtu je, da bi samo Cinkarna v prihodnje osvojila proizvodnjo, ki bi uporabljala okoli 1000 ton klora. Toda s splošnim razvojem organske kemične industrije v Sloveniji in Jugoslaviji sploh, bo vprašanje potrošnje klora v prihodnjih letih v glavnem rešeno.
Se bolj ustrezen način za izkoriščanje klora pa bi bil, če ga bomo začeli predelovati v druge vi-sokovredne produkte. Klor je namreč precej neugodna surovina za prevoz in so zanj potrebne čisto posebne cisterne. V Hrastniku so že začeli graditi tudi oddelek tripolifosfatov, kjer bodo pridobivali surovine za sintetična pralna sredstva. Toda že v samem Hrastniku, vsekakor pa v njegovi najbližnji okolici, bomo morali poskrbeti za industrijo, ki bo predelovala klor. Trenutno pridobivajo v Hrastniku iz klora natrijev hipoklorit in sintetično solno kislino, ki jo izvažajo v Bolgarijo in na Madžarsko. Vse to so šele začetki, čaka nas še veliko dela«.
Tovarišu ^Makaroviču želimo, da bi delo v Hrastniku kar najbolje napredovalo, da bi mogel čimprej izpolniti svojo nalogo in bi se potem spet vrnil med nas.
Srečno!
Koko upravljajo drugod Proslavile so svoj dan
Na dan žena — 8. marca — so Ob tei nriložnosti so žene iz-
v TAM in Železarni Ravne
Naši upravni organi so odločili, da bi bilo zelo primerno, če bi predstavniki Cinkarne obiskali nekaj drugih podjetij in si ogledali, kako so si uredili delavsko upravljanje drugod. Tako so v marcu obiskali naši tovariši Alojz Potočnik, Franc Bricman in Drago Murovič Tovarno avtomobilov in motorjev v Mariboru in Železarno na Ravnah. V tem sestavku poročamo, kaj so videli naši predstavniki v podjetjih, ki so ju obiskali.
Na dan žena — 8. marca — so se skoro vse žene našega kolektiva (vseh je 219) zbrale v posebni sobi »Kladivarjeve« restavracije. Zbrane žene je pozdravila tovarišica Nada Colja, ki je v krajšem nagovoru poudarila vlogo žene v sodobni družbi. Po nagovoru so ženam recitirali učenci in učenke osnovne šole na Hudinji Anice Cernejeve Pravljico o mami, Iva Minattija Balado in Ma-
Ob tej priložnosti so žene izvolile tudi nov odbor sekcije žena. Izvolili so tovarišice Hedo Brinar, Pepco Drolle, Štefko Mlakar, Mileno Ozebek, Vikico Šeško, Štefko Vrhovšek in Marjeto Žele.
Članice aktiva žena so lani delale, kolikor so pač mogle. Predvsem so poskrbele za ustrezno in lepo prireditev Dedka Mraza in podelitev poklonov, a v precejšnjem številu so se udeležile tudi
DELAVSKI SVETI BREZ UPRAVNIH ODBOROV
V	TAM dela okrog 4500 ljudi in od teh je več kot 60% vključenih neposredno v upravljanje, tako da je izraz delavskega upravljanja pri njih res upravičen. V podjetju imajo devet večjih ekonomskih enot in vsaka od njih ima svoj svet. Delavske svete pa imajo samo enote, ki štejejo več kakor 170 delavcev, manjše enote imajo zbore delavcev ali zbore obračunskih enot.
V	enotah nimajo upravnih odborov, ker sodijo, da ti samo pod-voje delo upravnih organov. Pač pa imajo delavski sveti več komisij. Vsak delavski svet ima stanovanjsko komisijo, a disciplinsko komisijo ima samo centralni delavski svet. Sicer pa ima vsak delavski svet toliko komisij, kolikor sodi, da jih potrebuje za res uspešno delo.
ZBORI DELAVCEV
Enote, ki imajo manj kakor 170 ljudi, torej nimajo delavskega sveta, temveč zbor delavcev, ki v njem sodelujejo vsi člani enote. Zbor delavcev izvali tričlansko predsedstvo, čigar mandatna doba je šest mesecev. Zbori delavcev so samostojne obračunske enote, sami določajo mesečne in letne proizvodne načrte, delijo osebne dohodke in razpolagajo z določenim odstotkom skladov.
S celotnim podjetjem upravljata centralni delavski svet in upravni odbor, ki tako hkrati vsklajata delo posameznih delavskih svetov in zborov delavcev.
TAJNIŠTVA ZA DELAVSKO UPRAVLJANJE
Zbori delavcev in delavski sveti v enotah imajo svoja tajništva, mimo tega pa vodi tehnični sekretar še centralno tajništvo za delavsko upravljanje. Posamezna tajništva vodijo administracijo ekonomskih enot ali zborov delavcev, centralno tajništvo pa vsklaja njihovo delo, zbira zapisnike s sej posameznih enot ali zborov m jim spet posreduje sklepe centralnega delavskega sveta ali upravnega odbora, in to zboru ali enoti, ki so ji ti sklepi namenjeni. To centralno tajništvo pripravlja tudi gradivo za seje delavskega sveta ali upravnega odbora podjetja, razmnožuje gradivo po potrebi in ga razdeljuje. Za kakovost sej v posameznih enotah odgovarjajo delavski sveti teh enot skupaj s šefi enot, ali zbori delavcev s svojimi predstavniki.
UDELEŽBA IN SKLEPČNOST
Kakor mnogokje, tako je tudi v TAM udeležba in sklepčnost vprašanje, ki se ostro zadira v uspešnost delavskega upravljanja. Zbori delavcev in delavski sveti enot zasedajo pretežno v popoldanskem prostem času. Da je seja sklepčna, mora sodelovati vsaj polovica članov. Toda mnogo ljudi je iz okolice in se potem kaj neradi vozijo popoldne na sejo. Zategadelj so se v TAM odločili, da ne bodo sejali preveč pogosto in bodo zato raje dobro pripravili vsako sejo.
TUDI NA RAVNAH NIMAJO UPRAVNIH ODBOROV
V	Železarni dela okoli 2500 ljudi, večinoma so domačini. Iz drugih republik je samo 8 do 10 ljudi. Pohvalijo se lahko z, veliko stalnostjo delavcev. Železarna je razdeljena na več f ..onomskih enot, ki imajo svoje delavske svete, a upravnih odborov tudi pri njih nimajo v enotah, ker sodijo, da bi to bilo samo dvojčenje dela. Poleg centralnega delavskega
sveta pa imajo seve tudi centralni upravni odbor.
Delavski sveti v ekonomskih enotah so precej samostojni in razpolagajo z določenim odstotkom skladov.
TRENUTNO ŠE PERSONALNA SLUŽBA
Administracijo posameznih ekonomskih enot urejajo njihova tajništva delavskega upravljanja, a za centralno zbiranje zapisnikov, podatkov in podobnega iz posameznih ekonomskih enot, skrbi določena oseba v personalni službi. Vendar so že začeli razmišljati, da bi bilo treba ustanoviti posebno službo, ki bo urejala administracijo delavskega upravljanja.
Prav zdaj pa na Ravnah razmišljajo, kako bodo na letošnjih volitvah delavsko upravljanje še bolj razširili. Odločili so se namreč, da bodo izvolili delavske svete tudi v manjših enotah, ki jih doslej še niso imele.
Morda je precej zanimivega v tem poročilu tudi za nas. Vsekakor je resnica, da moramo tudi mi razmisliti, kako bomo razširili delavsko upravljanje. Hkrati pa vse bolj uvidevamo, da so pogovori in medsebojna izmenjava izkušenj zelo koristni, saj nam morejo v mnogem pokazati, kako je treba reševati določena vprašanja delavskega upravljanja.
D. M.
		
		
		
I 1 m	■MU	
■Hi		
U
Naše žene poslušajo nagovor tovarišice Nade Colja na svečanosti za letošnji 8. marec — Dan žena.	(Foto: H. S.)
teja Bora Sanje. Recitatorjem se je pridružila še tovarišica Milena Ozebek, ki je recitirala Mateja Bora Slovo.
Po programu je bilo svečano kosilo, ki so nanj žene povabile tudi tovariša direktorja, ing. Draga Ceha, sekretarja tovarniškega komiteja ZKS, tovariša Janeza Jančigaja in predsednika tovarniške sindikalne podružnice, tovariša Franca Grabarja.
Avgustu Ipšku
v spomin
V ponedeljek, 12. februarja 1962, smo ob pol osmi uri nenadoma zvedeli strašno novico o prometni nesreči v Dre-šinji vasi pri Celju, v tej nesreči je izgubil življenje naš tovariš Avgust Ipšek zoboteh-nik v obratni ambulanti. Mrtva je bila tudi njegova mati, a dr. Gabriel Hrušovar teže poškodovan.
Avgust Ipšek se je rodil 7. avgusta 1927 v Zagradu pri Celju. Bil je sin delavske družine in četudi je želel, ni mogel naravnost do svojega poklica, ker v tistem času ni bilo srednje zobotehniške šole. Izučil se je pri privatnem zobozdravniku, postal zobotehnik in leta 1948 opravil strokovni izpit.
Prva leta je delal na javni zobni polikliniki v Celju, nato v Vojniku, a zadnjih sedem let v naši obratni zobni ambulanti. Zaradi svoje skromnosti in pridnosti je bil vsepovsod priljubljen. Bil je vesten delavec, dobričina in vedno pripravljen, da pomaga vsakomur, ki ga je prosil kakšne pomoči. Dolgo vrsto let je sodeloval pri železničarski godbi »Prešeren« v Celju, v Cinkarni je deloval pri Ljudski tehniki v avto-moto krožku in bil je tudi član ribiškega društva.
Na zadnjo pot ga je spremi-
lo več tisoč ljudi. Na grob so mu položili številne vence, kar je dokaz, da ni bil samo zobotehnik, temveč tudi človek, predvsem človek, ki ga je imelo vse rado, ker je bilo nje-
* 7. VIII. 1927
Avgust Ipšek
j* 12. II. 1962
govo srce plemenito in vrzel, ki je nastala z njegovim odhodom, ne bo tako kmalu izpo-poljnjena. Strokovni sodelavci, prijatelji, žena in hčerkica ga bomo težko pogrešali, ker še danes, ko je minilo že nekaj časa, ne moremo verjeti, da ga ni več med nami. Njegovi družini izrekamo naše iskreno sožalje, njemu pa obljubljamo, da se ga bomo v naši ambulanti spominjali tako dolgo, dokler bomo njegovi sodelavci delali v njej.
Ob odprtem grobu so se od njega poslovili zobozdravstveni delavci iz Ljubljane in njegov dolgoletni sodelavec, tovariš Peter Kušar.
Odslej bolj točni
Investicijski plan za rekonstrukcijo pražarne in povečanje proizvodnje žveplene kisline je predvideval 858,698.000 dinarjev. Za uvozno opremo je bilo določeno 385,025.000 dinarjev, a za
i piedracuni
gradbena dela in domačo opremo
473,673.000	dinarjev. Znesek za uvozno opremo se ni doslej sicer nič spremenil, pač pa so gradbena dela in domača oprema dražja in je že zdaj za oboje potrošeno
zdravstvenega predavanja tovarišice Bože Piano o kontracepciji. Tudi letos namerava aktiv delovati in verjetno bo ženam zdaj laže, saj so izrazile veliko zadovoljstvo, ker je delavski svet podjetja odobril njihovo željo za skrajšani delovni čas. H. S.
546.226.139	dinarjev, to je za
72.553.139	dinarjev več, kakor je predvideval investicijski plan. Toda za dokončanje vseh montažnih in gradbenih del potrebujemo še 69,000.000 dinarjev. Skupno smo tako prekoračili investicijski plan za 141,553.139 dinarjev.
Stroški za rekonstrukcijo so večji predvsem zategadelj, ker smo se naknadno odločili, da bomo pri objektu žveplene kisline zgradili črpalko za polnjenje rezervoarjev, napeljali bomo kisli-novod iz kislino-odporne litine v dolžini 120 metrov z vsemi potrebnimi armaturami in črpalkami, zgradili prezračevalni vod med kislino in rezervoarji, nadalje smo predvideli še povezavo novih parnih kotlov pri pražilnih pečeh s sedanjo parovodno mrežo, ki bi jo opremili z redukcijskimi in zapiralnimi pripravami. In končno nameravamo povezati še pražilne agregate z aglomeracijo in z mešalci v aglomeraciji.
Razen teh naknadnih dopolnil so povečali stroške rekonstrukcije tudi nedosledni načrti podjetja Dorr-Oliver iz Milana. Rekonstrukcija pražarne in povečanje proizvodnje žveplene kisline bo tako stala eno milijardo 251.139 dinarjev. Nepravilno je sicer, da smo morali naknadno odobriti investicijska sredstva, zato bodo morali biti v prihodnje elaborati in predračuni za novogradnje in rekonstrukcije bolj podrobni in točni, da ne bo treba nikoli več naknadno odobravati sredstva za izgradnjo. Toda četudi so se predvideni stroški za rekonstrukcijo pražarne in izgradnjo žveplene kisline povečali kar za 141 milijonov dinarjev, smo z novim objektom vendarle ogromno pridobili. Računati moramo, da bomo v prvi fazi proizvajali toliko žveplene kisline, da bo ob sedanjih cenah v kakšnih štirih letih pokrila stroške rekonstrukcije. Ko bo dograjena še druga faza, kar nam bo omogočilo še večjo proizvodnjo kontaktne žveplene kisline, bomo dohodke vsekakor še povečali. Razen tega bo v prihodnje odpadel še večmilijonski strošek, saj odslej ne bomo več plačevali občini odškodnine za škodo, ki so jo naši plini povzročali kmetijstvu v celjski okolici. H. S.
POUK EN RAZVEDRILO
Oliki alet SK."™ “k°"'
O DELU IN NAČRTIH NAŠE LJUDSKE TEHNIKE
Napredek gospodarstva v industrijski proizvodnji in nove naloge terjajo izobraževanje delovnnih ljudi. Avtomatizirana proizvodnja potrebuje strokovno usposobljene delavce, ki bodo zmožni obvladati pridobitve najnovejše tehnike. V zvezi s temi nalogami so tudi naloge Ljudske tehnike povsem v novi luči.
Osnovna naloga Ljudske tehnike je predvsem tehnično izobraževanje delavcev. To nalogo moramo vsklajevati s potrebami proizvodnje in z željami članov samih. Samo tako si zagotavljamo tesno sodelovanje z vsemi delavci, ki žele izpolniti svoje tehnično znanje in zadostiti svojemu konjičku. Vse amaterske dejavnosti so prav pomembne za rekreacijo in razvedrilo, poleg tega pa nudijo članu še izobrazbo, ki jo lahko koristno uporablja pri svojem vsakdanjem delu. Ljudska tehnika mora v svojem delu težiti in si prizadevati, da s svojo pestro dejavnostjo v svojih krožkih vzbudi v članih kolektiva željo po delovanju vsaj na enem področju njene dejavnosti.
Dosedanje delo društva LT v podjetju nam kaže, da so cilji in perspektive pravilne. Stalen dotok članstva je zato najboljši porok. Od skromnih začetkov in malega števila članov je društvo naraslo v množično organizacijo, saj v svojem sestavu zajema kar eno tretjino vseh zaposlenih v podjetju. V svojih krožkih: avtomotor, strojni, elektro, radio, foto in metalurški je društvo lani vključevalo 437 članov. Tudi sam sestav članstva kaže, da je delo v krožkih dovolj pestro. Najbolj razširjeno in privlačno je za vse člane delo v avtomotor krožku. Z 206 člani je najbolj množičen krožek.
S porastom motorizacije se je zanimanje za ta krožek potrojilo. Zelja velike večine delavcev, obvladati osnovno znanje upravljanja kakršnegakoli vozila, je zagotovila temu krožku stalen dotok članov in pohvalo prometnega odseka TNZ Celje. Uspeh dela je zelo zadovoljiv. Samo lani so v krožku usposobili 39 članov za šoferje amaterje. Skupno pa se je v kratkem razdobju od 1956 do 1961 usposobilo 127 članov. Število bi se še povečalo, če ne bi bilo pred sprejemom vozniških dovoljenj še obveznih izpitov. Ti izpiti so marsikateremu tečajniku prekrižali račune in na široko sejali slabo voljo. Toda statistika nesreč na naših cestah kaže, da je pravilno, če strogo ocenjujemo potrebno znanje, preden izročimo vozniško dovoljenje. Z organizacijo ocenjevalnih voženj smo delokrog krožka še povečali. Organizirana ocenjevalna gorska vožnja, na relaciji Celje—Ljubljana —Jesenice—Vršič—Bovec — plato
nil večje število članov. Ti člani so z željo, da izpopolne ali pridobe osnovno znanje o fotografiji, kaj pridno zahajali v društveno temnico. Temnica, ki je bila zaradi preselitve in adaptacij v novih prostorih usposobljena šele v zelo poznem pomladanskem času, je našla vnete obiskovalce, saj so v njej delali vsega 980 ur. Danes je temnica naša najbolj dragocena pridobitev na polju črno-bele umetnosti. Iz skromnih zarodkov in primitivnega dela pri razvijanju in kopiranju čudežnega celuloidnega traku, lahko člani v novih pogojih in prostorih dokazujejo svoje sposobnosti. Ni samo naključje, da naši foto amaterji razstavljajo na mednarodnih razstavah in da se je krog ljubiteljev čmobele umetnosti povečal že na 54 članov. Vsem je društvo nudilo obilo materialne in tehnične pomoči za njihovo izpopolnjevanje. Zato lahko upamo, da bodo člani foto sekcije (tudi v prihodnje marljivo delali in širili črnobelo umetnost.
Radioamaterski in metalurški krožek se nista razvijala v tako širino, kot je odbor želel. Radio krožek ni zmogel uresničiti želja in nalog. Od sestavljanja navadnih radio sprejemnikov bi morali člani krožka vse bolj težiti in misliti na izdelavo zahtevnejših aparatur. Planirana sestava sprejemno- preda jnega aparata je ostala le v načrtu. Razlogov za nedejavnost krožka ne smemo pripisovati nedejavnosti članov, temveč v največji meri pomanjkanju potrebnega materiala. Vsi
člani so z vnemo iskali potreben material, se povezovali z radio klubi, JLA in republiškimi forumi, vendar je bil njihov trud zaman. Novi odbor se je odločil, da bo tudi temu krožku zagotovil potreben material in možnost nadaljnjega usposabljanja pri proučevanju in izdelavi zahtevnejših aparatur, po možnosti tudi spre-jemno-predajnega aparata. Se posebno skrb bomo posvetili poučevanju in obnavljanju znanja v telegrafiji, kar je letošnja osnovna naloga radio krožka.
Dejavnost metalurškega krožka bomo v novih pogojih močno razširili. Dosedanje programe bomo prilagodili potrebam članov društva in kolektiva. Skupno z društvom DIT že iščemo možnosti sodelovanja. Iz rezultatov teh dogovorov bo pač najbolj viden tudi uspeh naše metalurške sekcije. V to sekcijo, ki naj bi zajela najširši krog članov kolektiva in ki bi morala zajeti vso dejavnost podjetja, tako metalurško, kakor tudi kemično stroko, bo novi odbor posvetil vso pozornost in lahko pričakujemo, da bo tudi delo te sekcije pokazalo, kako uspešno more biti sodelovanje.
Ko opisujemo delo naših krožkov, ne smemo pozabiti najbolj delavnih. Strojni in elektro krožek sta s svojim delom zagotavljala društvu potrebna finančna sredstva, samim članom pa nudila možnost, da se nauče mnogih tehničnih prijemov, ki jih v vsakdanjem delu potrebujejo.
Ta članek, ki smo v njem opisali dosedanje delo iin nekaj bližnjih načrtov, je samo začetek. Odslej bomo redno obveščali člane delovnega kolektiva o našem delu in jim tako omogočili, da se nam pridružijo, če jih bo naša dejavnost zamikala.
SAH
Sindikalno prvenstvo LRS v Piranu
V dneh od 25. do 29. junija je bil v Piranu finale sindikalnega moštvenega prvenstva LRS za leto 1961. Na tem tekmovanju je nastopilo tudi naše moštvo in med desetimi udeleženimi ekipami zasedlo peto mesto. Z ozirom, da smo nastopili v oslabljeni postavi brez ing. Pipuša, je peto mesto še uspeh za našo ekipo.
Kot je razvidno 'iz tabele individualnih uspehov, je bil najbolj uspešen igralec v moštvu Dečko, ki je od petih možnih točk osvojil 4 in pol. Slabo -sta igrala Snaj-der in ing. Stegenšek. Počivalšek,
ki je prvič nastopil na tako močnem tekmovanju je s 50 odstotnim uspehom opravičil pravilnost kot prva rezerva. Dobro sta igrala ing. Klinger m ing. Vrhovec, slednji ni uspel ponoviti svojega uspeha s festivala v Portorožu.
Za majhno presenečenje je preskrbela ekipa novinarjev, ki je osvojila prvo mesto. Prvih pet moštev je dobilo nagrade, zmagovalna ekipa pa prehodni pokal, darilo Republiškega sveta sindikatov Slovenije.
Podrohni izidi tekmovanja so razvidni iz priložene tabele:
Mangarta—Kobarid—Škofja Loka Celje, je poleg dokazov, da so v našem krožku usposobljeni šoferji amaterji, sposobni sodelovati na najtežjih odsekih '“ometa, udeležence seznanila z enim najlepših predelov Slovenije.
Gorski prelaz Vršič je nudil udeležencem vsestransko seznanjanje s težavami, ki jih lahko doživi voznik avtomobila na cestah, še posebno na cestah gorskega značaja. Vse te težave pa niso mogle uničiti vedrega razpoloženja. K temu prazničnemu razpoloženju je v veliki meri pomagalo prečudovito okolje doline Trente in njenih mejnikov, naših gora. Vožnja se je razen dveh spodrsljajev, zaključila s splošnim zadovoljstvom vseh sodelujočih. Ker smo uvideli, kako koristne so take ocenjevalne vožnje za vse šoferje amaterje, smo osvojili predlog vodje avtomoto krožka, ki ga je odobril UO, da bomo tudi letos organizirali podobne vožnje. Ze danes opozarjamo vse lastnike vozil In jih vabimo, da se jih udeleže.
Za delo v drugih krožkih zanimanje med članstvom ni bilo tako veliko. Kljub temu so našli člani dovolj možnosti za svoje uveljavljanje in zadovoljenje svojega konjička. Poleg avtomoto krožka je tudi foto krožek priteg-
MOŠTVA	USPEH PO KOLIH		STAN7E PO KOLIH					1c	
	> > ==		I. II III. IV. V.						
4. NOVINAR/I L/UBL/ANA			6 9? |»?			«1	20	66 6	1.
2 HIDROMONTAŽA MARIBOR	y0y^XXi		O			8 f	40	33 3	10.
3. ŽELEZARNA ŠTORE			4 2j |sf			7	11	36 6	8.-7
A, METALNA MARIBOR		%%%	5 7		10	42 /	ki	55 0	k
5. PTT L/U&L/ANA	%Vn	Kvki	6 Si		44 £	44	1 Si	616	3
6. INGiRAD CEL/E	%Vtl		ojf		i	il	11	36 6	8.-9
7 OLO L7UBL7ANA	Klv?	'AM/i	1 I2*		bi	to	41	40 0	7
a ŽELEZARNA 7ESENICE	Vs%		5	9	11	«?	11}	650	2
9 CINKARNA CEL7E			2	bi	9»		46	53 3	5.
10. LITOSTRO7 L7UBL7ANA		Mm	A	si	11 i	44?	Vi	51 6	6
USPEH IGRALCEV	10	7	4	1	1		7.
1. INI<i. VRHOVEC SLAVKO	1	A	V1	O	X	3	600
2.	ŠNA/0ER 70ŽE	O	O	Vi	1	O	iVi	30 0
3. INQ. STEGENŠEK KLEMEN	O	%	O	O	Vi	1	20 0
4.	POČIVALŠEK CIRIL	O	A	O	A	X	2 X	50 0
5. INC- KLINGER FRAN70	O	A	1	1	Vi	3 Vi	700
6.	DEČKO FRANC	A	1	A	A	Vi	4 Vi	900
Dne 26. marca je bil občni zbor Planinske sekcije. Navzoč je bil tudi tajnik Sindikalne podružnice.
Planinci so lani organizirali več izletov in sicer: na Korošico, Raduho, Vršič, Julijce, v Savinjske Alpe in dva izleta v Logarsko dolino. Manjša skupina je prehodila ty,di pot preko Mozirskih planin, Slemena do Šoštanja. Mladinska ekipa se je udeležila zaključnega pohoda po poti slavne XIV. divizije ter jih je po zaključku sprejel narodni heroj tovariš Ivan Kovačič-Efenka.
Kljub temu, da vsi planirani izleti niso bili izvedeni, smo s svojo bilanco zadovoljni, saj se krog obiskovalcev planin stalno veča (okrog 158), kar je znak, da smo v naš kolektiv le vnesli nekaj planinskega duha. Glavni razlog, da nismo uspeli realizirati vseh planiranih izletov, je verjetno prezaposlenost planincev, preve-
lika kapaciteta našega avtobusa in terminsko zgoščen program izletov.
Glavni problemi, ki jih bo moral rešti nov odbor so:
1.	proučiti razloge, zakaj je udeležba izletov tako slaba, in to predvsem delavcev z najtežjih delovnih mest,
2.	agitacija za slovensko transverzalo,
3.	uvedba zimskih izletov in
4.	pobiranje članarine in ugotovitev točnega števila članstva PDS.
Eden izmed glavnih sklepov občnega zbora je, da bo Planinska sekcija prevzela organiziranje nedeljskih izletov v bližnjo okolico, Sindikalna podružnica pa bo odstopila sredstva, ki so predvidena za rekreacijo delavcev oziroma za družinske izlete. V listu bomo pravočasno objavili datume vseh prihodnjih izletov.
V.	T.
Zakaj ne bi cepili proti gripi?
LETOŠNJA EPIDEMIJA GRIPE — NJEN OBSEG IN VPLIV NA BOLNIŠKI STALE2 V CINKARNI—BOLNIŠNICA, EMAJLIRANA IN METKA SO SE KOLEKTIVNO CEPILI PROTI GRIPI
Vsi vemo, da je februarja zajel Jugoslavijo val gripe, ki je imel svoj začetek v Makedoniji in se je nekako v dveh tednih razširil čez Srbijo, Vojvodino in Hrvatsko v Slovenijo. Zadnje dni februarja so se začeli javljati prvi znaki tega obolenja tudi pri cinkamarjih, od 1. marca dalje pa smo v Obratni ambulanti že morali registrirati to obolenje kot epidemično.
Znaki tega neljubega množičnega obolenja se kažejo predvsem v začetni zbitosti, mrzlici, nahodu, glavobolu, v izgubi apetita, ponekod z bolečinami v želodcu in bruhanjem ali celo z driskami. Skoraj vedno se vrti prve tri dni vročina okrog 39 stopinj C, nekaj časa niha, potem začne ob znojenju padati. Kašelj je skoraj vedno spremljevalec tega obolenja. Ko po nekaj dneh zdravljenja vročina običajno pade, ostanejo še kakšen teden kašelj, netek in glavobol; kot komplikacijo smo v naši ambulanti zapazili doslej nekaj pljučnic, vnetii obnosnih votlin in srednjega ušesa. Na splošno pa lahko ugotovimo, da traja obolenje povprečno 5—8 dni.
Podatki za prvih 20 dni v mesecu marcu nam pokažejo, da je bilo v naši ambulanti sprejetih v bolniški stalež 123 zaposlenih, 66 pa jih je iskalo samo sredstva proti prehladu — bodisi da so stalež odklonili (!), ali pa obolenje še ni bilo tako hudo, da bi bil potreben ibolniški stalež. Mnogim od zadnje skupine se je stanje izrazito poslabšalo in je bilo potrebno ležanje.
Računiaa pokaže, da je stalež 123 zaposlenih doslej terjal okoli 1000 izgubljenih delovnih dni; preračunamo v dinarje, daje precejšen iznos, ki ga moramo pisati v čisto izgubo. Razen tega ne more nihče reči v naprej, kdaj 'se bo epidemija gripe stišala kajti pri istem človeku se lahko več-
krat zaporedoma ponovi, sedanje vremenske razmere pa so za gripo kar idealne.
Ob letošnji gripi so prvič pristopili k zaščitnemu cepljenju proti gripi. Cepljenje so izvedli v nekaterih podjetjih in zdravstvenih ustanovah; uspehi še niso znani, smatram pa, da bi morali upravni organi podjetij vzeti resneje zaščitno cepljenje, omogočiti nabavo cepiva in si s tem zagotoviti vsaj 10 krat manjšo izgubo v denarju kot znašajo stroški cepiva in cepljenja.
Dr. Slavko Sopar
PSIHOLOG
SVETUJE
VPRAŠANJE:
Kljub temu, da opravljam popolnoma enako delo kakor moji tovariši, sem vendar neprimerno bolj utrujen kot oni. Zakaj?
ODGOVOR:
Vzrok utrujenosti je lahko v slabši fizični pripravljenosti, lahko pa je utrujenost pogojena tudi z nezadovoljstvom pri delu. Ne poznam razlogov, ki bi lahko vplivali pri vas. Možno je, da so vaše sposobnosti za delo, ki ga opravljate, boljše ali slabše kol jih delo samo zahteva. Če so boljše, potem vas delo ne zasega dovolj in ob delu ne čutite zadovoljstva, če pa so slabše, vas delo preveč izčrpa duševno in telesno. Lahko je razlog tudi v tem, da so med vašimi delovnimi tovariši ali odnos predpostavljenega do vas, neugodni. Posledica je odpor do dela, ki ga opravljate in preutrujenost. Za točen odgovor pa bi bilo najbolje, da se sami oglasite pri meni.
Zmagovalna ekipa Novinarjev in moštvo Cinkarne v Piranu. (Foto: ing. Franjo Klinger)
Naši planinci v Kamniških planinah
Skupina na Ojstrici. Dekleta je vodil po planinskih poteh planinec Enči (Foto: Majda Marčen)
KADROVSKE
VESTI
PREGLED ZA LETO 1961:
Prišli: moški 323, ženske 55 skupaj 378. Odšli: moški 271, ženske 7 skupaj 278.
ODŠLI V POKOJ:
KEBLIC (Aniton) Anton, MIJ A C (Luka) Adolf, METLICAR (Martin) Ivam, POHAJAČ (Ivan) Anton, SLANA (Ferdo) Ferdo, ŽERJAV (Ivian) Ernest, ŠARLAH (Janez) Franc, ZAVŠEK (Mihael) Mihael, GROBELNIK (Jakob) Valentin, HRASTNIK (Franc) Franc, KODRIN (Andrej) Anton, KLO-STERNIK (Ivan) Alojz, MIHELIN (Franc) Ana, KAČIČNIK (Jurij), Avgmst, FILIPIČ (Jože) Franc, KACIC (Adam) Franjo. MOTOH (Fanc) Jurij, FIDLER (Jože) Jože, JANEŽIČ (Filip) Štefan, LESKOVŠEK (Martin) Franc, ZUPANC (Uršula) Ivan III. PREKORŠEK (Jože* Ferdinand, PIJAVEC (Anton) Anton, REČNIK (Ivan) Franc, GAJSTER (Franc) Anton, TKAVC (Karl) Franc, BRATINA (Franc) Franc, BORŠTNER (Jože) Ladislav, MIRNIK (Jože) Franc, NEMEC (Jamez) Katarina, VETRIH (Martin) Jurij KOCIPER( Ivan) Martin. KRIŽNIK (Marjeta) Jurij, LESEK (Alojzija) Simon, LESJAK (Jože) Jože, VANUŠEK (Jože) Friderik, FLIS (Matija) Viikitor, KRESNIK (Anton) Ferdinandi, KRAMAR (Jože) Avguist.
UMRLI:
HLADNTK (Jože) Jože, JANČIČ (Gašper) Karl., ZUPANC (Martin) Jože I.
PRVO TROMESEČJE 1962 Od 1. I. do 31. III. 1962 PRIŠLI:
PLINARNA: Jošt Alojz, Kugler Alojz, Škorjanc Ladisla-v, Ljailjek Ladislav, Jelen Stanko, Pobrič Najil.
PRAŽANA: Grčifi Harirn, Mršič Safet, Obrez Jože, Tkavc Silvester, Korošec Pavel, Dobroš Milenko, Latinovič Nikola. Lukač Jovan, Ndnič Dušan.
KEMIČNI OBRAT: Češi Zvonko. Fi-jačko Mijo, Ismailj Raif, Katalinič Peter, Klajnšek Albin, Kopše Franc, Mari-novič Ljubomir, Majcen Franc, Romarič Milan, Tomplak Friderik, Grebovšek Milan, Golež Kar! Kukina Albin, Mesti®-šek Martin, Sekulič Radovan, Sterbal Ivan, Makek Stanko, Podrepšek Anton, Rašič Ivan.
SKLADIŠČA:	Gobec Ferdinand, . Pe-
penko Franc, Romih Mihael, Sluga Mirko Vozlič Alojz.
KERAMIKA: Cater Karl VALJARNA:	Jašovc Franc, Imenšek
Alojz, Lipovšek Kazimir, Obrez Franc, Virant Alojz.
STAVNI ODDELEK:	Marič Anton,
Podgajski Ivan, Pisanec Rudolf, Radič Adolf, Strašek Franc.
TRANSPORT: Cernejšek Anton, Po-gladič Emil, Rakun Cvetko, Rakun Milan, Teržan Franc, Turnšek Branko, Završnik	Franc,	Kolar	Anton,	Malej
Martin, Oblak Rudolf, Rezman Ivan, Stojanovič Savo.
TOPILNICA: Hamulič Jusuf, Kranjčec Ivan, Leljak Leno, Mulej Franc, Novak Stanko,	Petek	Franc,	Selič	Milan,
Sekulič	Mitar,	Šeško	Milan,	Tišljar
Branko, Tomplak Ivan, Gajšek Anton, Grajil Stanislav, Kukec Stefan Vračun Karol, Bevc Henrik, Cerovšek Mirko, Ivezič Franjo, Jug Avgust, Kos Alojz, Pahole Stanislav.
POMOŽNI ODDELEK: Smole Terezija, Sarlah Ljudmila,.
MEHANIČNA DELAVNICA: Cimerman Marjan,	lienčič	Zoran,	Kreže	Marija,
Malgaj Martin, Ovter Martin, Potočnik Stanislav, Podhraški Angela, Pompe Anica, Pisanec Stanko, Romih Ivan, Bombač Alojz, Lampret Silvo-Zdravko, Mesareč Franc, Srnovršnik Anton, Založnik Ivan.
STROJNA ENERGETIKA: Naglič Avgust.
SUPERFOSFAT: Bučar Albin, Karalič Pantelija, Kavčič Milan, Kotnik Jožef, Lednik Alojz, Repin Marjan. LABOLATORIJ: Vrečko Ivanka. ELEKTROD ELA VNIC A:	Košič Maks.
Kovač Jože, Kovačič Janko,
TOB: Brecelj Franc, Debelak Anton. KT MOZTR.TE: Stahne Stanislav USLUŽBENCI: Murovič^ Drago v stalež uslužbencev, Punčuh Jože v obrat Mozirje, Dečman Doroteja komercialni sektor, Mitrovič Kristina kadrovski sektor. Prelec Zlata finančni sektor, Snoj Karl ikomereialni sektor Savodnik Herbert jk^Tovski sektor, ing. Šiftar Marija TOB-labolatorij, ing. Šibli Rudolf TOB, Ceh Karl IMKA, Dobrotinšek Aleksander IM K A, Kreuch Anica finančni sektor, Maucn Valerija komercialni sektor, Wiegele H:!da komercialni sektor, Vu-jakiijia Milanka kemični obrati, Vujak-Ivja Milenko kemični obrati.
O I) š L T:
PLINARNA:
L Ismailj Raif, razdrl delovno razmerje 2- Svenšek Konrad, siporazumno L Jošt Alojz, razdirl delovno razmerje Ljeljak Ženo, sporazumno
PHAZARNA:
»• Bevc Stunislav, sporazumno
Muroviž Drago, v stalež uslužbencev
а.	u Anton, sporazumno
*• Mršič Safet razdrl delovno razmerje
5.	Sarlah Martin, samovoljno 7 S^r^an ^^an» samovoljno L Miketin Anton, sporazumno Jj. Mlinar Ivan, v JLA
Tkavc Silvester, sporazumno
KEMIČNI OBRATI: lorstner Avgust, razdrl delovno razmerje
2- Kavčič Pavel, razdirl delovno razmerje V Kveder Anton, samovoljno *• Katalinič Petar razdrl delovno razmerje
L MarinoviČ Ljubomir, .samovoljno
б.	Malgaj Martin, dol. delovni čas
7.	Tomplak Friderik, razdrl delovno$J razmerje
8.	Franjič Stjepan, sporazumno
9.	Slamnik Emil, v JLA
SKLADIŠČA:
1.	Pudič Ibro, samovoljno
2.	Karalič Pantelija, sporazumno
3.	Romanič Milan, v JLA
4.	Vozlič Alojz, razdrl delovno razmerje
VALJARNA:
1.	Kovačič Peter, samovoljno
2.	Josiipovič Dragoljub, v JLA
3.	Kotnik Viljem, sporazumno
4.	Salobir Marija, odpoved podjetja
5.	Veber Ivan sporazumno
6l Viitanc Alojz, ivalidska pokojnina
GRADBENI ODDELEK:
1.	Gajšek Ivan, invalidska pokojnina
2.	Škorjanc Stanislav, razdrl delovno
razmerje
3.	Strašek Franc, razdrl delovno razmerje
4.	Verk Stanislav, v JLA TRANSPORT:
1.	Krašovec Jože, sporazumno
2.	Zupanc Stanislav, samovoljno
3.	Drakšič Vlado, v JLA
4.	Pogladdč Emil, samovoljno
5.	Rakuh Cvetko v JLA
6.	Stajanec Andrija, sporazumno
7.	S-airanin Ljutvo, sporazumno
TOPILNICA:
1.	Kotar Franc, samovoljno
2.	Ledinek Franc, invalidska pokojnina
3.	Mulej Franc, Tazdrl delovno razmerje
4l Flis Franc, starostna pokojnina
5.	Horvat Franjo, sporazumno
6.	Hamulič Jusuf, samovoljno
7.	Krnjovšek Ivan sporazumno
9. Cerovšek Miro, razdrl delovno razmerje
10.	Habjan Slavko, disciplinski odpust tl. Mlinarič Mihael, sporazumno
12. Pobnlč Najil*, v JLA
POMOŽNI ODDELEK:
1.	Pilpaher Oti lij a, umrla
2.	Laziički Ljudmila, sporazumno
3.	Planko Ciril, invalidska pokojnina
MEHANIČNA DELAVNICA:
1.	Djakovič Mirko, sporazumno
2.	Hajsinger Stanko, sporazumno
3.	Koštomaj Jakob, sporazumno
4.	Pešak Avguist, sporazumno
5.	Potočnik Stanislav, razdrl delovno razmerje
6.	Cesnik Ivan, v JLA
7.	Goršek Stanko, v JLA
8.	Klasdč Stjepan, v JLA
9.	Romih Anton, sporazumno
STROJNA ENERGETIKA:
1.	Dobrotinšek Branko, samovoljno
CINKOVO BELILO:
1.	Pilih Stanislav disciplinski odpust
SUPERFOSFAT:
1.	Maček Stanislav, sporazumno
2.	Repih Marjan, razdrl delovno razmerje
3.	Bučar Albin, sporazumno TOB:
1. Holcinger Friderik, sporazumno USLUŽBENCI:
1.	ing. Vastl Hugo, samovoljno
2.	Furlan Zdenko, odpoved podjetja
3.	ing. Marjanovič Boško, sporazumno
POROČILI SO SE:
Beloševič Sitcpan ('pražarna); Brečko Franc (keramika); Drobnak Franc (skladišče kem obratov); Gajšek Anton (topilnica); Hribernik Franc (pražarna); Kovačič Alojz (topilnica); Kočevar Ivan (valjarna); Krkalo Ivan (valjarna); Klančar Ivan (plinarna); Podgajski Josip (gradbeni oddelek); Pavlovič Peter (topilnica); Pušnik Ivan (pražarna); Ra-drulj Dragoljub (topilnica); Skale Konrad (gradbeni oddelek); Steble Anton (valjarna); Stojane Andrija (plinarna); Srbotnjak Ivan (superfosfat); Suler Ivan (topilnica); Škrinjar Terezija (pomožni oddelek); Tomažič Anton (gradbeni oddelek); Vrhovšek Anton (stavbni oddelek); Vedlin Ludvik (valjarna); Vrhov-ski Branko (tehtalec); Colja Nada (komercialni sektor); Stopar Jožica (finančni sektor).
Kakor skoraj vsa podjetja, tako smo imeli tudi mi v Cinkarni svoje sindikalno nogometno moštvo. Ta nogometna sekcija je že nekoč po petletnem premoru znova zaživela, a samo za kratek čas. Danes pri nas nimamo nogometnega moštva, četudi imamo vse možnosti, da bi mogli uspevati v nogometu.
Če se spomnimo nekaj let nazaj, ugotovimo, da je imela svoj-čas Cinkarna močno sindikalno moštvo, ki se je uveljavilo v celjskem bazenu in tudi izven njega. Na metalurških igrah Jugoslavije je nogometno moštvo doseglo vidne uspehe, ki smo nanje še danes ponosni. Vendar od spominov in ponosa ne moremo živeti. Danes nimamo ničesar.
Res je, da je pred časom nogomet kazal znake prebujanja. Sindikalna in mladinska organizacija sta nabavili potrebne rekvizite in tako omogočili mladim in starim izživljanje na zelenem polju. Uspehi so bili kmalu vidni. Nogometaši so sodelovali na raznih tur-
Bilo je lepo sončno popoldne in planinci Cinkarne so se odpravili v Kamniške planine. Vožnja je bila lepa, samo trde klopi so dokazovale, da na cesti iz Kamnika do Bistrice ne manjka lukenj. Iz Bistrice sta odšli dve skupini, ena na Kokrško, druga pa na Kamniško sedlo. V prvi skupini so bili izkušeni planinci, medtem ko so bili v drugi takšni, ki so prvič videli in prijeli za jekleno vrv in klin.
Vedro razpoloženi so Majda, Marica, Anica, Edita in Enči krenili navkreber. Po enourni hoji je bilo slišati sopihanje in obrazi so jim lepo pordeli. Dekleta so bila vedno bolj tiha, če je že katera kaj vprašala, je bilo: -Kdaj bomo na sedlu?«
Po triurni hoji so prišli na Kamniško sedlo, posedli po klopeh in -lovili sapo«. Tu so tudi prenočili.
Zbudilo jih je meketanje ovac. Lepo, vendar nekoliko hladno jutro in sveža voda sta jih osve-
Naše planinke Majda, Marica, Edita in Anica pod Planjavo.
(Foto: Enver Bajramovič.)
žila. Po zajtrgu so odšli dalje. Pod Planjavo so dekleta prvič opazila vrv in kline. Sprva jih je bilo nekoliko strah, a ko so se prepričale, da je vse trdno in dobro zavarovano, so se ojunačile in jele hrabro napredovati po pobočju. Nekateri so jim sicer odsvetovali pot čez grebene na Ojstrico (transverzala), češ da je za začetnike prenevarno in preveč naporno. Kljub temu se niso ustrašili. Res, da je bilo treba od Škarij do Ojstrice precej moči in volje, ker je bilo za njimi že pet ur hoda, a lepo vreme in skupna dobra volja jim je tudi tu pomagala. Polurni počitek na
nirjih, organizirali so turnir v počastitev desetletnice delavskega upravljanja in odigrali tudi medsebojno tekmo Mladi : Stari, ki je bila prav zanimiva in zabavna. Danes tega športnega užitka ni več, četudi imamo potrebne rekvizite in da je v podjetju vrsta nogometašev, ki so člani raznih celjskih nogometnih društev.
Ce pogledamo v druga podjetja in ustanove, 'bomo ugotovili, da imajo skoraj povsod, pa četudi štejejo morda samo petdeset delavcev, svoje sindikalno nogometno moštvo. Za nas cinkarnarje vsekakor ni častno, da ga nimamo!
Zdaj sicer ,ni vredno razmišljati, zakaj nogometnega moštva nimamo, pač pa je primemo, če skušamo odkriti način, kako bi ga spet obudili. Morda bosta sindikat in mladinska organizacija v tem najbolje uspela. Saj ni potrebno nič več, kakor da poiščemo človeka, ki bo pripravljen zbrati nogometaše, organizirati tekmo in vse drugo bo gotovo potem steklo
Ojstrici pa se je vendarle vsem prilegel.
Pot do Korošice je bila'videti zdaj še samo sprehod. Toda izkazalo se je, da nekateri bolje hodijo navzgor kot navzdol. Tik pred Korošico je Marici zmanjkalo tal in že je začutila trdnost skal. Toda -doktor« je imel s seboj zavoje in obliže. Krvavi komolec je bil takoj zakrpan. Bilo ni nič hudega. Malo kože je ostalo na skali, na Maričini roki pa bel zavoj. Na Korošici je skupina prenočila.
OBČNI zbor strelske
DRUŽINE CINKARNE
Zadnje dni decembra lani je strelska družina Cinkarne že enajstič zborovala. Občni zbor je bil organizacijsko dobro pripravljen. Ze iz poročila predsednika smo videli, da je lani družina zadovoljivo delala, kljub raznim težavam, ki se je z njimi srečala med letom. Predsednik strelske družine, tovariš Pečnik, je zelo kritično ocenil lansko delo in navedel glavne vzroke za neuspeh.
Vzroki so predvsem v tem, da družina nima zračnega kakor tudi ne malokalibrskega strelišča. Zategadelj zdaj ne dosegamo .takšnih rezultatov, kakršnih smo bili vajeni strelci Cinkarne nekoč. Kljub kritiki moramo priznati, da smo dosegli še kar lepe rezultate. Strelci Cinkarne so sodelovali na več kot 20 tekmovanjih, od teh na 12 v počastitev 20-letnice vstaje.
Na koncu je občni zbor sklenil med drugim tudi to, da moramo letos vključiti čim več mladine in žena v ta tradioionalni šport. Na občnem zboru so izvolili tudi nov upravni odbor, ki šteje 11 članov in 3 članski nadzorni odbor. Za novega predsednika so izbrali Oskarja Šmita, dolgoletnega člana v strelskih organizacijah.
VSE SILE ZA OKREPITEV STRELSKEGA ŠPORTA
Novi odbor je začel delati takoj po občnem zboru. Po enem mesecu so se že pokazali prvi rezultati. S sistematičnimi in rednimi treningi dosegajo strelci vedno boljše rezultate. Vendar težave s streliščem še zdaleč niso minile. S treningi in tekmovanji v sindikalni dvorani so pravi problemi, ker je dvorana večinoma zasedena. Ker ni primernega prostora za vaje, tudi zanimanje za strelstvo ni nič večje.
samo po sebi. Prepričani smo, da je v Cinkarni mnogo delavcev, ki bi si po težkem delu zaželeli urico ali dve prijetnega razvedrila pod vedrim nebom. Razmislimo in odločimo se — pomlad je tu!
Tudi tretji dan je bilo lepo vreme. Skupina se je preko Škarij in Klemenškove planine spustila v Logarsko dolino. Spotoma so se ustavili v bivaku pod Ojstrico.
Kosilo v Logarski dolini je vsem teknilo. Obrazi so postali še bolj veseli, usta zgovornejša in strah pozabljen. Ostala je pa želja, da bi še večkrat šli na izlet v gore, ker vse to, kar so videli in doživeli, bo vsem ostalo v lepem spominu.
E. B.
Najbolj kritično je to, da je včlanjenih samo 10 mladincev od približno 300 zaposlenih v tovarni.
Le zakaj v Cinkarni ni zanimanja za 'športne organizacije? Mar delovni človek ne potrebuje razvedrila po napornem delu?
LIGA TEKMOVANJA
Okrajni strelski odbor Celje je organiziral tekmovanje v zelo širokem merilu. Lige tekmovanja se udeležujejo vse strelske družine iz celjskega okraja. Vse družine so razdeljene na 9 skupin, v vsaki skupini pa tekmuje 10 družin.
Zdaj je zaključeno 8. kolo. Strelska družina Cinkarne vodi v svoji skupini s precejšnjo prednostjo in je na 5. mestu v celjskem okraju. Po zaključku zadnjega kola bodo objavljeni končni rezultati. Vsi prvaki skupin bodo v okrajnem merilu tekmovali z malokalibrsko puško. Najboljši posamezniki med 10 tekmovalci, ki tekmujejo za ligo tekmovanja in zastopajo SD Cinkarne, so Po-č-ivalšek Ciril, Kukovič Martin, Brečko Boris, Šmit Oskar in An-drejaš Martin.
Navedeni tovariši so že dolga leta najboljši. Želimo pa, da bi se v ospredju pojavili doslej neznani in predvsem mladi strelci, ker njihova je prihodnost.
M. P.
SAMO ŠE LETOS
Občinska ljudska odbora Celje in Šentjur vztrajata, da deluje tudi letos komisija za ocenjevanje škode, ki jo povzročajo naši plini kmetijstvu v celjski okolici. Četudi smo pri nas CO, zajeli in bo verjetno že prva analiza ozračja, dokazala, da tega plina ni več v zraku, itrde kmetijski strokovnjaki, da ostaja še vedno škoda, ki smo jo zakrivili v preteklih letih zaradi okisanosti zemljišča. To škodo bo komisija ocenjevala še letos in zato priporočamo, da tudi tokrat v komisiji sodelujejo naši strokovnjaki. Dosedanjima članoma komisije, tovarišu Janku Stadlerju in tovarišici ing. Jožici Farčnik, se bo letos pridružil še ing. Rudi Sibli.
Kaj bo z nogometom v Cinkarni
STRELSTVO
CiuttaeMefeua
POŠTA
Verjetno ste že videli rumeni nabiralnik z rdečim napisom? Vanj boste mogli metati dopise, ki jih boste namenili našemu glasilu. Če že mislite, da sami ne bi mogli napisati članka za naš časnik, je dovolj, da nas o čem obvestite, mi bomo zadevo potem že podrobno raziskali.
V	našem glasilu bodo odgovarjali na vaša vprašanja strokovnjaki, pravni referent, obratni zdravnik, industrijski psiholog in drugi. Tudi vprašanja boste mogli dajati v nabiralnik, seve v tem primeru prosimo, da hkrati z vprašanjem daste tudi svoj naslov, četudi vam obljubljamo, da vašega imena ne bomo imenovali, v kolikor boste to zahtevali.
Tokrat objavljamo prvi prispevek iz nabiralnika:
UREDNIŠTVU
CINKARNARJA!
Letos bo precej naših delavcev slavilo petdesetletnico starosti in petindvajsetletnico delovne dobe v Cinkarni. Zato predlagam, da bi v Cinkarnarju objavili njihova imena, na kratko opisali njihovo življenjsko in delovno dobo v Cinkarni, da bi tako mlajši rodovi zvedeli kaj več o preteklosti podjetja in življenju delavcev. Ljudje prihajajo in odhajajo in z njimi odhajajo tudi dogodki in del življenja. Zato sodim, da bi ne bilo odvečno, če bi o tem kaj zapisali, da nam ostane preteklost v spominu.
Brez podpisa
DRAGI TOVARIŠ!
Sklenili smo že, da bomo začeli zbirati zgodovinsko gradivo o Cinkarni in njenem delavstvu, posebej še zato, ker nameravamo za stoletnico našega podjetja izdati obširnejšo knjigo o zgodovini Cinkarne. Zato bomo v prihodnje zares zbirali pripovedi starejših delavcev in jih objavljali v našem glasilu. Začeli bomo s kratkimi življenjepisi vseh naših delavcev, ki odhajajo v pokoj. Vse člane koletiva pa prosimo že zdaj, da se sami oglasijo v uredništvu in nam povedo, če sodijo, da vedo kaj več pomembnega iz naše zgodovine in preteklosti.
V	prihodnje nameravamo v rubriki malih oglasov uvesti tudi čestitke članom delovnega kolektiva, ki so pri nas doživeli kakšne pomembne obletnice, bodisi starostne ali delovne. Tem čestitkam pa se morejo pridružiti tudi sami člani delovnega kolektiva, ki bodo tako čestitali svojim tovarišem pri delu in v življenju.
Vsekakor sodimo, da se v tako velikem kolektivu, kakor je naš, primeri vedno dovolj zanimivega in bomo mogli iz meseca v mesec pisati članke, ki bodo delavstvo zanimali. Vsak član delovnega kolektiva pa je dolžan, da tudi sam prispeva svoj delež, ker samo potem bo Cinkarnar zares postal glasilo delovnega kolektiva.
Uredništvo

Delavska m&tožm^e Prosvetna dejavnost
včasih in danes
Delo oddelita za izobraževanje delavcev je bilo v preteklem letu usmerjeno na naslednje dejavnosti izobraževanja:
Tečaji' za dosego PK, K in VK kemijske stroke, ki jiih je posečalo 39 članov kolektiva, povprečna ocena na izpitih je bila 3,3. Tečaj za delavce na PIK je posečalo 15 tovarišev, od katerih so vsi uspešno opravila izpit pred izpitno komisijo Cinkarne. Nadalje smo imeli 10 seminarjev za novodošle delavce. Te tečaje je posečalo 125 novih delavcev. Seminarji te vrste so se pokazali kot izredno koristni, saj je število nesreč pri delavcih, ki so bili na uvajalnem seminarju znatno manjši kot pa število nesreč pri delavcih, ki so bili po sili razmer sprejeti mimo uvajalnega seminarja.
V ilustracijo si poglejmo ta-le primer:
Od 350 sprejetih delavcev se jih je ponesrečilo 120 ali 34,3% od 125, kolikor jih je posečalo uvajalni seminar pa 12 ali 9,6%. Organiziran je bil tudi seminar za politični aktiv, ki je obsegal 15 tem. Obisk je bil povprečno 36 slušateljev. Nadalje smo imeli dva tečaja za člane ZB, ki jih je posečalo 28 tovarišev od katerih so vsi tudii opravili izpite pred okrajno izpitno komisijo.
Člani kolektiva so se tudi ude-
Ml IN
karneval
Celjani pohitite! Dihajte globoko — samo še do 1. aprila lahko vdihavate okusni cinkarniški plin. Tako je pisalo na našem objektu, ki je na letošnji maškeradi pritegnil veliko pozornost gledalcev in prejel — skupaj s »helikopterjem« drugo nagrado. (Foto Vlado Smeh.)
lazili 39 strokovnih seminarjev, tečajev in posvetovanj, ki so jih organizirali Zavodi za izobraževanje v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. 41 članov kolektiva pa se je šolalo v raznih večernih šolah in tečajih.
V letu 1962 tima oddelek za izobraževanje v programu naslednje: Večerno tehnično šolo za odrasle (v ta namen že traja pripravljalni tečaj, ki ga redno obiskuje 25 članov kolektiva).
Izobraževanje na delovnem mestu.
Družbeno politične seminarje.
Uvajalne seminarje.
Seminarje za vodilni kader.
Specialni seminarji za strokovno usmerjanje.
B. Z.
Nekaj let je minilo, odkar je kultumo-prasvetna dejavnost v Cinkarni izumrla. Razlog zato je težko najti. Ce se spomnimo, leta 1952, 1953, 1954, je Cinkarni-ška dramska skupina naštudirala po dve do tri dela v sezoni. Študirali so celo vzporedno dvoje del. Predstave so bile dobro naštudirane, toda slabo obiskane.
Vendar je ta dejavnost iz leta v leto zamirala, čeprav smo se trudili, da bi v našo skupino pritegnili še več sodelavcev. Morda bi našli opravičilo v tem, da so nekateri člani odšli iz našega podjetja. V podjetje so sicer prišli novi, ki pa se niso vključili v našo prosvetno sekcijo.
IZ MOZIRJA
USPELI SO
V obratu Mozirje je pred dnevi devet kadidatov uspešno opravilo izpite za kvalificirane delavce kemične stroke. To so bili udeleženci tečaja, ki je trajal od novembra lani do izpitnega roka, to je dobre štiri mesece. Predavanja so bila ob torkih, sredah, četrtkih in petkih po določenem urniku od 12. do 14. ure. Obravnavali so predmete: slovenski jezik, matematika, fizika, tehnologija poklica, strojne naprave, higiena dela in ustavna ureditev FLRJ. Predavatelji so bili deloma iz obrata Mozirje, večidel pa iz matičnega podjetja iz Celja.
Če pomislimo, da so bili
mnogi tečajniki na predavanjih po sedemurnem napornem delu, jim moramo verjeti, da so mnogokrat le mukoma dojemali učno snov. Saj vemo, da zahteva umsko delo zbranega in spočitega človeka, tečajniki pa so morali najprej dati svoje moči kolektivu in skupnosti, šele potem so se mogli posvetiti svojim zadevam.
Nekaj dni pred izpitom se je naporom pridružil še strah. Kako bo ... ? Vsi so živeli v velikem pričakovanju. Zdaj je vse to za njimi, trud je poplačan, kajti uspeli so — vsi po vrsti.
Jože Punčuh
Tudi mi hočemo kupovati
Delovni čas v celjskih trgovinah — kakor tudi v večini uradov — je zelo neustrezen, ker delavec, ki bi rad v svojem prostem času nakupoval, ali bi rad uredil kakšno zadevo na tem ali onem uradu, tega skorajda ne more opraviti. Že večkrat smo slišali želje, naj bi trgovine in uradi delili svoj delovni čas tako, da bi ustrezalo delovnemu človeku. Saj morajo tudi delavci delati v tistem času, ki ga določa sistem dela in si ne morejo dovoliti prostih ur po svojih željah in potrebah.
Delavski svet je zategadelj razpravljal o tem vprašanju in sklenil. da bo predlagal Zboru proizvajalcev, naj bi uredili delovni čas v celjskih trgovinah tako, da bi delovnemu človeku omogočili nakupovanje v prostem času. V Beogradu in Zagrebu so to že naredili, ker so so zavedli, da mora trgovina prilagajati svoj delovni čas potrošniku, če hoče uspevati. Pri nas trenutno še ni ta stvar ijtako občutna, ker je konkurenca "še premajhna, da bi trgovine za-‘ čele čutiti resno odvisnost od potrošnikov. Toda neglede na to, bi bilo potrebno, da bi trgovine
12 miliionov
r~
■~r
ZA STANOVANJA
»Gidi« — cinkarniški helikopter, lovilec našega plina, je na maške-dari krožil samo po ulicah. Njegov lastnik, tovariš Edo Jurhar, se je pritožil, da ni mogel dobiti dovolj visoko oktanskega bencina in mu zato ni uspelo poleteti nad Celjem. (Foto: Vlado Smeh)
Od biroja za stanovanjsko izgradnjo v Celju smo kupili v 32-sitanovanjskem bloku v Ulici XIV. divizije štiri stanovanja. Dokončna obračunska vrednost teh stanovanj je 11,881.501 dinarjev. Na račun smo že plačali 5,234.677 dinarjev. Za odplačilo ostanka, to je 6,646.824 dinarjev, bomo najeli dolgoročni kredit iz Občinskega stanovanjskega sklada 5,924.696 dinarjev za dobo deset let z 1-odstotno obrestno mero, a 722.128 dinarjev bomo plačali iz sklada skupne uporabe.
morda podaljšale opoldanski odmor, a bi zato podaljšale popoldanski delovni čas, recimo od 16. do 20. ure.
Podobno bi trgovine lahko delale tudi ob sobotnih popoldnevih vse do 20. ure. Vemo, da ta predlog marsikomu ne bo ustrezal, a vedeti je treba, da ni mogoče trgovine odpirati samo za določene ure, temveč predvsem tedaj, ko je to potrošniku potrebno. Morda bomo že pred spremembo zimskega delovnega časa v letni delovni čas doživeli kakšno bistveno spremembo, ki nam bo omogočila nakupovanje v prostem času.
H. S.
ŠE VEDNO
brez Ščitnikov
V začetku leta sita morala tovariša Popovič in Lazar preklopiti svinčen cevovod v obratu žveplene kisline. Oba sta kvalificirana ključavničarja in sta že večkrat opravljala podobno nalogo, zato sto se nedvomno zavedala nevarnosti, da ju pri tem delu more obrizgati žveplena kislina. Poleg tega so ju pred začetkom popravila še opozorili na nevarnost, a kljub temu sto se dela lotila, ne da bi nataknila ščitnike za obraz.
Ko sto snemala slepo prirobmi-co, ju je zaradi višinske razlike kislinovoda obrizgala kislina, ki je bila v kišlinovodu. K sreči ki-slinovod ni bil priklopljen na rezervoar in zato v cevi ni bilo velikega pritiska. Vendar je bil curek dovolj močan, da je oba delavca obrizgal po obrazu. Popoviča, ki zavoljo slabovidnosti vedno nosi očala, je kislina samo lažje opekla po obrazu, a Lazarju je — sicer tudi samo lažje — poškodovala oči in obraz.
Oba delavca sto lahko hvaležna srečnemu naključju, da kislino-
Tako se je prosvetna sekcija razbila. Kljub veliki volji in požrtvovalnosti starih članov, ni bilo moč naštudirati kakega novega dela, ker so bili novi člani, v kolikor so se vključili v našo skupino, zelo neredni pri vajah.
Mogoče je bil razlog tudi v tem, ker so morali člani skupine skrbeti sami za vse, od izdelave kulis do prodaje vstopnic. Jasno, da so po nekaj letih izgubili veselje do takšnega dela.
Nujno je, da spet oživimo kul-tumo-prasvetno dejavnost, ki ima v Cinkarni že nekoliko tradicije. Saj imajo druga podjetja tudi svoje prosvetne skupine, ki dajejo od časa do časa lasten program. Zato bi Cinkarnarji, ki se lahko opirajo že na pridobljene izkušnje, ne smeli zaostajati. Gotovo bi bilo pri mladini najti dovolj kadra za nadaljnje delo. Za začetek bi se morda predstavili s prijetnim veselim večerom, nato pa postopoma prešli na študij večjega dela. Da pa bo delo kulturno-prosvetne sekcije rodilo sadove, ni dovolj samo požrtvovalnost in veselje članov do igranja, temveč bo morala to dejavnost podpreti tudi sindikalna podružnica in uprava. Kajti, ne moremo pričakovati, niti zahtevati od delavca, da po osemurnem delu v tovarni, poleg časa, ki ga porabi pri vajah, skrbi še za kulise, razsvetljavo in podobno.
Pa še nekdo bi lahko dejavnost podprl. To je celoten kolektiv, ki bi moral pokazati zanimanje za kultumo-prosvetno dejavnost v podjetju in obiskati predstave. Tako bi nagradil delovoljne kulturnike za njihov trud. Tega smo vseskozi pogrešali.
Z nekoliko več dobre volje in razumevanja vsega kolektiva bi prosvetna dejavnost v Cinkarni gotovo spet oživela in nas razveselila.
DVA IN POL MILIJONA ZA HRBTENICO
Pred časom se je v našem podjetju ponesrečil šofer podjetja »Slavnik« iz Kopra in zdaj terja od podjetja odškodnino 2,550.000 dinarjev. Zdravniško spričevalo dokazuje, da je zavoljo poškodbe na hrbtenici postal 10°/o invalid. V svojem zahtevku navaja šofer, da je moral po nalogu skladišča postaviti avto na določeno mesto ob nakladalno rampo, ki da je bila poledenela, visoka 2,5 metra, da ni imela zaščitne ograje — zategadelj mu je spodrsnilo in pri padcu se je poškodoval.
Navedbe šoferja nikakor niso utemeljene. Skladišče je šoferju zares naročilo, naj premakne vozilo, toda nihče mu ni rekel, naj bi skočil z nakladalne rampe na prednji odbijač vozila. Nakladalna rampa ima namreč stopnice, ki po njih hodijo ljudje; sicer pa ni nikjer višja od 1,20 m, niti ni nikoli poledenela, ker je nad-strešena, a zaščitne ograje res ne more imeti, ker sicer ne vemo, kako bi mogli na ograjeni rampi nakladati in razkladati tovor.
Šofer je za nesrečo odgovoren sam, ker je bil nepreviden in celo neroden. Zato je njegov zahtevek povsem neupravičen.	R. M.
vod mi bil priklučen na rezervoar, ker bi sicer mogla dobiti težje posledice. Vendar nas to primer opozarja, da bomo morali ostreje ukrepati v podobnih primerih nediscipline, ko delavci ne uporabljajo osebnih zaščitnih sredstev in kršijo varnostne predpise.
R. M.
Smrt trgovskega potnika
v celjskem gledališču
Slovensko ljudsko gledališče v Celju bo zečelo 20. aprila uprizarjati znamenito igro ameriškega dramatika Millerja »Smrt trgovskega potnika«. Delo je obšlo že vse svetovne odre in povsod želo obilo priznanja, videli pa smo ga že tudi v filmu. To je vsekakor nevsiljiva, ostra kritika ameriškega kapitalizma, ki se ji Miller — po rodu avstrijski Žid in do nedavnega soprog M. Monroeve — ni nikoli izneveril. Znana je njegova drama »Lov na čarovnice«, ki jo je napisal iz protesta proti prosli ul im makartističnim metodam pri preganjajnju komunistične nevarnosti v ZDA in prav srednjeveškega	zasliševanja
osumljencev, med katerimi se je znašel tudi Miller.
V naši igri nam slika pisatelj trgovskega potnika, ki je simbol ameriškega malega človeka, odvisnega od dobre ali zle sreče, od svoje sposobnosti ali nesposobnosti, kako se bo obdržal na površju na negotovih tleh ameriške kapitalistične džungle.
Zgodba na kratko: Trgovski potnik Willy Loman se vrne s potovanja na smrt utrujen. Star je in betežen, nihče več ne kupuje od njega, živi pa le od provizij! Domov se je vrnil tudi drugi, starejši sin Biff, ki v življenju ni še nič dosegel. Med materjo, sinovoma in očetom pride do neslutenih in tragičnih obračunavanj, kajti v njihovi hiši nikoli niso govorili resnice o življeniu, oče si je nenehoma utvarjal, da bosta sinova še veliko dosegla, ker sta simpatična
KINO
Spored celjski h kinematografov od IS. aprila do 15. maja:
KINO UNION
14,—17. IV. SINOVI IN LJUBIMCI, angleški CSC
18.—21. IV. DARCLEE, romunski glasbeni
22.-26. IV. NOC VELIKEGA NAPADA, italijanski barvni CSC 27.—30. IV. POSLEDNJI BO PRVI. nem-5ka kriminalka 1.— 4. V. (Film ni dotočen)
5.— 8. V. (Film ni določen)
8.-12. V. ŠALJIVEC IZ TOMESA. španski CSC
13.—16. V. (Film ni določen)
in ker ju imajo ljudje radi. Vsa resnična podoba samoveličja tega malega človeka, ki beži pred lastno nemočjo v slepila o nenadni sreči, ki jih čaka, pa postane kruta stvarnost, ko dobi v službi odpoved in ko sin zabrede v krajo. Beg pred žalostno sedanjostjo so Willyjevi lepi spomini, prividi, v katere se zateka z vso močjo samoprevare, na koncu pa v smrt. to najbolj varljivo zanikovavko njegovega življenja. Saj z nje prav ničesar ne razreši.
To veliko delo iz svetovne dramske literature zlasti toplo priporočamo kolektivom, ki lahko pri gledališču naročajo tudi zaključene predstave.
J. Z.
Obvestilo
Da bo mogla zdravstvena in socialna služba delati redno in zakonito, morajo v prihodnje zavarovanci upoštevati naslednja navodila:
1.	Obratna ambulanta Cinkarne bo sprejemala zavarovance v stalež samo če bodo imeli »Bolniški kontrolni liste, ki ga bo izdalo obratovodstvo.
2.	Na »Bolniškem kontrolnem listu« mora biti obkrožen »vzrok«, zaradi katerega išče zavarovanec zdravniško pomoč.
3.	V primeru, da zavarovanec zaradi težjega obolenja ostane doma, mora to še isti dan sporočiti njegov svojec, oziroma on sam s pošto svojemu obrato-vodstvu. Obratovodstvo je dolžno, da takoj po prejemu sporočila, pošlje ambulanti »Bolniški kontrolni list«.
4.	Ambulanta Cinkarne bo priznala stalež za nazaj le v izrednih primerih in še to samo največ za 48 ur.
5.	»Bolniški kontrolni list« mora biti izpolnjen v celoti (naveden obrat, ime in priimek, rojstni podatki, delovno mesto, vzrok bolezni, datum in ura izdaje in zadnji dan dela s številom opravljenih ur) in napisan tako, da so čitljive vse kopije.
4.	V vsakem primeru, kadar je »vzrok« nezgoda pri delu ali na poti, je obratovodstvo dolžno ob izdaji »Bolniškega kontrolnega lista« istočasno napisati tudi »Prijavo o nezgodi«.
7.	Zavarovance opozarjamo, da takoj ob prejemu kontrolnega lista preverijo točnost podatkov, posebno še, č e je vzTok obolenja pravilno obkrožen.
8.	V spornih primerih — glede obratnih nezgod ali nezgod na poti — se naj zavarovanec zglasi pri referentu HTV v Kadrovskem sektorju, nakar bo taka sporna vprašanja reševala Komisija IITV pristojne ekonomske enote.
KINO METROPOL 14—17. TV. KAMIKAZE, japonski 18—22. IV. RDEČE USTNICE, italijanski
23 —24. IV. CESARJEVO NOVO OBLAČILO, jugoslovanski barvni 25—26. IV. VELIKO SOJENJE, jugoslovanska
SENCE, italijansko*
27—30. IV. BELE francoski barvni
1— 5. V. PESEM UPORNIKA, mehiški barvni CSC
9.	V. JEZIK ZA ZOBE, francoski
10.-13. V. REKA SMRTI, jugoslovanski barvni
KOMPAS/
NASI PRVOMAJSKI IZLETI — Dvodnevni izlet z avtobusom čez Kordu n na Jadran.
— Tridnevni izlet z avtobusom po ze-^ni Staj er »ki.	,	, ,
. — Tradicionalni izlet s posebno Lad-Jo po Severnem Jadranu.	,
7“ Štiridnevni izlet v slovito sotesko reke Donave —- Dcrdap. Prevoz kombiniram: letalo — vlaik — ladja.
— Krog po Siciliji. Desetdnevna kroz-vožnja z ogledom R:.mn in Napoliija.
■—• Tradicionalno prvomajsko potovanje po Italiji. Šestdnevni avtobusni iz-kt. Firence — NapoLi — Pompe j ii.
Od 3. do 10. julija letos l>o v Pragi (CSSR) svetovno prvne-stvo v vajah na Jjrodju. Kompas priredi sporazumno s VO >partiizan< Slovenija osemdnevni na prireditve in z ogledom Dunaja med povratkom.
Vse izlete dobite podatke im navo-fljia pri poslovalnici Turističnega podjetja »Kompas« v Celju, kjer sc lahko tud", prljavitj? za izlet. Možni so tudi kolektivni izleti.
»CINKARNA« CELJE Šefkadrovskega sektroja Karlo SAGADIN 1. r.
LJUBEZNIVA POMOČ
Člani naše stanovanjske komisije, ki so se namenili v Loko pri Zusmu, da bi si ogledali stanovanjske razmere tovariša Vegla, so se znašli v zakotnem Hrastju ob 23.00 uri in niso vedeli naprej. Oglasili so se pri upraviteljici osnovne šole, tovarišici Idi Ozmak, ki se je kljub pozni uri ponudila, da jih pospremi. Vodila jih je dobre pol ure po temačni in neravni poti vse do hiše in se z njimi spet vrnila do glavne ceste.
Člani naše stanovanjske komisije nikakor ne bi mogli urediti zadeve, če ne bi bilo ljubeznive tovarišice Ozmakove in so ji za veliko uslugo nadvse hvaležni, saj ni mala stvar, hoditi sredi noči po temačnih poljskih stezah.
kolektivno zavarovanje
Vsi fizični in umski delavci v Cinkarni so bili doslej nezgodno zavarovani pri DOZ-u s kolektivno polico v IV. razredu, v nekdanjem TOB-u pa so imeli urejeno nezgodno zavarovanje po razredih od I. do V., medtem ko delavci v Mozirju sploh niso bili zavarovani. Da hi v sedanjem združenem podjetju vskladlli kolektivno zavarovanje, je sklenil delavski svet podjetja, da bomo poslej vsi kolektivno nezgodno zavarovani v IV. razredu.
Izposojena križanka
VODORAVNO: 2 — kratica za najvišj.i organ delavskega samoupravljanja; 3 — organska celota;
7 — junaške pesmi; 9 — kos; 12
—	središče vrtenja; 15 — neumen;
17 — izrastek na glavi; 19 — britanski protektorat v jugovzhodni Arabiji; 21 — napaka; 24 — zemeljski izkop; 25 — del obraza;
26 — visoka igralna karta; 28 — ženski glas; 29 — veliko glasbeno delo.
NAVPIČNO: 1 — močan pok;
2 — velikan, srbohrvatsko; 3 — velika utežna enota; 5 — romanski spolnik; — 6 pesem hvalnica;
9 — živalska hrana; 11 — tuj dvoglasnik, različna samoglasnika; 14 — velika vodna ptica; 16
—	ostanek; — 18 travnata stepa;
20 — nedeljiva soglasnika; 23 — reka v Španiji; 27 — pivo.
Ob pravilni rešitvi dobite 10 vodoravno, 4 in 8 navpično ter 22 vodoravno naslov našega največjega sosednjega podjetja; 13. vodoravno pa še njegovo brzojavno kratico.
1	•	2		•	3	4	5	6
7	8		•	9				
10			11				•	
12		•	13				/4	•
15		16	•		•	17		13
19			20	•	21			
22				23	•	24		
	•		•	25				
26	27				•	% «	•	
23			•	29				
GASILCI SO ZBOROVALI
Industrijsko gasilsko društvo Cinkarna je imelo svoj redni letni občni zbor v februarju. Občnega zbora so se udeležili vsi člani društva in tudi častni člani. Poleg teh so bili na zboru še predsednik sindikalne podružnice tovariš Franc Grabar, šef kadrovskega sektorja, tovariš Sagadin inzastopnik Občinske gasilske zveze, tovariš Ivan Pasero.
V poročilih sta predsednik društva, tovariš Ivan Poznič in komandir čete, tovariš Karel Ma-cuh, nakazala vrsto uspehov, dn tudi problemov požarnovarnostne službe. Zatem so člani v živahni diskusija obravnavali prvenstve-
no preventivno službo v posameznih obratih in oddelkih. Ugotovili so, da je preventiva zelo slabo organizirana, a prav ta bi morala biti najbolj dosledna, če hočemo računati na uspeh požarnega varstva v našem kolektivu.
Opažamo, da v posameznih oddelkih nihče ne skrbi, če so požarnovarnostne naprave v redu, ali niso. Razen poklicnih gasilcev bi morali za to skrbeti tudi mojstri in obratovodje. Pa tudi gasilno orodje bi morali namestiti tako, da bi bilo takoj pri roki. Zbor je zategadelj sklenil, da bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti požarni zaščiti.
V razpravi so zatem ugotovili, da je v gasilskih vrstah vse premalo delavske inteligence. Zavedati se moramo, da so nam ljudje z visoko izobrazbo potrebni, kajti sodobna tehnika terja mnogo znanja tudi od gasilcev. Poleg tega bomo morali poskrbeti tudi za vzgojo žena. Gasilska služba je za ženo sicer preveč naporna, a one bi mogle v veliki meri vplivati na vzgojo otrok, ki često povzročijo požare. Zato je zbor predlagal, da bi upravni odbor organiziral vsaj eno žensko desetino, ki bi se posvetila bolj preventivni vzgoji.
Sploh je zbor sklenil, da je potrebno letos organizirati čim več predavanj v obratih za člane kolektiva in jih seznaniti z najnujnejšim gasilskim orodjem in zaščitnimi merami, da bodo lahko že v kali zadušili vsak požar.
Letos moramo urediti tudi prostore za požarnovarnostne naprave, ki nikakor ne ustrezajo. Prostori v obratu organskih barvil so zadovoljivi in dobro urejeni. Tudi oprema v tem obratu je primerna in sodobna.
Po razpravi so izvolili nov upravni odbor. Vodi ga tovariš Prane Pokelšek. Za komandirja čete so izbrali tovariša Staneta Leskovška.
Novi upravni odbor bo moral takoj z upravnimi organi v podjetju rešiti vrsto načelnih vprašanj o nadaljnjem delovanju gasilskega društva in začeti uresničevati delovni načrt, ki ga je osvojil zbor.	S. L.
Pravni nasveti
Cesto se vam verjetno primeri, da v določenem vprašanju ne morete odgovoriti sami, ali si česa ne znate sami razlagati. Zato vam nudimo priložnost, da se pismeno oglasite z vprašanji, ki zadevajo odnose v delavskem kolektivu in podobno. V listu vam bomo na vprašanja odgovarjali, a vsekakor morate ta vprašanja podpisati, ker bomo v nekaterih primerih odgovarjali tudi osebno.
Prostori v obratu organskih barvil so zadovoljivi in dobro urejeni (Foto: Zdravko Brdnik)
Nagrajeni
racionaiizatorji
Komisija za racionalizacije je lani obravnavala nekaj predlogov racionalizacij in tehničnih izboljšav in nagradila nekatere racionalizatorje za tehnične pridobitve:
JOŽE ČEBULAR je skonstruiral in izdelal voziček za prevažanje retort. Nagradili so ga z 20.000 dinarji.
FRANC AGRES je sodeloval pri izdelavi početnic in končnic ter pri izdelavi krivljenja strešnikov. Nagradili so ga s 25.000 dinarji.
Ing. JOŽE RESMAN je rešil problem hitre analize su-perfosfata in prejel za to odškodnino v enkratnem znesku 14.000 dinarjev.
JOŽE NARAKS je avtor uvedbe velikih retort v topilnici. Prejel je nagrado 246 tisoč dinarjev za dobo treh let.
PETER URŠIČ je rešil problem korozije železne stene na zadnji strani peči za izdelavo cinkovega belila. Prejel je odškodnino 50.000 dinarjev za dobo treh let.
Več o naših iznajdbah in izumiteljih bomo poročali v prihodnje. V eni izmed prihodnjih številk bomo objavili tudi Pravilnik o iznajdbah in izboljšavah. Morda bo še koga vzpodbudilo, da bo začel razmišljati o kakšni tehnični novosti, ki nam bo o-mogočila boljše in hitrejše delo.
DOGODIVŠČINE NAŠEGA PEPETA
L
Sonce je nprlo močneje svoje žarke na pomladne trate in mojster Jaka je zaslutil, da se bodo zdaj začeli njegovi delavci prigla-šati za redni dopust. Tega se je nekoliko bal, kajti delovne sile ni bilo ravno največ.
Prvi, ki si je upal potrkati na vrata mojstra Jake, je bil Pepe, četudi ni računal, da mu bo uspelo, saj je vedel, da ni dovolj delavcev. »Nekaj jurjev sem si prihranil,« je razmišljal Pepe. »Ce ne bo dovolj, si pa sposodim pri vzajemni pomoči. Glavno je, da
bi mi mojster Jaka odobril dopust!«
Pogumno je potrkal in zakoračil v pisarno mojstra Jake.
2.
»Dovolite, tovariš mojster, da vas nekaj vprašam,« je dejal.
»Kaj bi pa rad imev, fant?« je pozvedel mojster, ne da bi dvignil glavo iznad knjige osmič.
»Misliv sem, če bi se dalo kako bi rekev — na dopust,« je navsezadnje izmlel Pepe.
»To ne gre,« ga je zavrnil mojster Jaka. »Rajši pojdi spet de-
lat, da ne bova neumnosti čvekala.«
»Tovariš mojster, misliv sem, da bi mi v treh letih vendarle lahko enkrat ugodili, delav sem vse, kar ste mi naročili, nobenega plavega nimam, visoko sem pre-segav normo ...«
»Vem, Pepe, vse vem. Saj si dober fant, a razumi me, da nimamo dovolj delavcev... No, jutri bova videla.«
S.
Pepe si je vroče želel, da bi se mu želja izpolnila. Sram ga je bi-
lo pred tovariši, ki so vedeli toliko povedati o dopustu, morju, počitniškemu domu, ladjah, čov-nih in še o marsičem zanimivem On pa ni mogel nikoli ničesar povedati.
Drugi dan si je oddahnil, kajti mojster mu je povedal, da lahko gre na dopust. Ves srečen je v odmoru za malico pohitel v sindikalno pisarno, da uredi vse, kar je treba. »Denarja bom imev menda dovolj, potrebujem še samo napotnico!« Tovarišica v sindikalni pisarni mu jo je takoj napisala. Tega dne se je Pepe ves srečen poslovil od tovarišev.
ANEKDOTE
KAJ PA VEM, KOLIKO BO NARAČUNAL...
Ko se je tovariš direktor, ing. Drago Ceh, pogovarjal s skupino delavcev v obratu anorganske kemije, je vprašal nekega delavca: »Kako pa bo kaj pokazal obračun osebnih dohodkov ta mesec?« Delavec se je popraskal za ušesom in odgovoril: »Ja, hudiča, kaj pa vem, koliko nam bo tisti Haas naračunal tam zgoraj!«
SAME DVOJNE ŠTEVILKE
Ko je bil naš novi urednik prvič v družbi z nekaterimi cinkar-narji, so ga po stari navadi povabili k pijači. Težko jam je dopovedal, da sploh ne pije alkoholnih pijač, dokler ga ni rešila neka tovarišica z besedami: »Nikar ga ne silite, saj bodo sicer izhajale same dvojne številke!«
LINHARTOVA SLAVA Na izpitih za kvalifikacijo v kemijski stroki je izpraševalec vprašal kandidata: »Po čem je znan Linhart?« Kandidat je samo kratko razmislil in odgovoril: »Ker je napisal igro »Veseli dan ali De-tiček se ženi«.
Popotni zapiski Mihe Bicikla
Dragi bravci!
Najprej bi se rad predstaviv.
Sem kurir in se vozim na biciklu.
Pridem vsepovsod in vidim vse.
Cesar pa sam ne zapazim, mi povedo drugi. Imam štiri razrede osnovne izobrazbe, a kljub temu sem se odločiv, da bom pisav v naše glasilo, saj živimo v dobi širokega izobraževanja, pa bi rad še kaj profitirav in še vas, dragi bravci, česa naučiv.
Ja, pa še to. Napisov sem že prošnjo upravnemu odboru podjetja, da bi mi dali poroštveno izjavo za nakup fičota, ker moram vedno toliko potovati, pa sem si premisliv, ker so stare cene tako učinkovito pomladili, da nič več ne verjamem v njihovo zvestobo.
Sploh pa je z našimi cenami enako kakor s spomladanskimi vetrovi, ki pihajo zdaj sem zdaj tja, navsezadnje se pa vedno dvignejo.
Izgleda, da so ti pomladni vetrovi učinkovali tudi pri nas, saj sem ob vrnitvi v podjetje (biv sem na krajšem službenem potovanju!) zapaziv, da je pomladno ve-trovje pobralo z dvorišča in okoli obratov večino odvečne nesnage in razno staro železje. Potem pa še to. Ti vetrovi so zagrozili tudidaljšujeta rok trajanja. Za ta ra-
mo j emu življenju. Ko sem se pri-peljav mimo osrednjega dimnika, ki je na njem plošča z imeni žrtev fašizma iz Cinkarne, sem se prestrašiv, da bodo tudi moje ime vklesali na ploščo, ker je veter z dimnika telebniv lep kos cigla tik mimo moje betice.
Zadnjič sem pa začudeno opazovan neke tovariše, ki so ob pol sedmih zjutraj oprezovali okoli vratarnice in potem naglo smuknili po najbolj varnih poteh na svoja delovna mesta. To so bili pravi indijanski manevri skrivnega približevanja sovražniku, samo škoda, da ni bilo nikjer v bližini slovitega režiserja indi-janark in kavbojk Henrgja Fonde! To bi bil čisto drugačen prizor kakor pred nekaj meseci, ko so ti isti tovariši prihajali okoli osme ure ponosni in dostojanstveni kakor delničarji velikega trusta.
Potem pa mi je bilo prav neugodno, ko sem srečav našega HTV tehnika v cinkovem belilu, kjer je razkazovav komisiji HTV iz podjetja »Boris Kidrič«, kako imamo pri nas urejeno tehnično varnost in so našli kurjača Hajnška in Jurkoška brez zaščitnih očal. Da bi pomagav HTV tehniku iz zadrege, sem mu svetovav, naj predlaga oba kurjača, da ju nagradimo, ker čuvata zaščitna sredstva v omari in jim tako po-
Cinkarniški konjski šport (Foto: H. S.)
svet me je HTV tehnik nagradiv s tako pisanim pogledom, da sem zajezdiv svojega železnega konjička s tolikšno naglico, s kakršno pospravljajo naši delavci v upravi ob pol dveh svoje spise v pisarnah, da lahko pravočasno odidejo z dela. Verjetno so že vsi slišali tisto lepo popevko:«- U pola dva...« ki jo poje duo Hani, a so jo neki šaljivci v nadaljevanju spremenili: » ... več svaka spremo. svoja akta ...«.
Kljub vsej svoji spretnosti in naglici pa sem se komaj izogniv nekemu šoferju, ki je verjetno trenirav za avtomobilske dirke po asfaltnem delu cestišča skozi naš obrat. Očitno ga tablica za omejitev hitrosti ni čisto nič motila. Skoda je samo ta, da še nismo asfaltirali vsega našega dvorišča, ker bi tako precej povečali dirkalno stezo. Toda potem ne bi imeli tako čudovitega blata, ki se brez posebnih kemičnih veziv tako lepo prime čevljev, da jih lahko očistim samo še z bisom. V sušnem vremenu pa je tu čudovit atomski prah, ki ga dviga veter v vitičastih vrtincih visoko pod modro nebo in potem ni nič čudnega, če se OAS boji Jugoslavije, saj smo prvi iznašli spiralno atomsko bombo.
Ne vem, kako da še ni nikomur prišlo na misev, da bi naše blato začeli izvažati. To bi bilo aktualno posebej še zdaj, ko si povsod prizadevamo, da bi povečali izvoz. V dolgoletni praksi sem se naučiv komercialnega mišljenja, pa sem malo pozvedev, kako bi bilo z izvozom tovrstne surovine. Frišev sem na izvrstno rešitev in ho-tev sem jo nemudoma uresničti. Bilo je že sicer kasno zvečer, a vseeno sem sedev na bicikl in se zapodiv kar mimo Sindikta proti tovarni. Ves zamišljen sem se po-div po ozki in temačni stezi in — zavoziv mimo mostička v jarek, kjer se mi je posvetilo, da z mojim izvozom ne bo nič, dokler ne bomo osvetlili vseh naših domačih poti.
Tako razsvetljen sem začutiv strahovito lakoto, pa sem jo ub-rav proti kuhinji toplega obroka. Tu pa sem biv takoj sit, kakor hitro sem zagledal neke aglomer-ce in še druge, kako so slastno
oblizovali meso, ki so ga držali v presenetljivo zamazanih rokah. Od navdušenja se mi je zameglilo v želodcu. Ko se mi je v glavi odvrtelo, sem ugotoviv, da sem obslonev nad odprtimi vrati dvigala za prevoz toplega obroka. Se preden se mi je utegnilo v glavi zavrteti v nasprotno smer, sem zdirjav po stopnišču in ob tem pomisliv, kaj bi se zgodilo, če bi pogledav v odprtino kdo drugi, ki se ne zna dovolj naglo umakniti od raznih hudih lukenj.
žgečkajo pod pasho igle za pletenje neke moje sosede. Da bi le bilo še več podobnih predavanj, saj bi potem ne bilo potrebno našim delavkam plesti doma. To je posebej znimivo zato, ker je neki delovni psiholog ugotoviv, da je pletenje najbolj dovgočasna ženska domača zabava.
In čisto na koncu, torej, drage bravke in bravci, bi rad vprašan in prosiv za pomoč. Ljudje, torej, me cesto vprašujejo, kje je naša Cinkarna. Vsak sicer ve pokazati
Imate vedno čiste roiec, kadar jeste? (Foto: H. S.)
Potem pa sem zadnjič pumpav bicikl pred upravnim poslopjem, ker sem se nameniv na novo službeno potovanje, pa sem nenadoma presenečen odnehav, ko sem zagledav, kako pri nas tehnika napreduje. Voziček, ki so ga še pred časom potiskale naše žene, vozi zdaj konjiček. Tako bomo zdaj lahko imeli v tovarni vsaj konjski šport, če so že vse druge športne dejavnosti izumrle.
Potem pa sem spet zaspav na nekem predavanju. Sanjalo se mi je, da sem na plaži našega počitniškega doma v Nerezinah in da me neka brhka deklica žgečka pod pasho. Ko sem se zbudiv, sem ugotoviv, da me v resnici
na naš dimnik, ki je lepa orientacija. Toda včasih bi bilo treba povedati naslov, kakor povem jaz moj naslov, kadar me milicajci izprašujejo in jim povem: Miha Bicikl, Kurirska ulica 13. Toda, kako naj odgovorim radovednežem, ki hočejo vedeti naslov Cinkarne? Cinkarna, metalurško kemična industrija, Celje, Ulica (?) hišna številka (?)! Vse člane našega delovnega kolektiva prosim, da mi odgovore na to vprašanje. Za nagrado obljubim eno brezplačno vožnjo z mojim biciklom okoli naslova tovarne.
Naj bo za prvič do vol). Srečno'.
Vaš Miha Bicikl
Izpolnite, izrežite in vrzite v nabiralnik »Cinkarnarjeva pirita«!
Ste zadovoljni z nafto Številko? Da - ■ ne. ____________._________________
Kaj v a ni je najbolj Uftajulo? __________________________________________
C) hem bi radi bruli prihodnjih? _________■______________'________________