Za tvojo reklamo Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale ■ 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 40 (1028) Čedad, četrtek, 19. oktobra 2000 Telefon 0432/731190 ^ Ss» razstava fotografijM j mostra fotografica % S STRANI MATA] Magajna (948-1952) - Pozdravi / Indirizzi di saluto (A otvoritvi bo zapel pevskjf^bor BeneSkfi kdreniiui Parteciperà M coro Beneške korenine Dalla piazza al palcoscenico | (Via^o nella canzone popolare slovena ,del Friuli-Venezia Giulia ; tìrusttv» beneških likovnih umetnikov Kulturno društvo Ivan Trinko tftxlnik Novi Matajur Zadruga in tedni Slovenska kulturno' tKrrovi Matajur gospodarska zveza Slika je od Andrea Martinis an je bla nareta priet, ko je bla zazidana koča Planinske družine Benečije1 > i uyi m , * 12.15 Zbirališče pred kočo 12.30 Sv. Maša 13.15 Otvoritvena slovesnost 14.00 Pašta in pečen kostanj % I nostri primi 50 anni E soprattutto un momento di festa, quello che desideriamo vivere con voi, cari lettori, domani, 20 ottobre in occasione del nostro 50 compleanno. Mezzo secolo di vita è un traguardo che va sempre celebrato. Nel nostro caso forse anche di più perchè quando siamo nati eravamo talmente gracili ed il clima attorno a noi così gelido e ostile che nessuno o-sava sperare in una vita così lunga. Noi, e anche voi lettori, ne siamo certi, abbiamo chiara memoria del cammino percorso, delle difficoltà superate, delle a-sperità e diffidenze vinte. Siamo però anche coscienti che tanti semi sono caduti in un solco fertile ed hanno generato piante sane e belle. Per questo nel giorno della nostra festa, consapevoli ed orgogliosi delle nostre radici e della nostra storia, desideriamo soprattutto guardare al domani e impegnarci per costruirlo. In una realtà europea che muta e si apre, dove i confini diventano una risorsa ed un momento di incontro e cooperazione, il nostro giornale non solo si trova a suo agio, ma ha ancora un ruolo importante da svolgere. Ecco quindi un’altra ragione per festeggiare. Lo faremo a modo nostro, con due incontri culturali che uniscono passato e presente, cultura popolare e colta, le nostre radici slovene e la prospettiva europea in cui viviamo, (jn) In Slovenia è stata votata la stabilità Il successo dei liberaldemocratici (LDS) del premier Janez DrnovSek è il dato più rilevante delle elezioni politiche tenutesi domenica scorsa in Slovenia. In generale si è rafforzato il centro sinistra, mentre il centro destra ha subito una sonora sconfitta. Buona la partecipazione al voto che è stata del 70,01% degli aventi diritto. In base ai dati parziali (quando andiamo in stampa) in nostro possesso, i liberaldemocratici sono il primo partito con il 36,25% dei voti, aumentando i propri consensi rispetto alle precedenti elezioni politiche. I socialdemocratici di Janez JanSa (SDS), collocati nell’area di centro destra, sono al secondo posto con il 15.85% e dunque mantengono lo stesso numero di seggi. Segue la Lista Associata dei socialdemocratici (ZLSD), di sinistra, che con il 12,1% dei voti segna rispetto alle elezioni precedenti una crescita significativa e dunque un’inversione di tendenza. segue a pagina 4 Intervju za naš časopis o najaktualnejših vprašanjih Predsednik Kučan ob našem jubileju Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan Najaktualnejše politično vprašanje v Sloveniji so volitve za obnovo Državnega zbora, a ko bo izSla prihodnja Številka NM, bodo že za nami. Zato bi Vas najprej vprašala katere so bistvene, temeljne naloge, ki čakajo novi slovenski parlament. "Prednostni projekti Slovenije so znani: vključitev v EU, članstvo v Natu, dokončanje notranjih reform, med drugim reforma javne uprave, dokončanje privatizacije in denacionalizacije, ustalitev šolskega sistema v prid dobremu znanju novih generacij. Vsekakor je med prednostnimi projekti skrb matičnega naroda za manjšine v sosednih državah. Verjamem, ker se pogovarjamo pred volitvami, da bodo volivke in volivci s svojimi glasovi razdelili svoje zaupanje med stranke in kandidate, ki bodo izpolnili njihova pričakovanja in tako pospešili de- lo na omenjenih projektih". Integracija Slovenije v EU je ena od prioritet, za katero stoji ves slovenski politični spekter in tudi velika večina slovenske javnosti. Zakaj je tako pomembno za Slovenijo, da postane polnopravna članica EU? "Samo vstop v EU zagotavlja Sloveniji možnosti in pogoje za nov razvojni zagon pa tudi varno življenje. Novi evropski dom prinaša vsem državam in narodom priložnost za svoj del odgovornosti za skupne in vsem enake življenjske pogoje. Ti vključujejo vse oblike varnosti, od fizične in politične do socialne in gospodarske. Širitev EU prinaša tudi nove izzive starim in novim članicam. Je pa širitev neizbežna. Samo tako bo Evropa sposobna enakovredno tekmovati z drugimi regijami in civilizacijami globalnega sveta". beri na strani 4 DUO JE Bit) TBP4RVI? # <2> Avntr Predsednik Antonione z beneškimi upravitelji Roberto Antonione Projekti za razvoj območja Gorske skupnosti Nadiških dolin, ki sodijo v evropske programe ter vprašanje reforme krajevnih uprav, do katerih ima Dežela mačehovski odnos: to so bila vprašanja v središču pozornosti v torek v Spetru na srečanju med predsednikom deželnega odbora Robertom An-tonionejem in nadiškimi upravitelji. Najprej sta spregovorila predsednik in podpredsednik Gorske skupnosti Marinig in Namor, ki sta predstavila doslej opravljeno delo pri evropskih projektih še zlasti glede povezovanja z občinami v Sloveniji. Nato so župani izpostavili probleme, ki tiščijo posamezne občine. V ospredju je vsekakor bila zahteva po jasnejših zakonskih določilih in nesporno financiranje povezovanja občin. V svojem odgovoru je Antonione pohvalil opravljeno delo, obljubil večjo pozornost s strani Dežele ter izrazil pripravljenost na redna tematska srečanja z našimi upravitelji. beri na strani 2 Nedelja, 22. oktobra otvoritev koče “Dom na Matajurju” novi mata jur Četrtek, 19. oktobra 2000 2 Il presidente della Giunta regionale ospite martedì a S. Pietro I sindaci ad Antonione: “Più certezze sulle unioni” Aktualno Prima visita, martedì 18 sera, del presidente della Giunta regionale Roberto Antonione, alle Valli del Natisone, ospite a S. Pietro del direttivo della Comunità montana e dei sindaci del comprensorio. Tanti i problemi sul tappeto che hanno fatto da contraltare al lungo elenco dei progetti realizzati grazie a contributi europei ed alla concreta collaborazione realizzata e in fase di realizzazione con i comuni sloveni. I sindaci hanno però soprattutto lamentato incertezza su quanto la Regione vorrà destinare ai nuovi enti come incentivo. Per Bruna Dorbolò, primo cittadino di S. Pietro, “L’unione è stata affrontata anche come una necessità per le nostre piccole entità, ma guardiamo con preoccupazione al futuro visto che creiamo nuovi enti senza sapere se avremo i soldi per amministrarli”. Secondo Giuseppe Sibau, sindaco di S. Leonardo, “Se non riusciremo a raggiungere un accordo sarà una grande sconfitta”. Sconfitta dovuta in particolare alla poca chiarezza con la quale la Regione sta gestendo la riforma. E infatti Antonione, che era accompagnato dal presidente della quinta Commissione regionale lessandro Tesini, ha ammesso che quello della Regione, in questo settore “non è stato un percorso chiaro e trasparente” dicendosi però poi convinto che “gli incentivi nella prossima finanziaria li metteremo”. Altri argomenti importanti affrontati - senza per attenzione PERICOLO: I Ut COfcSQ Ml Km 1S00 Nelle Valli la viabilità rimane un problema scottante altro risposte significative da parte dell’ospite - sono stati quelli della viabilità e del dissesto idro-geologico, dello sviluppo turistico, dell’esclusione di Prepotto e Torreano dall’Obiettivo 2. Da S. Leonardo è emersa l’esigenza di finanziamenti per l’arginatura del torrente Cosizza, perché solo così la Regione potrà concedere il via libera al Pip, in una zona a rischio di esondazioni. Il tema della collaborazione transfrontaliera, avvantaggiata proprio dai contributi europei, ha trovato un Antonione quasi entusiasta nell’ascoltare i progetti dell’ente montano, esposti prima dal presidente Giuseppe Marinig e poi dal suo vice Maurizio Namor. Molte rimangono però le urgenze del territorio, dal finanziamento di un capannone a S. Leonardo da destinare a filiera del legno a contributi per la rete idrica e fognaria, che la Regione non concede da quattro anni. Infine la viabilità, nodo che permane carente in moltissimi nostri comuni, (m.o.) Pisnxo iz Rima Stojan Spetič Mislim, da je zelo važno, kar se je dogajalo te dni v Lodiju, pri Milanu. Tu je namreC Severna liga organizirala protestno demonstracijo proti gradnji nove moSeje za tuje priseljence. Shoda so se udeležili tudi voditelji Berlusconijevega gibanja. Vsi so nosili zgovoren transparent: “Da bi minareti nikoli ne zasenčili naših zvonikov!” Potem se je razvnela polemika. O verski svobodi, o drugačnosti. Predstavniki Oljke so poudarili, da je Italija demokratična država, ki priznava versko svobodo in pluralizem. Vsak ima pravico, da izpoveduje svojo vero, kakor da govori svoj jezik, ima svojo kulturo. Kaj odgovarjajo nestrpneži, Haiderjevi posnemovalci? Da branijo italijansko istovetnost, krščanstvo Padanije pred kontaminacijo muslimanov, ki da so nestrpni, oholi, imajo več Zena in podobno. Skratka, teorija obrambe “male domovine” pred drugačnostjo. In to v družbi, ki je te priseljence privabila, da sedaj delajo v jeklarnah, tovarnah ploščic, na gradbiščih. Seveda, na delu morajo biti pridni, disciplinirani, ne smejo imeti sindikata. In ko končajo svojih osem ur, naj gredo domov. In naj se ne pokažejo na ulici, ker motijo s svojo temno kožo, pisanimi oblekami in navadami. No, ne pijejo, kot Padanci, vendar ... kaj bi jim zaupali. Seveda, tudi kardinal Biffi trdi, da ni rasist, čeprav bi najbrž najraje slavil jubilej z novo križarsko vojno v Sveti deželi. In upa, da bo Italija na mejah preverjala verske navade priseljencev in spustila naprej samo dobre kristjane. Biffi seveda ne pove kako med tujci ločevati kristjane muslimanov. Odgovor pozna Ratko Mladiš, bivši general bo-sanskosrbske vojske, ki seje specializiral za “etnično čiščenje”. Prišli so v bosansko vas in zahtevali, naj moški slečejo hlače. Obrezane so pobili. Rasisti govorijo o islamski nestrpnosti, ne pa o dolgu naoe evropske civilizacije do Arabcev, ki so bili leta 1492, ko je Kolumb odkrival Ameriko, žrtve prvega velikega etničnedga čiščenja v Španiji. Tedaj so katoličani z inkvizicijo očistili Andaluzijo vseh mohame-dancev in Judov, ki so tamkajšnjo kulturno podobo ohranjevali celih osem stoletij, pred tem pa nam dali matematiko, astronomijo in tudi nekatere temelje filozofije. Ali Bossi in njegovi sploh vedo, da Koran priznava judovske in krščanske preroke, med katere visoko postavlja tudi Isso ben Jusufa, Jezusa, Jožefovega sinu? Rekli boste: čemu nam piše vse to? Ker se rasizem vedno začne pri neki drugačnosti in če mu dovolimo, da se razraste, ne pozna več meja in preplavi javno zavest tako, kakor je Pad preplavil piemontska mesta. Začne se z versko drugačnostjo in nadaljuje s kulturno in jezikovno. Mi, Slovenci v Italiji, vemo, da sedaj tvegamo. Ce bo ustavno zajamčena drugačnost po Bossijevih besedah le “komplementarna pravica”, ki jo baje pogojujejo temeljne značilnosti italijanske istovetnosti, se nam v primeru zmage desnosredinske koalicije res slabo piše. In nas dejstvo, da so Bossijevi ljudje še včeraj prisegali na “svojo” drugačnost in “keltski izvor”, sploh ne more tolažiti. Kakšna ironija usode: zastave rasistične Padanije in islama so enako zelene. Prepričljiva zmaga Lds in levega centra Naše napovedi so se uresničile, rekli bi skoraj do pičice. Edino, česar nismo napovedali, je uspeh novega gibanja, ki je nastalo pred nekaj meseci, in sicer Stranke mladih Slovenije, ki je prestopila 4-odstotni volilni prag in bo s štirimi poslanci vstopila v državni zbor. Prejšnjo nedeljo je močno zmagala Drnovškova liberalna demokracija, ki je sama zbrala (ko pišemo podatki niso povsem dokončni) več kot vse tri pomladne stranke skupaj torej Bajukova Nova Slovenija, Janševa socialdemokratska stranka in Zagožnova SLS/SKD. In prav zadnja stranka je največji poraženec te volilne preizkušnje, saj je kljub združitvi s krščanskimi demokrati v primerjavi s parlamentarnimi volitvami izpred štirih letih izgubila več kot polovico konsenza. Največji skok vnaprej so storili liberalnidemokra-ti, ki so zbrali skoraj 36 odstotkov ljudske podpore. Za nekaj točk so svoj položaj izboljšali Pahorjevi pristaši združene liste socialnih demokratov ter za nekaj manj pa predstavniki upokojencev Desusa. Janševa stranka je nekoliko nazadovala, Bajukova nova stranka pa je verjetno zbrala glasove, ki so si jih pričakovali, saj je že jasno, da so demokrščanski volil-ci izbrali to in ne Zagožnovo stranko. Po neuradnih izidih naj bi v parlament prišlo kar 34 poslancev LDS, 14 SDS, 11 ZLSD, 9 SLS/-SKD, 8 Nove Slovenije, ter po štiri predstavnike Jelinčičeve SNS, Desusa in Mladih Slovenije. Njim se bosta pridružila še predstavnika italijanske in madžarske manjšine. Ob takšnem volilnem razpletu je jasno, da bo Janez Drnovšek vprašanje sestave vladne koalicije precej lažje, kot je to bilo pred štirimi leti, ko sta si bila levo-sredin-ski in desno-sredinski blok precej izenačena. Verjetni mandatar Janez Drnovška pa naj bi imel na razpolago dve realni opciji. Prva naj bi šla v smer sestave levo-levosredinske koalicije in sicer v sestavi LDS, ZLSD, Desus in morebiti Stranka mladih Slovenije, takšna koalicija bi razpolagala s 53 glasov (55 če se pridružita še manjšinska poslanca) na 90. Bolj verjetna, vsaj v ocenah političnih komentarjev pa bi bila levo-sre-dinska koalicija med LDS, ZLSD, SLS/SKD in morebiti Desusom. Takšna koalicija bi imela 58 (60) glasov, kar bi pomenilo dve tretjini. To je toliko, da bi sama vladna koalicija lahko spreminjala ustavne zakone, kar ni ravno tako zanemarljivo. Tretja varianta pa je manj možna, čeravno v politiki velja pravilo, da nič ni nemogočega. Gre za koalicijo med dvema najmočnejšima strankama: LDS in SDS. Takšna koalicija med Drnovškom in Janšo bi razpolagala z 48 glasovi, nekoliko premalo za mirno vladno krmarjenje, (r.p.) Sì della commissione di Venezia La commissione promuove La commissione del Consiglio d’Europa per la democrazia attraverso il diritto, più nota come Commissione di Venezia era stata interpellata nelle settimane scorse dal premier sloveno Andrej Bajuk. Nodo del contendere il sistema elettorale. La questione, aperta in seguito ad un referendum ed una sentenza della Corte costituzionale, era stata chiusa con un voto del parlamento sloveno che aveva optato per il sistema proporzionale con una soglia, fissata al 4%. Il successivo ricorso all’organismo internazionale aveva suscitato polemiche reazioni in Slovenia. A urne chiuse, per non influenzare il voto, è stato reso noto che il giudizio della Commissione di Venezia sulla modifica costituzionale, apportata dal parlamento, è stato positivo in quanto in perfetta linea con gli standard democratici europei. Da 1400 anni Sabato scorso si è con- cluso nel Museo provinciale di Capodistria un interessante seminario, articolato in tre gionate di studio sui 1400 anni della diocesi di Capodistria e della prima citazione degli Slavi in Istria. Nell’ambito del seminario c’è stata nel duomo di Capodistria anche u-na concelebrazione solenne della messa a cui hanno preso parte tutti i vescovi sloveni ed anche il vescovo di Trieste Ravignani e di Gorizia de Toni. L’Austria è al primo posto Secondo i dati forniti dalla Banka Slovenije, l’istituto centrale sloveno, gli investimenti stranieri diretti ed espressi in dollari a-mericani, nel 1999 hanno subito una flessione rispetto all’anno precedente. Il valore degli investimenti alla fine dell’anno scorso ammontava a 2,68 miliardi di dollari. Tra gli investitori al primo posto si colloca l’Austria. A Capo Promontore no Infuria in questi giorni a Pola ed in tutta l’Istria la polemica a causa delle e-sercitazioni militari nella parte meridionali dell’I-stria, una delle zone più belle della penisola, a Capo Promontore. Più turisti e meno soldati chiedono ambientalisti ed ecologisti, a sostegno delle manifestazioni peraltro pacifiche anche sindaci, amministratori e la Dieta democratica i- striana. Intanto sotto una petizione contro le manovre sono state raccolte 2 mila firme. Un nuovo acquario Una nuova stazione di biologia marina sorgerà alle porte di Pirano. Una ventina i laboratori scientifici che verranno realizzati nella nuova sede. La prima fase dei lavori richiederà un investimento di 4 miliardi di lire. In seguito verrà restaurata l’attuale sede. Qui troverà posto anche un nuovo capace acquario. L’investimento previsto è di 10 miliardi di lire. Kultura novi mata j u r četrtek, 19. oktobra 2000 3 ZSKD na pot v čast Prešernu V okviru Zveze slovenskih kulturnih društev se je porodila misel, da bi počastili 200-letnico rojstva velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna drugače in sicer z izletom v kraje, ki so v nas zapisana s spominom na tega imenitnega umetnika in ustvarjalca. Namen pobude je, da bi se vsi predstavniki včlanjenih kulturnih društev odpravili na Gorenjsko, obiskali Vrbo, se pesniku poklonili s postankom v Prešernovem gaju v Kranju, popoldne pa bi si ob prigrizku ustvarili še dodatno priložnost za medsebojno srečanje. Enodnevni izlet bo v nedeljo 26. novembra 2000, teden dni pred 3. decembrom, ko se bo natančno 200 let po Prešernovem rojstvu v Kulturnem domu v Trstu odvijala posebna priložnostna prireditev. Predstavniki društev, ki se želijo izleta udeležiti, naj hitro stopijo v stik z našim uradom v Čedadu (0432-731386). Rok poteče 31. oktobra. 21. oktobra ob 15. uri Dan Kobariškega Muzeja otvoritev razstave “Kobariški muzej 1990-2000”. Slavnostni govornik državni sekretar Silvester Gabršček Kvartet trobil Silicanum Spomin na Izidorja Predana - Doriča na večeru, ki mu ga je posvetilo KD Rečan “Vidiš, če bomo vsi kupe, nas ne bo mu obedan zlomit!” Na večeru, ki ga je organiziralo kulturno društvo Rečan v spomin na Izidorja Predana - Doriča v Gorenjem Bardu je spregovoril tudi Doričev sin, Vladimir. Njega be-siede so bile takuo lepe an ganljive, njega spomini iz otroških dni takuo živi, de jih želimo objaviti za vse naše bralce. Sam biu še otrok an za zimo smo runal darva tle blizu Gorenjega Barda, med Platcam an Kanalcam glih pod Ravenco. Bla je liepa ura an od tistega kraja se je lepuo videlo velik kos naše rečan-ske doline an naše garmi-ške vasi, ker liscja nie bluo vic na drievjeh. Vesoko zimske sonce je bluo že arzstajlo slano na striehah hiš, ki so se nam bliščale an svetlile v očieh. Tata se je potan ustavu an sednu na hlod an me poklicu blizu. Ponudu mi je za pit tiste dobre uodè, ki smo bli natočil na studencu Biele uodè zjutra priet, ku smo paršli do hosti. Tu ni roc je daržu staklenco an tu te drugi je stisku snop viejc al pa tuša, ki je biu pobrau doz tli. Tenčas, ki san piu me je vprašu (četud je viedeu, de ne) če poznam imena drie-vja po olubu tistih viejc. Ker niesan znu odguorit an zapoznat je ustu an začeu se je lecjon. S parstan mi je pokazu hlod, kjer san šele sedeu. Začeu sam mu odguarjat, kar je on namie-noma želeu. “Tuole je Vladimir Predan hlod” sam mu jau. S te če-pamim parstam od roke mi ga je kazu an s te pravim kazu vas du dolin: Hlocje! “Ka’ je hlod?” me je še vprašu. “Je lies” san odgu-oriu. Znižu je malo parst an kazu mi je na Liesa. “Kje je po navadi hlod an lies?” “Tu host ” san jau. Tenčas mi je njega parst kazu vas Hostne an takuo napri. Garim za Garmak, tapii za Tapoluove. “Vidiš vas Gorenjega Barda, kjer san se ist rodiu? Vidiš njive, sanožeta, hosti an brajde. Tam so Brežnica, Ka-munje, Njiva, Brjega, Pod skala, Dobje, Polično, Kolač, Teja, Lanišče, Bazuje, Vršič, Klančič, Ušivka, Na novie, v Klinu an takuo napri. Tam je živielo 15 družin: Škinjini, Tonovi, Šuoštarjovi, Vanacovi, Dolenji Štefani an Gorenji, Mihovi, Anini, Mohorino-vi, Majacovi an Šenkni. “Al čuješ?” mi je jau “tle vse guori po našin, po sloviensko dol do te parve-ga mosta čez Nedižo. Vse ima no ime an an pomien, naši predniki, naši te ranci so karstil naše kraje že pred taužent liet nazaj. Dokjer bota guoril naš izik, tele doline an naši te ranci bojo z vam že napri guoril. Če ga na bota branil an varval pred tistimi, ki so mu naspruotni, bo vse zaumarlo. Ratala vam bo juška dežela brez obe-dnega pomiena, ku nerazumljiva imena vasi, ki so nam prekarstil. Tuole na smiemo pustit.” Zaki? Duo? Kada? Prevelika vprašanja an težki odgovori za adnega otroka. Meu pa sam občutek velike nevarnosti an niek me je stiskalo du trebuhu an še donas me stiska. Videu san pred mano užaljenega moža, ki pa se ni biu maj udau an podau. Tle z varha naših dolin bo- mo arjul an vprašal naše pravice, de nas bojo čul cja do Rima. Donas nas je na malo, ljudje se šele boje tiste uojske po uojski, ki je bla tle par nas. Vepulu je ’no viejco iz snopa, ki je meu še tu pest an jo ulomù. Dau mi je tu pest snop, ki mu je biu še ostu an me vprašu, naj ga ulomim. Sevieda, vse hna-du kupe niesam mu. “Vidiš” mi je jau “če bomo vsi kupe nas na bo mu obedan zlomit. An dan bojo naši ljudje zastopil resnico an pomien an važnost našega izika an kulture. Tenčas bomo imiel naše ljudi na občinah, na dežel an du Rime. Dali nam bojo naše pravice. Naši otroc bojo imiel sloviensko Suolo. Ustavjeno maino koluo bo spet za-vartielo.” Ries se mi zdi takuo deleč tisti zimski dan tu host. Puno reči se je zaries spremenilo an puno se jih bo še spremenilo. Glasi taj-šnih ljudi, ki so brez konca vierval, se boril an se tradii v velikih težavah za naš izik, kulturo an pravice, so po težki pot zaries uspešno paršli do Rima. An četudi tistih glasi nie vic materialno med nam, bojo ostajal tu domačih glaseh naših otruok, v veselih piesmah po oštarijah, v cierkvah, z pevskimi zbori, v vsakdanjih govorih ljudi po pot an po placeh, v poezijah an komedijah, v ohranjenih imenih riek, sa-nožetu, hosti, imen od vasi. Vladimir Predan Bravo, m Prof. Aleksander Ipavec Aleksander Ipavec, zelo priljubljen profesor na Glasbeni šoli v Spe-tru, kjer poučuje harmoniko ter izvrsten glasbenik, kakor smo se lahko vsi prepričali na Postaji v Topolovem ali v Mašeri, je pred nekaj dnevi uspešno opravil izpit na konzervatorju v Castelfrancu Venetu. Iskreno čestitke od Glasbene šole in vseh, ki ga v Benečiji poznamo in radi poslušamo. Martino Duriavigh di Tribil 33 sospetto di eresia - 1600 Faustino Nazzi Abiura «Christi nomine invocato (qui ci vuole il latino)., nos.. prò tribunali sedentes et solum Deum et Sanc-tae Apostolicae Romanae Fidei irrefragbbilem verita-tem prae oculis habentes (e nient’altro, c’è da giurarlo) sententiando dicimus, pronuntiamus, decernimus et declaramus (gli specialisti dicono che sono tutti termini specifici, indispensabili ad validitatem) prae-dictum Martinum esse revera et de jure culpabilem et punibilem et de haeresi saltem leviter suspectum.. Et ne tale haereticale factum impunitum rema-neat,.. ei iniungimus et mandamus ut ter hoc anno,.. praevia sacramentali suorum erratorum confessione, in insigni Collegiata Ecclesiae Civitatensis devote Eucharistiam sumere et bis sex menses Eccle-siam Beatae Mariae Salca-ni visitare» con le relative cedole firmate «et singulis sextis feriis per annum integami Beatissimae Virgi-nis ut vocant Coronam recitare. Tandem damnamus eum ad solvendas omnes et singulas expensas proces-sus antequam e carcere re-laxetur». Se Martino non fosse già per se stesso un devoto e praticante cristiano, come ampiamente confermato dalle deposizioni del canonico Michele Missio, del vicario di S. Leonardo Giovanni Paravano e di tanti testimoni sinceri, bisognerebbe considerare l’imposto del Sant’Ufficio un ben indigesto intruglio di sacro da propinare attraverso l’imbuto della legge. «Astringerli placidamente» insinuava il patriarca Francesco Barbaro «per li putti e le putte di dottrina»(49). La sentenza è letta dall’inquisitore fra Girolamo Asteo, con accanto il decano Nicolò Riccio «sedentes in Cappella SS.mi Sacramenti Ecelesiae Col-legiatae Civitatensisi». Di fronte: «Io Martino, posto personalmente ginocchioni a-vanti a voi, avendo avanti a me i Santi Evangeli et toccandoli con le mani proprie giuro di credere col cuore et confesso con la bocca quella Santa Fede Cattolica et Apostolica che la S. Romana Chiesa, crede, professa, predica et osserva (su questo c’è da dubitare). Di più giuro di creder col cuore et confesso con la bocca, che è peccato mortale il mangiar cibi proibiti nei tempi vietati da essa S. Chiesa; et conseguentemente abiuro, rinego, et detesto, quell’heresia della quale voi M.R.P. Inquisitore et Commissario mi havete sospetto, che sia lecito in qual si voglia tempo contra la proibitione della Chiesa mangiar qual si voglia cibo. Di più giuro, che mai non ho creduta la predetta heresia, né la credo né la mi son mai accostato, né la mi accosto di presente, né mai la crederò, né la mi accosterò, né l’ho insegnata, né intendo d’in-segnarla (non rimane via di fuga). Et se per l’avvenire farò alcuna di queste cose in contrario, dal che Dio mi guardi, prontamente mi sottometto alle pene dovute a chi abiura nel modo che faccio io: et sono pronto a far tutta quella pe-nitentia che vi piacerà d’impormi per quegli errori, per i quali mi havete ragionevolmente sospetto; et con tutte le mie forze mi affaticherò di adempirla, et non mai contravenire. Così Dio mi aiuti et questi santi Evangeli». Questa solenne abiura Martino l’ha pronunciata «de verbo ad verbum le-gente me notario», fra Gia-cono Maccario, dei frati minori. «Il sospetto di eresia» è una nuova fattispecie immaginata dall’Inquisizione «per evitare la disgrazia di rimettere in libertà coloro che non si potevano indur- re a fare delle confessio-ni»(50). Lascerà una pesante eredità nel modello processuale moderno: l’assoluzione per insufficienza di prove, cioè il paternalistico diritto dell’autorità di dubitare del cittadino minorato. (49) ACAU, Sinodo 1605. (50) H. Lea, op. cit., p.. 130. Gli sloveni, nella loro o-nomastica quale risulta dai numerosi elenchi della fraterna di S. Maria del Monte ( 1498-1691), adottano raramente i nomi di Francesco e di Domenico, i cui ordini religiosi fornivano i titolari del Sant’Uffizio. Un elenco in ordine di frequenza: Giovanni, Pietro, Gne-sa, Michele, Ursula, Gondruta, Margherita, Marino, Caterina, Elisabetta.. I nomi invece ricorrenti fra la popolazione nobiliare e patrizia, come risulta dal Necrologio Aquiliese, (C. Scalon (a cura), 1982, Indice dei nomi), sono in ordine di frequenza:: Giovanni; Nicolò; Enrico, Giacomo, Leonardo; Pietro, Dominico, Francesco; Martino; Antonio, Bertoldo. novi mata j ur četrtek, 19. oktobra 2000 4 Naš intervju Predsedniku republike Slovenije V Benečiji ste veliki ljudje Aktualno La Slovenia vota per la stabilità Primo partito i liberaldemocratici di Drnovšek s prve strani Evropa vzbuja tudi, sicer upravičene, bojazni za maloštevilen slovenski narod. Kako in s kakšnimi instrumenti lahko Slovenija zavaruje svojo kulturo in svoj jezik? In kje je tu prostor za Slovence v zamejstvu? "Evropa postaja skupni evropski dom s čedalje manjšim pomenom tradicionalnih državnih meja. Narodi, tudi Slovenci, bodo svojo identiteto varovali manj z varovanjem državnih ozemelj, zmeraj bolj z dejanji, kulturnimi in drugimi, ki narode notranje povezujejo in jih tako tudi krepijo za vse večjo odprtost k drugim. Različnost bo ostala, to je bistvena značilnost Evrope, ki bo kot prostor brez meja tudi slovenskemu narodu dala nove možnosti za povezanost matice s slovenskimi skupnostmi v Italiji, Avstriji in Madžarski pa tudi drugod. Znana zamisel o skupnem slovenskem kulturnem prostoru je tako nov izziv. Slovenci smo v Evropi znani po svoji kulturni ustvarjalnosti, po skrbi za svoj jezik, zato je združena Evropa za slovenstvo samo še nova priložnost. Ce smo obstali v pogosto neprijazni zgodovini, ni razlogov, da ne bi v demokratični Evropi". Kriza v Jugoslaviji se je začela razpletati, proti vsem napovedim, po mirni, demokratični poti. Ste pričakovali tak razplet? Poznate Koštunico in kaj menite o njegovih prvih političnih potezah? Koliko bo še Miloševič pogojeval politiko Srbije in ZR Jugoslavije? "Razplet sem pričakoval. Resia oggi a Idrija Oggi, giovedì 19 ottobre, alle ore 18.00, nella biblioteca di Idrija si terrà la presentazione della mostra Rezija v sliki in besedi. Cinque gli artisti resiani che espongono: Maria Pia Di Lenardo, Antonella Bini, Brunetta Di Lenardo, Daniela Negro e Mario Pie-lich. Verranno esposte anche le pubblicazioni su Resia realizzate in questi anni. Alla presentazione della mostra sarà presente Silvana Paletti che illustrerà Resia con l’ausilio di diapositive e leggerà alcune delle sue poesie. La mostra resterà aperta fino al 26 ottobre. I.n. Prej ali slej je moralo ljudem prekipeti. Novo se še ni ustalilo in utrdilo, staro se ne bo tako zlahka vdalo. Zato je mogoče še marsikaj, vendar demokratizacije tudi v Srbiji ni mogoče zaustaviti. Novo demokratično ekipo sestavljajo politično različni ljudje, skupno jim je prepričanje, da se mora Srbija vrniti v Evropo. Oblast prevzemajo v zapletenih razmerah. Orna gora se ni uklonila prejšnjemu brezperspektivnemu režimu in se je že močno odmaknila od federacije, Kosovo je pod mednarodno upravo, Vojvodina je nezadovoljna s svojim položajem v ZRJ, Sandžak hoče avtonomijo itd. Agresivnega velikosr-bstva še ni v celoti nadomestila modema demokratična, evropsko usmerjena srbska ideja s pravim občutkom za drugačnost manjšin v srbskem državnem prostoru. Dosedanje izjave novega predsednika ZRJ dr. Vojislava Koštunice napovedujejo spremembe in napovedujejo tudi možnosti za dobre odnose med Slovenijo in ZRJ. Razplet jugoslovanske drame je v veliki meri odvisen od premišljenosti in enotnosti evropske in ameriške politike". Kakšno vlogo je imela Slovenija pri reševanju jugoslovanske krize? In kakšno vlogo, naj bi imela po vaši oceni v prihodnje pri umirjanju razmer na Balkanu? "Slovenija je ves čas na različne načine podpirala demokratične sile v Srbiji in Crni gori. Mnogi vodilni člani Demokratične opozicije Srbije in črnogorskega vodstva so bili pogosti in dobrodošli gosti v Sloveniji. Radi bomo sodelovali z novo oblastjo v ZRJ in storili vse, da bo Jugoslavija postala enakopravna članica mednarodnih ustanov, če bo le izpolnila iste pogoje, kot jih je morala Slovenija. Verjamem, da bo to kmalu storila, saj nova oblast napoveduje, da se odreka nekdanji zahtevi ZRJ, da bi bila edina naslednica prejšnje skupne države". Kako ocenjujete pojav Haider? Menite, da gre le za avstrijsko “posebnost” ali, da gre za širši pojav, pred katerim se je treba zavarovati. In če da, kako? "Pojav Haider, kot ga imenujete, ni avstrijska posebnost. Je le poseben del desničarskega napadalnega populizma v Evropi. Verjamem v moč evropske in s tem avstrijske demokracije, da bo v združeni Evropi tudi v prihodnje zagotovila prevlado strpnosti, spoštovanja različnosti, odprtosti k drugačnim, dialoga in sožitja". Kako ocenjujete sloven-sko-italijanske odnose in še posebej odnose z Deželo F-JK? , ”2e nekaj let ti odnosi napredujejo, tako z Rimom kot z deželo FJK. Naši pogosti osebni stiki z najvišjimi državnimi in deželnimi osebnostmi so pri tem veliko pomagali. Dokazujejo, da je mogoče preseči lastno zgodovino in se usmeriti v prihodnost. Velik preizkusni kamen je dokončni sprejem globalnega zaščitnega zakona v senatu, ki je pomemben tako za slovensko manjšino kot za odnose med državama in za kredibilnost italijanske demokratične drže v Evropi". Kako gledate na slovensko manjšino v Italiji in v tem okviru, specifično, na manjšino v Videmski pokrajini? "Naj rečem kar naravnost, s spoštovanjem in občudovanjem. Vi ste veliki ljudje, še posebej v Slovenski Benečiji. Sli ste skozi hude preizkušnje, če kdo, potem vi dokazujete, da tudi manjši narodi preživijo in so uspešni, če se zavedajo svojih korenin in vedo, kakšno prihodnost si želijo. Slovenija bo kot država matičnega naroda morala znova premisliti, kaj je v spremenjenih razmerah dolžna še storiti za dele svojega naroda onstran državnih meja. Ta trenutek pa naj izkoristim predvsem za iskrene čestitke vsem, ki ste prispevali svoj delež, da Novi Matajur praznuje tako visoko obletnico. Srečno tudi v prihodnje". segue dalla prima Netta la sconfitta del neo partito popolare, nato dalla fusione di popolari e democratici cristiani (SLS e SKD), che ha ottenuto il 9,57% dei consensi. Positivo invece l’esito del partito Nuova Slovenia - Partito cristiano popolare, istituito appena qualche mese prima delle elezioni ed il cui leader era il premier uscente Andrej Bajuk. Ha raccolto infatti 1 ’8,64% dei voti. Sommati però tutti i voti, il centro destra ha ottenuto un consenso inferiore del 10% rispetto all precedenti politiche. Oltre ai partiti già citati, hanno superato la soglia del 4% e sono dunque entrati in Parlamento il Partito dei pensionati (Desus), il Partito nazionale sloveno (SNS) e il Partito dei giovani della Slovenia (SMS). Sono soprattutto questi ultimi la vera sorprea di questa competizione elettorale, visto che si sono organizzati in un partito politico appena tre mesi fa. Va aggiunto inoltre che sono stati eletti in parlamen- Ben nove spettacoli di prosa e sette di musica compongono la ricca stagione del teatro Ristori di Cividale promossa dal Comune in collaborazione con l’Ente regionale teatrale. Per l’occasione il Comune, ha affermato il sindaco Vuga presentando gli eventi, “ha fatto qualche sacrificio in più di natura economica, sperando in una risposta del pubblico”. Si inizia, per quanto riguarda la prosa, mercoledì 7 novembre con “Deus ex-machina” di Woody Alien con Pino Quartullo, proseguendo il 17 novembre con “L’importanza di chiamarsi Ernesto” di Oscar Wilde con Geppy Gleijeses e Debora Caprioglio. Questi gli altri spettacoli proposti: “Nonostante la stagione” di e con Cochi e Renato, nella loro unica tappa in regione (21 dicembre), “Antigone” di Jean Anouilh con Gabriele Ferzetti (10 gennaio 2001), “Boom” con il trio di attori-clowns catalani Cha-pertons (29 gennaio), “Classe di ferro” di Aldo Nicolaj con Paolo Ferrari e Isa Bar-zizza (8 febbraio), “Il giuo- to anche i due rappresentanti delle minoranze italiana e slovena che hanno il proprio seggio garantito dalla Costituzione. Va infine detto che alle elezioni si sono presentate altre otto formazioni politiche ed alcuni candidati indipendenti. Nessuno di loro ha tuttavia raggiunto nemmeno l’l% dei consensi. Finora sono stati resi noti anche i nomi dei parlamentari eletti, non tutti naturalmente, i dati definitivi si sapranno nelle prossime ore e comunque entro il 24 ottobre. In queste ore i quotidiani sloveni sono pieni di dichiarazioni e commenti al voto. Più che giustificata la soddisfazione dei rappresentanti del centro sinistra, in particolare della LDS, che hanno ottenuto ulteriori consensi, mentre il centro destra è comprensibilmente deluso. L’impressione generale è che gli elettori sloveni abbiano voluto premiare in misura ancora maggiore la politica moderata di Drnovšek, una politica che ha prodotto importanti progressi ed ha co delle parti” di Luigi Pi-randello con Paola Gassman e Ugo Pagliai (22 febbraio), “La scuola delle mogli” di Moliere con Antonio Salines (13 marzo), infine “Novecento” di Alessandro Baric-co con Eugenio Allegri (23 marzo). Per la musica e la lirica e-sordio il 21 ottobre con il pianista Alexander Lonqui-ch. Seguiranno uno spettacolo del Gruppo da camera Caronte con una selezione di canzoni di “Jesus Christ su-perstar” (3 novembre), un concerto dell’Orchestra sinfonica del Friuli-Venezia Giulia (14 novembre), un concerto per pianoforte e orchestra Karmelos con prota- avvicinato la Slovenia all’ingresso nell’UE. Una politica meditata ha portato un buon risultato anche alla sinistra (ZLSD) di Pahor, mentre il centro destra ha pagato con la sconfitta le divisioni interne e le mosse azzardate, compiute soprattutto negli ultimi tre mesi alla guida del governo. Ora la parola passa al Presidente della repubblica Milan Kučan che in breve avvierà le consultazioni con i partiti. Il presidente si è anche impegnato a convocare al più presto il parlamento, la Camera di stato che dovrà dare la fiducia al * nuovo governo. E diffusa la convinzione che sulla base dei risultato elettorale il mandato per la costituzione del nuovo governo verrà affidato al presidente dei liberaldemocratici Janez Drnovšek. Il dato elettorale comunque questa volta rende possibili più varianti per la definizione della coalizione di governo e quel che più importa ci sono le condizioni per un governo con una maggioranza solida. gonista Maurizio Zanini, quindi due nuovi appuntamenti con il Gruppo da camera Caronte, il 12 gennaio con “Racconto di Natale” i-spirato all’opera di Dickens e il 16 febbraio con "Il barbiere di Siviglia” di Rossini. Conclusione con un omaggio a Nino Rota del teatro lirico Verdi di Trieste (12 a-prile). Ritoccato di poco, rispetto all’anno scorso, solo il prezzo dell’abbonamento per l’intero cartellone, che costa 280 mila lire per la platea e 230 mila lire per la galleria. Il costo del biglietto singolo varietà dalle 28 mila lire per la platea alle 22 mila per la galleria, (m.o.) Teatro a Cividale, sono sedici le proposte tra prosa e musica GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV semi pojenji vi-lasti. Il giornale si stampa còl permesso delle Autorità della provincia di Udine. ZAČASNO UREDNIŠTVO IN UPRAVA V ŠT. PETRU I OB NADIŽI Lit. 15.- ČEDAD, 3. OKTOBRA 1950. Leto ( — štev. 1. BENEŠKIM S Gotovo te bo zanimalo vedeti, se v dolgih zimskih večerih zbira- kdaj in od kje so prišli tvoji pred- li pri ognjišču in tedaj je družinski starši v kraje kjer sedaj živimo, poglavar pripovedoval mlajšim kaj vse so doživeli potem, ko so dolge zgodbe, katere je v svojih Bvneškim Slovencem iz Terske, Nadižke, Idrijske doline in Rezije. Z velikim veseljem in zavedejoS se važnosti tega koraka objavljamo danes prvo številko »Matajurja«. S tem časopisom hočemo mi, ki smo sinovi ljudstva', pokazati, da nismo pozabili velike bede, ki vlada po naših dolinah, čeprav Smo zamenjali koš in kosir (falciola) za pero in knjigo, da nismo pozabili kako težko si moraš služiti svoj vsakdanji kruh. Pravzaprav ne smemo reči kruh, ampak polento. Tisto polento, ki jo otepavaš zjutraj, opoldne in zvečer z malo mleka ali radica in včasih s koščkom sira. Hodeč po drugih deželah nismo nikjer videli, da bi moral ubogi kmet s tolikim trudom tako malo pridelati. Nešteto člankov smo čitali po časopisih in revijah, v katerih se opisuje beda ljudstva v Južni Italiji, poslušali smo mnogo govorov o tem problemu, toda nikoli se ni nihče oglasil, da bi govoril o tvoji bedi. Po strmih in včasih zelo nevarnih pobočjih tvojih gora moraš kositi travo in znosili seno na hrbtu do senika. Često niti ne moreš opravljati poljskih del. katerih breme moraš prepustiti ženi in svojim otrokom, ti pa greš za gozdarja (boscaiolo) v tuje kraje, da bi lahko na zimo prinesel nekaj denarja za plačilo davkov, s katerimi si preobremenjen in za življenje pozimi. čemo opozoriti javno mnenje na tvoje potrebe. Ti, ki ga boš či-tal in mi, ki ga pišemo smo iste k&ftisti ubogi gorjani, ki nc smemo povedati odkod prihajamo, kadar pridemo v dolino; ker nas sicer Lah v obraz ali za rtrbtom zmerja s »s’ci avo«. Zanj namreč smo mi neka nižja bitja,-■ . S tem časopisom hočemo torej zahtevati naše pravice, hočemo da naši življenjski pogoji ne bodo več tako težki, da si tvoja žena in tvoji otroci ne bodo več kvarili zdravja pod težkimi bremeni sena in koši z gnojem. Za dosego tega pa so nam potrebne ceste, očiščenje kamnitih zemljišč, pogozditev golih gorskih pobočij in vodovodi z zdravo pitno vodo, ker tista, ki jo moraš piti sedaj je v največ primerih nezdrava in okužena. Ni treba misliti, da bomo z lahkoto dosegli ugoditev našim upravičenim zahtevam. Komur se. dobro godi se ne briga za o-nega, ki mu je slabo. Malo je takih, ki- hočejo živeti in pustiti živeti, preveč takih, ki hočejo živeti in izkoriščati šibkejšega. Ko bomo zahtevali naše pravice nam bodo prav gotovo očitali 'iredentizem in protidržavno delovanje samo zato, da ne bo treba ugoditi našim upravičenim zahtevam. Ti jim seveda ne smeš verjeti, ker naš namen in cilj je izboljšati tvoje gospodarsko, kulturno in socialno stanje in videl boš, da se pri tem ne bomo mešali niti s strankarstvom. - V nobenem primeru nas stran- karstvo ne sme. izdvajati, ampak se moramo združiti in ostati združenih ker edino na ta način bomo lahko uspešno branili naše koristi. Beneški Slovenci! »Matajur« bo izhajal dvakrat na mesec in ti bo na kratko prinašal vse novice, ki te zanimajo, zlasti pa take, ki zadevajo življenje Beneške Slovenije. se naselil] v teh naših dolinah. Zato bomo v listu pisali tudi o zgodovini domačih krajev. V listu ne bomo nikoli pozabili dat] vse tiste nasvete in navodila, ki ti bodo koristili pri tvojem delu in v tvojem vsakdanjem življenju. Pravtako bomo v vsaki številk! poročali o življenju posameznih vasi, o njihovih potrebah in o načinu, kako jim pomagati. Naši dedi so imeli navado, da so mladih dneh slišal od svojih prednikov. Mi bomo take zgodbe zapisali zate in jim priložili še nove, da si boš z njimi krajšal večerne ure ob ognju ali pa nedeljski počitek v senci. Predvsem pa ti bomo skušali stati vedno ob strani kot dobri prijatelji, ki so vedno pripravljeni pomagati kadar je mogoče in ti dati dober nasvet ali informacijo vselej, kad°r nas boš vprašal zanjo. BENEŠKA SLOVENIJA Mtrito 1:150.000 POIT O N id / ČAMPOM UMIN L Srpenica O.-Zavno m «ja do Ida 1919 MM Jtzllcovna rti «ja- KVABHAN^v ter JI* , {MoridJ&rrun * Tntiid V J [Brdo v \ " ttenltners \&fula // Javrh^iMež put Bregin/ m Sedlo X-, potok • raka. cesta ((| x ielAznuzi 5uiul Ufiline • (mStupica /S , Podrjti AIVANAC \\aliirsin j i .* • •Cineòoh »rbei* \V tioneč/r- Ann.-i-*a/ " ^' Vr' leze #\W ^ j J + Ooon.eJK. / suigom '^J&Mnkje (f) KANAL W \ t * Sattlaui.1. doli« C.rnl» uikl tod„lk St.l. 5.naj« 1944. I.If.l. 5.saggio 1944. cfceaečaetL ; PrinaSaa» vas prvo ÒtovUko tod-r nika.ki Jo nas«nj«n oaao van BonnAo-noa.Prlnslel bo-tclunski proglod dogodkov,porodila s boji&O tor druge ocnlaivouti,ki sc tidojo dnnubnjego svatevnoga politiCnogii poiofcaja/do-nnlnjo borbo.To borbo,ki Jo donos •/*» dijo idruIon}, narodi 'inglijo, Asoxlkó ln Sovjetsko Zvok«,Jugoolovcnski no-’ redi,tor vso drugo svobodoljubna države avuto,jo tudi vaca borbo,arto ■orato v nj*j s;.dolov«ti s tia,dr. oi jato po v*»ca najvofijo« epvrainiku 7 noalkociu fabliau. Mr jo tp v») lict.nca poSiljal-tc rodno dapjpe tn gradilo.v s lov on Simi «11 itolijnn&dlAi,toko.da bot3 postal ros veft list,v katerega boato, pisoli vi auul o otvorch,*! su vna tidojo,ki \«a Boninojr*. Tudi tivt.1 ,ki aordn Do r.i r.Jcoii j napi oni noi uni' vretžon no Uro * ni nuploatl utdrj \rt vrot.iu «a .tabi llot.'roprouto i,. po -luar.t.* nos pii*« J tc o.otvorah to žn&ogo vsakùanjc^o * ! livljonjOjO volih križih ia telava. i ■ *1 Mporlioao il priao auserò J dal not Via nn il qualo «..dodioato o. v vi, Sloveni dulia ^orniai Ovooto aovtiaanclo vi riporterà: tUt tl eli a* v« .iaonti dallo sottiauna? c.*Ai'nion'ci tf»i’fronti dl tporr'a"-#d hLtrr-in«;«*ubatati notjfj». politi * eh.: «a Militari uho riguardilo X.'odi, orne «rondo loti*.Qùaata lotto, la quale v«i l opUotta dai popoli doli 'n^hiltorrc^aerioo.Muaaia Soviet!«*«, popoli dalla Jugoslavia, livni tv-» tutti gii itati dol aondo ohjl ccp.jor.o olir. ilbertà.Qucota lotto t iu.hu in - on*ra lotta,poro 16 db -vote eoilcbo.aro anche -voi hfWj. ‘ un-ii entra* nto dpi vostro f.ih grondo noaico.j.l fasciamo tadaaco. vi aoritti in lvnguo sloveno ou ita ,«ho quooto giornale di -ver..or4 propriiacnto vostro,noi quo )ò acri««rute \oi soli,quell? ooso” rno vi rlauordono « vi iutarosoono. Poštnina plačana v gotovini ____ Sped.inabb.post.il gruppo _ K A ATA JI IT? Videm - via Vi». Venelo. 32 / % / ■ / 1 M /....... « K K J M % Za Italijo : polletna 400 lir - Tel. 33-46 - Poštni predal 186 l ^k/ ■ i ^ M t M J letna 7(K) lir - Za inozemstvo : Glavni in odgovorni urednik m polletna 700 lir - letna 1200 lir VOJMIR TEDOLDI - Oglasi po dogovoru. Tlak. Mlsslo • Odine - Videm j OLASILO SLOVk.o.v ^ VIDKMSKI jj— — ^ * Leio XIV. - N. 18 (288) UDINE, 16. Oktobra 1963 Izhaja vsakih 15 dni ŠE KA A VELIKA IVEKRECA TRAGEDIJA V DOLINI VAIONT Po potresu v Skopju, po viharju, ki je sejal razdejanje in smrt na otokih Karajbskega morja. zlasti na Haitiju in Kubi. sc je velikanska nesreča neizprosno zgrnila tudi na mirno in delavno prebivalstvo videmske in bellun-ske pokrajine. V sredo 10. oktobra letos, sredi noči, ob 22,43 se je z gore Toe nenadoma odtrgal velikanski plaz, ki se je z vso silo sesul v umetno jezero v dolini Vajont. To jezero zapira 267 metrov visok jez, ki spada med največje na svetu. Zaradi plazu se je voda močno dvignila in udarila preko jezu ter z vso silo vdrla v dolino pod njim. Ubogi domačini, ki so že počivali, si niso mogli pomagati. Možje, žene in otroci so v nekaj minutah prešli iz spanja v smrt, ko so jo najmanj pričakovali. Voda je s svojo divjo silo potegnila vse s seboj ter zbrisala s površja zemlje vsako sled hiš in celotnih naselij. Poplava (nad 100 milijonov kubičnih metrov vode) je vse povlekla s seboj v svojem divjem teku v trikotniku od Erta v pokrajini Videm, do Longarona in Eae v pokrajini Belluno na področju Cadora. Na stotine mrtvih iz občine Erto in Casso, kakih 2000 mrtvih v občini Longarone in okolici. Povsod nadvse žalostna slika razdejanja, ki zajame To je bilo mesto Longarone pred strahotno katastrofo. Vse je kasalo, da se bo moglo še bolj razviti, šc bolj industrializirati, postati še večje in lepše. Piava, ki je tekla skoti, mu je dajala, skupno $ hribi, ki so ga obdajali, še posebno Čaroben videz: miru, prijetnosti in vabljivosti. Z otožno dušo, z razdvojenim *rrrm prihajata nemo ta dva emigranta sinova Longarona, kot nešteto drugih, v rojstni kraj, kjer jc $e do včeraj stala pokonci njihova hiša v kateri »o živeli njihovi najdražji. Morda leže sedaj prav pod njihovimi nogami, pod plastjo blata razpdajoca trupla svojcev. Una lettrice ci scriveva nel 1993 “Da anni assaporo riga dopo riga...” Naša stara siovienska besieda je ku naša dušica Capita spesso di ricevere, in redazione, lettere di nostri lettori, sia in italiano che in sloveno. E’ una cosa sempre piacevole, anche nelle occasioni in cui ci fanno notare qualche manchevolezza. Questa lettera, inviata nel 1993, proveniva da Stoccarda. La lettrice non si era firmata con nome e cognome, ma con una definizione che diceva molto di più. Salve cari amici, è da anni che leggo con grande interesse Novi Matajur, assaporo riga dopo riga. Devo ringraziare tutti voi per avermi fatto sentire vicino ai vostri problemi e alle vostre speranze, nelle quali tutti noi crediamo. Ed è proprio in questo modo che ho imparato a leggere lo sloveno, lingua nativa, l’unica a me familiare, perché sentita parlare da sempre dai miei genitori, nonni e bisnonni. La scuola italiana non mi ha permesso di approfondirla, dovendo purtroppo parlare e scrivere solamente in lingua italiana. Mi auguro che la prossima volta con un po' di pazienza e forse qualche errore riu- scirò a scrivervi in sloveno. Vorrei aggiungere che non ringrazio assolutamente ma rimprovero tutti quegli omaccioni che riempiono le pagine della vostra rivista; sale comunali con tavole rotonde e triangolari e onorevoli (se ancora in Italia questa parola è di moda) con gli occhi spenti ed il cuore freddo, che spendono e regalano promesse mai mantenute. Proprio a loro mi rivolgo per informarli che l’opinione pubblica si sta svegliando, quindi occhio ai super stipendi, senza neanche aspettare a fine mese la busta paga e più tardi la pensione da nababbi, con il conto corrente all’estero pensando “tanto dopo di noi arriverannno altri furbacchioni” . Ma devo dire a questi signori che non so se questa volta funzionerà, anche perché da tutte le parti stanno spuntando tanti piccoli Di Pietro! Distinti saluti a tutta la redazione. Lettrice nata orgogliosamente ai confini del mondo Naša stara slovenska besieda, glas naše zemlje, za nas je bla nimar ku naša dušica: na rieč, ki je v nas an z nam živi, v tekeru vje-rjemo ol na vierjemo, nas na zapusti, dok smo živi! Fardama an ljubjena maltra za vse Benečane: tala naša besieda, na odpre Nebesa, pa samuo težave v življenju nose. Kar san miela dvajst liet an san bla takuo, ki dijejo tle par nas “no malu študjana”, san znala sevie-de, po talijansku an furlan-sku an tud nu malu po angleško an francusko, ma šele moja materna besieda je bla zame an misterij, ku dušica, ki obedan na vie, kuo je nardita an kam puo-de. An liep dan, kar Matajur je muoru imiet nih dvajst liet an jest malu vič, Giancarlo (muoj mož) me ga je pamesu damu an me je jou: “Preber!” Jest san se zastrašla pred novico an san se branila, takuo de Giancarlo, ki nie guoru slovensko, ma se je bu vpisu na an korš za se navast, je začeu prebierat, an jest le grede san pa traduejon po talijansko runala. Matajur je ratu domač v naši hiš an mi smo sli naprej nu malu cajta s tolo čudno navado, dok’ za špot, de vsi parjetalji su pravli, de za kiek zastopit muoremo biti nimar na dva ku karabinierji, san se ulu-ožla an san začela sama tud prebierat! Ben, na bota vierval, ma ku san začela prebierat pred mano vse je ratalo ja-snu: naša stara besieda nie bla vič samuo an glas za parkrit ku grehovo dušicu, ma je an izik, an izik ki ku te druz se more guorit, pisat an študjat (sviet je šu naprej), za ga stuort šele čut po naših dolinah an šu-miet po sviete. Besieda pisana, ki je paršla v mojo hišo, za me odpriet vrata na naš sviet, je te narlieuš šenk, ki Matajur mi je nardiu. S cajtan Matajur je ratu Novi Matajur an jest sem začela tudi pisat an se veselit, za me an za naš izik, vsak krat, ki kajšan mi je jou: “Vieš ku rad prebie-ram....” Prez pozabit an zahvalit vse tiste, ki v Matajur su vierval an za ga stuort zrast, su hodil po nji pot, ki vsi vemo, je bla buj pu-nu tarnu ku rože, me je všeč misnit, de kuo, po telili parvih petdeset liet bo še Novi Matajur rastu an mi z njim. ”Novi Matajur44 ”Novi Matajur11 je nove brazde razoral, je postal poseben, zanimiv Zomal. Se oglaša iz vseh krajev Benečije, kadar dežek gre in kadar sonce sije. Glejte! Glejte! To novost pri urednikih: ”Matajur“ odmeva, piše v dveh jezikih. Zdaj po naše, zdaj po laško v gornji Furlaniji kot v dvospevih, v lepoglasni harmoniji. Dvojezični urednik, le zajemite studenCnico-vodico in natočite nam pristno le zdravico. Naj beseda žubori vsa vedra, živa, v gorskih vrelcih bistra, neusahljiva. "Matajur44 naj poje pesmice iskrene, saj je naše gore list, ki ne ovene. Predan Izidor - slovenjbeneški oratar, se v teh željah vas spominia Trinkov koledar. Fervidus (Iz Trinkovega koledarja leta 1977) o mfWL iMJd Leto I - Štev. 1 ČEDAD, 1.-15. januarja 1974 NAROČNINA: Letna 2000 lir - Za inozemstvo: 3000 lir Uredništvo in Uprava: Čedad - via IX Agosto. 8 - Tel. 71.386 Izdaja ZTT Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 100 lir Sped. in abb. post. II gr. /70 Poštnina plačana v gotovini Odgovorni urednik: Izidor Predan Tisk. R. Liberale - Čedad NAPREJ ZA NASE PRAVICE Evo vam, dragi beneški Slovenci, Novi Matajur. Novi Matajur je bil potreben, ker je prišlo do spremei) v boju za naše narodnostne, gospodarske, kulturne, politične in socialne pravice. Torej za novo situacijo, Novi Matajur, list, ki naj bo glasnik vsega, kar je novega pri nas, čeprav ne bomo zanemarjali tistih starih univerzalnih vrednot našega morelnega, kulturnega, političnega in narodnostnega življenja. V zadnjih letih je prišlo do ustanovitve raznih kulturnih društev v naši ožji deželi, ki vsako po svojem, čeprav se poslužujejo različnih strategij in izhajajo iz različnih ideoloških stališč, dajejo svoj doprinos za pozitiven razvoj v Beneški. Sloveniji in jim je nekje vsem skupen cilj: rešitev naše narodnostne skupnosti Novi Matajur želi biti povezovalec v boju društev in skupin za naše pravice. Hoče biti glasnik njihovih teženj in novega položaja, odprt vsem, ki želijo preporod Beneške Slovenije. Zato pozivamo vse ljudi dobre volje na sodelovanje, da bo postal naš časopis vreden novemu času in nalogam, ki ga čakajo, da bo bran in priljubljen pri vseh naših ljudeh. Vsem je znano, da pri nas nismo imeli in nimamo slovenskih šol. Čeprav govorijo vsi naši ljudje slovensko, jih je manj tistih, ki znajo brati v materinem jeziku. Mnogi radi berejo v dialektu, ker čutijo, da je samo to popolnoma njihovo. V zadnjem času pa imamo precej prijateljev in podpornikov v vrstah italijanskega in sosednega furlanskega naroda, ki bi radi še bolj globokojrazumeli naše probleme in pokazali svojim prijateljem, kaj želimo in za kakšne pravice se borimo. Imamo takšne tudi med beneškimi Slovenci, ki so bili vzgojeni in izučeni v italijanskem jeziku in kulturi, a so odkrili v zadnjem času sami sebe, odkrili svoj pravi izvor, vzljubili naš jezik, našo kulturo in nas podpirajo z vsemi močmi, v našem pravičnem boju, a ne znajo brati slovensko. Iz teh razlogov bomo poskušali zadovoljiti vse. Zato bomo pisali v slovenščini, dialektu in ialijanščini, da bodo vsi razumeli naš boj in naše probleme, v upanju, da nas bodo vedno bolj podpirali in z nami sodelovali. Da pa ne bodo nastale dvoumnosti, naj že tu povemo, da izhajamo iz svetih tradicij NOB in man je drago vse, kar je bilo pridobljeno z rezistenco, a spet ponavljamo, da bomo odprti do vseh ljudi, društev in skupin, ki se zavzemajo za boljše in pravičnejše življenje naše dežele. Časopis bo živ in priljubljen, če bo imel sodelavce na vseh koncih in krajih naše zemlje. Že širok ter ra-prezentiven uredniški odbor, ki je bil ustanovljen za njegovo urejevanje in izdajanje, nam da upati, da nam ne bodo manjkali sodelavci. Želimo, da bi prišel naš Novi Matajur v vsako hišo, v vsako družino Beneške Slovenije, pa tudi med emigrante. Samo tako bo nagrajen trud uredniškega odbora in delno dosežen cilj, zaradi katerega je prišel na luč v našem novem življenju. AVANTI PER I NOSTRI DIRITTI Ecco; cari amici della Sla-via italiana, il Nuovo Matajur. Del Nuovo matajur ormai si sentiva l'urgenza, poiché da un certo tempo si sono verificate situazioni nuove nella lotta per i nostri diritti nazionali, economici, politici e sociali. Dunque il Nuovo Matajur si occuperà dei fatti nuovi e il giornale sarà il notiziario di questi fatti nuovi che da noi si realizzano: non per questo intendiamo trascurare gli antichi valori della nostra vita morale, culturale, politica e nazionale. Negli ultimi anni abbiamo assistito alla fondazione di varie associazioni culturali, le quali — pur provenienti da differenti posizioni ideor logiche e quindi con differenti strategie, — si pongono lo stesso scopo della salva-guardia della nostra comunità nazionale. Il Nuovo Matajur si propone di assolvere ad una funzione di legame fra le associazioni per sostenere i nostri diritti, si propone di presentarsi come I' espressione delle difficoltà e delle conquiste della nuova situazione; si propone di mantenersi aperto a tutti quanti desiderano la rinascita della Slavia italiana. Perciò invitiamo alla collaborazione tutti gli uomini di buona volontà, affinchè il nostro giornale corrisponda ai nuovi tempi ed ai nuovi programmi, ai fini per i quali viene fondato; perchè sia letto ed amato da tutti. E' noto a tutti che nella Slavia italiana non abbiamo mai avuto scuole slovene. Sebbene la popolazione intera parli lo sloveno, sono di meno quelli che lo sanno leggere. Alcune famiglie leggono il dialetto, il quale è comunque considerato un patrimonio della comunità. Negli ultimi tempi invece abbiamo realizzato amicizie e sostegni tra la popolazione friulana ed italiana. Questi amici desiderano approfondire la comprensione ed estendere la conoscenza, in Friuli ed in Italia, dei diritti per i quali lottiamo. Anche fra gli sloveni della Slavia italiana vi, sono persone che sono state istruite ed educate esclusivamente nella lingua e nella cultura italiana. Gradualmente però hanno riscoperto se stessi, hanno riscoperto la loro vera matrice, hanno preso ad amare la nostra lingua e la nostra cultura ed ora sostengono, con energia, nonostante non sappiano leggere lo sloveno, la nostra giusta lotta. Per questi motivi noi cercheremo di soddisfare tutti. Perciò scriveremo in dialetto, ih 'sloveno 'ed tn italiano, perchè tutti possano capire il nostro lavoro ed i nostri problemi, con la fiducia che essi vorranno continuare a darci sostegno e collaborazione. I nostri ideali sono quelli della resistenza e ci sarà caro tutto ciò che con la resistenza abbiamo conquistato, tornando ad affermare la nostra apertura verso tutti, individui e gruppi ed associazioni, che agiscono per una vita migliore e più giusta nella nostra comunità. II periodico sarà vivo ed amato, se avrà collaboratori in tutti gli angoli della nostra terra. Ci convince alla fiducia nella collaborazione la costituzione di un comitato di redazione ampio e rappresentativo. Desideriamo che il nostro Nuovo Matajur giunga in o- gip -v.;- ;• ' ’--V.rÌ5 -32fl . : ■ Ute-vžtlv • gnmm SET-. . SREČNO IN VESELO NOVO LETO ZELI VSEM BENEŠKIM SLOVENCEM DOMA IN PO SVETU NOVI MATAJUR gni casa, in ogni famiglia della Slavia italianna e fra i no- mente compensata la fatica quali questo giornale viene stri emigrantt. In questo modo sarà vera-tente compensata la fatica della redazione e saranno alla luce. raggiunti i primi scopi per i le 1 PROTESTNA IZJAVA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V BENEŠKI SLOVENIJI Podpisana prosvetna društva, kulturne organizacije in združenje izseljencev Beneške Slovenije so izvedele, da šolsko nadzomištvo iz Humina ni dovolilio, da vi v pošolskem pouku poskusno poučevali slovenščino v šolah v Brdu in Teru v Terski dolini. Prepoved je bila izrečena kljub temu, da je šolski patronat občine Brdo sklenil, da uvede pouk slo- venščine, zato da v primerni obliki nudi možnost vsebinskega iskanja in vzpodbuja k razmišljanju o kulturi, ki je privlačna zaradi raznolikosti in končne celovitosti. Izkušnje sodobne, pedagogie potrjujejo, da je dolžnost šolske vzgoje utrjevati vse izvirne komponente o-trokove osebnosti, in resnične človeške vrednote. Razširjati in ovrednotiti mora □ AN EMIGRANTA SLOVENSKA KULTURNA DRUŠTVA IN ZDRUŽENJE EMIGRANTOV IZ BENEČIJE ORGANIZIRAJO V SOBOTO 5. JANUARJA 1974. OB 15. URI V DVORANI «A. RISTORI» V ČEDADU DAN EMIGRANTA PROGRAM NASTOPAJO: OTROŠKI PEVSKI ZBOR IZ BENEČIJE IN «REČAN» IZ UES POZDRAV EMIGRANTOV RECITACIJE OTROK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA S KOMEDIJO JAKA ŠTOKE «NE KLIČI VRAGAI» REŽIJA: ADRIJAN RUSTJA. CIRCOLI CULTURALI ED ASSOCIAZIONE EMIGRANTI DELLA SLAVIA FRIULANA ORGANIZZANO SABATO 5 GENNAIO 1974 ALLE ORE 15 NELLA SALA DEL TEATRO «A. RISTORI- DI CIVIDALE LA GIORNATA DELL’EMIGRANTE PROGRAMMA PARTECIPANO: CORO DEI BAMBINI DELLA SLAVIA FRIULANA E-.IL CORO MISTO -REČAN- DI LIESSA SALUTO DELL’EMIGRANTE RECITE DEI BAMBINI TEATRO STABILE SLOVENO DI TRIESTE CON LA FARSA Dl JAKA ŠTOKA -NON CHIAMARE IL DIAVOLO!-REGIA: ADRIJAN RUSTJA. človeško avtohtono kulturo, ki bi bila za vedno izgubljena, če bi se asimilirala. Prebivalstvo Nadiških dolin, Terske doline, Rezije in Kanalske doline Je skozi stoletja trdno ohranilo slo venske šege, navade in jezik S prepovedjo, da bi šola rji v pošolskem pouku izpo polnjevali izobrazbo in oh ranili izrazno bogastvo ti sočletnih izročil, šege in je zike, se ponavljajo politične ovire, ki jih postavljajo dobro znane sile, ki ponovno kratijo stvarne možnosti svobodnega in demokratičnega razvoja prebivalstva Beneške Slovenije. Demokratična država, kot je Republika Italija, ki se Je porodila v odporništvu in temelji na demokratični ustavi in ščiti tudi kulturne in narodnostne značilnosti vseh jezikovnih manjšin, ne more prezreti dejstva, da so prebivalci Beneške Slovenije pripadniki manjšine. Podpisane organizacije o-dločno protestirajo proti prepovedi, ki krši ustavo in onemogoča razvoj slovenske kulture in njenih značilnosti v Beneški Sloveniji. (Nadaljevanje na 2. strani) Una nuova stagione per il nostro quindicinale si è aperta il 1. gennaio 1974, quando ha assunto la denominazione di Novi Matajur ed ha trasferito la sua redazione da Udine a Cividale dove opera tuttora. La sua direzione fu affidata a Isidoro Predan - Doric, giornalista, poeta, scrittore ed esponente di spicco della minoranza slovena. Proprietaria della testata era invece l’Editoriale stampa triestina (Založništvo tržaškega tiska), che tra le sue finalità principali aveva la pubblicazione del quotidiano degli sloveni del Friuli-Venezia Giulia ‘‘Primorski dnevnik”. Con il Novi Matajur è diventata ancora più conseguente la scelta della doppia lingua, slovena ed italiana. Accanto alla volontà cioè di coltivare la propria lingua materna nella sua forma dialettale e su quella base favorire l’apprendimento della lingua standard, si faceva sempre più forte la volontà di aprirsi al dialogo anche con il mondo circostante. Nel suo impegno per il riconoscimento e la tutela legislativa, la comunità slovena del Friuli ha sempre cercato e trovato solidarietà nel mondo democratico italiano e friulano. La battaglia per i diritti delle minoranze linguistiche ha trovato friulani e sloveni sempre sullo stesso fronte. Leto Ili - Štev. 10 (58) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Piazzetta Terme Romane 9 Tel. (0432) 7 13 8« Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Civldale n. 92 ČEDAD, 15.-31. maja 1976 Autorlzz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdala H ZTT Tiskarna R. Liberale • Čedad izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Ouindicinaie Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS. 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150. osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda KATASTROFALNI POTRES V FURLANIJI IN BENEŠKI SLOVENIJI - NAD 1000 MRTVIH VEG TISOČ RANJENIH 200.000 BREZ STREHE Neprecenljiva materialna škoda - Pomoč iz celega sveta - Prvi so se izkazali Slovenci v Trstu in Gorici - Ustanovljen koordinacijski odbor kulturnih društev v Čedadu - Nabiralna akcija Novega Matajurja V četrtek 6. maja ob 9. uri zvečer je strašnozagrmelonad Furlanijo in Beneško Slovenijo. Zemlja se je tresla, zidovi so pokali, hiše so se rušile, slišalo se je jokanje in kriča- n in + Takoj po potresu so preživeli popadli za krampe in lopate, pa tudi z golimi rokami začeli odkopovati svojce. Telefonska zveza je bila v večini krajih prekinjena, prav ta- NA DELO ~7 A W il Novi Matajur Mandi e srečno! Dos ris di salut da un vecjo abonàt furlan, in t’un furlan sclet, cence tantis nainis di garfie pure, scrit cui cùr e no nome cu la man. E1 Novi Matajur da simpri al rive te me cjase e nus puarte un moment di ri-flession su la nestre realàt: un voli a lis paginis de politiche, un a la culture e la storie, e i frutz par cumò si contentin dai risultàs dal balòn. No si po’ neà la difìcoltàt di lei par sclaf, ma jò, dopo tane’ ains co cjanti lis melodis des Valadis dal Nadison tal coro Pod Lipo di S. Pieri, salacòr o rivi a gjavà fur ale; e cuant un articul mi stice o feveli cui mio ami Germano par capì mior. Le robe plui importante e jè ca l’è un sfuei che al rive ogni setemane a ricuar-dati che tu sès a stà in t’un territori une vore particolar e par chest interesant. Us auguri tanci ains di furtune cun buine lune Mandi e sreCno Novi Matajur A. Martinis Potres je močno prizadel Nadiške in Terske doline, ter Rezijo Ob naši petdesetletnici smo se želeli spomniti tudi katastrofalnega potresa, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo in tudi naše kraje. Bil je namreč odločilni trenutek za našo skupnost. Takrat je dejansko šlo za “biti ali ne biti”. Žrtve, psihološka travna, materialna škoda: vse to je sililo ljudi v obup in vse več je bilo družin, ki so že mislile zapustiti svoje vasi in se preseliti drugam, v bolj prijazne kraje. Ob potresu pa so Furlanija in z njo Benečija in Rezija prejeli neverjetno in nepričakovano solidarnost. Med tistimi, ki so prednjačili s pomočjo našim kra- 1 più colpiti sono i pover L'immane tragedia che ha colpito la nostra regione, ha trovato di nuovo uniti nei dolore e nella sofferenza » Friulani e gli Sloveni della provincia di Udine che qui convivono da oltre 13 secoli. Si legge in tutti i giornali a diffusione nazionale che il Friuli ed i Friulani sono stati duramente colpiti: questa è la realtà, ma è incompleta. Accanto alle sofferenze dei Friulani, ci sono i paesi sloveni totalmente distrutti: basterebbe citare i paesi total mente sloveni di Podbardo (Cesarìis), Bardo (Lusevc-ra). Subid (Subii). Cenebola (Ca nebo la). Maže rola Mase-rol is) c lutti gli altri dalla Val Resia ad Ažla (Azzida) nelle Valli del Nati so ne per renderci conto che la catastrofe ha colpito i Friulani c gli Sloveni. Questi nostri paesi sloveni erano già prima di questa industrializzazione che s rebbe pur stata largameli! possibile (vedi zone anal-ghe del Cadore, dell Austri Svizzera e della Jugoslavia Ora la situazione è vcramci te disperata perchè non è i masto loro proprio nulla. Alla precaria situazione i comunica e alla tragedia i sangue e di vite di cui siam testimoni si aggiunge ora pericolo forse maggiore eh abbia colpito fino ad ora nostra gente slovena: il tei tativo di allontanare gli Sl< veni dai loro paesi c trasft rtrli a valle Conosciamo gì sirnih metodi «umanitari adottati tra ì Greci di CaL bria in occasione delle alli vioni di tre anni fa allo set po di snazionalizzarli portai doli tra la popolazione no greca della casta. Se questa operazione è rii scita con t Greci di Calabri non Potres je bil nov začetek jem je prav gotovo bila Jugoslavija in še zlasti Slovenija, pa čeprav je bila v naši soseščini prav tako močno prizadeta od uničujočih sunkov. Potres je zato pomenil najprej novo kvaliteto odnosov s sosedi, tako s Furlani kot s Slovenci v matični državi. Prijateljstvo, solidarnost, sodelovanje: vse to se je med Slovenijo in Furlanijo začelo razvijati na novih osnovah. Takrat se je Slovenija začela uveljavljati tudi zaradi znanja in izkušenj v popotresni obnovi. Ne bomo nikoli pozabili na pomen teh slovenskih posegov, saj so nam med drugim rešili marsikatere objekte, ki sodijo v našo kulturno in zgodovinsko dediščino. Za vse naj velja primer cerkvice Svetega Jerneja v Bamasu. Po obdobju solidarnosti in izrednih razmer se je začelo življenje vračati v domove in vasi. Takrat je nastopil čas načrtovanja.V ljudeh, v posameznikih in skupnosti, se je utrdila zavest, da je od nas samih marsikaj odvisno, da moramo vzeti usodo v svoje roke. Za Furlane in Slovence je potres sprožil v narodnostnem in kulturnem pogledu nov proces. Popotresna obnova je za našo manjšinsko skupnost pomenila, da se je tudi na kulturni ravni pojavila potreba in volja po bolj premišljenem in načrtnem delu za rast naše skupnosti. In rezultati so vidni. novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČHDAD/CIVIDALE • UI.B. Dc Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • PoStni predal/casdla postale 92 Odgovorni urednik: Izidor Predan • Izdaja in tiska H». Trst • Poštnina plačana v gotovini/abb. postale 1 gr. 70 < Cena 600 lir Leto XII. St. 1 (265) • Čedad, petek 4. januarja 1985 Da oggi il Novi Matajur è settimanale Anno nuovo, vita nuova. Con questo augurio inizia l’anno per ognuno di noi, con queste parole inizia il 19&S anche per il Novi Matajur. Oggi infatti il nostro giornale esce in una veste nuova. Dopo 10 anni abbiamo cambiato tipografia, sistema di stampa e formato. Ma la novità più grossa è che da ora in poi il Novi Matajur entrerà nelle vostre case ogni settimana e cercherà quindi di seguire ancora più da vicino la vita politica, culturale ed economica della Benecia. Questa scelta infatti non è stata imposta soltanto dai rapido evolversi delle tecnologie, del sistema informativo complessivo per cui anche il nostro giornale doveva seguire il passo dei tempi. È una decisione che è maturata assieme al forte risveglio della coscienza nazionale, alla rigogliosa fioritura culturale a cui stiamo assistendo nella Slavia veneta negli ultimi anni e ad un sempre crescente bisogno di informazione sia sulla vita della comunità slovena sia sulla vita politica, sociale e culturale locale. Per 10 anni il Novi Matajur e prima di lui il Matajur hanno cercato di stimolare, non senza successo, la presa dì coscienza nazionale, di sostenere la battaglia di circoli ed associazioni slovene e tutte le forze democratiche per l'applicazione anche nella nostra comunità dell’art. 6 della Costituzione ed una legge di tutela la più ampia possibile per tutta la comunità slovena in Italia. Il nostro giornale ha dato spazio e voce all'impegno delle organizzazioni slovene della Benecia nel campo delle attività politiche, economiche, culturali, ricreative, di ricerca, scolastiche e parascolastiche. Ha seguito ed informato con maggiore o minore incisività sulle vicende e sui problemi più scottanti della nostra zona. Un obiettivo importante che il Novi Matajur ha sempre perseguito i stato anche quello di informare anche i non Sloveni, quelli che non conoscono la nostra lingua sulle caratteristiche storiche, linguistiche culturali ed emiche della comunità slovena della provincia di Udine nonchi sulle nostre legittime richieste di tutela nella convinzione dell'importanza del sostegno di tutte le forze democratiche nella battaglia che da anni stiamo conducendo e che non è solo nostra. Questi obiettivi il Novi Matajur continuerà a perseguire anche negli anni futuri cercando ovviamente di arricchire, migliorare e qualificare la sua informazione, contando per questo anche sul sostegno e la collaborazione di tutti coloro che hanno a cuore le sorti della nostra comunità. Šuola Smo volili, kakuo je šlo? Izidi volitev na 2. strani Tele so volitve, ki jih poznajo sa-muo tisti ki imajo opravilo z Suolo an dosti krat še tisti na vedo vi( ku vil. Pa usedno an tiedan pred volitvah se nieki zgane an kajšan ima tudi ku-ražo guorit ob Suole. Pametno! Bi mogli reč, da kar se guori pridejo tudi idee an kar so idee se more tudi die-lat za de ratajo pardielo. Reči na gredo pru takuo... Pred volitvah se guori puno samuo za udobit kajšan voto vil, potle se vse nieko ludno zgubi. Kar se muora zalet dielat videmo kandreje zmieram buj prazne an dost krat se ne more nil opravit. Puno smo jih cul, ki so nam tiel po-viedat, zaki gre takuo vse v prah le tudi se tarkaj borejo za udobit kan-drejo, pa na vemo keremu viervat. Se troštamo samuo, da za napri puode kiek buojš, le ne drugi krat bo tei-kuo da puojdejo votat Se tisti, ki tele krat so se potrudil do Suole. Za nas se na luje telega problema, kier v telih volitvah je puno kodko-dekanja an malo jajc: imaš tri «ske-de» narmanj, an kup imen med katerim muoreš vebrat an na vieS koga vebrat; an velik problema, ki je šuola, ki na moreš tikat, letudi si izvoljen, al pa moreš kiek poviedat go mez tiste reči, ki puste Suolo taka kot je donas. Se vie, de nie pru zmieram takuo. Kajšan zbor tudi diela an so vsi prisotni, kajšan tudi kiek novegapamese tu Suolo, kajšan se s kuraio dotakne buj resnih problemov ki šuola ima, pa Iute da nil ne more le mu na pomaga tisti, ki ima v rokah pravo muol. Tele mislimo so tiste «autonomie» ali «decentramento» ki puste da teti jud-je, ki se parbliiajo Suoi s tako dobro vojo, potle se zgube po pot. Pa vsedno kar so volitve se nazaj zalnemo kregat, lovit vote, an takuo napn an tuai tete Krat je rotato tanuo. Ma nelemo tie pregledat na lanino vse tele volitve, veberemo tiste, ki za nas so buj zganile uode po naših dolinah. Muormo rei, da so liste starših (genitori), ki narvii zanimajo judi letudi ta komponenta odboru nie te nar-buj velika. Za kar se tile osnovne šole (scuole elementari) an vartace (scuole materne) imamo v dolinah dva odbora: parvi v Špielre, drugi v Sv. Lienariu. V Špietru so se starši zbral v eno samo listo, letudi spadajo pod teli odbor tri obline (špietar. Sauodnje an Podbuniesac) an v telo listo so šli kupe starši, ki imajo tudi razlilne politane idee; samuo v oblini Podbuniesac so se adni odstranil an so nastavit njih listo posebe. Muormo rei, da tale skupna pot je tista, ki se nam zdi buj pametna, le se miste iti v odbore za dielat, za pomagat šuoli, an le v nji so judje, ki so odparti ideam, vsiem ideam, tudi tisti, da smo Slovenci an šuola muora viedet, da smo an pomagat našim otrokom, da spoznajo tudi našo kulturo an naš jezik. Dobra je bla teta skupna lista tudi za ljudi, le so jo volili an ji dali pet kandrej gor na šest: tarkaj je presto-ru za starše v odboru. Adna kandre-ja je šla te drugim, ki se nieso lui predstav jen od skupne liste, kier v nji je bluo previl Slovienju. Ali previl idej? V Svetim Lienarte se je zgodilo nieki takega, spet dvie liste, pa tie muo-remo ret, de adna stranka (partit) se na luje platana sodelovati skupno z drugimi an je predstavila svojo listo. Tudi tie judje so da! vote tisti listi, ki gleda sodelovati, tista, ki ima buj odparte idee, tista ki vide v naši domati taljanski šuoli možnost, da tudi naš slovienski izik an navade najdejo prestar v nji. Za kar se tile buj vesok odbor di-streta (Consiglio di Distretto) tie se buj poznajo barve od stranke. Takuo imamo dvie liste: parva podparta od levilarskih strank v kateri spadajo tudi nekateri «indipendenti» in druga lista pod katero so zbrani velina demokristjani. Kar je važno za nas je, de ta med tistih sedam staršu, ki so bli izvoljeni so trie Z naših dolin an moremo rei. da vsi trie vil al manj se zanimajo za našo sloviensko kulturo. Takuo če pogledamo kot Slovenci na tele šolske volitve moremo rei, da so šle za nas buojš ku kar smo misin-li an de imamo izvoljene judi, ki za-ries morejo dat šuol kieki novega pa tudi dielat, da šuola rata zmieram buj nasa, ouj aomaca, cetuui m uiuo po-Irieha kiek vil! Aldo Clodig VcXVY'ij m f. uarnu Terracotta Policroma - Albero verde articolo in 2' pagina Già garantito il finanziamento della regione Le Valli del Msone avranno In un convegno a S. Pietro il prof. Carrozzo ne ha illustrato funzioni e finalità La Comunità montana delle Valli del Natisone avrà presto un museo etnografico che sarà costruito con i fondi dell’amministrazione regionale del Friuli-Venezia Giulia. Sarà collegato al museo regionale della civiltà e del lavoro contadino ed artigiano di Pa-gnacco con una propria gestione autonoma in cui avranno spazio le associazioni culturali, gli enti pubblici e le scuole del territorio. All’annuncio del presidente della Comunità montana Giuseppe Chiuch in un convegno a S. Pietro al Natisone è seguita la relazione del prof. Raffaele Carrozzo, presidente del museo regionale di Pagnacco. Egli ha definito le varie funzioni della nuova istituzione: espositiva, editoriale, didattica, di raccordo con l’economia lo- V nedeljo 6. januarja 1985, ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu Domenica 6 gennaio 1985 alle ore 15 nel teatro Ristori di Cividale 22. DAN EMIGRANTA avrà luogo la Pozdravi: 22. GIORNATA DELL’EMIGRANTE Giuseppe Pascolini Porteranno il saluto: Župan Obline Čedad Giuseppe Pascolini Don Emilio Cenclg Sindaco del Comune di Cividale v imenu kulturnih društev program: Don Emilio Cencìg a nome delle associazioni culturali Ezio Quotizza programma: Guido Quotizza in Franco Cemotta Anton Birtll in harmonikaši iz Barda Ezio Qualizza Guido Qualizza e Franco Cemotta Anton Birtlč e i fisarmonicisti di Lusevera s ? ? ■» «PREPOVED» Isidoro Predan predstava Beneškega gledališča režija: Adrijan Rusija «PREPOVED» rappresentazione teatrale del Beneško gledališče Vljudno vabljeni! regia: Adrijan Rusija Slovenske kulturne organizacije Beneške Slovenije Le organizzazioni culturali slovene della Slavia Friulana cale e l’istruzione professionale e centro di raccolta ed archivio della memoria. Rileggendo il passato, come diceva il titolo del convegno, sarà dunque possibile confermare un’identità e trovare motivazioni per vivere il futuro. Il problema di una più corretta e precisa identificazione delle radici delia comunità che appartiene all’area etnica e linguistica slovena è stato in seguito sollevato da tutti gli’ intervenuti ne! dibattito. Perciò è stato detto da molti che non va mancata l'occasione di approfondire il discorso dal punto di vista culturale e scientifico per ricavare indicazioni sul metodo di lavoro, sul significato del museo e la sua capacità di collegarsi alla realtà regionale ed inter-regionalc. Ha concluso i lavori il presidente della Giunta regionale Adriano Bia-sutti che annunciando una fase nuova del governo regionale, ha sottolineato la sua volontà di favorire le autonomie e le iniziative delle comunità locali in campo economico e culturale. Rispetto al «problema sloveno», Biasutti ha affermato che il problema di quale tutela dare alla nostra comunità esiste e va risolto. È comunque affidato alle forze politiche ed al parlamento. «Quello che uscirà, ha dichiarato, dovrà essere accettato da tutti». Il segue in 2* pagina Un’altra tappa fondamentale nella vita del giornale è stata raggiunta nel 1983, quando da quindicinale il Novi Matajur è divenuto settimanale. Un passaggio questo che è stato reso possibile dalle nuove tecnologie elettroniche. Dal 1. gennaio 1985 la direttrice responsabile è Iole Namor. Per completare la storia della nostra testata aggiungiamo che nell’aprile del 1991 è nata la cooperativa Novi Matajur, una cooperativa giornalistica costituita da giornalisti, pubblicisti e poligrafici che diventa proprietaria della testata. Presidente è Michele Obit. ;{ BČIkb BANCA 01 CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 'S FILIALA ČEDAD ■ Ul. Carlo Alberto, 17 novi MOJA BANKA À ifinfc JSl* "šMk", H likiMsL ESŠsiai tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE « UL Ristori 28 • Tel. (0432)731190 s Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70%« Tednik/settimanale s Cena 1200 lir št. 24 (573) • Čedad, četrtek, 4. julija 1991 bčIkb BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE tržaška kreditna BANKA FILIALE Dl CIVIDALE, Via Carlo Alberto, 17 ! - ' y; ; \ : ' '*'7# ' N 1 • ■ - ! MOJA BANKA OKUPACIJSKE SILE ZVEZNE VOJSKE SO PRED DNEVI Z VSO BRUTALNOSTJO OKRVAVILE SLOVENSKA TLA Naj živi Slovenija! V zadnjih urah raste nevarnost pred voja Gonano 'W v Spetru So generali v Beogradu prevzeli oblast in s siio odvzeli institucionalne pristojnosti predsedniku Zveznega predsedstva Stipetu Mesiču ter predsedniku Zveznega izvršnega sveta Anteju Markoviču? V času, ko to pišemo, je to najbolj zaskrbljujoče vprašanje, ki si ga postavljajo v razkosani Jugoslaviji kakor tudi v svetu. V primeru, da je prevladala shizoirenična blaznost beograjskih generalov, se republikam v nekdanji federativni Jugoslaviji in zato tudi Sloveniji pišejo hude ure. Primeri iz zgodovine, tudi nam časovno zelo blizu, pričajo o katastrofalnih posledicah vojaških državnih udarih. In to, kar se je zgodilo v zadnjih urah v Beogradu, kaže na prve znake vojaškega puča. Grozljive besede, ki jih je v torek zvečer po televiziji izrekel general Adžič, ne dajejo veliko upanja, da bi se agresija nad Slovenijo zaključila brez novega prelivanja krvi in novih žrtev. Brezkompromisna načela beograjskega generala dajejo zelo malo upanja za premirje in za spoštovanje sprejetih obvez. Balkanska smodnišnica se je vnela in vprašanje je, če bo prišlo do zaključne in katastrofalne eksplozije. Sedaj, ko je mera zvrhana in ko se veča število žrtev, se iz oportunizma in egoizma zbuja Momenti dl terrore al valico Internazionale della Casa Rossa di Gorizia Predsednik Dežele Furlanije-Juljiske krajine» Nemo Gonano je bil v soboto gost Društva beneških likovnih umentikov v Špetru, kjer je sodeloval na nagrajevanju 12. mednarodnega slikarskega natečaja "Podobe iz Nadiških dolin". Gre za pobudo, ki se odvija pod pokroviteljstvom Dežele in na kateri, kot je znano, sodelujejo slikarji, ustvarjalci iz naše in sosednjih dežel. Praznično vzdušje ni seveda bilo popolno, saj se niso mogli slovenski slikarji udeležiti nagrajevanja, zaradi agresije na sosednjo državo in vojnih razmer. Prva odkupna nagrada, ki jo je razpisala Dežela (1.500.000 lir), je šla ex-aequo dvema slikarjema: Francescu Fattorju (Povolet-to) in Vladimirju Klanjščku (Šte-verjan). Tudi druqa nagrada je beri na strani 4 1 In 117 per Moja vas Quando il postino non suonava proprio mai... I rapporti del “Matajur” prima e del “Novi Matajur” poi con le Poste italiane non sono sempre stati facili. Anche negli ultimi anni abbiamo dovuto registrare molte lamentele da parte dei nostri abbonati, che non ricevevano o ricevevano con ritardo il settimanale. Disservizi che non riguardavano (usiamo il passato con molta cautela, sperando che molte situazioni si siano nel frattempo risolte) soltanto noi, evidentemente, ma che di certo ci hanno messo in una posizione di disagio nei confronti di chi pagava regolarmente l’abbonamento. Disagio che non abbiamo mancato di mettere in evidenza, in più occasioni, con i responsabili delle Poste italiane. Molti sono stati coloro che ci hanno telefonato o scritto anche dall’estero, e qui pubblichiamo una lettera di un’abbonata che ci ha scritto dal Sudamerica. Certo, un luogo lontano, ma non tanto da giustifica- re il mancato recapito di un giornale. In un passato più lontano si sono avuti invece casi in cui il settimanale non veniva consegnato al destinatario per altri motivi, oppure qualcuno cercava di scoraggiare la gente della Benecia a sottoscrivere un abbonamento. Erano i primi anni di questa esperienza lunga ormai cinquant’anni, con la direzione di Vojmir Tedol-di e la redazione ancora ad Udine, in via Vittorio Veneto. Nel primo caso (sopra a sinistra) correva l’anno 1954, nel secondo eravamo nel 1960. Tempi duri per chi si professava sloveno, ma anche tempi in cui - rivelava in quelle stesse pagine risalenti al 1954 il giornale - comuni come Pulfero e S. Pietro al Nati-sone contavano bel più di 3 mila abitanti, e S. Leonardo superava i 2 mila. Iniziava però già il lento ma inesorabile calo demografico che sarebbe continuato fino a giorni nostri. naše sožalje! NE VJERVAT JIM! Nakatjeri neodgovorni ljudje iz na&fc ga k§mw» Š&U9 l%Šgiye de tistim» M boju MypevaJ al de so afìftr nani ne oaà j|m ne bpju d^ dje- la an de jina boju tud c&Mve povišal. Opozarjamo dšjem na&m simpatizerjem an bralcem, de npj ne nasedajo tajšnemu |/provofcaiorsljemu guor^nju, M ima nar ■ mjep, z$yarmt sarno ljpdi pd branja edinegfj slovenskega ž^j-naJa, ki i?l>aj^ u anagrafsko. stanje _jt n m .-.JJ U.-.m..mmm-.jdULLan..«.». ja. en- ti Ijši lai- do- udi j nt, Se itti. bro tifi do- ta dili M ni lortililtm Abbiamo notizia che alcuni portalettere commettono atti illegali ai nostri Dividiamo pertanto questi irresponsabili del continuare a compiere questa azione di sabotaggio ai nostri dan ni preavvertendoli che d’ora in poi procederemo legalmente contro di essi qualora si abbiano a ripetere episodi del genere. . le Pr Fr ne bl< ob. \ kr£ na 6ec leti tel. dai na da< da Egregio Direttore lo sono una abbonata dei Vostro settimanale “Novi Matajur “ e volevo solo farvi sapere che molto spesso il giornale non mi arriva o mi arriva con notevole ritardo ma soprattutto la cosa più imbarazzante è che mi viene recapitato assieme a tutti i Novi Matajur degli abbonati dell’America latina. A questo inconvegnente io non so come porre rimedio quindi vi prego di verificare presso le Vostre poste come mai può succedere una cosa del genere. Lima, 30 maggio 1999 mm ČEDAD / CIVIDALE; Ulica Ristori 23 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal /'casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / St. 4 (845) • Čedad, Četrtek, 30. januarja 1997 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir 11 provvedimento in vigore con il prossimo anno scolastico, ha dichiarato il sottosegretario Fassino Scuola bilingue parificata Alla Camera posta all’ ordine del giorno la legge di tutela della minoranza slovena tednik Slovencev videmske pokrajine Piero Fassino srečal Slovence Podtajnik na zunanjem ministrstvu Piero Fassino ni prišel praznih rok v petek v Trst. Najpomembnejšo vest, ki jo je prinesel slovenski narodnostni skupnosti je, da bo v kratkem priznano Dvojezično šolsko srediSCe v Spetru. Vse je pripravljeno, je zagotovil Fassino, in manjka le podpis ministra. Predstavnik vlade je povedal tudi, kaj vse je bilo storjeno v Rimu od 8. oktobra, ko se je prvič sreCal s slovenskim zastopstvom v Trstu, glede vseh problemov, ki smo mu jih Slovenci predoCili. Ob zaščitnem zakonu smo namreč postavili 10 vprašanj, ki bi jih vlada lahko z administrativnimi ali zakonskimi sredstvi rešila ne glede na zaščitni zakon. Med nje sodita priznanje Dvojezičnega šolskega središča iz Spetra, ki je bilo rešeno in vprašanje financiranja manjšine, pri čemer je bila na pobudo senatorja ,»«av;vr.iWH » , jard. .Tudi kar se samega zaščitnega zakona tiCe je bil narejen korak naprej. Vlada se je namreč odpovedala prvotni nameri postaviti kot osnovo za razpravo Maccanicov zakonski osnutek in je nekako osvojila zakonski predlog, ki ga je sama manjšina izdelala. Vsekakor vprašanje je na dnevnem redu komisije za ustavna vprašanja v Poslanski zbornici, ki jo vodi Rosa Russo Jervolino in ki bo obravnavala tudi vprašanje zakona za jezikovne skupnosti. To sicer predstavlja novost v primerjavi s preteklostjo. ko je bila praksa, da se je zakonski osnutek za zaščito Slovencev obravnaval ločeno od zakona za jezikovne skupnosti, in sicer v drugi veji parlamenta. Vsekakor imenovan je bil tudi poročevalec, ki je predstavnik zelenih Marco Boato in vse je pripravljeno zato, da , iTailu ........... Nella foto gli alunni della prima elementare bilingue il primo mentre per il prossimo anno gli alunni già iscritti sono 16 “L’iter per la parificazione del Centro scolastico bilingue è concluso e sono stati individuati anche i fondi necessari. L’obiettivo è che entri in vigore con il prossimo anno scolastico”. L’importante notizia è stata data dal sottosegretario agli Esteri, Piero Fassino, venerdì scorso a Trieste alla rappresentanza unitaria degli sloveni del Friuli-Venezia Giulia. Si tratta indubbiamente di un riconoscimento di rilevante importanza. Per il Centro scolastico bilingue di S. Pietro che dopo 14 anni di attività e con 123 bambini frequentanti tra scuola materna ed elementare, risolve finalmente il problema del proprio status giuri-dico-legale. Per le numerose famiglie che hanno deciso di offrire ai propri figli un’educazione bilingue, riponendo fiducia nella scuola di S. Pietro al Natisone. Per il personale che ha lavorato tra mille incertezze e difficoltà soprattutto di ordine economico. Per la comunità slovena della provincia di Udine che si vede finalmente riconosciuta e posta alla pari con gli altri sloveni della reo ione________ sino ha permesso di verificare che il governo Prodi intende dare un colpo di acceleratore alla soluzione dei problemi della comunità slovena. Due sono gli aspetti della questione, la legge di tutela da una parte, dall’altra tutti i problemi apeni che possono essere risolti con normali provvedimenti amministra- ■In.u. n i,»i Tr.a„iàuac.ii, scolastico bilingue e il finanziamento delle attività culturali della comunità slovena (attraverso la legge 46) che, grazie ad un emendamento del sen. Bratina alla legge finanziaria, è stato riportato sul livello degli 8 miliardi. Anche per quanto riguarda la legge di tutela abbiamo fatto un passo in avanti. Il r.u>uarrw> riha >,»ii » i« Incinto giorno di scuola. Sono 18, zione come punto di partenza la legge Maccanico, ha abbandonato quell’intenzione - ha detto Fassino - e fatto proprio il disegno di legge, presentato nella scorsa legislatura dal sen. Bratina. 11 disegno di legge è stato posto all’ordine del giorno della commissione Affari costituzionali della Camera ed è stato scelto anche il te- la.t^ra 2» 1 n.irUmAntnra novi Lettera al giornale “Cividale non sa e non vuole aprirsi” Con grande disappunto e rabbia ho letto sul Gazzettino di domenica 1 ottobre l’articolo che parla di Cividale e della decisione presa dalla maggioranza del Consiglio comunale e da alcuni gruppi di minoranza, di esprimere parere contrario all’ipotesi di e-stendere anche alla nostra città la delimitazione territoriale per la tutela della minoranza slovena, mentre è passata all’unanimità la documentazione che prevede la tutela della minoranza friulana. E’ grave che alcuni consiglieri di minoranza abbiano stabilito un confine etnico fra Cividale e le Valli del Natisone, posizionandolo a Ponte San Quirino (a proposito, questa frazione, metà di San Pietro e metà di Cividale è da con- siderarsi di etnia friulana o slovena?), questo confine che hanno voluto tracciare significa che vogliono chiuderci in una riserva noi “sciavi”, significa che non abbiamo ancora acquisito i diritti degli abitanti del Friuli. Come si fa a sostenere che non siamo una minoranza a carattere nazionale? Cosa siamo allora, profughi, clandestini, extracomunitari, nel senso che non possiamo vantare gli stessi diritti delle altre minoranze europee? E’ bene far notare a questi signori che il 40 per cento della popolazione cividale-se proviene direttamente o indirettamente dalle Valli del Natisone e che quindi è di etnia slava; per convincersi di questo è sufficiente consultare qualsiasi guida telefonica e leggere i co- gnomi. Stiano attenti questi amministratori perchè il diritto di voto ce l’ha anche questo 40 per cento della popolazione e che quando scoccherà l’ora lo saprà u-sare nel modo giusto. Esigiamo gli stessi diritti di tutela (che la legge prevede) degli abitanti friulani di Cividale, perchè la nostra città è caratterizzata dalla presenza di due etnie forti che convivono pacificamente e in armonia fra loro e non si possono chiudere gli occhi di fronte a questa splendida realtà che ci invidiano in molti. Cividale è stata considerata sempre anche una città nostra anche se eravamo ritenuti giustamente i fratelli poveri; rappresenta un naturale sbocco per le nostre valli. I nostri cognomi parlano chiaro, proveniamo da un altro ceppo rispetto ai friulani, non abbiamo origini latine, ma siamo insediati da più di 1000 anni in questi territori e abbiamo sempre considerato Cividale anche il nostro capoluogo. In questo modo Cividale ha fatto una pessima figura grazie ai suoi amministratori, ripudiandoci e fingendo di non accorgersi della nostra presenza; cercano di omologarci con i friulani per cancellarci; si mettono sullo stesso piano del regime che 70 anni fa aveva tentato di annullarci ma non’era riuscito. Mi meraviglio poi che il sig. PierAlberto Felettig, vicesindaco, si sia messo in prima fila per negare ai suoi concittadini di origine slovena il diritto di veder applicata anche alla nostra città la legge di tutela delle minoranze recentemente approvata dalla Camera. Si è mai chiesto il signor Felettig, pronunciando il proprio cognome, da dove arrivavano i suoi antenati? Certamente non erano i diretti discendenti di Giulio Cesare. Questa chiusura verso la nostra minoranza dimostra che le ostilità etniche sono presenti anche sul nostro territorio e non solo nei Balcani e che gli orrori provocati colà non hanno insegnato nulla. Peccato che a parole siano tutti concordi nel condannarli mentre nei fatti si comportino in maniera opposta. Ma noi combatteremo in modo pacifico per conquistare i nostri sacrosanti diritti, certi di agire per una causa giusta. Ho scritto appositamente in lingua italiana questa mia protesta perchè tutti possano comprenderla e aggiungo che noi minoranza slovena il friulano lo capiamo e ci sforziamo di parlarlo; consideriamo questo un arricchimento delle nostre possibilità di comunicazione, mentre purtroppo i friulani pensano di rovinare la loro verginità se si sforzano di comprendere il nostro dialetto. Sappiano gli amministratori di Cividale che sono trascorsi dieci anni dalla caduta dei muro verso e-st e che a est della nostra regione ci sono 350 milioni di persone che parlano le lingue slave e che l’eco- nomia futura avrà un grande sviluppo in quella direzione; saper comunicare con loro nelle loro lingue non potrà che portare vantaggi per tutti. Hvala, vas pozdraven v- se Janez Petricig Storicamente il confine etnico passa effettivamente per Ponte S. Quirino. Ciò non toglie tuttavia valore alla riflessione del nostro attento lettore. Concerto di cori Sabato 21 ottobre e 28 ottobre si terrà la settima rassegna corale zonale dei Colli o-rientali del Cividale-se. Il primo concerto, nell’Auditorium delle medie a S. Leonardo, inizierà alle ore 20.30. Oltre ai padroni di casa si esibiranno la Corale di Buttrio, il Coro del CAI di Cividale ed il Coro alpino Palazzolese (BS). 11 secondo concerto si terrà a Torneano. T^r i novi matajur 1 Q JSlI (slbCllxCl' Četrtek, 19. oktobra 2000 J[ J) jih pr cenoou Amonto O dvieh popunoči Giovanin je tuku na vrata od miediha: - Doktor, doktor! - Duo je, ki me zbuja ob teli uri? - Sem Giovanin! - Ka’ češ? - Me je oklu an pas, gaspuod doktor. - Beh, ka’ na vieš, de ist spariemam od osme ure do danajste? - Ist ja, pa pas nie viedeu!!! An miedih socjolog je pravu na konferenci: - Vsaki minut, nuoč an dan, ’na žena lože na sviet adnega otroka. Ka’ moremo na-rest? Na mlada čeča je uzdignila roko an po-viedala: - Za me, to parvo rieč se muore ušafat tisto ženo an ji stuort genjat! ! ! ! Tu paražone: - Dost so ti dal tebe? - Tri tiedne. - Tri tiedne? An ka’ si naredu za ušafat sa-muo tri tiedne? - Sem ubu dva člo-vieka. - Oh vse sajete, an so ti dal samuo tri tiedne? Pomisli, ki mene, za dvie kakuoša, ki sem ukradu so mi dal ’no lieto! - Oh, kuo si srečan ti! Za ’no lieto boš nazaj fraj. Mene za tri tiedne obiešejo! ! ! Tri penzjonati so se poguarjal gor mez ljubezen. - Ist - je jau te parvi - ji storem “arjut” moji ženi ankrat na tiedan! - Pa ist - je poviedu te drugi - ji storem arjut” dvakrat na tiedan, četudi ima se-damdeset liet! - Ničerije! - je poviedu te treti - Ist, ki imam osemdeset liet, ji storem “arjut” moji ženi, ki jih ima petan-sedamdeset, vsaki dan! - Oh vsi hudiči - sta pogodemjala ta druga dva - 'An kuo ji storeš arjut? - Jo vso pomažem z marmelado an jo začnem lizat! - An kada začne arjut? - Kadar obrišem usta tu arjuhe!!! Mama an tata, tel je naš te parvi šenk... Na fotografiji sta naša mama an naš tata Maria Trusgnach - Cekova iz Malega Garmika an Giovanni (Gianni) Floreancig - Ko-koc iz Hostnega. Pomislite, čeglih sta ta-kuo mlada, včeraj, 18.okto-bra 2000, sta dopunla 25 liet poroke! An tel je naš parvi šenk za vaju: sa vjemo, de mama vsak četartak prebiera skarbnua Novi Matajur. Tokrat bo ušafala pru liepo presenečenje (upamo), kane mama? Se niesi čakala? Sa je najmanj, kar moremo za vaju narest. Vi ste nimar skarbiel ne samua za nas tri, ampak tudi za none, za teto Olgo an strica Paolina. Bi mogli poviedat, kua sta nam pomagal zrast ta-kuo, de se imamo radi med sabo, kot prijatelji in ne samo kot bratje an sestre. Al de ste imiel kuražo me pustit v Tarst, de bi se naučila slovenščino, čeglih vam je bilo težko pri sarcu. An za tuole se vam zahvalem, ist Erika, zak ste viedeli, kar je pru za me. Pa ist, Valentino, se zahvalem, ker ste me pomagali v študiju harmonike. Mara pa je rada, ker jo ljubite za tisto, ki je, čeglih včasih nimate iste poglede na svet. Bi imieli še puno za reč, objeli an rekli še ankrat, pa mislemo, da boste zasto- auguri, an še takua napri ! ! ! pili vse, kar vas bomo Mara, Erika an Valentino Brava Simona, sei dott.! V Klenji imajo “dotore-šo” v pravem pomienu besi-ede: dotoreša zak se je laureala, an dotoreša, zak je pru miedih. Pridna čeča je Simona Qualizza, nje tata je Silvano, nje mama je pa Valentina iz Spietra. Simona se je vešuolala na videmski Univerzi na medicinski fakulteti v petak 13. otuberja. Nje teži je bla go mez “Menopausa nella donna”, saj namerava se Spečjalizat an ratat ginekolog. Bla je pru pridna, saj so ji dal 110/110. An muormo reč, de medicinska fakulteta nie pru lahka. S Simono se veseljo mama an tata, sestra Elisabetta, kunjad Manfredi, žlahta an parjatelji, an posebno družina Serafini iz Petjaga. Da venerdì 13 Clenia ha una dottoressa, dottoressa nel vero senso della parola: essendosi laureata il titolo di “dott.” le spetta di diritto; la laurea è in medicina, quindi è proprio una dottoressa. A concludere brillantemente la carriera universitaria con un bel 110 presso la facoltà di medicina di Udine è stata Si-mona Qualizza. Simona ha discusso una tesi sul problema della menopausa, questo anche perchè intende specializzarsi in ginecologia. Gioiscono con lei papà Silvano e mamma Valentina, la sorella Elisabetta con Manfredi, parenti ed amici, soprattutto la famiglia Serafini di Ponteacco. E un “brava Simona” lo diciamo anche noi, augurandole molti successi e soddisfazioni nella v>ta e nella professione. Rodila se je v Peginovi družini na Zverincu 27. setemberja lieta 1910... ... pa je šele ku ’na Ceca Za veselo parložnost se je okuole mame, none an bižnone Erneste zbrala vsa družina Jih ima devetdest (90), pa jih na kaže. Smo Sigurni, de bota dakordo z nam, kar vam povemo, de guormo od Erneste iz Hlocja. Jo poznamo že puno liet an je nimar tajšna, nimar le-puo naštimana, nimar zgu-arna. Rodila se je v Peginovi družini v Zverincu 27. setemberja 1910. Je imiela 23 liet, kar se je oženila. Nje možje biu Pietro Trusgnach - Vuku iz Sevca. Je bla velika mizerja. Petar je šu dielat v Afriko an takuo zaslužu za hišo, ki sta se napravla go par Hloc. Pa nie bluo za-dost. Petar se je muoru spet pobrat po sviete an šu je v Belgijo, kak cajt potlè je šla gor an Ernesta. Kar sta se varnila damu, za zaslužit kako palankico je začela ru-nat materaze an koutre vsi-em novičam. Mislimo, de vič naših čeč, ki seda so žene an none, so imiele tu njih bali kiek, ki jim je zašila Ernesta. V takim dugim življenju je Ernesta preživiela puno veselih an žalostnih momentu. Kaka bolečina par sarcu, kar ji je umaru sin Beppino. Imeu je samuo 21 liet. Na srečo so ji ostale dvie hčere, Gina an Teresa, ki potlè so se oženile, so ji šenkale navuode an navuodi so ji šenkali pranavuode. Vsi kupe so se ušafal na pravim sejmu, ki so ji ga organizal na Briegu, v gostilni “Al Colovrat”. Ernesta živi par hčeri Te-resi go par Hloc an lohni pru imiet okuole sebè tako lepo družino ji pomaga iti zdravo an veselo napri. Kuražno Ernesta, takuo napri an Buoh vam di uživat še puno liet ljubezan an to-pluoto vaše družine. Duo gaje videu? Mi na Tarčmune ga čemo nazaj Chi l’ha visto? Duo ga je videu? Ja, duo je videu Jezusa (božjo martro), ki ankrat je biu parbit gor na križe, ki je od nimar na sred tar-čmunskega britofa? Duo vie, kan je paršu, se vprašajo ti živi an ti martvi, ki počivajo gor v tisti zemlji. Je zaries čudno an hu-duo, de so začele zmanjku-vat an božje martre, an de tek, ki jo je očitno sneu dol s križa se na pomaga jo lu-ožt nazaj na nje prestor. Ti stari so pravli, de telega Kristusa, vetesenega voz dobuovega hloda, ga je biu parnesu adan človek gor od Mašer, Sikove hiše, že vič ku stuo liet od tegà, gor iz Uogarije. Poštudi-erita s kako fadi-jo, an zdaj, de se takuo zgubi? Na more bit. Sada van povi-en, kuo so šle reči. Dvie liet od tega so ga snel dol s kriza, za ga dat, so jal, adnemu domačemu človi-eku, de ga postroj, de ga pomata, zaki gor na tar-kaj liet na sonc an na dažu, je biu zgubu njega lepoto. Dobro. Dvie lieta potle obedan se na pomaga za ga nazaj pamest, ne tist, ki ga je sneu s križa, ne tist, ki je biu obeču ga paršti-mat. Bi na teu, de bi naredu an on tist konac, ki je nar-dila ura cierkve svetega Ivana: so jo nesli strojit, nie paršla vič nazaj. Naj vedo tisti, ki so ga nesli proč, de tele krat na bomo vič mučal, našega Kristusa ga čemo nazaj. Jim damo cajt do Vaht, do parvega novemberja: želmo, de na tiste dni, ki se moli za naše te rance, de bo an božja martra gor na britofe al po-strojena al ne. Vas zahvalin Tarčmunski grahjar novi matajur Četrtek, 19. oktobra 2000 14 Davide Dortih iz Kozce je za Mojo vas 2000 naredu veliko dielo - 4 Ka so pa jedli naš te star v cajtu trave Minimatajur Narbuj štieti grabjarji so bli, an Sele so, na Tarčmu-nu. So jih nosil v veliki briemanah po hiSah. So predajal tud zobe (za gra-bje!), osunjake an kosišča (nimar se je neslò kako ko-sišCe gu sanožet, kar se je sieklo, zak je ratalo, de se je an ubilo, takuo nieso muorli iti damu po drugo). GrabiSCe uoz lieske je najbuj lahnò, glonjik pa uoz orieha, zak je an lies tard an vlačan an na po-kne, kar se ga vevarta za luožt zobe; kajšan je runu glonjike an uoz čarnega jesena, ki tud se na ukoje rad. Zobje so nareti uoz driena, ki je narbuj tard lies tle par nas. Grabje za te velike so miele po devetnajst - danandvajst zob), tiste za te male danajst. Do sada san napisu, kuo so dielal nas te star, muo-ran poviedat tud, ka so jedli v cajtu trave. Za kosilo je bla pulenta podrobjena (Speh zagriet, pulenta zmarvana, mlieko an ser zriban) al pa sopa. Za južno so napravli uo- jine obiejane s Spehan, idrik frežak, jajca kuhane al no formico siera te domačega (so ga arzpartil na Sest kosu; tek ga nie snie-du opudan, je vtaknù no Spičico tu svoji koščič an ga je pa zvičer nesu damu); če je biu salam, so ga glih takuo arzpartil na vič kraju (kar ga je sniedu, ga je sniedu, kar mu je ostalo, je pa nesu damu); brovado tenfano an mužet. Za pojužnjak so bli vajeni nimar kiek sniest an popit za se dat Se kuražo do vičerje. Za vičerjo je bla pinca an batuda, grah, štakanje zalito z batudo al pa močnik (tu ni veliki sklied so napravli ku no pulento čisto čisto, so nardil jamo na sred, so not velik Speh zagriet an ocvirke, mlieko an ser zriban; vsak s sojò žlico so kupe uoz skliede jedli... če nies biu nagu, so ti ta spred nuosa ukradli tojè ocvirke!) ap ja rajž z mlie-kan (pa je .bluo vič vodè ku mlieka). Tu naši dolin narvič sveta so imiel Prehuojani go s Prehoda: an so ga imiel vas tu nin kosu. Moja družina, ki je Dortih iz Kosce, je miela tele sanožeta: Star Potok: 5 sanosieku, 1 kopà Ravnjak: 5 sanosieku Tinkraj: 4 sanosieki Za Kau: 5 sanosieku Gorenji Ravnjak: 5 sanosieku Ognjišče: 8 sanosieku, 2 kopè Varh: 6 sanosieku Pod Prietuč: 1 sanosiek Pod Cierkujo: 3 sanosieki Gor na Stienah: 5 sanosieku Ogranca: 15 sanosieku; 4 kopè Zapotok je bla na maj-hana sanožet zagrajena, kjer so pasli konjè, zak je bla trava puno velika. Tu Tinkraj, kjer senik sadà glih tkaj de stoji Sele pokoncu (pa ga bomo po-strojil), so znesli vse senuo ta z Dolenjega an Gorenjega Ravnjaka an ta od Za Kala. Gu Varhu je Sele senik La scuola di Pulfero a Kreuth in Austria Gli alunni della scuola elementare di Pulfero, accompagnati dagli insegnanti e da alcuni genitori, dall’assessore all’istruzione del comune di Pulfero, dal direttore didattico Coos e dalla maestra vicaria Nadia Melissa, il 22 settembre scorso sono partiti alla volta dell’Austria. Dopo tre ore di viaggio in pullman i ragazzi sono arrivati a Kreuth dove sono stati accolti dagli alunni della locale scuola elementare e dai loro insegnanti. Sono stati ricevuti in un clima davvero festoso, ad attenderli anche un castello gonfiabile e un’enorme salsiccia di plastica rossa, un tunnel di stoffa e dei giochi costruiti in legno. Per rompere il ghiaccio gli alunni di Pulfero si sono esibiti in alcuni canti ed hanno poi ascoltato un canto eseguito dai bambini austriaci in 4 lingue. L’atmosfera era allegra e gioiosa. Dopo il pranzo preparato dai genitori (a base di Wurstel) è stata la volta di giochi, risate, corse e scherzi. É seguita poi la visita alla miniera di Bad Bleiberg chiamata Terra mystica. Vestiti quasi da minatori con l’elmetto in testa sono scesi a circa 80 metri di profondità; hanno visto molti filmati, effetti speciali, tre pozzi, uno scheletro. Sono saliti anche su un trenino e sono risaliti alla superficie con l’ascensore. É stata una bella esperienza per i ragazzi di Pulfero che hanno vissuto una giornata molto interessante, diversa e divertente. Ora attendono di poter ricambiare l’affettuosa ospitalità degli amici di Kreuth. na konac, not so znesli senuo od te druzih sanožet. Gor od Varhà je bla parpe-ta nit, kjer so spuščal dol po nji senuo davie v dolino. Senuo so vezal na dvie viže: tu zategi, kar je bluo na kratcin za prenest an tu briemana, kjer se veže z varcò na križ, kar je bluo za ga nosti na duzin al pa za ga spustit po nit. Z žbrinčo se je nosilo senuo an listje lahko, posebno kar je biu adan sam: je nabasu, napravu ožla-vje, luožu koret (jopo) go na glavo, zadeu an nesu. Dortih s telin sienan so preredil štier - pet krav an adnegà konjà, ki so ga nu-cal za obdielovat an za vozit, kar je bluo potrieba. Sanožeta od Cekove družine go z Garmikà, od kuod se je rodila mojà mama, so ble tele: Podrob: 42 sanosieku, 10 kopi (so bli dva senika, pa so jih zažgal) Guna, Polica: 16 sanosieku, 5 kopi, 1 senik Lebarnica an Gladke: 11 sanosieku, 5 kopi Dol za Briegan: 7 sanosieku, 2 kopè (če je bluo lietno) Ta na Celeh, Osriedak, Mlaka, Pod Skalo, Ta pod Malnam, Ta za Briegan, Tan za Križe se je nosilo tu skedinj Rep: 5 sanosieku, 1 kopà Pod Puoje: 4 sanosieku, 1 -2 kopè Go na Varhu je biu an senik, kamar so nosil senuo Ta za Roba an Ta mez Poklic. Tenčas Cekova je bla Stieta an velika kimetija: so redil 7-8 krav, kobilo an konjà an bakà (junca), zak so miei Stalo “dimostrativo” an so gonil krave. San napisu, de naše družine “so miele” sano-žeta, zak sada, čelih sviet je le tist, sanožeta se malo vič poznajo, an tuole je zlo žalostno posebno sada, ki vien, ka so predielal nasi te star. 4 - konac Davide Tomasetig Kotič za dan liwči jazek - 2 Matej Šekli Isi vijač čemo najprit pošpegnut šče nur, da koj ni majo ta-na kunce te moške, te ženske anu te sridnje biside, ko ni so tu-w nominativu singolarja. Te moške biside kjiičp, konjo, čarw0 - kilo, tubo Te ženske biside lipa, koza, gora - racjuno, meš0, kokušO Te sridnje biside jabulku, rasato, oknò - janjacè, vasajè, jajce Njan pošpegnimo šče, da kaku ni se rivawajo biside, ka ni stujijo ta-prid anu ta-za timi moškimi, timi ženskimi anu timi sridnjimi bisidi, ko ise ni stujijo tu-w nominativu singolarja. Te moške biside dan kostanjo - kostanjo je zrèlp - kostanjo je spa-dalp - dan0 zrèli kostanjo - te rozajanski plesp - issiti muž0 - mòjo/twòjo bratarp - našo/waš0 dèdo Te Zenske biside dna hruška - hruška je zrela -hruška je spadla -na zrela hruška - ta rozajanska wiiZa - isa/ita žana -ma/twa sastra - naša/waša baba Te sridnje biside dno jabulku - jabulku je žrelu - jabulku je spadlu - nò zrèlé jabulku - tò rozajanské ubličilu - isò/itò janjacè - mò/twò dèlu - naše/waše dèlu Provejmo vibrat bisido, ka gre prow! 1. Tu-w tarinju je (dano dulgi, na dulga, nò dulgè) slupeč. 2. Za noga otroka to je (dano težki, na težka, nò težke) dèlu. 3. Canen to je (dano visoki, na visoka, nò visoke) gòra. 4. To ti plaža (te rozajanski, ta rozajanska, to roza-janskè) tražmišjun »Te rozajanski glas«? 5. Mie to mi plaža kaijè (te čarni, ta čarna, to čarne) grazdujè. 6. Senu je (bilo suho, bila siiha, bilu siihu), zajtò sorno ga spravili na Iònico. 7. (MòjO, Ma, Mò) oča nu (twòjO, twa, twò) mati plešajo wkop. 8. To je (waš0, waša, waše) mast? G’ò, to je (našo domači, naša domača, naše domače) mast. 9. (Isi biikavi, Isa biikawa, Isò biikave) gozd je karjè (vileko, vilika, viliku). 10. (Isi, Isa, Isò) barw jè karjè (staro, stara, staru). 11. (Iti, Ita, Ito) tale jtàn jè (vaso Camp, wsa čarna, wsè čamu). 12. Ta-na arbulu jè (ostalo, ostala, ostalu) kòj (danp riisi, na ròsa, nò rtisé) hruška. 13. (Twòjo, Twa, Twò) ji'mè tojè (danp pravi rozajanski, na prawa rozajanska, nò prave rozajanské. 14. Za našo duli'no to jè (danp vili'ki, na vilika, nò vilikè) nuvitad. 15. Ta-po dworè hòdi kòj (danp ròsi, na ròsa, nò ròse) pi'SCè. Kaku to jè jošt? 1. danp dulgi; 2. nò težke; 3. na visòka; 4. ta rozajanska; 5. tò Carnè; 6. bilu suhu; 7. MòjO, twa; 8. waša, naša domača; 9. Isi bukavi, vilekp; 10. Isa, stara; 11. Ito, wsè čamu; 12. ostala, na ròsa; 13. Twò, nò pravé rozajanské; 14. na vilika; 15. nò riisé. Za paračat isò somò doparali librin »Grammatica pratica resiana: Il sostantivo« od profasòrja Hana Steenwijka. Bogata an ubuoga sestra Ankrat sta bile dvie sestre: adna je bla bogata an te draga ubuoga. Antada te bogata je imiela mlin, uboga pa ni i-mela nič, samuo dvanajst otruok. Ni jim imela, kaj dat za jest. Nekega dne ji je rekla bogata sestra, naj pride k nji mlet moko v nje mlin. Antada te ubuoga je šla an zvečer, ko je njena sestra paršla - ta bogata - ji je ubuoga rekla, naj ji da almanjku pešči- co moke za nje lačne otroke doma. Bogata sestra ji je rekla, da je ima zadosti že gor na sebe. Ubožica se je začela jokati an je šla žalostno damu. Antadà si je otresla prah od moke. Antadà je imela dosti moke, tarkaj, da je obogatiela, nje sestra je zgubila vse nje bogatijo an obubožala. Slovenska ljudska pravca = Sport Risultati 1. Categoria novi matajur Valnatisone - Tarcentina 2-1 3. Categoria Fortissimi - Savognese 0-4 Savognese - Stella Azzurra 1-1 Corno - Audace 6-0 Juniores Com. Faedis - Valnatisone 2-4 Allievi Torreanese - Valnatisope 1-1 Giovanissimi Moimacco - Valnatisone 0-2 Esordienti Valnatisone - Gaglianese rinv. Pulcini Torreanese - Audace 0-8 Četrtek, 19. oktobra 2000 15 Amatori Bar Corrado - Reai Filpa 1 -3 Valli Natisone - Amaro 1-1 Poi. Valnatisone - Torean 1 -4 Ost. al Colovrat - Moulin rouge 9-0 Prossimo turno 1. Categoria Flumignano - Valnatisone 3. Categoria Audace - Savognese JUNIORES Cussignacco - Valnatisone Allievi Valnatisone - Chiavris Giovanissimi Valnatisone - Martignacco Esordienti Torreanese - Valnatisone Pulcini Audace - Buttrio Amatori Reai Filpa - Edil Tomat L'Arcobaleno - Valli Natisone Poi. Valnatisone - S. Lorenzo Bar Manhattan - Osteria al Colovrat Classifiche 1. Categoria Santamaria 12; Lumignacco, Flumignano 11; Gonars, Riviera 8; Valnatisone*, Reanese*, Tarcentina, Maranese, Maja-nese 7; Union Nogaredo*, Tre stelle 4; Ancona 3; Azzurra, Venzone 2; Ca-stions* 1. 3. Categoria Corno 9; Savognese, Nimis, Gaglianese 7; Chiavris 6; Serenissima 4; Savorgna-nese*, Libero Atl. Rizzi, Assosangiorgina 3; Cormor 2; Stella Azzurra*, Fortissimi, Moimacco 1 ; Audace 0, JUNIORES Com. Faedis, S. Gottardo, Com. Lestizza 3; Valnatisone, Centrosedia, Buonacqui-sto, Serenissima 1; Pagnacco, Chiavris, Cussignacco, Com. Tavagnacco, Buttrio 0. Allievi Valnatisone, Pagnacco, Fortissimi 6; U-nion 91/A, Reanese, Bearzi, Gaglianese, Manzanese, Azzurra, Libero Atl. Rizzi 3; Torreanese*, Chiavris*, Centrosedia, Com. Tavagnacco 0. Giovanissimi Moimacco, Com. Tavagnacco, Buttrio 6; Buonacquisto, Serenissima, Gaglianese, Chiavris 3; Valnatisone, Fortissimi, Martignacco, Com. Faedis 0. Cussignacco/B fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa, Mereto di Capitolo, Bar Corrado, Edil Tomat, S. Daniele 2; Anni 80, Fagagna, Al sole due, Tissano 1; Ter-mokey, Coopca Tolmezzo, Effe tre, Coop Premariacco, Warriors 0. Amatori (1. Categoria) Racchiuso, Montenars 2; Rojalese, Amaro, L'Arcobaleno, Team Calligaro, Osteria della salute, Treppo, Elettrica Passon, Valli del Natisone 1; Dream team, Turkey pub 0. Amatori (2. Categoria) Carioca, Torean, Birr. da Marco 2; Poi. Valnatisone, Pizzeria da Raffaele, Pizzeria Rìspoli, Gunners Povoletto, Agli a-mici, Colugna 1 ; Campeglio, S. Lorenzo, Moimacco 0. Amatori (3. Categoria) Grions, La bottega del mobile, Bar Manhattan, Atl. Beivars 2; Osteria al Colovrat, Ravosa 1; Linea golosa, Pizz. Moulin rouge, Xavier, Amatori Piaino, O-steria da Lodia 0. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno il giovane Gabriele contribuisce con i suoi gol alle vittorie di entrambe le formazioni giovanili Miano si fa in due per Allievi e Juniores Punti preziosi per la Valnatisone - Bene la Savognese I Pulcini travolgono il Torreano - Il Reai non si ferma La Valnatisone ha superato la Tarcentina grazie alle reti messe a segno da Campanella e da Brandolin, decisivo nei minuti di recupero. Tre punti preziosi per gli azzurri, ottenuti contro una squadra volitiva ed e-sperta. Nel campionato di Terza categoria la Savognese, dopo il recupero serale di mercoledì 11 giocato sul campo dei Fortissimi a Udine e vinto per 4-0 (gol di Plesničar,Terlicher e doppietta di Lombai), finalmente domenica ha giocato sul suo campo. I ragazzi allenati da Barbiani, contro la Stella Azzurra avevano chiuso in svantaggio il primo tempo, ma si sono prontamente riscattati nella ripresa trasformando un calcio di rigore con l’attaccante sloveno Plesničar. Terza sconfitta sul campo della capolista Corno per l’Audace. Domenica alle 14.30 a Merso di Sopra ci sarà il derby Audace-Sa-vognese. Impresa esterna degli Juniores della Valnatisone che a Faedis hanno superato per 4-2 i gialloblu di casa. Ha aperto la serie delle reti Miano che ha visto deviato da un difensore avversario nella porta avversaria un suo traversone destinato allo smarcato Dugaro. Al raddoppio di Andrea Dugaro è seguita la rete dei padroni di casa, quindi l’euro-gol di Peddis. Il Faedis accorciava le distanze per poi subire il gol su punizione di Miano che consentiva ai sanpietrini guidati da Armellini di chiudere in bellezza. Sono ritornati con un punto dalla trasferta di Torreano gli Allievi della Valnatisone. Andati sotto a causa di un rigore, gli azzurri hanno fatto quadrare i conti nella ripresa con una punizione da antologia di Miano. Da notare un secondo rigore per i padroni di casa neutralizzato con bravura dal portiere valligiano Eric Dorgnach. I Giovanissimi della Valnatisone hanno costretto la capolista Moimacco al primo stop stagionale. I ragazzi allenati da Chiarandi-ni sono andati in gol con Crisetig al 14’ del primo tempo. Ancora il capitano azzurro in gol al 5’ della ripresa. Rinviata d’ufficio la partita degli Esordienti della Valnatisone. Sono stati più fortunati i Pulcini dell’Audace che Le quadrette slovene non hanno concesso scampo alla formazione ducale Bocce, Tolmin non molla più il trofeo Si è giocata sabato 7 ottobre a Tolmin la gara di ritorno di bocce tra la formazione locale e Cividale. A causa del maltempo le quadrette si sono affrontate sui campi coperti. I bocciofili sloveni si sono aggiudicati la 54s sfida conquistando definitivamente il trofeo triennale Di Venti. Per gli sloveni è stato un ein plain. La classifica ha visto al primo posto la quadretta di Živec seguita nell’ordine da Jerkič, Moravec, Uršič, Fagotto, Osgnach, Olivo e Dorligh. Il totale dei due incontri annuali è risultato a favore degli sloveni per 18 a 14. Al termine della manifestazione c’è stato il tradizionale scambio di doni tra il presidente locale Gabrijel Živec e quello ospite Paolo Osgnach. hanno potuto giocare la gara di Torreano. I ragazzini valligiani hanno travolto i padroni di casa con la quaterna realizzata da Speco-gna, la doppietta di Cumer e le reti di Butterà e di Chiacig. Nel campionato amatoriale di Eccellenza il Reai Filpa di Pulfero ha superato il Bar Corrado ad Invillino. Per i ragazzi allenati da Cedarmas sono andati in Le elezioni avverranno il 25 e 26 novembre precedute dall’assemblea Rinnovo delle cariche al Tiro a segno C’è fervore alla sezione di Tiro a segno nazionale di Cividale in vista delle elezioni per il rinnovo quadriennale delle cariche sociali, che si effettueranno il 25 e 26 novembre e saranno Precedute, il 24, dall’assemblea generale con la relazione storico-morale del presidente uscente Giuseppe Paussa e quella finanziaria ad opera del responsabile contabile Claudia Visintini. La comunicazione deve avvenire, come statuto, almeno 30 giorni prima della data delle elezioni. Le candidature po- tranno essere invece presentate entro 20 giorni, con lettera raccomandata indirizzata a: presidente della sezione T.S.N. di Cividale, via 4 novembre 61, 33043 Cividale. Gli eletti saranno sette e non cinque come nella tornata precedente, visto che Il direttivo uscente: da sinistra la segretaria Visintini, Picotti, Fioreancig, il presidente Paussa, Bordignon e Cornelio la sezione cividalese ha superato i 500 soci. Il numero attuale, dice con una punta di orgoglio il presidente Paussa, è di 601 quando appena tre anni fa il dato stagnava al di sotto delle 300 u-nità. Un salto in avanti dovuto non solo alla bravura del personale a tutti i livelli, ma anche alle migliorie apportate, in questi anni, al poligono diventato punto di riferimento per tiratori di diverse località, non solo dalla provincia di Udine ma anche dall’Isontino e da Trieste. gol due volte Stefano Dugaro ed una Marino Simonelig. In Prima categoria la Valli del Natisone ha pareggiato con- Eric tro l’Amaro nel Dorgnach suo secondo in- portiere contro casalin- degli go grazie alla Allievi rete realizzata da Gianni Trusgnach. In Seconda categoria la Polisportiva Valnatisone ha perso contro l’esperta squadra del Torean. I ducali sono andati sotto di un gol nel primo tempo. Nella ripresa gli ospiti sono andati ancora tre volte in rete. Il gol della bandiera è stato realizzato da Faenza. In Terza categoria, infine, goleada dell’Osteria al Colovrat che ha demolito il Moulin Rouge di Reman-zacco. I ragazzi del presidente Tomasetig hanno centrato il bersaglio con la quaterna di Patrick Chiuch, la doppietta di Denis Lesiz-za e le reti di Fabio Lesizza, Gus e Specogna. (p.c.) V Fanu Federica Sancin prvakinja v skoku s palico Medtem ko gre letošnja atletska sezona k zaključku beleži slovenski šport v Italiji nove vrhunske rezultate. V Fanu se je prejšnji teden odvijalo državno atletsko prvenstvo kadetinj in kadetov, kjer je Veronika Sancin, sicer članica (ACT Trst) postala državna prvakinja v skoku s palico. Zmagala je z rezultatom 3,10 m. Goričan-ka Marussijeva pa je dosegla zadovoljivo četrto mesto v metu kladiva. Atleti so tekmovali v neugodnih pogojih z dežjem in vetrom, zato sta tudi slovenski tekmoval- ki dosegli nižji rezultat od svojih osebnih rekordov. Vendar je na takih tekmovanjih pomembna predvsem uvrstitev in ta je lepo uspela. Naj proti koncu sezone omenimo še zmago veterana Fabia Ruzzierja v hitri hoji na razdalji Milje-Trst. Tekma se uvršča med prestižne tovrstne mitinge v Italiji in udeleženci se morajo iz leta v leto soočati z močno konkurenco. Slovenski atlet zmaguje na tej tekmi že osem let zapored in letos mu je kljub močni burji uspelo izboljšati lanski rezultat 16 novi matajur četrtek, 19. oktobra 2000 Kronaka ČEDAD Fornalis - Sarženta Se je rodiu Paolo Beatrice Blasutig an Fausto Busolini sta imiela adnega puobčja. V četartak 12. otuberja se jim je v Vidmu rodiu Paolo. Dal so mu ime od nona, tata od Beatrice, ki na žalost nas je za nimar zapustu že pu-no liet od tegà. Paolo je biu zlo poznan po Nedi-Skih dolinah, saj je dielu par vič kraju na puošti. Mali Paolo uSafa tan doma an adno sestrico, Angelico, ki je miesca vo-Sta dopunla “že” pet liet. Paolu, ki bo živeu z njega družino v Fomalisu blizu Čedada, pa tudi sestrici želmo, de bi rasla srečna, zdrava an vesela. SPETER Klenje - Senčjur Zbuogam Silvia V videmskem Spitale je ponoč med nediejo 15. an pandiejkam 16. otuberja za nimar zaspala Silvia Rac-caro Pittioni. Silvia se je rodila v Klenji, v Jurjovi družini, oženila se je z Domenicani Pittioni an Sla živet blizu Senčjurja. Silvia, ukradla te je bo-liezan v momentu, ko si imiela Se puno diela, še puno progetu za spejat na-pri. 2e od mladih liet si se z vesejam, z radoviednostjo (curiosità) an z dobro voljo bližala vsem tistim stva- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR axl Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Folostavek in lisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge drZave: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 Sežana Tel. 067 - 73373 2ro račun SDK SeZana St 51420601-27926 letna za Slovenijo: 5.000 SIT m Včlanjen v USPI Associato all'USPI rem, ki so ble namienjene za zbuojšat življenje ne sa-muo v Čedade, kjer si irmela puno parjatelju, pa posebno tle v Nediških dolinah. Si bla med te parvimi, ki so vierval v iniciative za naše te male, v Mlado bri-ezo an Mojo vas. Viervala si, de človieku za lepuo ži-vietni zadost samuo kruh an kompanatik, pa tudi kultura, takuo si bla med tistimi, ki so diel na noge cooperativo librario v Ce-dade. Si bla med tistimi ri-edkimi, ki že lieta nazaj so se troštal, pa tudi vierval, de tle po naših mikanih vaseh nie vse zgubjeno, de tudi tle se more narest kiek za ustavt naše judi doma. Viervala si, an za tuo die-lala, de lepote naših kraju parkličejo tle h nam fure-šte ljudi. Tarkaj si nardila, de na koncu se je rodila asočjacjon “Bed and breakfast”, ki ima svoj sedež pru v toji hiši. Do zadnjega si skarbiela za tuole an za vse tiste iniciative, ki so se tele zadnje cajte rodile tle v Nediških dolinah. Skarbiela si za tuole, pa tudi za tojo družino, za moža Mimma, za toje puobe Marca an Sandra, za neviesto Raffaello, za vse nas, ki smo imiel srečo te poznat an ti stat blizu. Je bluo pru lepuo se poguarjat s tabo, toja vitalnost, tuoj optimizem je biu “contagioso”. An si imiela še puno ideji... vsiem tistim, ki so ti stal blizu, si pravla ki an ka kor še narest. Draga Cibe, si šla an seda v mieru počivaš v Ažli blizu toje mame, tojga tata an toje sestre, pa vier nam, boš nimar v sarcu ne samuo toje družine, tojih sestri Assunta an Giulietta, kunjada Franca an navuo-du, pa tudi drugih, ki so te poznal. An kar se nam bo parielo težkuo vepejat na-pri kako dielo pomislemo na te an takuo ušafamo spet muoč za iti napri. Ahtuca Zbuogam nona Emma Mierno je za nimar zaspala Emma Carlig, udu-ova Chiabai. Se kak tiedan antà bi bla dopunla 102 liet. Rodila se je 1. dičembe-rja lieta 1898 v Jakopinovi družini. Kar se je oženila je ostala le v vasi, saj je šla za neviesto v Cebajovo družino. Nje mož se je klicu Antonio. Imiela sta pet otruok, na žalost dva sta ji že umarla. Ostal so ji sin Giovanni an hčere Maria an Pia. Emma je do stuo liet pru dobro stala, se je sama pomagala, je šele sama kuhala. Kar je imiela stuo liet so ji nardil velik senjam, takuo, ki se spodobi za adnega, ki učaka stuo liet. Potlè zdravje ji je odpovie-dalo. Sevieda, lieta so lieta... Zadnje cajte jih je pre-živiela v špietarskem riko-verje, kjer so jo hodil po-gostu gledat nje otroc an žlahta. Z nje smartjo je v žalost pustila sina, hčere, neviesto Albo, navuode an pra-navuode, an vso žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Sauodnji v saboto 14. otuberja zjutra. Spietar / Bologna Žalostna novica V miestu Bologna, kjer je živiela že puno cajta, nas je zapustila Luciana Fulla, poročena Antoniel-la. Umarla je na naglim na svojim domu. Luciana je bla iz znane družine Fulla iz Spietra. Od nje rojstne družine je ostala tle v Spietre še sestra Gianna. Z nje smartjo je Luciana v žalost pustila njo, moža Roberta, nje otroke an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Bologni, kjer je biu nje pogreb v sriedo 18. otuberja. GRMEK Hostne/Rubignacco Zapustu nas je Amedeo Chiuch Za nimar nas je zapustu Amedeo Chiuch. Imeu je 76 liet. Amedeo je biu Cjukuo-ve družine iz Hostnega. Je biu mlad puob, kar je šu kopat karbon v belgijanske miniere. Ziveu je ku puno drugih naših ljudi v kraju Tamines. Kar je zaslužu penzjon se je vamu damu an šu živet v Rubignacco, kjer je kupu hišo an kjer je tudi umaru. Amedeo je biu med tistimi ljudi, ki je biu zlo navezan na njega rojstne kraje, če maj mu je bluo moč je parhajau na naše prireditve, kulturne manifestacjo-ne Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Almo, hči Irene, zeta Renata, navuode Luiso an Anno an vso žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v saboto 14. otuberja popudan v Rubignacco. Zena, hči an žlahta Zeljo zavhalit vse tiste, ki so mu paršli dajat zadnji pozdrav an so takuo počastil njega spomin. La moglie Alma, la figlia Irene e tutta la famiglia desideranno ringraziare tutti coloro che sono stati loro vicini nella triste circostanza della morte del loro papà e marito Amedeo Chiuch. VENDO cucina economica (špurget) Sideros, misura 84x55x82h, colore beige chiaro, usata solo un inverno. Prezzo interessante. Telefonare allo 0432/44376, eventualmente lasciare messaggio in segreteria. URGENTE! Cercasi signora, possibilmente Valli del Natisone o originaria, per assistenza a persona non autosufficiente. Telefonare dopo le ore 14 allo 0432/729312 CERCO CASA in affitto nelle Valli del Natisone, possibilmente fondovalle ed isolata. Telefonare allo 0329/2157501. Eventualmente lasciare messaggio. V Sovodnji (13 km od Čedada) prodajamo stanovanje: kuhinja, dvnevna soba, dve spalnici, dve kopalnici, terase, klet, garaža. 130.000.000 lit. Tel: 0333/4808168. Pustite vašo telefonsko številko, vas pokličemo. OCCASIONE Vendo Golf 1600, in buono stato, collaudata e con gomme nuove, vero affare. Telefonare ore serali 0432/720318 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 21. DO 27. OTUBERJA Sriednje tei. 724131 Mojmag tel. 722381 Prapotno tel. 713022 Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »uigente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoto Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carni varh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoto Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoto Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.16 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike, al pa judi, ki imajo posebne težave, ki na morejo iti sami do Spitala ta “prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). pridejo oni na vaš duom. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: Ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281