Novo mesto, 25. decembra 1953 Itev. 51 Leto iv. CasCniki ta Imdajate-tjl; Okrajni odbori 8ZDL. CmomcIJ Ko. Cevjo lo Novo mesta. — Izhaja vsak petek. — Ureja uređoi&k] odbor. — uredništvo ln oprava i Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 21. — Poitm predal 33. — Telefon arednIStva In oprav« 1*7. — TekoCl rafim pri Narodni banki v Novem mesta ClILTdtl. — Letna naročnina soo din, poUetaia SSO din, Četrtletna 12S dta. — Tiska tiskarna .Slo. venskega poročevalca« v LJubljani Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Cena O «t» Premalo izkoriščeni naravni zakla Šmarjeških toplic Šmarješke toplice so drugo pomembno zdravilišče ln letovišče naše Dolenjske. Močni vrelci zmerno tople zdravilne vode privabljajo lz leta v leto več ljudi, potrebnih zdravja in počitka. V sedmih letih po vojni se je število gostov v tem prijaznem zdravilišču povečalo za več kot šestkrat, temu primerno pa tudi promet zdravilišča. Zlasti veliko gostov privablja v poletnih mesecih od pomladi do jeseni, mislimo takih prehodnih in stalnih, odprt plavalni bazen na prostem, ki je v resnici nekaj edinstvenega za naše dolenjske razmere. Vsako leto je tudi več ljudi, ki tu prežive svoj letni dopust. Posebno v velikem številu prihajajo gosti iz sosedne republike Hrvaške. Ob nedeljah je v poletnih me- še zdaleč niso izkoriščene. Tu so vsi pogoji, da se kraj z zdraviliščem vred razvije v eno najmočnejših turistično - zdraviliških centrov. Večina tople zdravilne vode odteka neizkoriščena. Se več. Sedanji vrelci na površju imajo zmerno toplo vodo in pritekajo na površje ha več krajih. Ker teče v bližini tudi potok z mrzlo vodo, se ta mrzla voda meša s toplo in s tem znižuje njeno temperaturo. Prav gotovo je voda v globini mnogo toplejša ln v zdravilnem pogledu in pomenu tudi čistejša, z višjim odstotkom radioaktivnosti. Potrebno je z vrtanjem te vrelce zajeti v globini. Nedvomno bi s tem Hotel Šmarješke toplice tecih večkrat toliko gostov lz vseh krajev naše domovine, da gostišče komaj zmaguje promet. Kdor pride enkrat in se okopi je v topli čisti vodi v velikem zunanjem odprtem bazenu sredi tihe prijetne narave, ta pride še večkrat. Po vojni obnovljen hotel nudi gostom pole« ko*>anja v zdravilni voda tudi ostale gostinske ugodnosti ob skrbni pozornosti vsega kolektiva zdravilišča. Toda vse naravne ugodnosti, ki jih lahko da to zdravilišče, Sreča v nesreči Državni zavarovalni zavod je izplačal zavarovalnino naročniku DOLENJSKEGA LISTA Naročniki Dolenjskega lista ne dobijo v roke vsak teden le polno zanimivega in koristnega branja, ampak imajo še drugo, pomembno korist — zavarovanje za primer smrti in nezgode. Traktorist STANE U REK iz Mokronoga št. 30 se je 8. avgusta ponesrečil pri mlačvi. Čistil je mlatilnico, pa ga je zgrabilo za desno roko in mu odtrgalo tri prste. Zaradi te nezgode je zdravniška komisija priznala Ureku 26.6% invalidnine. Po pogodbi med upravo Dolenjskega lista in Državnim zavarovalnim zavodom je Ureku DOZ izplačal 5320 dinarjev invalidnine, kolikor mu pripada od 20.000 din zavarovalnine pri Dolenjskem listu, kjer je njegova invalidnost ocenjena na 26.6%. Brezplačno nezgodno zavarovanje je velika ugodnost za vse naročnike Dolenjskega lista. Sleherni naročnik, ki ima vnaprej plačano naročnino, je zavarovan za primer smrti vsled nesreče za 10.000 dinarjev, za primer trajne invalidnosti pa za 20.000 dinarjev! Nesreča nikoli ne počiva, pravi naš pregovor. Nihče ne ve, kdaj ga lahko doleti. In takrat zavarovalnina veliko pomeni. Ce Se niste naročnik, postanite čimprej in poravnajte naročnino. Zgodilo se je že, da naš naročnik ob nezgodi samo zato ni bil deležen Izplačila zavarovalnine, ker je dolgoval naročnino. ReSen spor z madžarskimi železnicami Več let se je vlekel spor med našimi ln madžarskimi železnicami zaradi dolga madžarskih železnic našim. Slo je za izkoriščanje naših železniških vagOeBfv v letu 1947 ln 1948. Na svojem zadnjem sestanku je komite Mednarodne organizacije soglaša no rešil ta spor v našo korist. pridobili tudi še močnejši izvir vode. Nova avtocesta bo zvišala turistični pomen zdravilišča Če že zdaj ugotavljamo, da je zmogljivost gostišča v poletnih mesecih premajhna, se bo ta premajhna zmogljivost še toliko bolj pokazala, ko bo zgrajena nova avtomobilska cesta Zagreb—Ljubljana, ki bo šla v neposredni bližini zdravilišča. Ta cesta bo neverjetno povečala pomen tega zdraviliško-turi stičnega kotička in približala domačim in tujim gostom. Ker &e bo verjetno začela gradnja ceste že prihodnje leto, je treba takoj misliti na povečanje zmogljivosti zdravilišča. Turizem je važna postavka v gospodarstvu, samo treba ga je znati pravilno usmerjati in za njegov razvoj tudi nekaj žrtvovati. Naravne krasote in druge ugodnosti so predpogoj, toda to še vendar ni dovolj. Poleg njih je treba ustvariti še materialne pogoje. Šmarješke toplice lahko postanejo dober vir dohodkov, obenem pa prijeten oddih delovnim ljudem in pomembno zdravilišče. Desetletni perspektivni načrt, ki ga bi morali prej uresničiti Desetletni perspektivni načrt novomeškega okraja predvideva uresničitev gornje zamisli glede razvoja Šmarjeških toplic. Tako gradnjo restavracije za 200 gostov in razširitev hotela za 80 ležišč, dalje globinsko vrtanje zaradi dviga toplote vode in pojačanja vrelcev. Predvideva gradnjo zaprtega bazena in preureditev prostorov za fizikalno terapijo ter športnega bazena v izmeri 25X50 metrov. Zdravilišče je tudi brez dobre pitne vode, zato je gradnja vodovoda nujna zadeva. Neposredna okolica zdravilišča je zelo pripravna na postavitev lesenih weekend hišic za goste. Gradnja takih hišic vsaj za 40 postelj je v načrtu, prav tako gradnja garaž in drugih pomožnih objektov. Ker bo šla nova avtomobilska cesta v bližini zdravilišča, je potrebno asfaltirati odsek ceste do zdravilišča. S temi nujnimi gradnjami lahko postanejo Šmarješke toplice pomembna in privlačna zdraviliško - turistična točka, kamor bodo radi prihajali domači in tuji gosti. Z uresničitvijo tega načrta bi se zmogljivost sedanjega gostišča in zdravilišča povečala najmanj za dvakrat. Odlašati s temi potrebnimi gradnjami bi pomenilo, odrekati se pomembnemu viru dohodkov in puščati vne- mar redke naravne ugodnosti ki se nam ponujajo same od sebe. Končno moramo tudi že enkrat prelomiti z tradicionalno turistično zaostalostjo Dolenjske in njenim topoglednim zapostavljanjem na račun v turističnem in gospodarskem pogledu razvitejših predelov države. Pri ustvarjanju pogojev za turizem na Dolenjskem pa je treba najpopreje razviti in dvigniti že obstoječa zdravi-liško-gostinska podjetja kot so Dolenjske in Šmarješke toplice, ki imajo že osnovo in dobre pogoje za razvoj, obenem pa je treba delati na ostvaritvi osnovnih pogojev za turizem v večjih središčih vse Dolenjske, kot Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Kočevje, Ribnica, vsa Kolpska dolina in drugi kraji. Toda kot v vsakem primeru, velja tudi za turizem: čimprej bomo začeli te pogoje ustvarjati, prej bo imel turizem tudi na Dolenjskem tisto važno postavko v gospodarstvu 22. decembra je bil praznik JLA Tanki napadajo Profesor Janko Jarc petdesetletnih; Kar natihoma je prišel Živ-Ijenski jubilej moža, katerega neumorno delovanje je najtesneje zraščeno z Novim mestom in Dolenjsko. Njegova skromnost in nesebičnost ne ki jo ima lahko in za katero j dovoljuje sicer, da ga razkn-imamo vse naravne pogoje. I jemo pred javnostjo, pa tudi Prosvetni delavci Bele krajine obsojajo Društvo učiteljev okraj ji Črnomelj je bilo na svojem rednem zborovanju 14. XI. 1953 obveščeno, TK7 o flaaj PeoyI>4 reierat: »Pet let obstoja CMD — kako gledam jaz na društvo«. Na koncu seje je bila sprožena misel, da naj bi predsednik obiskal vse kolege duhovnike na Dolenjskem ln tako v osebnem stiku z njimi razpravljal o vseh važnih društvenih ln izven društvenih problemih današnje jugoslovanske stvarnosti. Cas je že, da se dolenjska duhovščina otrese razne reakcionarne in belogardistične navlake, da začne trezno gledati na vse današnje pojave v naši socialistični domovini in da že enkrat pokaže, da jt vendar nI vseeno, kako se vrti kolo zgodovine. Mirna Splošna kmetijska zadruga Je letos znatno podprla elektrifikacijo okoliških vasi in v ta namen dala 700.000 din. S to pomočjo in pomočjo ljudske oblasti ter prizadevanjem vašča-nov samih je uspelo, da je več vasi dobilo električno luč. Prebivalci teh vasi so hvaležni vsem, ki so Jim pripomogli do te pridobitve, Elektrifikacij ski odbori vasi Trbinc, Sevnica ln Sela-Cirnlk, so poslali upravnemu odboru KZ na Mirni pismeno zahvalo za pomoč in podporo pri elektrifikaciji vasi. V zahvali trdijo, da se je s tem izpolnila dolgoletna želja teh vasi. Hkrati želijo, da bi bile te ugodnosti odnosno napredka deležne še vse ostale vasi ln domačije, ki še danes nimajo električnega toka. Zagotavljajo, da bodo še naprej delali v tem oziru pod parolo; »V vsako hišo elektriko« berleja, ki more dati pri dobri obdelavi zemlje dober pridelek, razen na kislih ln lažjih tleh. Zelo dober pridelek berleja je letos dosegel kmetovalec Crnič Matija v Tribučah. Na steljniških tleh se bo ponovno poizkusila vrsta svetle viržinije. Od cigarnih vrst tobaka sta imela letos dobro rast in dozorelost listov brazil in java. Vse ostale vrste Istra, hercegovski ravnjak, maloazijska smirna, makedonska otlja, banatski zrenjanin in havana pa niso primerne za gojitev pri nas, ker jim tukajšnja klima ne ustreza za kvalitetno uspe-vanje. Dr. Bukovec, pedolog iz Zagreba, je preiskal tudi zemljo in ugotovil, da so tla v Beli krajini povečini primerna za gojitev tobaka, posebno je primerno redno obdelana rdeča zemlja. Tukajšnje srednje težke zemlje dajo pri pravočasni obdelavi, dobri negi in pravilnem sušenju količinsko in kakovostno prav dober pridelek berleja. Ponovni poizkus s svetlo biržinijo na kislejših stelniških in naplavnih tleh bo pokazal praktično vrednost te vrste. Glede na navedene strokovne ocene je tobačna tovarna v Ljubljani pripravljena razširiti gojitev tobaka vrste berlej in po svojem strokovnjaku dati na terenu potrebna navodila. Zaradi tega priporočamo kmetovalcem, da se javijo zadrugam, občinam ali okraju ln sklenejo pismeno pogodbo za gojitev tobaka berleja v prihodnjem letu. Vrednost pridelka tega tobaka znaša okrog 2500 do 3000 dinarjev na 1 ar M. B. JANKO JOŽE, PRVI PARTIZAN NA GORNJIH SUŠICAH 2e leta 1946 smo položili 300 m smrekovih cevi ln si začasno zagotovili vodo, ki pa je bila vseeno še Izpostavljena onesnaženju. O potrebi graditve vodovoda v naši vasi je bilo veliko govora že v stari Jugoslaviji ln baje je bH že nakazan potreben denar. Ker pa vaščanl niso bili enotni, je bil denar dan drugam, ml pa smo ostali brez dobre zdrave pitne vode. Toda kar nI bilo mogoče takrat, to smo se odločili, da napravimo danes v novi državi, ki nam nudi vso možno pomoč. Tudi vaščanl so spoznali, da je le v skupnih naporih zajamčen uspeh ln napre. dek vsakega. Dela pri zajetju so V glavnem končana. Pri tem so veliko pomagali s prostovoljnim delom ln vožnjami vaščani sami, ki so opravili 1536 prostovoljnih delovnih ur ln 80 voženj ter dali 5 kub. metrov smrekovega lesa za opaže. Oba Izvira sta v strmem bregu, kamor Je bilo treba spraviti vso gradivo. Dva para živine sta zapeljala komaj četrt kubika peska, do samega Izvira pa je bilo treba še znositi na rokah. Pri delu se je zlasti Izkazala mladina. Najbolj pridni so bili Anton In Jože Prešeren, Ivan Novak in Ivan Bre-gant. Pohvalo zaslužita tudi upokojeni oglar Jože Marolt, ki je navzlic starosti opravil 53 delovnih ut In Feliks Zabukovec, ki je "a mesto sebe najel delavca ln ga sam plačal, samo da je Izpolnil svojo obveznost. Okrajna Zadružna zveza v Novem mestu nam je s svojim prispevkom pripomogla, da smo najbolj pridne lahko nagradili, za kar se ji gradbeni odbor iskreno zahvaljuje. Precej dela smo že opravili, veliko nas pa še čaka, predr.o bo tekla voda v vas. Treba bo izkopati poldrug meter globok jarek z« cevi v dolžini 800m, kar bo v kamenltem svetu zelo težavno. Tudi za rezervoar bo treba veliko gradiva, ki ga je ? našo hribovsko vas težko spra* viti. Upamo, da nas bo okrajni ljudski odbor podprl tudi pri nadaljnl gradnji vodovoda. Letos nam je nakazal pol milijona, potrebno pa bo še poldrug milijon, da bo vodovod do kraja zgrajen. Predračun gradnje znaša namreč nad 2,808.000 dinarjev. Poleg vodovoda pa imamo Zalovčanl še eno vročo željo ln to je elektrika. Upamo ln pričakujemo, da nam bo nala ljudska ob» Izvir »Okno« last pomagala tudi pri tem prizadevanju ter nam šla na roko, da bomo imeli v vas! čimprej poleg vodovoda tudi električno luč ln industrijski tok, Miha Bregaoi Pripis: H gornjemu dopisu smo dobili na OLO Novo mesto Se dodatno pojasnilo, da je že sklenjeno, da se vodovod podalj* še vse do Gornjih Toplic ln n» ta način oskrbi z vodo predvL dena nova šola in vsa vas. Cevi za ta podaljšani vodovod «o že naročene lz letošnjih proračunskih sredstev In bodo\kmalu dobavljene. Pazimo na svinjske kože »PRI SOSEDU BODO PA JUTRI KLALI s tako gr« po zimi glas od hiše do liiise. ko se kmečki ljudje pripravljajo na svoj največ/i zamaka praznik. Po svojem leto in dan trajajočem trudepol-uoiii delu kmečki človek tudi zasluži nekoliko oddiha in pri hal j Sk a — Človek pa je vedno bolj nagnjen k slabemu kot pa k dobremu im kadar mu dobro gre, rad pozabi na marsikaj. Da se to ne bi zgodilo in da ne bi pozabili na naijvaeneiise bi rad opozoril naše kmetovalce, da klanje ni samo važno zaradi kolin in masti, ampak da je treba vso pažnjo posvečati tudi svinjski koli. Svinjska koža je pomembna surovina za našo usnjarsko industrijo, izdelano svinjsko usnje pa je važno za izvoz, ker prejemomo zanj devize, nujno potrebne za nase gospodarstvo. C« rvonjska koži posvetimo vso potrebno pažnjo, je korist vsestran aka. Za pravdno odrto svimijkko kožo brez zareze.dobite lepe de-narce, seveda samo za res prvo-virstno kožo. Potrebno je zato, da klavci koljejo in odirajo z vso skrbnostjo in n« s tresočo roko. Reči se mora, da v večini krajev Slovenije U od nekdaj prašMe odirajo in kožo prodajo. So pa še ljudje, ki svinjsko kožo takore-koč zavržejo. Deloma ponekod kože puste na jSpehu, ki je namenjen za suJenje, deloma se koža č« grel iz ToplSc na Gor. Sušice se vrh klanca nad Dol. Suši cami odpre pogled na gornji del sušiške doline, z veličastno Rado-ho v ozadju. Pod novo cesto, ki so jo domačini zgradili takoj po vojni, se vije stara cesta, pod njo pa teče potok Sušica v lepem loku mimo obnovljenega doma »Pri Malne rje vi h «. To \t dom zadružnika Janka Ivana. V stari hižu, ki je stala na tem prostoru in so jo požgali Italijani v roški ofenzivi, se je rodil Janko Jože, po domače »Malnerjev Pope«, prva partizan v Sušiški dolini. 2e od malega je bil bister in ukažeiljen ter je domov prinašal prav dobra spričevala. Kasneje se je pri mojstru Koščičku v Novem mestu izučil za kleparja. Tik pred vojno je bil kleparski pomočnik v Stični. Med tovari&i je bili zelo priljubljen kot pošten značaj in razgledan človek. Ze tedaj je sprevidel, pa tudi občuril, kriviČnost družbene ureditve. Ze pred vojno je navezal stike i K.P in bili 1939 tudi sprejet vanjo. V prvih letih NOB, 1941 in 1942, je deloval v topliškem rajonu kot izvirsten tn pri vseh priljubljen aktivist, Njegova velika zasluga je, da se je večina prebivalstva v tern* kraju vključila v NOB in aktivno sodelovala. Leta 1943 je deioval v rajonu Mirna peč, kjer ga je tudi doletela prezgodnja smrt. V patrulji, v kateri je bila tudi tov. Mara Rupena, je padel 9. aprila v Globodolu v spopadu z belogardisti. Italijanom ni ostalo prikrito njegovo delovanje, kakor tudi ne, da delajo za partizane njegova dva brata Ivan in Karol ter sestra Enika. 15. avgusta 1942 so jim požga.Vi hiSo z vsem imetjem. Janko Jože je bil lik naprednega in borbenega človeka, aktivista v prvih najtežjih letih narodno osvobodilnega boja, spoštovan in priljubljen pri ljudeh, ki jl'ih je navdušil za borbo in revolucijo. Mladina na Gor. S u vi cal i si ga je vzela za vzgled in po njem poimenovala svoj« ljudsko prosvetno društvo. R. predela v klobase. Kar se ciČa slanim« s kožo, do v »imfi še dfHBi* v poletju pa slanina ravno radii kože postane žarka, ker naisropi raizkraijianje slanine j adi svetlob« in toplote. Žarka slanina ije neprebavljiva in zdravju sTkodJ^jHiva. Vsekakor je v obeh primerih korist manjSa," kot pa če pravilno odrto kožo odate. Surove kože vseh vrst xbira KOTEKS drž. podjetje za promet s kožami in tekstUmimti surovinami. To podjetje ima svoje odku-povallmice v vsdh veČ|j'.h kraljih SlovcinLje, pooblaščene zbitralce pa v vseh krajih. Obrnite se za oddajo svinjskih kož do ns|jbliiijega zbirailca, pri katerem lahko dobite tudi vsa podrobna pojasnila tako glede prevzema kož, pa tudi potrebna na vodij a glede kilam ja ia pravilnega odiranja pršičev. Izsuševalna deta v Kožarjih pri Šentjerneju Skoraj vsakoletne poplave Krke (včasih celo po dvakrat) so povzročale velikansko šlkodo pri Drami in vaseii proti Kostanjevici. Onemogočile so promet na cesta med vasmi ter uničevale posevke in trarviniike na že tako dovoiLj močviirni zemlji. Nujno je balo treba netkaj ukreniti. Na pomoč je priskočil okrajni ljudski odbor v Novem mestu in dal sredstva, da so lahko začeli z izsuševalnimi deli. Delovodja Lojze Gruber md je na moje vprašanje dal naslednje podatke: Delo se je začelo letos 6. julija; doslej so izkopali 7000 kubikov zemlje in z njo spilanirali zemljišča kmetov in skupnega vaškega sveta, V 714 metrov dolgem in 8 metrov širokem kanalu ter še v treh stran-skih jarkih se zbira voda iz Številnih podzemskih »tudencev in se izteka v Krko. Bajor, ki se jo do nedavna svetlikal na tem zem-HiiiiŠču, je izginul. Zapodi eni« jjb J5 marljivih delavcev, ki imajo kaj težko delo: ir/kopavaiti je treba tudi drevesa, večidel jelše, l koreninami vred, on stari v vodi« tako da škorenj često obtiči v blatu, ko hočeš potegniti nogo iz močvirja. V pomoč imajo 1C0 m tračnic in dva vagončka. Kmalu bo izsušene 15 ha zemlje in čez nekaj let bo na grobelijiski gmajni valovila pšenica, kajti z izsuše-vanjem bodo nadaljevali tudi po grobcljski gmajni (delno je zajeta žcflftoei) in dalje. Kazen okraja, in seveda kmetov, se za ta izsuševalna dela zanima tudi republiški gospodarski svet, ki ima v načrtu izsiuševanje na velikem področju. Ker je bila pomoč okraja — 800 tisoč dinarjev — sredi septembra izčrpana, financira nadaljevanje del republiški gospodarski svet. Zelo smo hvaležni vsem, ki «o nam to posredovali, zlasti pa predsedniku gospodarskega sveta v Novem mestu tov. Maksu Valetiu. Vse kaže, da bodo DramČana in drugi lahko kmalu spravili svoje čolne, ki jih imajo že od nekdaj pripravljene za poplave, in da jim kruh v zemlji ne bo več gnil. -inč Novo mesto Neke vrste makartizem aH nekaj podobnega bi lahko imenovali veliko radoznalost posameznih meščanov v zadnjem času. Nikakor jim namreč ne gre v glavo, da ima lahko tudi partizanski borec in invalid svoj skromen dom in morda še kaj drugega, kar je za človeka, ki se Je med vojno tiščal dvorna ali kje drugje, čisto razumljivo. V mestu je bilo zadnja leta precej kupčij s stanovanjskimi hišami, ki so jih kupili posamezniki različnih poklicev In za različne vsote, vendar se zaradi tega ni nihče vznemirjal, saj to je normalen pojav. Kot smo že pisali v našem listu, so se pri gradnjah stanovanjskih hiš okoristili z prispevkom države tudi ljudje, ki niso imeli zato nobenih zaslug, pa tudi zaradi tega se ni nihče preveč razburjal. Nasprotno pa na primer posamezniki z velikim zanimanjem sprašujejo, kako je prišel do svoje hiše vojni invalid Jože Kolenc. Celo na sestanku ZK je bilo postavljeno to vprašanje in to od ljudi, ki bi morali za sklenjeno pogodbo med mestno občino in Kolencem najbolj vedeti. Z odobritvijo Predsedstva VLS je Kolenc leta 1947 sklenil z MLO kupno, oziroma zamenjalno pogodbo, po kateri je on prepustil svoje parcele v občini Mirna MLO v zameno za stanovanjsko hišo na Zagrebški cesti, razliko v ceni pa doplačal v gotovini. Vrednost hiše je bila strokovno ocenjena po takrat veljavnih predpisih ter opravljen zemljiškoknjižni prenos. AH ne bi bilo boljše, da bi se vsak, ki ga zanima kaka stvar in ki se tiče ljudskega premoženja, obrnil neposredno na ljudski odbor mestne občine, kjer bi lahko dobil vse potrebne podatke, kot pa da tajinstve-no prišepetuje in izprašuje, kar mu ni jasno? Obe stavbi na Glavnem trgu (stavba Narodne banke in Državnega zavarovalnega zavoda), ki Ju gradi mestno podjetje GOP, sta že pod streho. Mlado mestno gradbeno ln obnovitveno podjetje je prt tej gradnji pokazalo svojo sposobnost, saj je dela na stavbi dokončalo pred postavljenim rokom. Obe stavbi, ki bosta dograjeni prihodnje leto, bosta izpopolnili stavbeno vrzel Glavnega trga. Suha - krajino. Gradbeno podjetje »Krka« iz Novega mesta gradi v vasi Prevole moderno šolsko poslopje, v katerem bodo imeli dovolj prostora učenci osnovne šole in dijaki nižje gimnazije suhokrajinskih vasi. Z delom bodo nadaljevali, dokler jim bo pustilo vreme. Potreba po takem Šolskem poslopju je tu pri nas res velika, saj se vsa leta po vojni številni šolarji stiskajo v dveh »učilnicah«, ki bi jih mirne duše lahko imenovali mučilnice, pa Še so dru ga od druge oddaljene eno uro. (Ena v Ratju, ena v Zvirčah) dograditvijo šolskega poslopja bodo dobili Suhokranjčani tudi dvorano za kulturne prireditve. * Preteklo nedeljo Je bil v šoli Ratje roditeljski sestanek. Na njem so se med drugim starši seznanili tudi z zakonom o osemletnem obveznem šolanju. Upamo, da bodo poslej bolj redno pošiljali otroke v šolo, če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi predvidene kazni, ki jo zakon predpisuje. * V bližini Ratja so odkrili ležišče kaolina. Strokovnjaki so mnenja, da se bo z nadaljnim raziskovanjem verjetno našlo dovolj dobrega kaolina, in da bo v kratkem odprt rudnik za izkoriščanje te sirovine za izdelavo porcelana. ♦ Sedaj, ko je časa več kot dovolj, ljudje veliko razpravljajo o elektriki, o gradnji vodovoda in celo o gradnji železnice. To je vsekakor prav, da se ljudje zanimajo in želijo imeti take stvari, toda ko človek hodi med raztresenimi vasicami, bi svetoval, naj bi si za prvo silo vsaj popravili vaška pota, ki so vse prej kot v ponos vaščanom. Tole pa v vednost vsem Suho-kranjčanom: koncem novembra so se začela na šoli v Ratju redna predavanja o kmetijstvu. Predavanja so vsak četrtek, predavajo kmetijski strokovnjaki iz Novega mesta, namenjena pa so vsem kmetovalcem Suhe krajine. Dosedaj so prihajali na predavanja največ samo Ratjani. Da ne bi kdo morda mislil, da prebivalcem ostalih vasi taka predavanja ne bi koristila? Kar pridite, ne bo vam žal. Tudi iz-prehodi v zimskem času so iz zdravstvenih razlogov zelo potrebni. Tako boste imeli dvojno korist. Potem bo tudi sedenje na topli peči prijetneje, pa razgovori »večernih vasovalcev« se bodo v marsičem spremenili. G. G. Selo - Hinje Mladinski aktiv Sela-Vrh je imel 13. decembra sestanek, na katerem so si izvolili novo vodstvo organizacije. Sklenili so tudi, da bodo naštudirali igro »Raztrganci«. Z vajami so takoj pričeli. Na tem sestanku so na novo bprejeli v organizacijo 6 članov. Mladina se zelo zanima za izobraževalno delo in bo zim- ski čas izkoristila zato, da se kaj nauči, obenem pa bo nudila prebivalstvu kulturno razvedrilo. Navdušeno je tudi sprejela vabilo, naj pomaga pri pripravah za Novoletno jelko, tako, da bodo naši najmlajši čim lepše preživeli ta dan. » 6. decembra je upravltelj-stvo šole Sela-Hinje sklicalo roditeljski sestanke. Zal je bila udeležba zelo slaba, kar nikakor ni v pohvalo našim staršem. Starši so vendar dolžni, da se zanimajo za vzgojo in delo svojih otrok, kajti le takrat bo vzgojno delo v šoli in doma doseglo svoj cilj. Mladinka. ZAGRADEC Kakšno zavest imajo še posamezni ljudje, ki so celo člani splošne kmetijske zadruge kaže naslednji primer: Pred kratkim je kuharica v menzi zapirala vrata v gostilni kmetijske zadruge v Zagradcu V bližini nje je stal Jože Erjavec iz Kitnega vrha. Ker ji je ključ padel na tla in ga ni mogla najti, se je obrnila na Erjavca, če ga je on morda videl ali pobral. Ta je na vse načine zatrjeval, da ključa ni videl niti pobral, ko pa se je kuharica odstranila, je odšel v stranišče in vrgel ključ v greznico, na mesto, da bi ga njej vrnil. Nerazumljivo je, zakaj ie raje vrgel ključ v stranišče, kot da bi ga vrnil kuharici, sa je s tem oškodovana predvsem zadruga, ki bo morala kupiti drugega, on pa je celo član zadruge. Mislimo, da ta primer zasluži vso grajo. KZ Zagradec. Zakaj imajo trgovine na Kočevskem premalo koruze naprodaj Pismo iz Amerike Naročnik iz Amerike g. John Lokar st., znan aktivni član naprednih organizacij v Ameriki nam je poslal tole pismo: Cenjeno uredništvo! Sporočam vam, da redno prejemam vaš list, ki mi zelo ugaja. Rad berem novice iz moje drage Dolenjske in se pri tem spominjam svoje mladosti, ki sem jo preživel v Sentvidski fari Prt Stični. Rad se spominjam tistih dragih domaČih krajev, a spominjam se tudi drugih krajev rajnke Avstrije, koder sem vandral z več drugimi sebi enakimi s trebuhom za kruhom. Pri marsikateri hiši takrat nI bilo kruha za vse in smo neštetokrat stradali. Pri nas doma je naša ljuba mama dostikrat prinesla na mizo nerzabeljen močnik, kadar smo pa otroci dobili košček trdega črnega kruha, je bil to /" nas velik praznik. Ve- 77-letni Johan Lokar, st. liko nas je bilo takrat takšnih revežev pod cesarstvom Franca Jožefa, zato smo bili prisiljeni iti po svetu, da smo zaslužili kruha sebi in svoji družini. Veliko nas je odšlo v našo sedanjo novo domovino, pa tudi tukaj smo morali trdo delati pod kapitalističnim režimom. Dostikrat ni bilo dela in smo delavci trpeli pomanjkanje, čeprav se to za najbolj bogato državo na svetu kaj čudno sliši. Ce smo hoteli kaj prihraniti, amo morali prekleto trdo delati. Za delavce tudi tu ni bilo nikoli lahko. Res so si posamezniki, ki so prišli sem »prislužili« veliko denarja, toda ne ž delom, pač pa z raznimi kupčijami in trgovino, seveda na račun delavstva. Taki se radi bahajo, koliko imajo denarja in se ošabno nosijo, ne zavedajo pa se, da so jim to bogatstvo ustvarili delavci in da si brez izkoriščanja teh ne bi ustvarili bogastva. Res, pa je tudi, da smo sami delavci največkrat krivi, če nas izkoriščajo razni kapitalisti, ker pri volitvah glasujemo za največje nasprotnike delavstva in smo zato še bolj tepeni. Pri zadnjih volit-tah so bili izvoljeni sami mi-lionarji, zato se nam delavcem ne obeta nič dobrega. Torej delavec, ki s svojim delom ustvarja preveč dobrin, ni upravičen, da te dobrine Ludi uživa. Pri vas v Jugoslaviji, ki je pravzaprav še revna država pa imajo delavci brezplačno zdravniško oskrbo in to je že zelo veliko. Tudi pri nas smo se začeli potegovati za podoben zakon o socialnem zavarovanju, po katerem bi imeli brezplačno zdravniško pomoč v bolezni aH zaradi bolezni pri delu, pa so reakcionarji zakričali, da je to socializem, zato tak zakon ni bil sprejet. Za nas delavce bi bil tak socializem zelo koristen, ker bi bili zaščiteni v času najhujše stiske, to je v bolezni in nezgodi. Naj omenim še, kako se tisti belogardistlčni ubežniki, ki so med vojno pomagali okupatorju in fašistom trpinčiti lastni narod, potem pa so pobegnili pred pravično sodbo, norčujejo iz nas, češ zakaj si nismo več prihranili, ko smo že toliko časa tukaj. Ti nočejo razumeti, da smo I dolga leta garali kot Črna živina za zelo majhne denarje. Okrog leta 1900 in Še pozneje smo delali za 10 do 15 centov na uro. Lepo pozdravljam vse bralce Dolenjskega lista! Joh* Lokar $L Marsikod na Kočevskem porabijo ljudje precej koruzne moke. Tudi gozdnim delavcem pomeni koruzna moka važen del prehrane, saj so koruzni žganci (seveda dbro zabeljeni) močno hranilo in pa lahko jih je hitro pripraviti. Toda gozdni delavci kakor ljudje iz pasivnih krajev se zadnje čase zelo pritožujejo, zakaj ni v trgovinah in zadrugah na prodaj koruze. Ponekod jo sicer prodajajo v manjših količinah (lansko), je pa kar 54 dinarjev kilogram. Mislimo, da bi morala trgovska mreža poskrbeti malo bolj tudi za te potrošnike in si priskrbeti koruze, seveda po zmernih cenah. Ljudje se razburjajo ko sližijo, da je v sosednem novomeškem okraju v trgovinah dovolj koruze — po 20 dinarjev kg. Naj bo tudi naša trgovska mreža elastična in naj prisluhne želji potrošnikov. Gasilsko društvo v Črnomlju je dobilo nov avto Trinajstega decembra je gasilsko društvo v Črnomlju slavilo pomemben dogodek: dobilo je nov, z vsemi potrebnimi napravami opremljen gasilski avto. Na trgu so gasilci v uniformah in z godbo pričakali svoj tako zaželeni avto. Gasilce in zbrano množico je nagovoril poveljnik gasilske brigade Malesič Julij iz Gradaca. Zahvalil se je ljudski oblasti za veliko skrb in podporo gasilskim društvom; z novim avtom so gasilci Bele krajine veliko MALi OGLASI 10. decembra 1953 je neznan moški odnesel s šolske omare v Drči tehtnico, last šole, v vrednosl 6.000 din. Organi LM iz Šentjerneja so že naslednji dan izsledili storilca z ukradeno tehtnico. Upraviteljstvo šole se najlepše zahvaljuje postaji LM Šentjernej, posebno še miličniku tov. Movern Antonu za njegovo požrtvovalnost in trud. Opremljeno ali neopremljeno sobo iščem v Novem mestu ali Bršljinu. Ponudbe na upravo lista. Vzamem v dobro oskrbo otroka, starega od 8 mesecev naprej, (najraje deklico). Placa po dogovoru. Naslov na upravi lista. OBVESTILO Trgovinska zbornica Novo mesto obvešča vsa trgovska podjetja in potrošnike, da je v sporazumu z Gospodarskim svetom OLO in LO MO določeno, da se prične letna inventura 3, januarja 1954, Tista trgovska podjetja, ki ne bodo končala inventure 3. januarja 1954, si naj preskrbe dovoljenje za podaljšanje od pristojnih organov. Vse trgovine s prehrambenimi predmeti naj pospešijo inventurni popis in morajo na dan 4. januarja 1954 redno poslovati. Vsa trgovska podjetja opozarjamo na važne sprembe glede letošnje inventure, od-ja vi j ene v Uradnem listu FLRJ št. 49/53 in pojasnilo v Gospodarskem vestniku št. 100/53. pridobili in bodo poslej še z večjo vnemo preprečevali in zatirali požare. Avto je izročil društvu sekretar OK ZKS Martin Zugelj. Poudaril je, da si ljudska oblast prizadeva čimbolj pomagati gasilskim društvom, da bodo lahko res uspešno opravljala svojo plemenito nalogo za čuvanje in reševanje ljudskega' premoženja, vrhu tega pa so gasilci tudi pomenljiv činitelj v našem družbenem življenju. Novi avto, ki predstavlja šti-rimilijonsko vrednost, je prevzel predsednik društva Franc Malerič. Pozval je gasilce k še večji disciplini, da bo njihovo delo čimbolj koristno ljudstvu. Suhor pri Metliki V Dolenjskem listu sem bral med drugim tudi o pomanjkljivosti uredbe glede sečnje zrelih in starih dreves. K temu Še pripominjam, da Če se les ne poseka kadar je zrel, se dela s tem velika škoda. Sam imam namreč parcelo starih kostanjev, ki so bili pred 45 leti prav taki, kot so zdaj. Takrat sem enega posekal, ker mi je delal senco na njivi in na Istem štoru sem pozneje sekal še dvakrat. Če to preračunam, vidim, da sem s tem, ker nisem posekal še ostalih kostanjev na škodi vsaj za dva vagona taninskega lesa. čuval sem jih pač za večjo stisko In letos, ko bi nujno rabil denar, ker Je bolezen v hiši in tudi za druge stvari je treba denarje, ko je vinograd popolnoma odpovedal, sem vlo žil prošnjo za sečno dovoljenje, pa ne dobim odgovora. Ne vem, kaj Je temu vzrok. Kdor ne verjame, da imam take kostanje in da potrebujem denar, mu lahko dokažem. Franc Košir V Ribnici pripravljajo novoletno jelko V Ribniški dolini se z vso vnemo pripravljajo na veliki praznik najmlajših — na Novoletno jelko. Dedek Mraz bo obdaroval otroke posamezno, še več bo pa kolektivnih daril. V Ribnici bodo prispevala za obdaritev podjetja in občinski ljudski odbor. Na Jurjevici in v Sušju bodo dale za obdaritev Kmetijske zadruge. Povsod bodo ob času Novoletne jelke tudi kulturne prireditve za otroke. Na Jurjevici bodo igrali igrico »Tinek in Tonka«. Kronika nesreč CURILE PRI METLIKI. Elek-tromonter Pavel Stare si je pri delu v službi zlomil levo roko. BRSLJIN. S kolesa je padel in se pobil na glavi uslužbenec podjetja »Trudbenik«, Luka Jozlč. GORNJE SUSICE. Pri padcu s konja si je zlomil levo nogo posestnik Viktor Fabjar,. BOLDRAZ PRI METLIKI. Pri razstreljevanju skal je priletel kamen v koleno desne noge posestnikovemu sinu Ivanu Držaju. DOLNJI VRH PRI VEL. LOKI. Pri padcu doma ob vodnjaku si je zlomila levo nogo po-sestr.ikova žena Antonija Pan-car. POTOKI PRI ROŽNEM DOLU. Hude poškodbe po obrazu je dobil posestnik Franc Rauh. V gozdu je podiral drevje in ga je oplazila bukev. IZPRED SODIŠČA OBSOJEN JE BIVŠI PODPREDSEDNIK OKRAJA KRSK0 po?t ta ^8 ^4 QJ4 G0 »•*•• .•,.«..», .«..«. Več kot tri dni je trajala razprava p.ed senatom okrožnega sodišča v Novem mestu proti bivšemu podpredsedniku in predsedniku gospodarskega sveta okrajnega ljudskega odbora Krško Jožetu Papežu in dvema soobto/en-cema. Jožetu Papežu je obtožnico Javnega to/ilstva očitala, da je grobo izrabljal svoj službeni položaj za osebno okoriščanje; v celoti je imel na Vesti več kot deset kaznivih dejanj. Kot poverjenik za lokalno gospodarstvo je Papež tik pred odpravo nižjih enotnih cen za gradbeni material kupil takega materiala za več ko sto tisoč din, ga vskladi-ščdl v Sevnici; za ta material je vedel samo on, osebno je izdajal nakazila zanj in sam tudi prejemal plačilo za izda no blago iz tega fonda, s prejetim denarjem pa seveda tudi sam razpolagal. S tem materialom se je pridno okoriščal tudi pri gradnji svoje hiše. Vse kaže. da je hotel prav 7. gradnjo hiše čim ceneje priti »skozi«. Ni mu bilo dovolj, da je dobil brezplačno zemljišče, da je je dobil kot bivši direktor Jugotanina v Sevnici zastonj precej gradiva, da je (jobil od države ugodno posojilo in še 8<)u/o popust na gradbeni material. Ce bi mu uspele vse mahinacije bi si pravzaprav zastonj postavil hišo in morda bi mu še kaj denarja ostalo. V ta namen se je posluževal vrste pretkanih goljufij in trikov ter tudi izrabljal svoj službeni položaj. Poleg tega, da se je na različne načine okoriščal z materialom iz črnega fonda in z izkupički za ta material, je počenjal tudi druge nezakonitosti, lako je na primer v Kopru kupil osebni avto za OLO. ker pa ga ta ni hotel sprejeti, je avto nato prodal OLO Dolnja Stubica na Hrvaškem in pri tej kupčiji zaslužil 800.000 din. Od teh je dal 200.000 din posredovalcem, 600.000 din pa spravil v žep. Na sodišču je sicer zatrjeval, da mu je bil ta denar ukraden na vlaku, vendar mu lega nihče ni v;t-jel. Na kako prebrisan način je hotel izkoristiti državo, kažejo njegovi triki pri nakupu gradiva za hišo. Od sorodnikov je dobil zastonj 9 m3 lesa za ostrešje. Ta les je prodal okrajnemu gradbenemu podjetju Krško za 61.000 din. Ta- Pretepanje stare ženice je nečloveško In kaznivo »Meni so večkrat zmanjkale razne drobne stvari pri posestvu, ki sem ga oskrboval. To so bili razni kosi lesa, koli iz vinogradu, kokošja jajca iz gnezda in drugo. Večino tega «em spet dobil nazaj, razen jajc. Vem, da je to odnašala 69-letna Marija Antončič, zato sem jo pretepel«. Tako je začel svoj zagovor pred senatom okrajnega sodišča v Novem mestu kmečki delavec Alojz Butara z Vinjega vrha pri Šmarje ti in s tem samo Joka/al, kako malo srčne tkul-lur<' ima. Fant mlad, star 29 let, močan, da bi se lahko ? bikom spoprijel, je pretepel skoraj 70 let staro ženico. Letos 27. Februarja okrog 22. ure je prišel Butara pod okno Marije Antončič ter za. čel vpiti in razbijati po vratih in oknih. Vdrl je v hišo tako da je vrgel vezna vrata s tečajev. V veži je takoj planil li« starko in jo pretepal s polenom. Ko mu je zbežala na prosto, jo je pretepal še zunaj toliko časa, da je omedlela. Prizadejal ji je hude telesne poškodbe zlasti na glavi, imela pa je sledove udarcev tudi po d mirili delih telesa, kot ie to ugotovil uradni _ zdravnik dr. Saje v Šentjerneju. Senat okrožnega sodišča je prisodil Butari za nečloveško pretenanje onemogle starke 6 mesecev zapora. Plačati mora tudi stroške sodnega postopka in 200 din povračnine. Za skoraj enako kaznivo dejanje je tožil 78-letni posestnik Gorše iz Krike pri Novem mestu svojega sina Antona češ da ga je sin ob neki priliki, ko sta se sprla, prijel za roke in mu jih zvil nazaj na hrbet, pni čemer mu je poškodoval sklep desne rame in sklepno mreno. To poškodbo je ugotovil zdravnik-izvede-nec. Očitno je, da med očetom in sinom ni takih odnosov, kot hi morali biti, vendar je značilno, da je šel stari Gorile k zdravniku šele dobrih pet tednov po dogodku. Priče so povedale, da je hotel med prepirom oče udariti sina s krivcem, toda sin mu ga je vzel iz rok in vrgel vstran. Značilno je bilo tudi, da je stari Gorše nagovarjal neko pričo, naj bi pričala ugodno zanj, čeprav ni bila zraven. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil Anton Gorše oproščen. koj nato pa je isti les kupil nazaj za isto vsoto. Ko je les prodal, je denar spravil v žep, kupljeni les pa je predložil v plačilo Narodni banki, ker je pri tem dobil popust na ceno 80%. Iz istega razloga so mu v gradbenem podjetju izstavili račun za namišljeno dobavo materiala za hišo v skupnem znesku 273.090 din, po katerem je dobil z 80°/o popustom 220.000 din. Ta denar je pravzaprav dobilo gradbeno podjetje, da je potem z njim obračunalo druga dela na njegovi stavbi. S tovarno pohištva v Brežicah je napravil kupčijo tako, da je dal tovarni opeko iz fonda za obnovo ali za komunalne gradnje, tovarna pa je njemu dala salonitne plošče za hišo. Poleg Papeža sta se zagovarjala še Stanko Zigonta, gradbeni tehnik OGRADA v Krškem, in bivši upravnik tega podjetja Albin Vedenik. Zigonta jo bil tisti, ki je Papežu izstavljal lažne račune, sicer na njegovo zahtevo. Zigonta je na sodišču odkrito priznal, da se Papežu kot neposredno nadrejenemu funkcionarju in podpredsedniku okraja ni upal ugovarjati. Zigonta in Vedenik sta s Papežem tudi sklenila pogodbo, po kateri je bilo podjetje dolžno Papežu graditi hišo po predloženem predračunu za ceno 150.000 din, delo pa je stalo seveda veliko več. Zanimivo je, da so se dogovorili, da bodo dali za delo na Papeževi hiši samo samske delavce, ki nimajo družin, in da bodo te delavce pravzaprav Papežu samo posodili. On bi jih moral plačati, prav tako tudi socialno zavarovanje, vendar tega zavarovanja ni nihče plačal. Papež se je na koncu izkazal velikodušnega do svoje domaČe občine Sevnica: nji je poklonil 110.000 din, ki jih je dobil kot izkopiček za prodani ostanek materiala iz črnega fonda po višjih tržnih cenah. Na sodišču je Papež naredil vtis oblasineža in hudega diktatorja; vedel se je, kot da je še vedno oblastveni funkcionar. Toda vse to mu ni pomagalo. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je prisodil Papežu tri leta strogega zapora, Stanku Zigonta pa pet in pol meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. Vedenik je bil oproščen, ker je javni tožilec ta del obtožbe umaknil. flovcnte&fbi (paul$an ima Za uspehe v orodni telovadbi je potrebna večletna, vztrajna, redna itt načrtna vaja. Redki so, ki te napore vzdrže, ali ko premagajo najhujše, ko »e jim, kakor pravimo, odpre, potem jim poslane orodna telovadba vsakdanja potreba in najprijetuejše razvedrilo. Istočasno «e telo krepi, postava postaja skladnejša in lepša, mišice in telovadčeva volja jeklene, pred seboj imamo človeka, ki je sposoben prenašati vse napore, bodisi pri tekmovanjih, bodisi na delovnih mestih. Tudi tekmovalni uspehi ne izostanejo. oddate medja&e Novomeške telovadne vrste to se že nekajkrat izkazale, zlasti mladinske, številne diplome in priznanja t društveni pisarni pričajo o teh uspehih. Pred kratkim pa nas je zopet pre-seuetila mladinka Svetličičeva, ki je pri izbirnih tekmah za seslavo mladinske vrste za telovadni dvoboj Slovenija : Hrvatska izmed 17 nastopajočih tekmovalk zavzela nadvse častno 4. mesto in pustila za seboj /n- Mladinke Partizana iz Novega mesta — državne prvakinje v odbojki za leto 1953. — Od leve proti desni: Fink Erna, Fink Vera, Keglevič Stanka, Penca Cvetka, Robar Erna, Uršič Sonja in Prijatelj Nuša stopnice iz krajev, ki so doslej dajali največ vrhunskih tekmovalcev in tekmovalk ter imaj* v orodni telovadbi lepo tradicijo Uspeh •kromn« Svetličičeve je tem večji, če pomislimo, da se je na to tekmovanje pripravljala pravzaprav sama, brez konkurence enakovrednih telovadk. Tekmovanje je obsegalo obvezne sestave na kroftih v gugu in preskoku čes konja ter poljubne sestave na dvovi-šinsfci bradlji, visoki frredi, prMti vaji in preskoku čez konja. Ker je SveuV'iceva Milena še zelo mlada, ima pred seboj Se veliko tekmovalno bodočnost, pa tudi uspeh ji je popolnoma zasifruran, posebno še, ko bo pridobila na telesni moči in tekmovalni rutini. Ob prvem nastopu v reprezentanci Slovenije dne 27. decembra leto« r Zagorju želimo naši Mileni kar največ uspehov. ZA USPEHE - PRIZNANJE! Odbojkarska vrsta novomeških mladink, ki si ie priborila državno prvenstvo za leto 1053, uživa splošno pozornost. Te dni jo je sprejel predsednik T.OMO Novo mesto tov, Iva-netič Alojzij. Za dosežene uspehe je državnim prvakinjam iskreno čestital in jim v znak priznanja podaril kompletno tekmovalne drese. Društveni predsednik tov. Colarič Franc je mla-dinke pozival, naj ne zaspijo na doseženih lovorikah, temveč naj stremijo k nadaljnjim uspehom. V imenu Okrožnega odbora Partizan j« prvakinjam čestital predsednik dr. Hočevar Tone. Za izkazano pozornost se je v imenu tekmovalne vrste zahvalil« tov. Fink Erna in obljubila, da ta uspeh ri bil poslednji, ker so vse tekmovalke čvrsto odločene vztrafno trenirati in tekmovati ter naslov državnega prvaka braniti m ohraniti Novemu mestu. J, K. Zcutonj lohho dobite žensko koto M Je? ŽREBANJA^ D°BITEK VELIKEGA NOVOLETNEGA NAGRADNEGA DOLENJSKEGA LISTA 150 tisočaTnar^rnaa ^ ^ V ^ Vredn0Sti nad kamgarn za moško obleko ali kostim, volneno blago za moško obleko-plašč jedilni pnbor za 6 oseb (alpaka), kavni servis (porcelan), ročni voziček z dvemi kolesi pletena ženska jopica, trije vozički s štirimi kolesi, ženski čevlil 50 ks najboljše bele moke, električni kuhalnik, dve električni pečici, pet drobilk za orehe 4 porcelanaste sklede, 12 porcelanastih krožnikov, 3 emajlirane kozice po 8 litrov servis za sadje in opore za knjige (keramika), garnitura ženskega perila/ servis za liker, dve trajni ondulaciji, več lepih knjig itd. V žrebanju bodo sodelovali vsi naši stari In novi naročniki, ki Imajo poravnano vso letošnjo naročnino in ki bodo do 31. Januarja 1954 poravnali celoletno naročnino za 1954 (480 din) ali vsaj polletno (240 din). POHITITE Z VPLAČILU ŽREBANJE BO FEBRUARJA! ©asu*? s® k« mam Štev. fX siromak (Ljudika pripovedka iz Hrvatskega Zagorja) Živel jle nekoč sLromalk; imel je! okrog pa pozvedite. Rad bd Sel Kuda otrok, jesti že prej nič, na I kam za težaka in si kaj zaslužil«, fcatdoje pa. Čedalje manj. Nekega Siromak je šel spraševat in si dne je Žel v hosto drva sekat; za. nažel delo pri nekem grofu. Prišel jiesui 'je bilo pri hiži le še krajček kruha. Siromak ni vedel, ali bi ta krajček pustil doma alti vzel seboj. Vzel ga je. Prišel je v hosto in tisti kruhek položil na neko drevo. Prišel je vrag, ki je hotdl drvarja sik ušati. Ukradel mu je krajček, jo urno pobrisal v pekel pa dejal drugim vragom: »Kruh sem mu vzel. Jezes, kako bo klel; tako ga bom pre; v kremplje dobili«. Pa so rekli drugi vragi: »Ti kaj si pozabil, da siromaku niti vrag ne srme ničesar ukrasti? Ta kruh mu moraš talkoj nazaj nesti in ga odslužiti, 6icer te ne bomo več sipustili v pekel«. Vrag je Šel nazaj v hosto; položili je kruh na staro mesto, se spremenil v hlapca in stopil pred siromaka: »Ou-te. oče, bi me v službo vzeli?« Odgovoril je siro" mak: »He, jaz te ne morem v 6lu/Jbo vzeti, če pa mi hočeš delati za božji Ion, ostani«. Drugi dan je vrag toliko drv nesekal in domov znosil, da Jih je bilo dovolj za še tako dolgo zimo. Potlej }e rekel vrag siromaku: »Čujte, oče, drv sem vam dosti priprav mate takega je domov in povedal vragu, naj gre tja, bo žito mlatil. Vrag je sel drugi dan k grofu in začel mlatiti; do noči je vse zmlatil in prepajtlal. Grof je bili jtrailansko vesel pa mu je rekel: »No, ko si bil tako uren si lahko odneseš kolikor boš na en pot mogel«. Vrag je odšel k siromaku pa mu naročil, naj po vsej vasi pobere rjiuh ker jih bo on nekaj potrebovali. Drugi dan mu je siromaik p)ninesel rjuh. Hlapec je šal h grofu, natrosil v rjuhe žita in ga v culah odnesel. Grofovi ljudje so ga opazulli šele, ko je bil skozi vrata. Pa se eden hitro oglasi: »Jaz vem, kako žito dobimo nazaj! Velik sod zakotalimo za hlapcem. Sod ga bo prevrnili, pa mu bomo žito lahko pobrali«. Vzeli so sod im ga pokorailili za njim. Ko se je sod pritrkljail da hlapca, ga je ta samo pobral pa na ramo virgel. Pa pravi drugi: »Veste kaj, našega marjasca bomo spustili za njim pa ga bo .raztrgal«. Ko je marjasec pridrjal do hlapca, ga je ta lepo pograbil pa na ramo vrgel. Oglasili se je še tretji: jaz vem, da ni- i »Zlodja, vi nič ne veste! Spustimo deda zame, pojte; nažega starega bilka pa ga bo na esevaicem ii1 u Naga nagradna križanka »Medvedek« je med pionirji »vžgala«, kot se pravi. Dobili smo čez 300 pravilnih rešitev, pa tudi nepravilnih je bilo precej. Ker je bilo toliko pridnih reševalcev, smo namesto samo treh nagrajencev povečali število na pet. Seveda smo bili radovedni, kdo bo izžreban iz celega kupa rešitev in bo prejel lepo knjižno nagrado. V ponedeljek na prvi zimski dan, je stopila k listom mala Šalijeva Mojca, malo pobrskala, nato pa pogumno potegnila prvi listek, potem drugi in tretji in četrti in št peti. Sreča se Je nasmehnila petim po tejle vrsti: 1. Smrečnik Katica, Nove mesto, dobi povest O fantu, ki je po suhem jadral. 2. Rus Ivanka, Dobravice 20 Bela krajina je zaslužila Vodni kove uganke. 3. Škrjanc Jožica, Dobrnič, bo brala Mazalekovo povest Mu-rek. Božidar, Novo me-O snove fizike in 4. Pavlin sto dobi tehnike. 5. Jericijo Polonca, Beograd, dobi knjigo Franca Bevka Začudene oči. Smrečnikova in Pavlin naj prideta po nagrado v upravo Usta, ostali jo bodo prejeli po pošti. Pravilna rešitev »Medvedka« je: Vodoravno: 1 medved, 6 ukaz, 7 rak, 10 in, 12 bob, 14 čar, 16 LRS, 17 Alenka, 19 st, 20 be. Navpično: 1 mu, 2 ekipa, 3 dan, 4 vz, 5 dr, 8 ab, 9 kol, 11 lan, 13 bratje, 14 če, 15 RK, roge nataknil«. Spustili so bilka. Toda hlapec je bika pograbil za roge, vrgel čez ramo in tudi njega odnesel. Prinesel je na skomakovo dvorišče žita, vina, marjasca in bika pa rekel: »Tu imaš jesti in piti; za vso zimo bo dovojj. Jaz sem ti bil tisti ko&Ček kruha vzel. na ukaz drugih vragov sem ga moral pa odslužiti. Veš jaz sem tudi vrag«. VSEM, KI IMAJO SV0JCH V INOZEMSTVU! Poleg Dolenjskega Usta. ki prinaša rojakom v zamejstvu obilo novic iz stare domovine, je zelo praktično m primerno darilo za vsakogar zelo dobro opremljen in z nadvse zanimivo vsebino IZSELJENSKI KOLEDAR za leto 1954, ki ga je izdala Slovenska izseljenska matica. Dobite ga lahko tudi v upravi Dolenjskega Usta v Novem mestu. Koledar pa tudi ne bi smel manjkati v nobeni javni ali zasebni knjižnici. Medvedja statistika Rjavi medved je v Evropi skoraj izumrl in je na splošno že prava redkost. Naša država je edina v Evropi, kjer so se že ohranili rjavi brundaču Ker so pri nas tudi zaščiteni, so se po vojni nekoliko pomnožili. Neko poročilo trdi, da jih je v naši državi okrog 660. Največ jih je v gorskih predelih Bosne in Hercegovine, kjer jih je okoli 190. V Črni gori in na Hrvatskem računajo, da jih je okoli 300, dočim jtth je v Sloveniji komaj kakih 30. V Makedoniji in Srbilji jih je okoli 140. Mislimo, da bo stevnilo v Sloveniji nekoliko prenizko, ker jiih je po približnih računih samo na Dolenjskem v rezervatnem in privatnih loviMih najltanj 20L Zelo verjetno pa je, da jih je ravno na Dolenjskem sorazmerno največ, Vojna je »pokvarila« tudi medvede. Akoravno je medved predvsem rasel!nojedec so se mrcine med vojno, ko je bilo veliko trupel Ijiudi im živali, navadili na mesno hrano. Zato imajo ponekod z njima precejšnje težave, ker setn Ugrabitelja bosta usmrćena s plinom Kot smo že poročali sta neki Carl Austin Hailil in Bonie Heady ugrabila v ameriškem mestu Kan-sas Citv 9-letnega siina bogatega trgovca, dobila zanj 600.000 dolarjev odkupnine, otroka pa vseeno umorila. Porotno sodišče je oba ugrabitelja obsolilo na smrt s plinom. Izvršitev smirtne obsodbe je bila določena na 1'8. december. in tja napadajo drobnico. Znan je primer medvedke, ki so jo ustrelili v okolici Loškega potoka pred dobrim letom, ker je pridno obiskovala svinjake im fz hjEh, vleklla svinje. Na splošno pa je medved dobrodušna gozdna žival, ki zllepa ne stori nikomur nič želega, sloh pa ne človeku, pred kateriil vedno beži. 42 milijard dolarjev za »obrambo« Ameriški obrambni tajnik Wvl-son je sporočil, da bodo letos Združene države Amerike porabile za narodno obrambo najmanj 42 milijard dolarjev (12.600 milijard dinarjev I) Ogromne izdatke za »obrambo« dajejo tudi druge velesile. Toda proti komu se bo treba braniti, če vsi dajejo tako velike izdatke samo za obrambo? Svet narobe bi lahko rekli rej tekmi v trošenj« denarja za oborožitev. Svet bo srečen, če se bo to vse končalo res samo pri obrambi na lastnih tleh. i Upajo, da bodo kmalu iznašli zdravilo proti raku V New YorkOkence*, »Pri Hrasiooih* rn »Film našega iioljenja< so tri stvari, ki so jih NovouteŠčami tadmji čas videli na odru v Domu ljudske prosvete. S češko veseloigro iz dija.škeya življenja »Okenoc« so gostovali ljubljanski učitelijisčnikii in razsmejiili gledalce. Igro so skrbno naštudiraii. Videti je, da imajo na učiteljišču nekaj dobrih mladih igralcev, ki bo- NOVICE Z NOVOMEŠKEGA UČITELJIŠČA OSTALA ORGANIZACIJA Lil BO NA ŠOLI V začetku letošnjega Šolskega leta te je delo mladinske organizacije preneslo z učiteljišča na teren, kjer mladinci žive. Tako »o s« nekateri mladinci seveda lahko izognili delu, ker se v svojem okolišu niso vključili v organizacijo! Nekateri, bi so «e vključili, so pa kmalu potožili, da nimajo kaj početi in da po tereni;) (/In.sti v Novem mestu) ni sestankov. Zato je bilo nujno, da se obnovi organizacija na Soli. To smo tudi storili S. decembra. Konference Bta *e udeležila tov. ravnatelj Musar Erna in Ludvik Kel>e, zastopnik OKZM. Oba sta se strinjala, da je najibnlie, da fe organizacija na šoli, k.ar so potrdili tudi lanski u«pehi Organizacije. Tdejno politično delo je f>ilo doslej p reve f zanemarjeno, ker ni bilo sestankov. Sedaj je pa že bolje. Kulturno dajo je precej razgibano. Najbolj delaven je lutkovni krožek, ki ima redne predstave za najmlajše, sledita inu prirodoslovni In pevski krožek. Kmalu bodo ustanovljeni tudi še ostali krožki. Sedaj je mladina na učiteljišču vsa v pripravah 'a praznovanje Novoletne jelke. Najlepša hvala Društvu prijateljev mladine, ki nas je podprlo za novoletno pri reditev. Zal je š« nekaj mladincev ki jim delo organizacije ni mar. Na-Sa naR?a je, da jih prepričamo in pritegnemo v svoj krog. UPPTZORTLT SO CANKARJEVE HLAPCE Takoj ko fe bila osnovana mladinska [»rganizaeija v Dijaškem domu v Smihelu, so ustanovili tudi dra- matski krožek. Ima 30 mladincev in mladink, kii so po enomesečnem študiju uprizorili v Smihelu Cankarjevo dramo >Hlupci« — aa 35-letnico pisateljeve smrti. Dvorana je bi.ln polna in mladi igralci »o imedi lep uspeh. Zavedali so te, da je uprizoritev drame težavna stvar, vendar so «e pogumno odločili. Predstava seveda ni bila izbmšeua, toda vedeti je treba, da je precej igralcev prvič nastopilo na odru. Težko vlogo Jermana je dobro zaigral Avgust Posnvec. S >Hlapci« so že gostovali v Bršljinu, mislijo pa še v Novem mestu, Črnomlju in drugod. TELOVADNI DAN DoI,. do svoj talent Inbfco koristno uporabili v svojem poklicu in pospeševali igralsko kulturo med našimi dežel ani. Z Meškovo kmečko dramo »Pri Hrastovih« so prišli Smiheljčani. Njihov KUD Janeza Trdine kaže veliko vneme iu razgibanosti. Prav je, da se niso ustrašili, recimo; zahtevnejše novomeške publike, saj jim je tako gostovati je lahko le pobuda za čim resnejše in še bolj poglobljeno odrsko delo. Pred strožjimi očmi vidijo jasneje, kaj je treba obrusiti, da bo igra čimbolj zaživela in pritegnila. Zaigrali so kur dobro, ženske celo zelo dobro, moški se pa morajo potruditi, da svoje like močneje oživijo (paziti tudi na čisto in jasno izgovorjavo, to je že pol uspeha). Cim tesnejši stiki in samopomoč med mestnimi, šmihcljskimi in bršljinskimi igralci bi bili v velik prid novomeškemu gledališkemu udejstvovanju, saj »o vse tri igralske družine pravzaprav v »eni hiši«. >Fi!m našejra življenja« so dajali člani »Svobode« iz obrtne in trgovske šole. Tekst je napisal in zrežiral Jože Zainljcn. Misel je kaj zanimiva in privlačna — vrsta prizorov: igra. deklamacija, petje, folklora, ki naj bi zaporedno prikazali borbo našega naroda, zlasti delnvskesra razreda za svoje pravice, osvobodilno borbo In končno zmngo proletarijata. Torej nekak dokumentarni film, vendar je hila prireditev še daleč od tega, kajti kakor pri tovrstnih filmih večkrat manjka povezave (pravimo da *e »trgn«l, je manjkala povezava tudi pri tem filmu našega življenja. Pesmi in recitacije so posamezne prizore sicer poskušale pravilno povedati, vendar to ni uspelo, ker so s« prizori vse prepočasi menjavali. 7neetek prireditve fe bil za oči kftf posrečen in je res obetal nekaj novega. Toda to m! dovolj. Prizori sami so bili slabo naštndirani. zato tudi slabo izvedeni. Od vsetra »ril m a« so videli le *jrk. od kn'e. rih je bila zadnja, nnfslnbšn. Por treh partizanov, skritih v kmečki hiš?, ki jo obkoli eeln čotfl domobrancev, ie bil popolnoma nemotroč In neprepričljiv. Tz celotnetra programa 5e bilo slutiti, da bo tej točki sledila vsaj zaklinčna slikar r>o-rnz okupatorjev In domačih izdnial-mmw mfisM odpraviti z majhno oškodnino. Tod* ta ga je »mazala, ker se ni diall odpraviti kar rako. Ima z njim otroka in Roakefeller ji je moral plačaiti 5 milijonov dolarjev on še ji mora plačati vsaik mesec lep znesek, dokler se ne bo vnovič poročila. Moral jii je dati tudu drugih stvari v vrednosti milijon dolarjev. Sedatj ei pa predstavite množico delavcev skozi nekoliko generacij, ki so ustvarjali bogastvo vsem Rookefelleri'em in podobnim da-našrjjirm »uglednim« magnatom ter tiisoči pri .tem garanju omaga|1u "Jn umrli v revščini. Ni pravičen talk svet — njegove krivice pa se bodo spet razgalile v prvi gospodarski krizi, ki morda niti mi posebno daleč, (Po ameriški Prosveti) 0 delu ljudskih univerz v novomeškem okraju azgodovinski oddelek Okrajni odbor ljudske prosvete v Novem mestu si je izvolil v pomoč petčlanski odibor za ljudske univerze. V odboru so zastopanj kmetijski tehniki in predstavniki nekaterih organi-zacij, ki bodo poskrbeli za predavatelje in organizacijo predavanj na podeželju. V večjih krajih so postavljeni odbori ljudske univerze Za evo-je področje. Iz Amibrusa, Senit-r upe rta, Stopifč, Mirne, Dol. Toplic, Dobrniča, ZagTadca, Mokronoga ioi iz Brusnic »o že poslali poročilo v delu teh odborov. Zanimiv načrt predavanj v zimski sezoni so pripravili v Dol. Toplicah. Predavanja so razdelili na več skutpin: poli-tično-družibenl problemi doma in v svetu, razvoj tehnika '«1 kemije, umetnost, vzgoja b1 zdravstvo. Prvo predavanje Je imel predsednik Okrajnega odbora ljudske univerze tov. Jože Zamljen, Zelo dobra udeležba KRANJSKA PIJANOST Ciča iz Prokuplja v Srbiji je bil zajadral v naše kraje. Kajpak je obiskal tudi naše »kulturne ustanove«, kot krčme, pivnice in podobno. Gleda čiča Trifun Kranjce, gleda in maje z glavo: »Boga mi i svetog Save, alaj so ovi Kranjci pijanice. Pa oni žderejo vino kao mi rakiju!« • ČRNOGOREC O ITALIJANSKEM ZETU Rajno italijansko veličanstvo Emanuel Mali je bil poročil Crnogorka Nevesta je bila od kraljeve visokosti višja vsaj za tri pedi, Emanuel je bil kajpak šel na ogledi k svoji izvoljenki v skalno Crno goro. Ko je odšel nazaj na Laško, je vprašal nevestin oče knez Nikita svoje Crnogorce, kako Jim kaj ugaja ženin z onstran Jadrana. In soglasna sodba črnogorskih korenjakov je bila: »E, bogme, da je Crnogorac, ne bi mu ni puške dali!« Popravek V 47. Številki našega lista smo v članku »Belokranjski gozdovi potrebujejo negoval-ce, ne pa uničevalce«, mod drugim navedli, da se je lesni maniknJant KZ Predgrad dogovoril z neko posestndoo iz Srednjih Radeac, da bo on sekal v njenem gozdu in da je nato posekal brez dovoljenja 288 prm. drv. Kot nam poroča upravni odbor KZ Predgrad. ni_ te nezakonitosti zagrešil njihov manipulant, pač pa lesni manipulant KZ Stari trg ob Kolpi. je pokazala, da so Topličani po-življenega dela svoje univerza zelo veseli. V Stopičah bodo imeli pred* vsem kmetijska in zdravstvena predavanja. Vrh tega bodo v S*oipičah organizirali še literarne večere, ki jih bodo vodili prosvetni delavci. V načrtu je tudi nekaj predavanj za prevzgojo staršev. Želijo si tudi filmskih predavanj s skioptiič-nimi slikami. Dobre načrte za e plosnat izobraževanje so si priipravili tudi v Suhi krajini. Sploh 60> Suholkrajnčaini postali močno razgibani. Pridno se udeležujejo sestairtkov in raznih predavanj, bedijo si predvsem kmetijskih strokovnih tpredsvanj. V Am-brusu je predavanje o poljedeL stvu obiskalo 85 ljudi, kar 14 zelo lepa udeležba. Prav tak uspeh so imela predavanja o kmečkih problemih v Zagradcu* ZuižemJberiku in Rat Ju. A. Z. PRVI POLJUB Ona: »Ne verjamem, da je bil to prvi tuoj poljub.' Ti si pokazat prt tem preveč prakse!« On: »Odkod pa ti to veš?* LOVSKA SMOLA Lovec Jaka se je v nedeljo dopoldne strašansko potrt vračal iz hoste. Pa ga sreča Miha, takisto »izvrsten« Lovec, in pobara: »I, Jaka, kaj si pa tako jesihaste volje?« »Kaj bi ne bil! 2 en i sem obljubil zajca. Pri zajcih imam pa smolo, vsak mi uide, pa naj še tako dobro ciljam. Zato sem zajca kar kupil, na skrivaj seveda, Da bi lahko mirne vesti rekel, da sem ga sam ustrelil, sem privezal mrcino na vrvico k drevesu, pomeril in... Eh, saj veš, vrag ima povsod svoje parkljo vmes! Zadel nisem zajca, ampak vrvico sem prestreiil in dolgoušec, pa še plačani* jo je pobrisal v grmovje.« »Kaj mi mar tekma — danes si ti na vrsti, da paziš otroka!« LOJZE ZUPANC: 20 VELIKI DNEVI »Komaj se dotaknejo jedi. Vaš Vladi je šolarje organiziral, da so vsi enih misli in dejanj. Ko se meastro Bastiani umakne v posebno sobo k obedu, otroci vsi hkrati vstanejo in kakor na povelje stresejo tisto jed iz fašističnega kotla v čeber za pomije .. -« »Hahahahahaha!« »Škamburjeva Zefa se pa po vsej vasi hvali, da se bodo njeni prasci tako zredili od pomij iz GILL kuhinje, da bo morala pod zimo klati kar v svinjaku in prasca kar tamkaj razrezati.. .* »Hahahaha! Zakaj pa v svinjaku?« so vpraševali borci- »Zakaj? I zato vendar, ker živega prasca, tako epitanega, ne bi mogel nihče potegniti skozi ozKa vrata svinjaka,« se je nazadnje hahljal še sam Ti j Če. Vsi so se nakrohotali do solz. Lokačeva Metka pa je med smehom zavrisnila: »Skamburjeva Zefa naj se le hvali In naj le govori, kar Ji slina prinese na jezik. Naša je! Pre-nekateri lonec masti mi je že poslala po kurirju Gregorju za našo kuhinjo. Ali ni res, Gregor?« »Cista resnica!« se je Gregor že vedno hahljal. »Pa tudi prekajenega mesa od njenih prascev, Id se rede na račun GILL kuhinje, so partizani pojedli več kakor njena družina. Dobra ženska j«...« »No, če je vam prav, Je meni tudi!« je veselo kričal Tijče. »Potlej naj pa Zefini prasei kar žxo »Brez skrbi bodi zame, tovariš komandir. Vsa pota in vse steze, vsak kamen in drevo poznam v tiste makarone. Cim debelejši bodo Skamburjevi prasci, več bo lahko Zefa odrinila partizanom. Ampak vi se le smejte! Tega pa zares nisem vedel, da vam Zefa daje hrano in mast. V Gradacu pa ji — tako nam je nekoč pripovedovala naša Danica — nekateri zelo zamerijo, ker hodi v grad po pomije in ostanke iz fašistične kuhinje.« Tako Jim je med šaljivim razgovorom in obujanjem spominov potekal dan počitka in miru. Ko se je zmračilo, se je pričel kurir Gregor odpravljati v vaa, »Kam, Gregor?« so ga vpraševali borci. »Dolžnost kurirjeva je, skrbeti za dobro zvezo med borci, kadar so v borbi. Kadar pa je odmor, mora kurir obdržati zvezo z vasjo, sicer bo nekega dne naš kotel prazen,« se jim je nagajivo zasmejal v odgovor. Vse je povedal in nič, kam pravzaprav gre. Prav po kurirsko je ž dvoumnim odgovorom nasitil njl<-hovo radovednost. Ko pa ga je končno še Milena vprašala, kam gre, je odvrnil: »V Gradac pojdem. Ribičevi so ml obljubili vrečo moke in škatlo cigaret. Zdaj je noč. Pravi čas za moja skrivna pota.« »Pazi se Gregor!« ga je posvarila. »Gradaškl karabin jer ji so na oprezu, odkar so jih njihovi bratci Iz gradu zadnjič izkupili ob progi...« Udaril je po puški in se nasmehnil: »Na tole se Eanesem, Milena! Živega me ne bodo dobili v pest! Za skrajno silo imam pa tudi nekaj bomb pri sebi. Njihov izdelek — prima roba italiana... Nabral sem jih* včeraj, ko so nam črnosrajčniki pod Gorjanci pokazali podplate In trosili za seboj bombe, kakor da bi sejali žito, hahaha!« Odhajajoč je žel mimo Potočnika, ki ga Je ponovno posvaril; »Vrni se pred zoro, Gregor!« Veliki lozi. Ne bom zašel, da bi ves dan taval, kakor Je blodil Tijče, ki je iskal naše taborišče, haha! K as viden je, tovariši j a!« Milena je še zaklicala za njim, naj naroči Ribičevim, da bodo zbrali moko za partizane. »Vse bom uredil, ne boj se!« Je obljubil. »Tudi na cigarete ne bom pozabil, fantje!« Odšel je. Nikogar ni bilo, ki bi mu v temi kazal pot Poznal je vse gozdne steze, saj je še pred vojno, ko je bil kot gozdar v službi lastnika grada-škega gradu, prehodil ta pota sto in stokrat. Hodil je po zemlji, ki ga je rodila. Njen sin je bil. Velika loza se je pogrezala v tišino noči. Le tu In tam je sfrfotala z veje na vejo prebujena ptica, ki so jo v spanju prebudili kurirjevi koraki. Nekje v globini smrekovega gozda, ki se je razprostiral ob tihi Lahi nji, v katero se je radovedno ogledoval prvi krajec, je zaskovikala sova. Njen mrzli smeh je preplašil slavčka, ki je drobil svoji slavulji zaljubljene pesmice, da je utihnil, kakor bi odrezal. Mir, povsod mir in tišina, kakor da ranjene belokranjske zemlje niso nikdar pogazili tisočkrat prekleti fašisti, ki so zanesli strah in obup v srca vseh Belokranjcev.--- 3. »Oh, kakšna neumnica sem! Cisto sem pozabila nate! Saj si gotovo lačen! Zakaj ne prideš po pre-žganko?« je naslednje jutro Metka zaklicala Tij-četu. »Menažke nimam,« je zagodrnjal ln se namuznil, ker je opazil, da je njegov odgovor izzval nasmeh pri vseh okoli stoječih partizanih. »Vsega vranča sem prinesel s seboj, menažko sem pa le doma pozabil.* »NA, Metka, kar v mojo menažko mu nameči!« je Potočnik priskočil h kotlu, ves zardel od prita-jevanega smeha, »Ce je že včeraj jedel iz nje, naj še dane«. Dokler ne najdemo zanj velike sklede, bova jedla kar oba iz ene posode.« Toda Tijčetu ni bila danes v mislih menažka. Samo na puško je mislil Kar užaljen je bil potiho, da mu doslej nI 9« nihče ponudil puške. »Rajši bi imel puško ko menažko,« je nestrpno zaklicai. »Jem lahko tudi poslednji. Saj bo menda tudi same kaj malega ostalo v kotlu. Bom pa ka* iz polnika jedel če ne bo šlo drugače...« Spet so se zasmejal!, bučno, da je odmevalo od visokih smrek v bližini. Potlej, ko so pojedli, so posedli na poseko okrog votline in pričeli čistiti vsafe svoje orožje, veseleč se lepega sončnega dne. »Puško bi rad? Hm, puške ti pa zares ne bomo mogli dati, Tijče! Vsaka že ima svojega" borca...« ga je podražil Potočnik. »Priboriti si jo boš moral, kakor smo si Jih prt* boril mi,« mu je zaklical neki partizan. »Priboriti?« »No, kako pa misliš, da so nam puške poslali fa* šisti v dar?« »Pa kako priboriti?« Zdaj se je oglasil Ive, ki Je ležal pred votlino, kamor so ga zanesli s slamnjačo vred, da se je grel na jutranjem soncu. Pod obvezano nogo so mu podložili panjiček; sploh so mu v vsem ugodili, kar j« želel, le da st ga čutili blizu ln da se je lahko udeleževal njihovega razgovora. »Mlad si Se Tijče,« je z resnim, toplim glasom ogovoril neučakanega vnuka dobravškega starega kovača. »Nihče te Se ne sili, da bi moral iti v borbo. Lahko boš ostal kar tukaj, kadar bodo tovariši odšli na fašiste. Pomagal boš Metki. Napravi j al boš drva za našo kuhinjo, nosi] vodo ...« Tijče je kar poskočil od užaljenosti. »Nak! To pa že ne!« je vzkliknil. »K vam sem prišel, da bi se boril, ne pa vodo nosil! Ce me ne marate sprejeti med borce — — —«