Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta____________________________1.75
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otfawa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Let. 3. Št. 120.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JULY 11, 1945.	Price 5c.		Vol. 3. No. 120.
SOVJETSKA AMBASADA IGNORIRALA LAŽNJIVO OBTOŽBO
Ottawa — Sovjetski ambasador G. N. Zarubin je v intervju časopisnih poročevalcev ignoriral podati uradno izjavo sovjetske ambasade glede drzne in lažnjive izjave načelnika tajne policije W. Osborne-Dempster-a, kateri se to-časno zaradi obtožbe glede vohunske aktivnosti, zagovarja pred so-idščem. Namreč na zasliševanju je podal izjavo, da je sovjetska ambasada izplačala delavski progresivni stranki 40 tisoč dol. v svrho volilne kampanje. Ta drzna in lažnjiva izjava ne samo da ne odgovarja resnici, tembolj ji je namen v javnosti na zlonameren način podati utis, da se sovjetska ambasada meša v notranja vprašanja Kanade.
Predstavnik sovjetske ambasade pravi, "sovjetska ambasada je iznenadena vsled drzne in izmišljene laži, katera nima ničesar skupnega z njenim delovanjem. Poglavitna naloga sovjetske ambasade je vršiti njeno dolžnost po naročilu vlade v Moskvi in priporočilu vlade v Ottawi. Razven izključne diplomatične misije, nima
ODMEVKI ZA MESO
Ottawa — Federalna vlada je naznanila regulacijo glede odmerkov za mesnate jedi v revstaraci-jah in tudi prodajalnah. Po prejš-ni določbi federalne vlade, ni bilo treba kuponov za kupiti meso v prodajalnah, toda zdi se, da bodo po 16 avgustu določeni odmerki za meso v splošnem, razen perutnine.
kakršnih koli odnošajev z eno ali drugo politično stranko v Kanadi. To dejstvo opravičuje stališče sovjetske ambasade, da ne smatra za potrebno podati uradno izjavo in zanikati nesresnično trditev."
Ta drzna izjava načelnika tajne policije, je zvrnila ogorčenost v-seh demokratičnih in progresivnih gibanj, tembolj ko je brez podlage in katere je cilj povzročiti mrž-njo med narodom proti Sovjetski Uniji. Delavska progresivna stranka je naslovila protest proti taki izjavi, katera je skrbno podtaknjena z strani neodgovornih elementov posebnega oddelka Onta-rijske provincijalne policije.
Zasedanje velikih treh bo najbrž nekje v Postdamu
SODBA VOJNIH ZLOČINCEV ZAČNE ENKRAT PRIHODNJEGA MESECA
Dnevno časopisje, ki se bavi z dozdevanjem kje neki se bode vršilo zasedanje velikih treh, izraža mnenje, da se bode vršilo kmalu in najbrž nekje v predmestju Berlina. Dozdevanja so tudi, da se zna vršiti v Postdamu. Vsekakor, ni tako vašen ravno kraj in mesto kjer se bo res vršilo, kakor so važni nešteti problemi, ki so nastali v Evropi po zmagi nad nemškim fašizmom in katere je treba rešiti
SOLIDARNOST SLOVENCEV, HRVATOV IN ITALIJANOV V MONTEVIDEO
Montevideo, Uragvaj — Tukaj se je vršilo važno narodno zborovanje v veliki francoski dvorani primorskih Slovencev, istrskih Hrvatov in prebivalcev Trsta, Italijanov in Jugoslovanov, večina izseljenci iz Julijske krajine.
Iz govorniškega odra so govorili Baldomir Cvetrežnik,' Joso Cotič, Baldo Cvetrežnik ml., veličastni don David Doktoric, Kosta Lutkič in delegat iz Buenos Aires, dr. Toma Davidov in delegat tržaških Italijanov. Njihov govor je bil poln vzpodbude k narodnemu edin-stvu in opravičenih zahtevah jugoslovanskih narodov, za priklju--1
DELOVANJE TAJNE POLICIJE PRED SODIŠČEM
Toronto — Na tukajšnem sodiš-čnem procesu, kateri se vrši že zadnja dva tedna zaradi znane obtožbe CCF voditelja, Mr. Jolliffe, ko je pred provincijalnimi volitvami obtožil premiera Drew-a za zaposlitev "gestapovcev" v Ontario na račun Ontarijskih davkoplačevalcev, se zagovarja glavni načelnik tajne politične policije, W. Osborne-Dempster.
Po dosedanjem pričevanju na sodiščni obravnani in tudi tajnih poročilih, katere je omenjeni podpisoval z "D208" je dokazano, da je tajna politična policija zasledovala aktivnost prav veliko število članov CCF stranke, delavske progresivne stranke, ter unijskega gibanja. Osborne-Dempster je priznal na sodišču, da je podpisoval tajna poročila z zgoraj omenjenim podpisom, toda zanika obdol-žitev, da bi bil oddelek tajne politične policije zaposlen na račun premiera Drew-a, tembolj za izsleditev aktivnosti anti-državnih elementov takoj v začetku sedanje vojne. Vsekakor značilno je med-tme dejstvo, da tajna poročila v-sebujejo imena članov posameznih strank in unijskega gibanja, ki so javno podpirale vojne napore in se udejstvovale v vsih akcijah v vojni proti fašizmu ? To jasno do-
drzne obdožitve Tim Buck, nacionalni tajnik delavske progresivne stranke je zahteval priziv in pride pred sodiščno zasliševanje v nekaj naslednjih dneh.
Do tega zaključka pridemo tembolj, ko ^"e bilo na sodišču obenem dognano, da je tajna politična policija sledila aktivnost Sveta Ka-nadsko-Sovjetskega prijateljstva in z drzno namero doumneva, da je sovjetska ambasada v Ottawi izplačala 40 tisoč dolarjev delavski progresivni stranki v svrho njenega fonda, kar je ena od najdrznejših laži, kakor pravi sovjetska ambasada v Ottawi. Glede te J stičnih oblasti, kateri pa največ
čitev prej odtelešenih slovenskih in hrvaških primorskih pokrajin, novi svobodni federativni Jugoslaviji, kar so udeleženci odobravali z burnim aplavzom in v katerih imenu je poslan tudi brzojavni pozdrav maršalu Tito, ter resolucija na vsa angleška, ameriška in francoska poslanstva v južno Ameriških republikah, da se omenjene pokrajine povrnejo Jugoslaviji.
Med tem značilna je izjava tržaških Italijanov, katerih stanuje v tem mestu vsega skupaj 30 in od katerih je 26 za Jugoslavijo, štiri za Italijo. Njihova izjava zahteva, da se Trst, Istra in Slovensko Primorje priključi novi Jugoslaviji. Toda ona kaže obenem, kakšno razpoloženje vlada med tržaškimi prebivalci kljub temu, da so spadali pod italijansko oblast do kapitulacije Italije. Preprosto ljudstvo se zaveda pravice narodov Jugoslavije in je pripravno podpirati njihove zahteve. Pri svobodnih volitvah je treba torej izključiti pravico volitev Kalabrežem in Napolitancem, kateri so se izselili v Trst po prvi svetovni vojni z posebno misijo italijanskih faši-
povzročajo notranji nemir in so-zraštvo.
V tem pa bo zagotovljena zmaga Jugoslavije.
v soglasju narodnih in mednarodnih interesov za trajen in pravičen mir.
Podlaga za sestanek velikih treh, bo seveda nedavno zaključena konferenca Združenih narodov v San Francisco. Svetovni Carter, kateri uključuje razna vprašanja in določbe v obsegu narodnih in mednarodnih interesov in med prvotnimi dejanska zaščita za svetovni mir. To bo zaprav poglavitno vprašanje, katero je v neposredni zvezi z vprašanji, ki zahtevajo takojšno akcijo. Poleg poravnanja prizadetih krivic narodom po prvi svetovni vojni, je vprašanje kaz niti vojne zločince, razveljaviti vsako najmanjšo sled nazifašistič no ideologijo, podvrči strogi kontroli industrijska področja v Nemčiji, ter omogočiti evropskim narodom hitrejšo gospodarsko in e-konomsko obnovitev.
Svobodoljubno ljudstvo nestrp-ljivo čaka, kdaj začne obravnava proti vojnih zločincev, kateri se nahajajo v zavezniških rokah. To-časno zborujejo predstavništva Združenih držav, Sovjetske Unije in Anglije v Londonu v svrho priprav sodbe vojnih zločincev, ter metodi za njihovo kazen. Mnenja so, da se začne sodba nazifašistič-nim zločincem enkrat prihodnjega meseca.
Robert H. Jackson, predstavnik Združenih držav v mednarodni komisiji za vojne zločince, pravi, da
VOLITEV NACIONALNEGA SVETA V FRANCIJI
je mišljenje Združenih držav začeti z sodbo čimprej. Stotine vojnih zločincev se nahaja v seznamu imenika, kateri pridejo pred sodišče mednarodne komisije in kateri so podvrženi kazni po določbi zakona za vojne zločince. Odlošan-je z kaznijo vojnih zločincev, povečuje nezadovoljstvo med svobodoljubnim ljudstvom v svetu, a daje podporo preoblečenim fašističnim elementom.
GRŠKI RDJALISTI, ČETNIKI IN IZDAJALCI IZVAJAJO TEROR V GRČIJI
Grški rojalisti, četniki in izdajalci izvajajo teror v Grčiji Zavezniške oblasti niso izpolnile niti eno svojih obljub, se glasi obtožnica osvobodilnega gibanja
Atene — Po vsej Grčiji vlada teror iz nasilje, ki ga izvajajo grški rojalisti, četniki in izdajalci, se glasi obtožnica glavnega tajnika osvobodilnega gibanja (EAM), Dimitrius Partsalides-a katero je poslal premieru Churchillu, presedniku Trumanu in premieru Stalinu. Obtožnica vsebuje potrdilo glede umora 500 grških rodoljubov in nad 3000 aretiranih v teku minulega meseca, ter ur-gira veliko trojico, da poseže v-
ANGLIJA IN AMERIKA PRIZNALE NOVO POUSKO VLADO
Pariz. — General de Gaulle je naznanil pred ministerskim svetom, da se bodo vršile državne volitve dne 14 oktobra za poslansko zbornico, kateri bo obenem podnešena nova državna ustava na referendum.
Posamezne ustanove že dalj časa napovedujejo potrebo državnih volitev. Kakor razvidno general de Gaulle, se je končno odločil za državne volitve.
London — Uradno sporočilo iz Londona in Washingtona pravi, da sta Anglija in Amerika priznale novo poljsko vlado narodnega sporazuma v Waršavi, katera je ustanovljena minuli teden na podlagi sklepov velike trojice v Jalti na Krimu.
Ministerski predsednik nove vlade Edvard Osubka-Moravski, je uradno obvestil angleško in ameriško vlado o formiranju nove poljske vlade glede vzpostavite diplomatičnih odnošajev. Ti bodo vzpostavljeni kmalu, kakor sta naznanila urada za zunanje zadeve Vel. Britanije in Amerike.
Če tudi sta Anglija in Amerika uradno priznale novo poljsko vlado, nista pa uradno podale izjavo
100 LETEČIH TVRDNJAV NAD TOKIJEM
Guam, 10 jul. — Nad tisoč ameriških letičih trdnjav, je danes metalo velike tovare eksplozivnega streliva na prestolicp Japonske, Tokio, se glasi poročilo vojne komande ameriške armade. Leteče trdnjave so največja opora pri zdrobitvi sovražnega odpora in bombardiranjem važnih vojaških objektov.
Posamezni časniki ameriške armade izražajo mnenje, da invazija Japonske ni več neki težji problem.
z katero se prekinete odnošaji z bivšo poljsko begunsko reakcijo v Londonu. Izjavljeno je, da uradno priznanje nove poljske vlade obenem pomeni prekinitev odnošajev z poljsko reakcijo v Londonu, kot neobstojajočim faktorjem.
Priznanju nove poljske vlade po Angliji in Ameriki, je sledilo priznanje tudi z strani Kitajske. Kitajski ambasador v Moskvi, je izročil predstavniku nove poljske vlade uradno priznanje z strani kitajske vlade, dočim so druge države med temi Jugoslavija, Čeho-slovaška in Francija priznale že davno prej.
mes in odvrne krvave posledice pr.ed terorjem. in nasiljem grške reakcionarne klike.
Obtožnica nadalje dolži zavezniške oblasti zaradi neizvrševanja svojih dolžnosti napram sporazumu, ki je bil dosežen v februarju t.l. Namreč dolži zavezniške oblasti, da niso izpolnile niti eno danih obljub glede notranje ureditve in odločnih mera proti narodnim izdajalcem, četnikom in rojalis-tom, kateri izvršujejo teror in nasilje nad grškimi demokratičnimi rodoljubi.
Medtem "Rizospatis", glasilo komunistične Partije, ki izhaja v Ateni, podaja pregled masnih aretacij v Grčiji. Odkar je Grčija osvobojena, pravi ta časopis, nad 31,324 grških političnih kaznjencev se nahaja v ječah, izvedenih je bilo 24, 400 nezakonitih aretacij in 48 tiskarn, ki so bile last demokratičnih publikacij, je za-branjeno.
Ogorčenost med narodom proti strahovlade grške reakcije, katera skuša potom terorja in nasilja ter masnih aretacij demokratičnih elementov, si zagotoviti zmago pri "svobodnih" volitvah, narašča po vsej Grčiji. Kot znano zavezniške oblasti so svečano obljubile delati red in skrbeti za javni mir, kar pa po zatrdilu zgornje obtožnice pomeni ravno nasprotno, namreč da vživajo svobodo in neovirano izvršuje masne aretacije grška reakcionarna vladna klika, ter njej naklonjeni teroristi.
VELIK USPEH KONVENCIJE ZVEZE KANADSKIH HRVATOV
Koncem junija in v pričetku meseca julija, se je vršila konvencija Žveze Kanadskih Hrvatov v Windsorju Ont. Iz tozadevnih poročil je razvidno, da se je konvencije udeležilo 60 uradnih delegatov in delegatinj Zveznih odsekov, ter deset mladinskih in 13 bratskih delegatov.
Otvoritev konvencije se je vršila v soboto dne 30 junija z banketom, kateri je bil prirejen v počast delegatom in gostom. Prvo zasedanje konvencije je začelo v ne-
MARŠAL TITO OPOZORIL SVETOVNO JAVNOST 0 TERORJU REAKCIJE V GRČIJI
GRŠKA FAŠISTIČNA REAKCIJA IZVAJA TERORISTI ČNE PROVOKACIJE NA BALKANU
London, 8 jul. — Nad 10.000 Macedoncev slovanskega porekla in grških somišljenikov Osvobodilne Fronte, je zbežalo čez jugoslovansko mejo v Jugoslavijo zadnje
dni iz Grčije, kjer vlada strašen kazuje, da se je vršila aktivnost j teror in nasilje proti narodnim tajne politične policije zoper stran- | manjšinam in progresivnim ele-
ke in grupacije zaradi njihovega drugačnega političnega stališča napram posameznim zadevam.
NAŠI VOJAKI SE VRAČAJO
Toronto — Zadnje dni se je povrnilo večje število naše armade iz Evrope. Parniki, kateri prepel-javajo vojake iz Evrope, pripelju-jejo skoraj vsak teden v pristanišča z večjim številom naših vojakov.
Po zatrdilu vesti v Angliji je prišlo do izgredov, ko so naši vojaki ^postali že nervozni vsled počasnega transporta in tudi zaradi zaostale plače. Pobili so v mestu pri taborišču šipe na oknih v znak protesta ter prizadeli tudi večjo škodo, se glasi vest.
TRUMAN ODPOTOVAL V EVROPO
Washington — Predsednik Tru-man odpotoval v Evropo, kakor naznanja sporočilo iz Washingtona. Medtem po zatrdilu vesti, premier Churchill se nahaja na po-
mentom. Večina njih je izgnanih iz lastnega imetja brez kakoršnih koli sredstev za življenski obstoj, dočim so njihova imetja izročena v posest turškim prebivalcem iz drugih krajev v Grčiji, se glasi poročilo ameriškega dopisnika za njujorški "Times", Sam Pope Bre-wer-a.
Grška fašistična reakcija in policijski teroristi sta razvozlala besneči teror in nasilje nad miroljubnimi prebivalci macedonskega porekla vsled njihove opravičene zahteve, da se macedonsko ozemlje pod oblastjo Grčije, pripoji v Združeno enoto federativne Macedo-nije. Teror in nasilje se izvaja obenem proti somišljenikov Osvobodilne Fronte grškega naroda in je veliko število istih v ječah ali pa drugače izgnanih in umorjenih.
Maršal Tito je sinoči preko bel-grajskega radia opozoril svetovno javnost pred drznimi provoka-cijami grške fašistične reakcije ob jugoslovanski meji. Njegov govor je obenem direktni odgovor trditvam grških oblasti, katere trdijo,
čitnicah nekje ob francosko-špan ski meji, kjer da bo imel pogovor da se ni ničesar žalega zgodilo z diktatorjem generalom Frankom, kateremu koli državljanu v Grčiji.
Pred vsem svetom izpavljam" je dejal Tito, da so • tisoči ne samo Macedoncev tembolj tudi Grkov izgnani iz Grčije. Mnogi so zbežali v Jugoslavijo in Bolgarsko, da se zazarujejo pred besnečim terorjem in umorom, ki ga izvršuje nad miroljubnimi državljani grška fašistična reakcija in policija. Lahko rečem, da kljub našega prijateljskega ponašanja in prizadevanja odvrniti tudi najmanjšo stvar katera bi imela podlago za spor in so-iaštvo, grški provokatorji in fašistična reakcija se niso omejili le pri izvajanju terorja in nasilja v Grčiji, ampak se poslužujejo s streljanjem iz strojnic tudi čez našo mejo. Mi se ne bomo umaknili še manj pa udali provokaci jam grške fašistične reakcije, katera v svojem besu pozablja na resnično odgovornost pred svobodoljubnim svetom. Resnici za voljo, celo ne smatramo, da bi fašistični drobci v tem oziru predstavljali kakšno nevarnost. Prepričan sem, da ogromna večina grškega naroda obsodi in spreči drzne namere grške fašistične reakcije sovražne novi svobodni federativni Jugoslaviji."
Ropanje Macedonskih vasi
Bitolj, Jugoslavija, 7 jul. — Dopisnik za njujorški "Times", Sam Pope Brewer, med drugem v svojem poročilu pravi naslednje:
"Teror in nasilje se uporablja kot politično sredstvo na Balkanu.
.Grška teroristična reakcija ga u-porablja proti Macedoncev, sicer
MARŠAL TITO
iz dveh razlogov: Prvič da se reši skrbi in čim večjega števila "ne-poželjnih" državljanov in drugič, da spreči agitacijo za pripojitev macedonskega ozemlja sedaj pod grško oblastjo, novi neodvisni macedonski državi. Računa se, da je ne manj 10.000 Macedoncev zbežalo pred terorjem iz severne Grčije v Jugoslavijo in Bolgarijo.
Govoril sem z temi begunci tukaj v Bitolju, z 18 temi od 112, ki so zbežali iz severne Grčije. Sodeč iz njihovega pripovedovanja, tam vlada strašen teror in nasilje.' Ne glede na to ali je grška vlada povod za vse to ali ne, da .pa vlada -teror-in nasilje, je ne-
pobitno dejstvo.
Ti ljudje so bili pretepani in njihovo imetje oropano, kar jih je končno prignalo preko visokih planin in preko meje v jugoslovansko Macedonijo. Značilno je pripovedovanje 60-letnega starca, Dimitrija Gackeva, trgovca orodja za popravljanje avtomobilov in agenta podvzetja Singer šivalnih strojev o dogodku v neki vasi v okraju Florina. On je živel prej 10 let v Ameriki in je zato mogel povedati ta dogodek v angleškem jeziku.
Dimitrl je dejal: "Dne 27 marca je prišla napadalna grupa grških vojakov v zasledovanju njegovega nečaka, Borisa Gackev. Oni so streljali v njega in ga ranili v roko, pri tem tudi njegovo soprogo Aleksandro, ko je hitela v obrambo svojega moža. Borisa in 30 drugih so aretirali, jih odgnali z seboj, dočim so poleg tega tudi popolnoma oropali njegovo trgovino. Di-mitri, katerega sta dva sina pri jugoslovanskih partizanih, je naslednje jutro zbežal čez planine in prispel tu v Bitolj.
Ko sem ga vprašal: "Zakaj vse to delajo Grki?" je odgovoril: Zato ker imajo fošistično vlado.
Ilija Atanosovski, 37 let star, ki je prispel iz Krupišta, po poklicu drvodelec pripoveduje naslednje: "Zbežal sem iz Krupišta pred 12 dnevi. Po dnevu sem se večinoma skrival in le ponoči potoval preko gozdov in grmovja. Pokazal je brazgotine na nogah od strašnih udarcev. Drugega razloga za pretepanje in mučenje pač ni bilo,
"razen zato, da je Macedonec". Telesno je zelo izčrpan in očividno kaže znak strašnega nasilja in terorja.
Iz vasi Četirok, ki šteje 300 hiš v okraju Kastorna, je prišla pred dva tedna Irena Popandova, 45 let stara. Ona pravi, da so tri tedne pred Veliko nočjo prišli Zervisti (Zervisti so sodelovali z Nemci za vso dobo okupacije) v lovu za njenim možem. Irena je pokazala tudi prebito roko, katero sedaj nosi s zavojem ovito. Iskali so tudi njeno 16 letno hčerko, katera je zbežala v Bitolj v Jugoslavijo. Banditi so nato oropali vas in posilili nekoliko žena. Njej se je posrečilo uiti z dvema sinčkoma 6 in 12 let starih.
Nadalje pripoveduje o tragičnem dogodku v vasi Lipintci, okraj Kailari, Stamat Grabeff, 57 let star vaščan, ki so ga povzročili kolaboracionisti. Ta vas šteje 250 številk, katera izgleda bolj trg kakor vas in od katerih je 110 stanovanj prebivalcev slovanskega porekla. Grabeff pravi: "Ko so bili razoroženi oddelki grške narodno osvobodilne vojske, grška vlada je osvobodila iz ječe 13 grških kolaboracionistov in dovolila njihovo povrnitev v vas z orožjem. Na Veliko noč, ko je slišal streljanje, je zbešal čez planine v Jugoslavijo v Bitolj, ker ni mogel več podnašati krika nedolžnih prebivalcev, katere so kolaboracionisti strašno petepali in mučili. Zadržal se je dalj časa v planinah dok-
(Nadaljevanje na 4 st.)
deljo dne 1 julija, katerega se je udeležilo poleg delegatov in delegatinj veliko število našega naroda iz Windsorja in Detroita. Glavno poročilo, ki ga je podal nacionalni tajnik Zveze br. Edvard Jardas, vsebuje obširen pregled na polju dela bratske sloge in edin-stva med kanadskimi Hrvati, tako tudi skupno z bratskimi Zvezami kanadskih Slovencev in Srbov, na polju jugoslovanskih iseljencev v splošnem.
Zveza Kanadskih Hrvatov je prispevala velik delež v vojnih naporih za zmago nad fašizmom v Evropi, kakor tudi za pomoč narodom Jugoslavije. Posebno v zadnji kampanji za novo članstvo, beleži velik moralni in tudi vplivni napredek med našim narodom v tej deželi. Zveza je napredovala v kampanji za 425 moških članov, 193 ženskih članic in 99 mladinskih članov. Skupaj 777 članov in članic.
Medtem konvencija je sprejela več značilnih resolucij, tako tudi resolucijo v kateri se poudarja važnost in pripravnost Zveze delovati na polju k izgraditvi edin-stva med kanadskimi Hrvati, Srbi in Slovenci, ter na ta način nuditi najtrdnejšo oporo materijalni pomoči narodom Jugoslavije za gospodarsko in ekonomsko obnovo. V glavni in izvršni odbor je izvoljeno 17 članov in članic. Člani izvršnega odbora so: Edvard Jardas, Marijan Kružič, Ivan štimac, Ivan Pribanič, Stanko Bolf in Andrija Josipovič.
SOVJETSKI MORNARJI V TORONTU
Toronto. — Tukaj se nahaja nad 100 sovjetskih mornarjev, kateri so poslani v Kanado, da odpeljejo nekoliko parnikov za čiščenje pristanišč in vodne poti od nastavljenih min.
Mornarji so vsi mladi in koraj-žni fantje. Na tukajšnem kopališču "Sunyside" zvabijo kaj hitro krog sebe veliko število ljudi, posebno pa mladine, kateri se zanimajo za Sovjetsko Unijo. Prav radi odgovarjajo na postavljena v-prašanja, pa tudi sami radi zvedo-novice iz življenja in dela kanadskega naroda.	•
ss
EDINOST"
J	Published weekly at
206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, I	by Edinost Publishing proprietor
i in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
Priznanje nove poljske vlade
Pretekli teden je uradno naznanjeno, da sta Anglija in Amerika priznale novo poljsko vlado narodnega sporazuma v Waršavi, katere je predsednik, Edvard Osubka-Moravski. Njima sta sledile Kitajska in tudi Kanada, kar pomeni, da bodo kmalu priznale novo poljsko vlado narodnega sporazuma vse druge države Združenih narodov.
Priznanje nove poljske vlade, je odstranilo ne samo notranje ovire in razdvajanje med poljskem narodom ampak tudi na zunaj v narodnih in mednarodnih ozirih drzne intrige in provokacije, katere so ogrožale sporazum in kooperacijo med svetovnimi velesilami po zaslugi poljske begunske panščine v Londonu.
Poljska begunska reakcija, katera si je prizadevala v svetovni javnosti podati utis, da je resnično zakonita "prestavnica" poljskega naroda in kot taka obenem tudi zakonita vlada v zamejstvu, ni dosegla svojega nameravanega cilja. Poglavitna svrha njenega dela v zamejstvu je bila, očrniti narodno osvobodilno gibanje in si na ta način zagotoviti svojo povrnitev. Zato je izkoriščala vsako in tudi najmanjšo stvar zoper Sovjetsko Unijo na prvem mestu, kot najmočnejše zaščitnice narodnih pravic, za katere so se borili Ukrajinci z,apadne Ukrajine in Be-lorusije vred z vsemi progresivnimi silami poljskega naroda za vso dobo po prvi svetovni vojni.
Poljski veleposestniki in baroni, so seveda v novem narodnem gibanju videli svojega največjega sovražnika, vedoč da ako pride na oblast narodna in demokratična vlada, katera bo ne samo povrnila narodne pravice Ukrajincem in Belorusom, ampak tudi na znotraj preuredil; državne regulacije in zakone v interesu poljskega naroda, je odklenkalo njihovim ogromnim dobičkom na račun bede in mizerije ljudskih mas. Njihovi ogromni dobički,, velika posestva in neposredna zaščita njihovih interesov po vladi begunske reakcije, je pač poglavitni vzrok njihovega besa za križarsko vojno proti Sovjetski Uniji> ter z tem obenem proti narodnim interesom poljskega naroda. V tem sovražnem besu ni toraj čudnega, da se je poslužila metod laži in obtožbe berlinskih avtorjev proti narodnega osvobodilnega gibanja in proti Sovjetski Uniji.
Proces proti 16 poljskih teroristov v Moskvi, je do kože razkrinkal zlonamerno delo poljske begunske reakcije v Londonu. Brez nadaljnega hrupa in sovražne gonje, svobodoljubni svet si je odahnil pred zaporedoma izzivanjem in širjenjem sovražnosti v javnosti. Velik kamen se je odvalil s poti poljskemu narodu, kateri bo pod vodstvom svoje narodne vlade, dejansko mogočen obnoviti svojo domovino in zaživeti človeka dostojnim življenjem, ter utrjevati pot sporazumu in kooperaciji med vsemi svobodoljubnimi narodi v svetu za trajen in pravičen mir.
Z tega stališča pozdravljamo odlok naše vlade v Ottawi. katera je priznala novo poljsko vlado narodnega sporazuma v Waršavi. Njen korak v tem oziru nam obenem kaže, da je pripravna delovati v duhu načel svetovnega Carterja in z tem doprinesti svoj delež v svrho trajnega in pravičnega mira. Toda prepričani smo, da so v naši sredini še zelo nevarne protinarodne sile, katere ne z manj truda in napora delajo proti interesom kanadskega naroda in z tem proti določb svetovnega Carterja. Da pa ne dosežejo svojega zlonamernega cilja, je pač dolžnost vsak e ustanove in vsakega demokrata, da deluje z vsemi močmi vprid narodnega edinstva. Narodno edinstvo je tista mogočna sila, katera spreči vsako nadaljno oviro, če je to v narodnih ali mednarodnih ozirih na poti v lepšo in srečnejšo bodočnost.
Iz Uredništva
V okrožnici Uredništva Edinosti z dne 9 junija, smo obljubili ponatisniti sliko vrhovne komande slovenske vojske, kakor tudi celotni program Osvobodilne Fronte slovenskega naroda v svrho nabiranja čestitk k tretji obletnici Edinosti. Ker nam pa to iz tehničnih razlogov in med prvotnimi zaradi odmerkov posebej pripravnega pa- ^
pirja ni bilo mogoče, smo prisiljeni kljub naši želji in _°™„obJra_nska pa*™1» ga je pripravnosti za nekaj takega, kar bi dejansko olepšavalo """ " zgodovinski pomen tako našega lista, kakor tudi njegovih smernic, spremeniti naš prejšni načrt.
(Nadaljevanje )
V tej zvezi naj omenim še en primer talstva, ki je značilnejši. Poveljnik domobranske posadke v Kostanjevici, že večkrat omenjeni dr. Benedičič, odvetniški pripravnik iz Celja, znan po svoji strokovni nesposobnosti in napihnjenem besedičenju, hkrati pa krvolok, je poslal 15. VI. 1944 "Komandi Mrzlo polje" pismo,
v	katerem ugovarja aretaciji župnika Andreja Zupan-ca od Sv. Križa in izjavlja, da bo segel po represalijah — streljanju talcev, ako župnik ne bo takoj izpuščen. 6. je že zaprtih, še 6 jih bo prijetih v 3 urah. Vseh 12 bo delno ustreljenih, d*l-no obešenih, ,ako se župnik živ in zdrav ne vrne do 17. VI. ob 12. uri, in dodaja dobesedno :
"Ne strašimo se, da boste
vi	segli po naših talcih. Toda ako vam je na tem, da
rnarod pogine in se uniči, vas zagotavljamo, da bomo segli po nadaljnih talcih do poslednjega!"
Kako skladno s temi pismi je pismo Oberleutnanta Wimmicha z 11. V. 1944, ki ga je poslal iz Sežane Juž-noprimorskemu odredu. Predlagal je zamenjavo jetnikov in za primer, da se ne bi držali besede, zagrozil, da bo vse jetnike, ki so v Sežani in ki so že določeni za delo v Nemčiji, postrelil.
Naj se ne boji hlapčevski učenec fašističnih morilcev Benedičič, ki mu je vseeno, če s streljanjem talcev propade ves slovenski narod! Mi ne bomo streljali nedolžnih ljudi! Mi bomo udarili po krivcih! S pomočjo naših velikih zaveznikov in po zagotovilih Moskovske deklaracije iz oktobra 1943 jih bomo preganjali do kraja sveta in kaznovali pred našimi sodišči. Zaradi "poštenih" sredstev, zaradi talstva, najmanj zaradi tega, bosta med njimi tudi Pod-lesnik in Benedičič. Ta Benedičič se je ustil 30. IV. v Št. Rupertu takole: "Pobijati ljudi ni greh, greh je, če gredo komunisti v cerkev. Ce daš partizanu jesti, je to božji rop. Ce bo kdo podpiral partizane, ga bomo u-bili, čeprav bo vsak dan v cerkvi."
'UBOGA SLOVENSKA DEŽELA"
19. IV. so domobranci u strelili Franca Zagorca, kmečkega fanta s Tolstega vrha pri št. Jerneju. Ustrelil ga je domobranec Janez Brulc. Iz Brusnic pri Stopi-čah, ki je te dni umoril tudi fanta Franca Radovana s Tolstega vrha.
Iz Gor. Mokrega polja v istem okraju so na vse zgodaj 25. IV. 1944 odpeljali kmeta Jožeta Ambrožiča, ga v gozdu pretepali in u-strelili. Tudi tega ima na vesti Janez Brulc. žrtev je zapustila 4 nedorasle otroke.
22. IV. so v gozd Prevalje v istem okraju odpeljali Jožeta Liparja, oskrbnika gradu Prežek v Cerovem logu.
Obračamo se torej na vse naše zastopnike, organizacijske in društvene odseke, da svoje čestitke pošljejo bodisi s seznanom imen darovalcev spisanim na nabiralnih polah vprid tiskovnega sklada Edinosti, ali pa na poseben papir tako, da jih lahko priobčimo v listu. Nabiralne pole so ravno tako pripravne za zbiranje čestitk k tretji obletnici Edinosti. Zato se jih poslužite v prihodnjih dveh tednih, ki nam so še na razpolago do posebne izdaje našega lista.
Prejšni načrt kakor je omenjeno smo bili prisiljeni skoraj zadnji trenutek izpremiti iz zgoraj navedenih razlogov. Z tem pa še ni rečeno, da bi ne v bližnji bodočnosti pripravili nekaj takega in zlasti za prihodnji stenski Koledar, katerega mislimo tako z sliko, kakor tudi z gradivom spopolniti, da bo obenem res zgodovinskega pomena.
Mi upamo, da bodo naši zastopniki, organizacijski in društveni odseki vzeli na znanje zgornje obvestilo in se podali na delo za nabiranje čestitk k tretji obletnici Edinosti, na nabiralne pole, katere imajo na razpolago. Poleg tega važno je pripomniti, da odseki Zveze Kanadskih Slovencev in tudi podpornega društva VPZ. Bled. kateri niso dosedaj poslali svojih sporočil za posebno izdajo, da to storijo čimprej mogoče, kakor smo o tem opozorili v naši okrožnici. Odlašanje do zadnjega trenutka, dela težkoče in skrbi v uredništvo in se lahko zgodi, da vsled tega izostane gradivo ki je bilo namenjeno za posebno izdajo.
Toraj na delo — takoj, še danes! Ne odlašajmo do zadnjega trenutka.
našla doma pri delu ga od peljala v št. Jernej, kjer ga je poveljnik posadke Franc Pregelj takoj obsodil na smrt, brez vsakih formalnosti. Nato so ga odpeljali v gozd, ga najpoprej pretepali, mu štrli roke, razbili glavo in ga končno ustrelili. Morilca sta: Martin Kranjc, kmečki sin iz Tolstega vrha in Janez Zelinger, kmeči delavec iz Dolža pri Stopi-čah. žrtev je zapustila 5 majhnih otrok.
Ta Franc Pregelj, doma iz Struge, je eden izmed iz-vržkov našega naroda. Po poklicu je trgovski pomočnik. Pregnan od Nemcev s Štajerske, je našel zatočišče pri šentjernejskem prebivalstvu, kjer je dobil mesto obč. tajnika. Tu se je prodajal za denar italijanskemu okupatorju in postal plačan vohun. Pred menoj leže uradni italijanski dokumenti divizije "Isonzo", iz katerih je razvidno, da je ta Franc Pregelj iz št. Jerneja pod špijonskim imenom "Vera III A" prejemal plačilo za svoje ovaduštvo in je n. pr. 7. VIII. 1943 prejel za neko poročilo 500.-lir. (24. Regg.
Fant. "Como" No. 08 — 4682 z 20. 8. 1943). Opozoriti je treba na datum 7. VIII. 1943, ker je bilo tedaj že konec italijanskega fašizma, in je torej Pregelj nadaljeval svoje delo v službi takozvanih badogljevcev, ki so bili po domobranskih trditvah naši zavezniki! Našlo se je tudi pismo kostanje-viškega kaplana z navedbo, koga naj Pregelj vse pošlje v italijansko internacijo.
Ta tip je seveda spadal v domobranstvo in je postal v Šentjerneju, kamor je prvotno prišel beračit, koder je na to vohunil in ljudi pošiljal v internacijo, poveljnik domobranske posadke in samozvani sodnik nad življenjem šentjernejčanov.
Tako nosi ta človek odgovornost za vse, ki so jih domobranci zaklali ali pobili. Razen v tem delu na raznih krajih omenjenih: Stanka Zagorca iz Orehovice, Janeza Okičkija iz Vrhpolja, Franca Zagorca s Tolstega vrha, Jožeta Lipaja iz Cero-vega loga, Jožeta Ambrožiča iz Zg. Mokrega polja, Franca Radovana iz Prapret in Mihe Kostrevca iz Briške vasi, padli po njegovi krivdi:
Janez Kosmač, Tolsti vrh, Jože Kosmač, Gor. Stara vas, Anton švalj, Kočarija, Jože Hudoklin, Vrhpolje, Franc Bobič, Praproče, Ciril Drobiž, Cadraže, ki so vsi padli blizu gradu Tolsti v,rh. Dalje, Stanko Koželj, Zapuže, Janez Kočman, Vrh, Alojz Gorjanc, Tolsti vrh, Neža Kotar, Ban, Janez Kovačič, Gomila, Jože Pu-šava in sin, Gomile, Franc Markovič in Tone Hvala, u-čitelja Alojz Pucelj in Anton Androja, ki so bili s sodelovanjem Preglj.a umorjeni v Stopičah.
Če vpoštevamo, da je italijanski okupator ustrelil izmed prebivalcev Št. Jerneja 8 talcev, da so v internaciji umrli 3, da je bilo od bombardiranja ubitih 15, da so Nemci ob vdoru postrelili 39 ljudi, potem vidimo, kako strašna usoda je zadela to mirno prebivalstvo pod fašistično domobranskem nasilju.
23. IV. so domobranci pri Gor. Lakencih ustrelili Antona Mlakarja, stanujočega v Gor. Polah. Ustrelil ga je v gozdu domobranec Rupar, z njim sta bila v patroli domobranca Franc Kočevar in
Ivan Švajger, oba iz domobranske posadke v Tržišču. Ta umor je četa javila Poveljstvu zaščite okraja Novo mesto s štev. 605 od 26. IV. 1944 s pretvezo, da je Mla kar hotel pobegniti in da bi ga sploh ne bili odpeljali, če bi jim ne bil tako zatrd no zatrjeval, da se bo spet vrnil v partizane.
25. IV. se je pojavila "Črna roka" v Notranjih goricah in ubila krojača Jožefa Tomšiča. Zlikovci so zahtevali, da jim izroči vse cigarete. Odnesli so mu 500. — lir denarja in ga s streli na pragu hiše ubili. Na kraju umora so pustili listek s sledečo vsebino:
"Smrt komunizmu in njihovim pristašem. Danes je še čas! Kdor ni z nami je proti nam! Ali res ne vidite uboge slovenske dežele ? Kdo je kriv tega gorja? Smrt komunističnim izdajalcem! Odločite se! — Črna roka".
Res, uboga slovenska dežela, če bi postala plen domobranskega in nemškega terorja.
DOMOBRANCI
PRISEGAJO
20. IV. je nudil Stadion v Ljubljani zanimiv prizor. Tribuna je bila okrašena s slovenskimi in nemškimi zastavami. Ob govorniškem odru so stali bobni, piramide pušk, 2 strojnici in dva tanka. Vsi odličniki so bili — tam zbrani. Mašo je daroval ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ves prostor je bil napolnjen po domobranskih četah v sinjih u-niformah. Z dvignjeno roko je skupinski vodja general Rosener — poznamo ga, podpisan je na odlokih o streljanju talcev — obšel vrste domobrancev, za njim prezident Rupnik, podpolkovnik Krener in drugi častniki. Rosener je pozdravil domobrance s "Heil Kame-raden", odgovorili so mu z "Zdravo"! Nastopili so govorniki, tudi krvnik Rosener je govoril. Povedal je, da je 24. IX. 1943 izdal povelje za ustanovitev Slovenskega domobranstva. Naglasil je, da je na njegov ukaz iz majhnih krdel belogardis-tičnih legionarjev vzrastlo slovensko domobranstvo, in nastala je ugledna vojska. "S pomočjo Velikonemškega Reicha smo vas izvežbali, j
ste nastopili za prisego, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaško SS in policijo borili za svobodno, čisto Evropo . . . Sprejemam vas v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam . . . Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikega nemškega Reicha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti vi, se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite mu pa tudi vi vedno zvesti!"
Podpolk. Krener je ponovil nagovor v slovenščini, o-glasila se je godba, za igrala k molitvi in —
— začelo se je odigravati sramotno dejanje, začela se je prisega krvnikov Slovencev, Evrope in človeštva, Adolfu Hitlerju. Tako so prisegli :
"Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško o-boroženo silo, stoječo podi poveljstvom Vodje Velike ' Nemčije, SS četami in policijo proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi bog pomagaj!"
Hkrati so se vršile podobne slavnosti v vseh domobranskih postojankah na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem. Tega dne je bil Hitlerjev rojstni dan.
človek z naravnim čutom sploh ne bi verjel, da je v-se to po tolikšnih grozotah, ki jih je hitlerizem povzročil Slovencem, sploh mogoče. Toda vse gornje sem posnel iz "Slovenca" z 21. IV. 1944.
jokaje prosila, naj ji dovoli, Jblekli in oborožili. . . danes | da še enkrat vidi svoje otro-
NASILJE NARAŠČA
29. IV. popoldne so pridr-li Nemci in domobranci iz posadke Vel. Lašče v vas Novi Kot nad žigmaricami v hišo malega kmeta Jurija Mlakarja. Domače ženske so začeli zasramovati, da so Slavka Viranta in Ano Ob-kurbe in partizanske svinje, stetar.
Ko je Mlakarjeva žena šla 29. IV. so domobranci na molzti kravo je prišel za njo j Verdu pri Vrhniki z brzo-domobranec, naperil vanjo strelko ustrelili skozi okno puško, češ da ima skritih v Jero Cankrajevo, spečo v po-hlevu 6 partizanov, žena je stelji. Dobila je 28 strelov v
ke. To ji je dovolil, a straho-vali so jo še naprej. Neki nemški vojak je predlagal da naj bi Mlakarjeve ne streljali, ampak zaklali z nožem. Ta predlog ni" bil sprejet, odločili so se drugače. Pokradli so nekaj rjuh in blaga za spodnje perilo otrok. Vso družino so zaklenili v kuhinjo, nanosili vanjo in v vežo slame, polili vse to z bencinom, zažgali in odšli nekateri proti Podklancu, drugi proti žigmaricam. Ko so plameni že visoko švigali, je nekdo naglo odprl vrata, da so lahko zbežali. Ta je odprl tudi hlev, da se je rešila tudi živina. Hiša in hlev pa sta pogoreli.
25. IV. so prijeli domobranci 54 letnega Ignaca Jurgliča, kmeta iz Dol. Jesenic pri št. Rupertu, ko se je vračal iz svojega vinograda v Malkovcu. Odpeljali so ga na Lepi Dob in ga tam ustrelili.
V	istih dneh so ob zidu tr-žiškega pokopališča ustrelili Ignaca Strmoleta.
V	Vel. Laščah so ponoči domobranci udrli v spalnico žene post. načelnika Selev-ška. žena z dvema deklicama se je preplašena dvignila. Divjak je dvignil mitra-ljez:
"Kje imaš moža?" Mož je namreč v partizanih.
"Kaj vprašujete, saj veste bolje od mene, kje je!"
Divjak zakriči nad otroki •"
"Vstanite!' Ven!" Komaj sta deklici stekli iz sobe, je z,aregljal mitra-ljez.
"Otroci pomagajte!" je bil zadnji krik nesrečne žene. In otroka sta drugi dan pripovedovala vsem, kako so domobranci ustrelili namico in kaj so bile njene zadnje besede. Zjutraj je prispela nemška patrola.
"Ali vidita, kaj so naredili partizani z vajino mamico ?" vpraša posmehljivo vodja patrole.
27. IV. so domobranci odpeljali iz vasi Celevec v o-kraju Šmarjeta 8 ljudi, med njimi Franca in Miho Meso-jednika, Stanka Jermana,
Demokracija ne trpi da bi bil človek izkoriščan po človeku
Odkar je strmoglavljen korupcionaški carski režim v Rusiji in ustanovljena nova sovjetska država znana po svojem opravičenem imenu Zveza Sovjetskih Socialističnih Republik, zunanji kritiki so se neštetokrat smešili samih sebe v javnosti vsled svoje ideološke os-kogrudnosti ter politične kratkovidnosti pri razlagi o novi sovjetski državi. Velika večina teh nikakor ne more zapopasti dejstva, da razlaga o novi sovjetski državi začenja z materialističnega stališča, kot edino resnična in poštena razlaga in nikakor ne z stališča fanatične ideologije o razvoju človeške družbe, kot nekaj podedovanega in nespremenljivega.
Njihova razlaga tako tudi kritika začenja iz sebičnega ideološkega stališča. Za njih v Sovjetski Uniji ka-koršen koli napredek ne izraža tiste vrednosti, kot bi jo izražal, da je recimo v njihovih lastnih državah, mestu ali vasi. Na ta način ne samo da smešijo samih sebe v javnosti, tembolj nasprotujejo razvoju znanosti, katera jih tako temeljito pobija na lastnem pragu. Nič čudno torej ni, če najdemo v dnevnem časopisju toliko napačne razlage o Sovjetski Uniji, ko vemo, da je večina takih kritikov prvič odvratno sebični in drugič pripravni služiti napačni svrhi v javnosti.
Kar poglejmo sedaj napovedi onih, ki so napovedovali pogin novi sovjetski dr-
žavi takoj v začetku njenega rojstva. Kako so se norčevali iz načrta za prvi petletni plan. kateri je stvarno ekonomsko postavil Sovjetsko Unijo na tako visoko stopnjo njene ekonomske moči v tako kratki dobi od leta 1927. Ali se niso norčevali iz njenih padalnih čet, katere se je moglo videti le ob veliki svečanosti ob obletnici velike revolucije in na dan prvega maja nad Rdečim trgom. Ali niso takoj na vsa usta zarežali v letu 1938, ko se je vršil sod-nijski proces proti prevratni skupini Trockistov. Začeli so prelivati krokodilske solze, češ Rdeča Armada nima izkušenih voditeljev, Stalin jih je umoril in druge poslal v Sibirijo. Ali niso tiktakali Goebbelsovi propagandi, da Rdeča Armada morda vzdrži "šest tednov'.'?
Z tako razlago so nasiče-vali javno mnenje odkar je ustanovljena nova sovjetska oblast na eni šestini naše planete. Sedaj so začeli svojo razlago o notranji ureditvi in na čudežen način skušajo dognati, ali res vlada demokracija v Sovjetski U-niji, ali pa totalitarski režim. Kaj prav zaprav od tega dvojega v bistvu označa-je notrajno ureditev? To njihovo prizadevanje bi ne bilo toliko smešno in fanatično ako bi prišli iz kake druge planete, kjer je sistem družabnega reda morda drugačen in dosedaj še nikjer prakticiran. Tako pa postajajo smešni sami s seboj,
tembolj ko vemo, koliko hrupa so izlivali ravno taki kritiki proti tega, da so žene zaposlene v rudnikih, da o-pravljajo različna dela v tovarnah in da se sploh vrste kot ljudska bitja v vseh zadevah in poslih, ki se tičejo ljudstva v splošnem.
Dnevno časopisje je polno razlage o vprašanju glede sodelovanja in sporazuma s Sovjetsko Unijo. Razumljivo je samo ob sebi, da reakcionarno časopisje znaša največ odgovornosti glede sovražne propagande zoper Sovjetsko Unijo. Njegov namen kakor pred vojno tako tudi sedaj k povojnemu sporazumu je bil, zaščititi o-gromne interese finančnih krogov, kateri trpe strah pred novo preureditvijo povojne Evrope ter splošnem sveta. Sebičnost in pohlepnost za ogromnimi dohodki sta neposredno vzrok za sovražno propagando proti Sovjetski Uniji, katera v tem oziru nudi najmočnejšo moralno in stvarno oporo k rojstvu novega povojnega sveta.
Sovjetska Unija je država novega kova, država, katera ne pozna izkoriščanja človeka po človeku. Sovjetski človek, je nov prerojen človek. Njena ureditev sloni na načelih narodne enakopravnosti, enakopravnosti bitja, ter socijalni pravičnosti v najširšem pomenu prave in resnične demokracije. Demokracije, katera ne more trpeti vsled svojega resničnega načela, da bi bil človek izkoriščan po človeku.
trebuh.
Isto noč so metali bombe skozi okna hiš Marješec, Ja-pel, Turk in šuštaršič in hoteli pobiti tudi te. Pri Cigler-ju so obesili na vežna vrata bombo, da bi eksplodirala v trenutku, ko bi se odprla vrata. Po hišah so bile narisane črne roke in raztreseni listki s pozivom "Črne roke", da se naj partizanske rodbine presele v gozd.
"172. Ali imajo ljudje dolžnost skrbeti za partizanske družine ? Dolžnost skrbeti imajo predvsem njih očetje in svojci, ki so jih zločinsko zapustili in pahnili v nesrečo." ("200?")
Zato tak poziv "črne roke". Zato tudi ne skrbi zanje, ne dajo jim živilskih kart s svojih postojank, pobijajo jih, mučijo, onečašča-jo, odganjajo v nemško suž-nost in požigajo njih domove.
30. IV. se je pojavila "črna roka" tudi v Čatežu in o-kraju Sv. Križ.
Ko so vdrli Nemci in domobranci v okraj Trebelno, so ujeli Franca Pekolja iz vasi Grozje. Med domobranci je bil tudi novomeški advokat, sedaj domobranski oficir Demetrij Weble. 30. IV. so ujeli domobranci Rudolfa Kirerja, vojaka na bolezenskem dopustu. Našli so ga doma in ga na mestu ubili. Enako so storili s prebivalcem Ladom žniderši-čem iz Radulje.
Tega dne so ubili kmeta. Franca Bartola iz Zagorice pri Karteljevem. Antona Progarja in Antona Pirnar-ja iz št. Jurja, Miho Klemen-čiča iz Golobinjeka in Alojza Fira iz Jablane. Slednji je bil belogardist pod zaščito v Novem mestu in se je ob priliki vdora domobrancev v Mirno peč javil doma. Ko se je vračal v svojo edi-nico, ga je ubil znani domobranec Kajžer. (Nadaljevanj« prihodnjič)
Vzgled dela in zavesti delavske družine
Timmins — Čitateljem Edinosti, članom in članicam Zveze Kandskih Slovencev — .vsem Slovencem in Slovenkam v Kanadi in drugod sporočamo, da se je tukaj vršila "srebrna poroka" dne 11 junija, 25-ta obletnica zakonskega življenja, Toneta in Margarete Slak.
Preteklo je dolgih 25 let odkar sta v letu 1920 dne 11 junija v Mirni peči na Dolenjskem pri Novem mestu, Tone Slak in Margareta (rojena Smrke) stopila v zakonski stan. Obljubila sta in se zavezala, da bosta živela skupno življenje, delila dobro in slabo enako. Srečala sta se tedaj na križišču, kjer je bilo veliko kažipotov, ki so kazali naprej v življenje. Toda pač naporno in trdo življenje, ki ga je živel naš narod v splošnem. Delala
z njim in gledali v njemu pravega sina slovenskih sta-rišev.
Ako bi hotel vse opisati, koliko sta Tone in Margareta Slak delala in žrtvovala v našem organizacijskem t polju, rudarski uniji in vseh progresivnih ter naprednih ustanovah za pomoč Sovjetski Uniji, Jugoslaviji itd., tedaj bi moral napisati celo knjigo. Napisal bi pa lahko istočasno knjigo, kaj vse so govorili nasprotniki njihovega dela proti njima. Rečem lahko samo toliko, da pošteni ljudje sodijo človeka po njegovem delu.
Oba sta člana od prvega dne odseka Zveze Kanadskih Slovencev. Bila sta vedno prva med prvimi kadar se je šlo za kako dobro in humanitarno stvar. Oba sta vneta boritelja za delavske
Slakova družina. Sedeča z leve na desno Margareta in Tone Slak. Stoječi: Mery, Tonček in Ida Slak.
sta račune, skrbela za vsako najmanjšo stvar, poglavitno kako si ustanoviti dom in kako vzdržavati družino. Podala sta se toraj na najbolj težavno pot, po kateri še danes korakata. Pot za boljše življenje delavske družine pot, ki pelje v svobodo — prostost in srečo človeškega bitja.
Ob 25 obletnici njunega zakonskega življenje, se vrsti cel niz dobrih in slabih spominov. Včasih sta bila vesela in srečna kljub težkemu in napornemu življenju, a je to veselje prekinila zopet smrtna nezgoda. Premagovala sta kakor je o-menjeno in delila dobro in slabo enako. Lahko sta danes ponosna, da sta si izbrala pravilno pot življenja, kot poštena delavska družina, katero je vezano z nešteto družinskih in tudi društvenih stvari.
Leta 1927, Tone Slak, takrat že oče treh otrok, podal se je v svet — v Kanado. Postal je rudar. Delal je v rudniku v okolici Sudbury, leta 1931 se je preselil v Timmins. Vsa leta v Kanadi, Tone je trdo delal nevarna in težka dela v rudnikih. Lansko leto se je ponesrečil in še danes je njegova desna roka nesposobna za delo. Upamo, da bo kmalu zdrav.
Leta 1929 je prišla Margareta, njegova soproga v Kanado. Pripeljala je s seboj sina Tončeka pet let starega. Doma jima je umrl sinček Vladislav še kot dojenček, ostala pa je doma starejša hči Slavka, pri stari materi Margareti Smrke, vas Golobinjek, občina Mirna peč. V Kanadi se je Slakova družina povečala za tri, Mery, Ida in Jože, kakor se vidi na zgornji sliki. Leta 1939 je zopet Slakovo družino že v drugič obiskala neljuba smrt in ji vzela sina Tončka, že v 16 letu. Velika izguba ne samo za Slakovo družino, temveč za napredno gibanje Kanadskih Slovencev v splošnem. Ostane nam v spominu, posebno nam, ki smo ga poznavali, se pogovarjali
pravice, podpirala sta in tudi danes podpirata delavski tisk. Od začetka borbe naših partizanov v Jugoslaviji, sta bila med prvimi, kako bi jim pomagali skupno iz Tim^ minsa. Posebno sta v skrbeh za svojo hčerko Slavko, mater, brate in sestre ter druge sorodnike. Ali so pri življenju? Znano je, da v okolici Novega mesta, so bili boji in veliko ljudi so pomorili italijanski in nemški fašisti ter domači narodni izdajalci in švabobranci.
Na dan obletnice ali kot navadno se pravi "srebrne poroke", se je pri Slakovih zbralo lepo število znancev in prijateljev Slovencev in Hrvatov. Tamburaški zbor je zaigral napitnico, pevci so zapeli ženitno pesem in da je bila svadba res našega narodnega običaja, John Zupančič je potegnil na harmoniko. Kuharice so pripravile okusno hrano, zraven je bilo pa nekoliko tistega iz kota. Zdi se mi, da je bila Štefka Hočevar najbolj pridna.
Rečeno je bilo že prej v oglasu, da bo prireditev, to je snebrna poroka namenjena za pomoč narodom v Jugoslaviji. To je bila želja Toneta in Margarete. V kratkem govoru rojak Martin Bayuk, je omenil kakšnega je pomena ta prireditev in kako je naš narod potreben pomoči, da si bolj hitro izgradi svobodno domovino. V ta namen so darovali spodaj omenjeni darovalci, ki so skupno prispevali $174.00.
Tonetu in Margareti kličemo: "Da bi bila zdrava in vesela vred z svojimi hčerami in sinčkom, ter dočakala zlato poroko!"
Darovali so:
France Strazičar $20 Jože Šuštar $11 Po $10. Jože Vire, Brkopec France, Plut Tone, Starič Jože, Slak Tone, Pleše Matija, Pop Ivan, Bajuk Martin, Hočevar Tone, Smuk Peter, Zupančič Ignac, Briški Gregor, Zupančič Janez, Timmins, Za-mejc Mike, Gašparac Rude, Intihar Jože, Plut Matija,
Pismo slovenskih vjetnikov iz zloglasnega Buchenwalda
Naslednje pismo je prejela Mrs. Louise M. Schubert od svojega sina, Pfc. Jose-pha F. Schuberta, ki se nahaja z ameriško armado v Nemčiji. Pismo po svojem v-sebinskem začetku, je naslovljeno ameriškim in kanadskim Slovencem, nosi pečat Jugoslovanskega komiteja v omenjenem zloglasnem nacijskem koncentracijskem taboru, ter nosi nadalj-no označbo "Radečan".
Tega imena se spominjajo naročniki "Napreja", po njegovih dopisih iz bojišč proti italijanskega in nemškega fašizma v Španiji. Njegovo pravo ime je, Janez Perenič, učitelj po poklicu, neštetokrat aretiran v bivši Jugoslaviji, vržen v ljubljanske in mariborske zapore zaradi njegovega prepričanja in aktivnosti v podtalnem osvobodilnem gibanju. Omenjeni je bil vodnik tretjega voda "Cankarjeve Čete" v Španiji. Udej-stvoval se je v ofenzivah pri Madridu, Saragozi, Te-ruelu in Levantskem frontu. Po vojaškem zlomu španske republikanske armade, Janez Perenič vred z 90 slovenskih bojevnikov se je nahajal enako v zloglasnih taborih "Gurs" ob vznožju Pi-rinejskih hribov v Franciji. Francoska vlada ' premiera Bluma in pozneje Lavala, je že takrat skrbela zato, da v neznosnih razmerah, ki so vladale v teh taborih zatare poslednjo iskrico življenja in borbeni duh bivših španskih dobrovoljcev iz Jugoslavije z ene, dočim je jugoslovanski protiljudski režim javno prepovedal njihovo povrnitev v Jugoslavijo z druge strani. Tak je bil položaj bivših jugoslovanskih dobrovoljcev, ki so pohiteli v Španijo, da se bore proti fašizmu za svobodo španskega in jugoslovanskih narodov.
Pismo je bilo priobčeno v "Enakopravnosti" iz katere smo posneli ponatis istega. Pri kraju se omenja ime Jurija Matešiča, kot urednika "Napreja", kar ne odgovarja resnici. Omenjeni ni bil urednik tega naprednega delavskega časopisa, kateri je izhajal v Pittsburghu, da-si ga je podpiral in agitiral za njega v Kanadi. Urednik "Napreja" je bil George Witkovič, stanujoč v Pitts-burg-u Pa. Ured.
Pismo Janeza ča se glasi:
Pereni-
"Zelo nas veseli, ker nas je posetil tovariš ameriški Slovenec, ki se zanima za nas Jugoslovane v Buchen-waldu. Prisrčno ga pozdravljamo, kakor tudi vse ameriške in kanadske Jugoslovane.
Vemo, da vas zanima, kaj se je dogajalo v Buchenwal-du. Napisali bi lahko debele knjige in še ne bi mogli izčrpno popisati vsega, kar je doživel v osmih letih svojega obstoja ta koncetracij-ski lager. Dogajale so se stvari, ki jih zdrav razum ne more verjeti, da so obče mogoče, če ne bi ostali mnogi dokumenti in številni ljudje, ki so živa priča vseh grozovitosti.
Navesti vam hočemo samo par sličic, ki so značilne v vrsti tisočev in tisočev fašističnih zločinov. Kdo bi mogel n. pr. verjeti, da so fašisti v Buchenwaldu delali torbice, denarnice, senčnike za namizne svetiljke in tako dalje iz človeške kože. In vendar je res. še danes hranimo več primerov teh predmetov, ki so jih nacisti prodajali za bajne vsote in služili s človeško kožo o-gromno denarja. Kdo bi verjel, da so pri nas kuhali človeško meso? Kdo bi verjel,
Lavrič Janez, Salmič Janez, Bencina Jože, Glad Jože, Zuikis Paul, Po $4 Mihelič Vide, po $3 Cividini živko, po $2 Billoki John, Migalič Stevo, po $1 Žagar Juro, Mihelič Juro,
Skupno $174.00 Dobička od zabave $25.57, Vsega skupaj oddano za pomoč Narodom Jugoslavije $199.-57, Vsem skupaj najlepša hvala.
Poročevalec.
da so s človečkim mesom hranili tudi pse, ki so nas stražili? Kdo bi verjel da so se psi debelih na naš račun, dočim smo mi umirali od gladu?
Vsi se še lahko spominjamo katinske afere, s katero je hotel fašizem napraviti propagando proti - Rusiji. Nacisti so objavili spisek ljudi odkopanih v Katinu, kot žrtve boljševikov. Svetu pa ni znano, da je bil ta spisek mrtvih vzet iz Buchenwalda in sicer predvsem Poljakov, ki jih je nacizem ubil in sežgal v tukajšnem krematori-ju. Stvarni zločin pa je hotel podtakniti Sovjetski Rusiji.
Vsem je tudi znan slučaj, ko so nemški nacistični časopisi prinesli novico, da je pri bombardiranju našega taborišča padel- tudi sekretar nemške komunistične stranke; tov. Thaelman. Resnica pa je, da Thaelman nikdar ni bil živ v Buchenwaldu. Znano je samo, da ga je dal Hitler zločinsko umoriti. Pač pa je zelo verjetno, da so njegovo mrtvo truplo sežgali v buchen-waldskem krematoriju, da bi z tem zabrisali vsako sled za njim. Zločin pa so hoteli podtakniti Amerikancem. Da, Thaelmana so upepelili in vrgli proč njegov pepel, toda Thaelmanovega duha niso sežgali. Močnejše kot kdaj poprej še danes živi v Nemčiji, širijo njegove besede in duh Thaelmana bo privedel nemški narod k lepši bodočnosti.
Vseh ubitih, ki so registrirani v kartotekah, smo našteli 51.000. Nič manjše pa ni število onih, ki so bili ubiti in sežgani, še predno so jih registrirali. V Buchenwald je prišlo 3,872 Jugoslovanov. Od teh so zopet odšli v druge lagerje 1,053, od katerih je večji del umrl. Neznana je usoda 1,241 Jugoslovanov, ki so bili odšli na razne zunanje komande in se niso več vrnili, še zadnje dni so evakuirali 280 Jugoslovanov v smeri proti Dachau, od katerih so večji del postrelili po poti. 653 naših sodrugov je bilo sežganih v buchewaldskem kre-
"matoriju. V vseh štirih letih je bilo odpuščenih 56 naših ljudi, ki so bili poslani kot prisilni civilni delavci v nemške tovarne. Dne 11 aprila 1945, na dan naše osvoboditve, je ostalo živih 607 Jugoslovanov. Kakšni življen-ski pogoji so bili pri nas dokazuje dejstvo, da je s površnim pregledom bila ugotovljena od teh 607 ljudeh tuberkoloza pri 67 t.j. 11 %!
Naš lager je posebno slovel po poiskusni postaji, k-jer so uporabljali ljudi namesto belih miši za preiz-kuševanje raznih serumov in strupenih plinov, človek je bil cenejši kot bela miš, tako po ceni kot muha. Mučili in pobijali so nas na tisoče načinov. Spočiti in vsega siti SS-ovci so nas morili za šport in zabavo. Vendar nikdar nismo klonili svojih glav tudi v najtežjih momentih. Umirali smo od lakote in pretepanja, toda naše anti-fašistične zavesti nam niso zatrli.
Zverinski fašizem je danes razbit. Preživeli smo v-se grozote Buchenwaldske-ga lager j a in nihče bolj ne zna ceniti svobodo, kakor jo znano ceniti mi. Mi dobro vemo, da je lepše dati življenje za svobodo kot biti en sam dan v lagerju živ zakopan. Vsem amerikanskim Slovencem pošiljamo pred svojim odhodom iz Buchenwalda v svobodno domovino najiskrenejše pozdrave in vam kličemo:
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Verjetno je še v Kanadi tovariš Jurij Matešič, bivši španski borec in komandir Cankarjeve čete. Sporočite mu, da ga pozdravlja Radečan. Naj pošlje svoj naslov: Janez Perenič, Ljubljana, Idrijska ulica 13. Dobil bo od njega mnogo materijala o zverstvih, ki so se dogajala v nemških koncetracijskih taboriščih, v katerih je bil tudi on sam 4 leta."
Iskrene pozdrave uredništvu "Napreja" od vseh jugoslovanskih jetnikov v Buchenwaldu. Buchenwald, 20. 5. 1945.
Jug. Komitet Radečan, Buch enwald
Medsebojno posvetovanje nam omogoči spoznati pravilno pot
Toronto — Po večini kadar se zberemo po dva ali trije skupaj, že kot navadno nanese pogovor na sedanji delavski položaj, svetovne izpremembe, draginji itd. Pri takem pogovoru včasih smo še preveč zgovorni, da-si pa, kadar se nas zbere nekoliko več skupaj na seji ali zborovanju, pa nam je nekako težko najti besede in izraziti svoja mišljenja.
V bolj privatnem pogovoru si vemo veliko povedati drug drugemu, ugovarjati in tudi kritizirati. Vsaj posamezni ljudje si radi privoščijo kritizirati če je to pri organizaciji ali kar si že bodi, njene voditelje. Vsa skrb jim je, kako so plačani za eno ali za drugo, dasi pa sami nikakor ne priznajo, da se pečajo ali sploh zanimajo za — politiko. Delajo se navidezno nevedne, toda ako je treba prigovora za eno ali dirugo stvar, so seveda med prvimi.
Dobimo tudi mišlenje pri posamezniku, ki pravi, politika je vrag in te se je za' bati. Če pa malo bolj pomislimo za stvari in okoliščine v katerih se nahajamo, tedaj pridemo do zaključka, da brez trezne diskusije in medsebojnega posvetovanja posebno v kolikor se tiče narodnih in delavskih zadev, je nemogoče rešiti in jih uveljaviti v njihovem resničnem pomenu.
življenska in ekonomska vprašanja so vezana hkrati tudi z političnimi problemi. Jasno je torej, da je nemogoče reševati teh problemov, brez da bi ne posegali v politična vprašanja, katera so direktno in indirektno veza-
na z njimi. Vsaj v današnji dobi bi moralo biti jasno že vsakemu posebej, da bi bila naša dolžnost se baviti z v-semi političnimi zadevami v protifašisistični vojni. Kako drugače bi nam bilo mogoče potemtakem zavarovati an-tifašistično gibanje in mu dajati pravilna navodila, da napreduje in postane orjaška podlaga narodnega edin-stva. Kako naj delavci zaščitijo svoje ekonomske interese ako se ne bodejo bavi-li in zanimali za politične stvari, kjer se postavljajo na vlado razni protinarodni elementi? Ali naj bo narod in delavci v takih zadevah tako indeferentni brez da bi polagali pozornost ravno sedaj v teh nabolj napornih časih za svojo bodočnost, češ da jim je vseeno naj pride na oblast kdorkoli že? Vsak delavec bo potrdil, da mu ni vseeno, če pride na vladno krmilo tisti, ki bo izkoriščal ali pa tisti, ki bo branil njegove interese.
Torej zamisel posameznikov, češ kaj nam je treba kake organizacije ali pa baviti se z političnimi vprašanji, ne samo da je pogubno, ampak istočasno že zastarela ideološka zaostalost. Z tako zamisljijo so nas "fo-trali" vsi bivši zviti državniki, ker edino v tej zaostalosti ljudstva, so videli svoj uspeh za svojo oblast. Toda ljudstva v najbolj zaostalih državah se odrekajo danes take zamisli in so začela spoznavati svojo moč poleg narodnega edinstva tudi v znanju.
Enako pa je tudi pri organizacijah in društvih. Na-primer Zveza Kanadskih
Pomembni dogodki v Kirkland Lake
Kirkland Lake — Dne 24
junija smo bili Slovenci v tem mestu prijetno iznena-deni, ker tega dne nas je namreč obiskala poznana nadebudna ameriška Slovenka, gdč, Vida Ponikvar. Ker se je zadnje dni ravno nahajala v Toronti, kot poslanka, odnosno delegatinja od A-meriškega vojno mornariškega Urada, na mednarodni mornariški konferenci, je izkoristila prosti čas, da se je podala na daljni sever na o-bisk njenega bratranca Vinko Ponikvarja, kateri je že skoraj pol drugo desetletje zaposlen v zlati industriji v tem mestu. Bilo je to veselo
Gdč. Vida Ponikvar
svidenje! Zakaj srečala sta se prvič v življenju.
Kdo in kaj je Vida ? Tega nam ni treba tukaj na široko razlagati, ker je bilo o njej že večkrat poročano v ameriških slovenskih listih. Mislim pa, da ne bo odveč ako spomnim samo to, da o-na nosi rekord v zgodovini Združenih držav, ko je bila že v 23 Jetni starosti izvoljena v legislaturo za državo Minnesoto. Ona tudi zavzema zelo važno mesta v diplomatskem zboru pri ameriški mornarici. Kar je najbolj pomembno za nas Slovence je to, da se njo prišteva med prvoboritelje za osvoboditev našega naroda v stari domovini.
To nalogo si je poleg ameriških obveznosti nadela in po sodbi njenih idej in ako človek prevdari njeno sposobnost in odločnost, lahko pridemo do zaključka in v polnem upanju lahko trdimo, da ravno ona bo lahko veliko pripomogla v to, da se bodo uresničile nade našega od nekdaj zapostavljenega slovenskega naroda v stari domovini.
Ko je v tem kratkem času njenega bivanja med nami bila predstavljena važnim ličnostim v tem mestu, je v razgovoru z njimi brez da bi se sramovala povedala, da je hči slovenske obi-telji. Da je hči preprostega slovenskega delavca — rudarja. In tudi je njim odločno povedala, da ona stoji trdno za tem, da se Slovenskemu narodu pomore do o-
svoboditve izpod tisočletnega suženjstva in do enakopravnosti z drugimi narodi. Ko je bila povabljena od mestnega župana, da se tu-kajšni javnosti predstavi potom lokalne radio postaje, je v to tudi takoj privolila, ni pa pri tem prezrla in se ne sramovala svojega materinskega jezika, ko nam je po skončanem govoru v angleščini, podala kratek ali jedrnat nagovor v slovenščini, tudi v ta pravem Ižanskem dialektu.
Zato gospodični Vidi, vsa čast in zahvala. Njenim roditeljem pa priznanje za lepo narodno vzgojo.
Tebi Vida pa kličemo ob slovesu : Obilo uspeha v tvojih važnih poslih in naprej za ciljem. Vedi, da v teh važnih misijah ne boš ostala osamljena. Z teboj so vse slovenske narodne duše, razkropljene po vseh krajih sveta, ki enako delujejo za narodno čast in svobodo. Za teboj kličejo tudi nešteti grobovi padlih junakov za svobodo Slovenije. Ne pozabi žrtev v Bazovici! Počivališče našega preroka in narodnega buditelja Simona Gregorčiča, naj bi že skoraj bilo okinčano z simbolom Slovenije: "Nagel; Rožen-kravt; Rožmarin". Ko bo pa to zavrženo, se bomo pa ok-renili na naš divni Korotan.
Takoj naslednjo nedeljo po odhodu naše Vide, to je bilo na prvega julija, se je vršil veliki piknik, kot je bilo že poročano, katerega je priredil mestni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč narodom Jugoslavije. To je bil v resnici dan, ki nam ostane dolgo v spominu. Bil je kot en sam ve-letok narodne zavesti, jugoslovanskih izseljencev v tej okolici, še bolj bi bil pa ove-ličan ta dan, da je bila priložnost naklonjena naši mladi borki se udeležiti te velike narodne slavnosti. Ali žali bog, vojaška uradna dolžnost zahteva svoje, predvsem pa točnost.
V dokaz o lepem uspehu je že to samo od materijal-ne strani, da je ostalo čistega skoraj pol tisočaka dolarjev, kar bo nemudoma poslano na glavni urad za pomoč v domovino.
Kar se pa tiče moralnega uspeha na isti» dan, to je neprecenljivo. Zadovoljstvo in navdušenje je klilo iz slehernega posetnika. Kakor so se združili Jugoslovanski narodi v domovini, tako je izgledalo tudi pri nas ta dan. Po enakem potu moramo stremeti tudi v bodoče. Stremeti z istimi cilji naprej! Le na ta način nam bo bodočnost in enakopravnost zajamčena. Ker pregovor pravi: "Sloga jači — a nesloga tlači"!
T. Č. tajnik lokalnega Sveta. M. Otoničar.
VSI - NA VELIKI NARODNI PIKNIK
Dne 22. Julija t.l. se vrši veliki okrožni piknik, katerega prirede tri bratske "ZVEZE", Slovencev, Srbov in Hrvatov, v "Port Willer" ne daleč od St. Catharines, pod imenom "TITOV DAN". Ta dan bo za nas Slovence, kakor tudi za vse Jugoslovane južne Ontarie velikega pomena, kajti pričakuje se udeležitve več tisoč našega naroda iz Toronta, Hamilto-na, St. Catharines, Windsor, Thorold, Niagara Falls, Weiland, Port Colborne in Brandford. Tukaj bodemo imeli priliko da se^ vidimo z
Slovencev je pač obče-narod-na organizacija in če hočemo doseči naš narodni in delavski napredek, se moramo baviti z vsemi vprašanji, ki se tičejo življenskega in ekonomskega vprašanja. Na to nas sili zdrava razodnost, da nihče drugi kot sami moramo delati za naš napredek, ter za splošni napredek z vsemi naprednimi in demokratičnimi pokreti in gibanji. To razliko moramo spoznati, da zavarujemo svoje lastne in narodne interese.
J. Sheryak.
našimi starimi znanci in prijatelji.
Na tem pikniku se bode serviralo vsake vrstne jedila in pijača, Poleg tega se bodo delile nagrade za vsakvrst-ne tekme, moške, ženske in otroke,
Ob ti priliki nastopi tudi več govornikov, ter se obenem pričakuje tudi Jugoslovanskega delegata iz Sant Francisco, konference kateri se bode po poročilu mudil ta čas v Kanadi.
Kar je mesto piknika velik prostor, in ima veliko paviljonov, se nam ni bati da se v slučaju dežja zmočimo.
Prevoz za na piknik bodo ladje ki odplovejo v nedeljo dopoldan, čas za odhod, kakor tudi podrobnosti za piknik bo ojavljeno še v prihodnjem tednu.
ODLOČIMO "VSI*' TA
DAN ZA GORI OMENJENI PIKNIK!
Odbor piknika.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Slovenija v borbi za svobodo
Položaj na Primorskem in v Istri.
Zahteve primorskih Slovencev za pridružitev k Jugoslaviji so delale Italijanom zelo velike preglavice. Zavezniški oficirji so se mudili na Primorskem in v Istri nad pol leta in proučevali tamošnje razmere. Njih poročila komaj omenjajo be-logardizem ali pa kako drugo protipartizansko gibanje v teh krajih. Niti ne slovenskih fašistov. Vsi taki pojavi so bili premalenkostni. V-sa poročila pa govorijo o veliki slogi in edinstvu slovenskega naroda pod Italijo. V-se osvobodilno gibanje je partizansko in poizkusi ljubljanskih belogardistov, da razvijejo svojo organizacijo, so se izjalovili. Okraji, ki so pod oblastjo 9. korpusa Narodne osvobodilne vojske, so ravno tako stabilni kot osvobojeni deli pod oblastjo 7. korpusa (Dolenjska in Belokrajina). Večina Istre in Primorske je osvobojene in je pod upravo slovenskih civilnih oblasti.
Za primorsko ozemlje je bil lansko leto imenovan nov general — Lado Ambrožič, politični delavci in organizatorji, ki so svoje delo na Primorskem dovršili, pa so bili premeščeni na Gorenjsko, Koroško in štajersko, da tam širijo gibanje Osvobodilne fronte.
Položaj na Štajerskem in
Koroškem
Politično delo v teh pokrajinah je bilo posebno o-težkočeno, kajti Nemci so jih priključili k tretjemu rajhu. Vzlic temu pa tudi tukaj vlada med narodom edinstvo in zedinjenje za O-svobodilno fronto. Agenti Bele garde so bili poslani v Celje, Maribor in Celovec, pa niso uspeli. V primeri z drugimi pokrajinami so Nemci z domačini ravnali precej dobro in jih vzpodbujali za delo v premogovnikih in tovarnah. Sorazmerno z ostalimi deli Jugoslavije je ta del Slovenije industrialno najbolj razvit. Toda Nemcem je pričelo primanjkovati moške sile in so že meseca junija 1944 pričeli pobirati vojake tudi v teh krajih. Toda delavci, ki so v Hitlerjevih tovarnah premogovnikih in žagah že tri leta prenašali vse težave napornega dela, so se uprli vojaški službi in pobegnili v hribe. Tu so jih čakali partizani in jim preskrbeli vse potrebno za pohod v Belo-krajino. Tam se vadijo v vojaščini in se oborožujejo. Po dve in tri trume ubežnikov so lansko poletje odkorakale vsako noč proti Belo-krajini in svobodi. Ti novinci se zelo branijo priimka "begunci", ker se smatrajo za "prostovolce". Samo junija in julija 1944 je do 6000 teh fantov in mož pristopilo v vrste slovenske narodne vojske. Po končanem treniranju so porazdeljeni med razne brigade in veliko je poslanih nazaj v domače kraje, da se borijo z domačimi štajerskimi in koroškimi skupinami proti sovražniku.
V. teh okrajih štajerske, Gorenjske in Koroške vlada veliko zedinjenje naroda za borbo proti Nemcem. Dokler jih je okupator pustil pri miru, so bili zadovoljni delati v njegovih rudnikih, žagah in tovarnah; ko pa je zahteval od njih vojaško
OBISK V UREDNIŠTVU
Pri povrnitvi iz konvencije Zveze Kanadskih Hrvatov, ki se je vršila minulega tedna v Windsor-ju, sta obiskala uredništvo Peter in Vera Marohnič iz Port Arthur-ja .Vera, näm je ob tej priliki izročila štiri ponovne naročnine in sicer za: J. Grebene, N. Babich,
M. Rozman in M. Vukelja.
♦ * *
Uredništvo sta obiskala rojaka iz Združenih držav, Mr. Tony Kle menčič in John Stariha, ki sta prišla ha obisk k svojim sorodni kom in znancem tukaj v Kanadi. Povedala sta o lepem uspehu SANS-ovih podružnic ,ki delajo za pomoč narodom Jugoslavije. Oba sta doma iz Metliškega okraja v Belikrajini.
Hvala za obisk.
službo, se niso dolgo premišljevali: k partizanom! Toliko Slovencev iz teh krajev je pobegnilo,, da Nemci niti na reprisalije niso mislili in So ženske in starejše ljudi pustili pri miru. Važna posledica partizanskega gibanja na spodnjem štajerskem je bil popoln zastoj premogovnikov v Zagorju, Hrastniku, Trbovljah, ki so največji v Jugoslaviji, in drugih manjših rudnikov. Pre-mogarji so vsi v slovenski vojski. Tudi to je bil velik doprinos v korist zavezniške vojne proti Hitlerju.
Politična sužnost
Slovenci so dosegli svojo kulturo na račun svobode, še nikoli niso bili svobodni. Nad 1200 let so služili kot sužni tujim gospodarjem^ Skoraj je ni hiše v Sloveniji, kjer bi ne visela na steni slika kakega člana družine, oblečenega v "avstrijski uniformi". Rodili so se in umirali za tuje vladarje. Vsled .te starodavne tradicije politične sužnosti so Slovenci težko pojmovali pomen prave politične svobode. Največji čudež Osvobodilne fronte in partizanstva je, da so se prebudile tudi težnje naroda po politični svobodi, in to v trenutku, ko ga je hotel sovražnik dejansko uničiti in iztrebiti. Najbolj znamenito geslo na mnogih letakih je: VEČNO SUŽEN. DANES JUNAK! Ta narodni podvig k svobodi, ki jo ustvarjajo sami s svojo slovensko vojsko in slovensko civilno oblastjo, je pomagal narodu doseči visoko stopnjo edinosti.
Tito je velik realist posebno glede tega vprašanja. Zaveda se, da je tradicija politične sužnosti ?elo nevarna za narod, ki se bori za svojo svobodo. Ker imajo Srbi dolgo in slavno tradicijo kot borci za svobodo, je pozimi 1942 poslal v Slovenijo osemindvajset srbskih in črnogorskih oficirjev, da slovensko vojaško komando in njeno moralo podvignejo, in Tito sam je prevzel vodstvo vojaških kadrov. Mnogo teh oficirjev je že padlo v številnih bojih, toda kolikor jih je še ostalo pri življenju, držijo danes visoka mesta v jugoslovanski narodni vojski. Poveljnik največjega korpusa v Sloveniji, sedmega na Dolenjskem, je bil tiste čase polkovnik Pero Popivoda, Črnogorec. V četrtem operacijskem okrožju, ki uključuje štajersko, Gorenjsko in Koroško, je bil glavni komadant Mile Kili-barda, Srb iz šumadije. Sedemnajsta divizija, ki se je borila z hrvaškimi vred na jugu, je pod komando majorjev čubriča in Brajeviča, ki sta oba Črnogorca. V glavnem štabu slovenske vojske, kjer je bil komandant do svoje smrti novembra 1944 general-major Franc Rozman, namestni komandant general-lajtnant Jaka Avšič, politkomisar Boris Kraigher, namestni politkomisar Viktor Avbelj, načelnik pa polkovnik Dušan Kveder (sedaj general), je bil cef za operacije črnogorski polkovnik Rajkovič. Skoraj neverjetno je, kako Slovenci, ki imajo svoje poveljnike nad temi oficirji, občudujejo in visoko cenijo te Srbe.
Edinstvo med Srbi in
Hrvati
Ker so dosegli edinstvo med: slovenskim narodom, v katerem ni četnikov in so samo še drobci belogardizma, čakajo Slovenci sedaj na pravo zedinjenje in skupnost med seboj svojimi sosednjimi«brati Hrvati in Srbi. Dne 4. julija 1944 so dospele tri brigade v Metliko, slovenska, hrvaška in srbska, da proslavijo to edinstvo. To so bili ganljivi prizori in veseli trenutki. Toda praznovanje se je spremenilo v tragedijo. U-staška in nemška posadka južno od Metlike na Hrvaškem je zvedela za zbiranje partizanskih brigad in jih je napadla. Bitka je trajala pet dni in sovražnik je bil končno odbit in poražen. Toda v Metliki je pogorelo nad sto poslopij.
(Nadaljevanje prihodnjič)
O zaključkih konference v San Francisko
Po dvomesečnem zasedanju je bila 26. junija zaključena mednarodna konferenca v San Frančišku, na kateri je sodelovalo 50 narodov. Izdelan in sprejet je bil čarter, na podlagi katerega bo mogoče preprečiti nadaljne vojne in reševati mednarodna vprašanja z mirnim sporazumom, in ne s puško in bombo.
Privkrat v zgodovini se je zgodilo, da je toliko različnih narodov, toliko človeških plemen, toliko raznoterih držav od ene ekstre-me do druge — prišlo do sporazuma, da je obstoj take svetovne organizacije mogoč, ako je volja za to ter ako glavne svetovne sile pokažejo demokratično pot do svetovnega miru. Med nami se je našlo veliko optimistov, ki so ver-jali v možnost zgraditve mednarodne organizacije za svetovni mir, ter seveda tudi precej pesimistov, ki so organizacijo obsodili na smrt še predno se je porodila.
Kadar zboruje toliko narodov in zastopnikov vlad, od najbolj kapitalistične do najbolj radikalne, je pričakovati veliko nesloge, veliko opravičenih in neopravičenih zahtev, križanja nazorov in princi-opv in diplomatičnih trikov. Vsega tega je bilo v obilici na tej konferenci, toda kljub temu so bile vse zapreke odstranjene in soglasno je bil sprejet in podpisan zadnji tekst čarterja. Ta dokument ni popoln in treba ga bo zboljšati, kakor se zboljšujejo in popravljajo razne ustave in postave, pravila in regulacije. Ampak fundamen-talna podlaga je položena, ideja se je izkristilizirala in postala bitni fakt. Glavna zasluga strpnosti te konference je, da je bila zgrajena baza, na kateri bo slonela nova organizacija in njeno bodoče delo. Napravljene so bile tudi na-apke, ki ne delajo časti demokratičnim velesilam, kot na primer sprejem fašistične Argentine, odklonitev poljske provizorične vlade v Lublinu, koncentriranje oblasti o odločanju v takozvani "zaščitni odbor" itd. Ampak vse napake se bodo lahko popravile, kakor se popravljajo nepravične postave, naša pravila in podobno.
Glavni pogon vse konference so nudile naše Združene države ameriške. In tudi to je umevno, kajti če ima Amerika služiti kot vojaški arsenal v slučaju vojne, čemu ne bi služila vsemu svobodoljubnemu svetu tudi kot arsenal miru.
Bodočnost Mednarodne organizacije za svetovni mir je pa predvsem odvisna od iskrenosti, ki jo bodo včlanjeni narodi pokazali napram izvajanju sprejetih zaključkov. V svrho tega je potrebno, da se publika seznani in razumeva namene in pomen te potrebne organizacije ter javno pokaže, da je proti vojni, proti agresiji, proti enostranskemu reševanju mednarodnih problemov, proti privatnim interesom kapitalističnih držav, kateri se na mednarodnem pozorišču križajo in izizvajo vojno. Javno mnenje je tisto orožje, ki bo prisililo vodilne narode, da nova mednarodna organizacija za svetovni mir ne bo obstajala samo na papirju, temveč da se zaživi in vrši tiste dane ji naloge za zgraditev in ohranitev trajnega miru.
Ameriški narod in z njim ameriški Slovenci lahko pomagamo graditi to javno mnenje s tem, da pazno sledimo vsemu poteku mednarodne politike ter potom naših listov in revij izražamo svoje mnenje. Pri tem lahko pomagamo prav vsi, ki ljubimo mir in želimo, da se bodoče mednarodne razlike popravljajo po človeško pri mizi miru in ne s prelivanjem krvi nedolžnega ljudstva.
Veliki piknik v Montrealu
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi piknik v nedeljo dne 15 julija na znanem prostoru Ville Lasale v Montrealu. čisti dobiček je namenjen za pomoč naro dom Jugoslavije.
Tem potom uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrva te in Srbe, ter druge Slovane,, da se udeleže piknika Poleg dobrega razvedrila v prosti naravi odbor je pri pravil tudi, da bo vsakemu ustreženo z dobrim prigriz kom za tolažbo želodca itd. Na programo bodo tudi razne šaljive igre.
Zatoraj — vsi na piknik v nedeljo dne 15 julija.
Odbor
ALI JE NOVA SLOVENSKA POLITIČNA ORGANIZACIJA POTREBNA?
Čitali smo v listih, da je bila na "Katoliškem dnevu" v Jolietu ustanovljena nova organizacija, katere namen je voditi politično delo med slovenskimi katoličani v Ameriki. Ker je večina sklicateljev tega shoda nekoč pripadala Slovenskemu narodnemu kongresu, iz katerega se je porodil SAN S, in ob času kongresa soglašala z vsemi resolucijami, na katerih sloni vse delo naše organizacije, pridemo do vprašanja: je nova politična organizacija potrebna ?
V SANSu so včlanjeni vsi pre-vladajoči ideološki elementi ameriških Slovencev od ene ekstreme do druge, od dobrih katoličanov do dobrih svobodomiselcev. Vsi so se združili za skupni cilj: osvoboditev Slovenije in Jugoslavije, re-organiziranje stare Jugoslavije v novo demokratično, federativno državo, za tako obliko nove vlade, kot jo določi narod sam potom vsobodnih, splošnih volitev, za Združeno Slovenijo in končno za balkansko federacijo. In ker so se v Jugoslaviji enaki ideološki elementi strnili v enotno Osvobodilno fronto, brez razlike na politične smernice, katere so zavzemale njihove stare stranke, in smo mi tukaj na podlagi naših resolucij moralno podprli to enotno fronto, so nekateri gospodje obrnili SANSu hrbet in mu očitali, da je zašel s svojega pota, da se ne ravna v smislu kongresnih resolucij ter da podpira "komuniste" v borbi proti "veri in cerkvi". Ker ta očitanja niso imela nobene podlage in so služile le njihovemu namenu, da oslabijo Slovenski a-meriški narodni svet ter napravijo zmešnjavo mer takozvanimi "katoliškimi" ljudmi, a s svojo propagando niso uspeli, je bilo potrebno najti nove vzroke za ruvar-jenje proti SANSu. Te vzroke so našli v gotovih "izjavah treh političnih strank", katere so baje podpisali vodilni funkcionarji, intelektualci, senatorji in poslanci, katerih imena pa so radi "varnosti" zamolčali. S to "izjavo" so hoteli prestrašiti one ljudi pri SANS-u, katere so potrebovali na svoji strani za protipropagando. Tudi ta nakana ni uspela in SANS je na konvenciji v Clevelandu septembra meseca lanskega leta še bolj zedinil svoje vrste in utrdil vero svojih članov, da zavzema pravo stališče. Zaključki zaveznikov na konferencah v Teheranu, v Jalti, reorganiziranje nove jugoslovanske vlade in priznanje jugoslovanske vojske kot del zavezniške vojske ter končno osvoboditev Slovenije in Jugoslavije — vse to so jasni dokazi, kako pravilno je bilo naše stališče in kako pravilno smo razumemali razvoj osvobodilne in politične borbe v Jugoslaviji.
Kaj je torej namen nove politične organizacije? Slovenskim katoličanom v Ameriki dokazati, da so vsi omenjeni dogodki bili le gola izmišljotina ? O tempora, o moreš! Ali je še kaj ljudi na svetu, ki verujejo, da svet ni res okrogel, temveč ploščat? Zgleda, da hoče nekaj takega dokazati ta nova organizacija.
Toda pravi namen si lahko sami mislimo. Slovenija je tekom štiriletne osvobodilne borbe in okupacije doživela neizmerno slavo, obenem pa tudi veliko sramoto. Slavo so ji prinesli njeni herojski borci v Osvobodilni fronti, njeni padli junaki, kojih trupla so raztrešena po krasni Gorenjski, zeleni Dolenjski, po krasnem štajerju in divni Koroški. Sramoto pa so ji prinesli bivši politični in duhovni voditelji
PIKNIK V WINDSOR!]
Podporna društva v Windsorju, Slavček št. 10, Hrvatska Bratska Zajednica št. 638 in Srbska Kruna št. 240 priredijo skupni piknik v nedeljo dne 15 julija na Litlle Riwer Park. Slovenci in Slovenke posebno pa članstvo omenjenih društev se uljudno vabi da se zagotovo udeleži piknika. Začetek ob 1 uri popoldne.
Za vse drugo skrbi,
Odbor piknika.
ŽELI ZVEDETI
Spodaj podpisani bi rad zvedel kje se nahaja, Matija Želko. Iščem ga v svrho, ker imam za njega pismo iz Francije. Toraj prosim ako bo sam čital ta oglas ali pa ako kdo drugi od rojakov ve za njegov naslov, da mi sporoči, za kar se vnaprej zahvaljujem.
Nick Brine
Box 59
Larder Lake, Ont.
ter njihovi pomagači, ki so se v kritični uri slovenskega naroda obrnili proti narodu, se udinjali sovražniku in mu pomagali v vojski proti zaveznikom in proti svoji lastni osvoboditvi. Eni so to storili odprto in brez sramu, nekateri pa radi "akomodicije", da protek-tirajo svoje osebne interese. Ti zadnji so tvorili tisto "sredino", ki nima karakterja in je na razpolago vsakemu vladarju.
Vse te skupine in posamezniki so se bali osvoboditve, ko bodo morali narodu dajati odgovor za svoje postopanje, in so pobegnili — največ v Rim. In za te ubegle reveže, ki jih kriva vest teži do tal, je propadla Zveza slovenskih župnij tudi med ameriškimi Slovenci nabirala prostovoljne darove. Imenujem jih "reveže", kajti v primeri z borbenimi junaki Slovenije, niso imeli ti ljudje ne duše, ne srca, ne narodne zavesti, ne poštenosti. Med 'njimi so tisti, ki so nedavno v Ljubljani prisegali zvestobo Hitlerju in slavili njegov rojstni dan, ki so trdili ljudstvu, da so zavezniki na njihovi strani in to ob času, ko so po belogardi-stičnih gnezdih padale ameriške in angleške bombe. Ti ljudje, ki se še vedno nazivajo za Slovence, se skrivajo za svoje "katoliško ovad-je" in hočejo potom svojih agentov v Ameriki dokazati, da se bo Slovenija nad njimi maščevala radi njihove katoliške "vere in cerkve". Ne povedo pa resnice, da upajo s posredovanjem Rima preprečiti, da bi jih slovenski narod ne sodil za njihova protinarodna, izdajalska in protikrščanska početja za časa okupacije.
Duhovnik Franc Gabrovšek, ki je že poprej kot jugoslovanski plačanec vodil v Ameriki kampanjo proti Novi Sloveniji in Novi Jugoslaviji ter protiv SANSu, je brez-dvomno pri sedanji slovenski sledi na črni listi z Rožmanom, Krekom in drugimi vred. To pomeni, da a-meriški Slovenci ne morejo pričakovati od njega nič drugega kot ponovne napade in rovarjenje zoper slovensko vlado, kateri so se še njegovi nekdanji predstojniki globoko poklonili. In to nas pripe-lja do "katoliškega dneva" v Jolietu in ustanovitve Slovenske katoliške lige, katero je zasnoval gospod Gabrovšek in katera bo plesala tako, kakor bo on žvižgal. Ali dela nepristransko za korist slovenskega naroda v stari domovini, ali v korist onih, ki so v strahu pobegnili predno je slovenski narod mogel obračunati z njimi?
M. G. Kuhel.
MARŠAL TITO OPOZARJA JAVNOST
(Iz 1 strani)
ler ni naposled srečno ušel skozi mejo v Jugoslavijo."
Sistematično terorizirani e
Če tudi navidezno ni mogoče trditi, da grška vlada podpira teror in nasilje v Grčiji, vendar pa ni nobenega znaka o njeni nameri, da bi ga sprečila. Vsi znaki kažejo, da teror in nasilje izvaja grška vojska in civilne oblasti, katerih je poglavitni cilj na ta način "rešiti" notranje vprašanje pravice narodne manjšine in v tem oziru Macedoncev. .
Po zatrdilu tovadevnih vesti, do danes se nahaja v Bitolju okrog 1,100 do 1,200 beguncev, toda večje število je že odpotovalo v Stru-mnico blizu bolgarske meje.
Jugoslovanska vlada je odobrila milijon dinarjev v svrho podpore beguncev iz Grčije. Večina beguncev se vpraša: "Zakaj grška vlada ne spreči strašen teror in nasilje v Grčiji?"
Odgovor temu vprašanju je samo eden in ta je: "da grška vlada ni predstavnica grškega naroda in niti njegovih interesov, ampak predstavnica grške monarhistične antiljudske in antidemokratske reakcije! Grčka vlada je neočiščeno seme živečih fašističnih elementov in vsled tega ogroža mir na znotraj in na zunaj Grčije in Balkanu!"
PIKNIK V TIMMINSU
Priredita odseka Zveze Kanadskih Slovencev in Saveza Kanadskih Hrvata v nedeljo dne 15 julija, na dobroznanem prostoru, nedaleč tega mesta Gilles Lake.
Zatoraj uljudno vabimo tako člane in članice omenjenih odsekov, kakor tudi vse druge Slovence i Slovenke, Hrvate in Hrvatice, ter v splošnem Slovane, da se udeleže. Poleg plesa in zabave, bomo
imeli kaj dobrega tudi za tolažbo želodca in suha grla.
Odbor.
Iz francoščine prevedla K. N.
"žal, je vse gola resnica," je pokimala Orana.
Gospod Le Cadreron je zdajci vstal, srdito odrinil stol, da je odletel dosrede sobe, in pričel trdo koračiti gor in dol. Neverjetno! Njegova hči, pa poročena brez njegove vednosti! No, lepa sramota bo to! In njegovi Načrti! Poroka z bogatem bančnikom je šla po vodi. . .
Segel si je z roko v lase,, si jo pritisnil na čelo, kakor da bi hotel ugotoviti, ali more biti sploh vse to res in ali niso to samo zoprne sanje.
"Zakaj nam nisi poprej ničesar omenila o tej pre-teti poroki?" je vnovič razburjeno vprašal.
Skomignila je z rameni. . Bila je že tako utrujena...
"Zakaj naj bi tudi govorila?" je žalostno vprašala. "Vedela sem, da bom sprožila samo plaz nevšečnosti ... Bala sem se da boste hudi name..."
"Nisem ljudožerec! Ne bom te požrl! Ali ti kaj očitam ? Očitam ti samo to, da si tako dolgo prikrivala resnico!" "
"Vem kako sovražis vse, kar je v zvezi z vojno. Bala sem se, da bi bil nejevoljen, ker sem privolila v zakon z miličnikom, čeprav za ceno vsojega življenja."
"Nisem ljudožerec! je ponovil gospod Le Cadreron v navalu svete jeze.
žalosten na smeh je zaigral okrog Oraninih ustnic. Poznala je očetovo ljubezen, toda poznala je tudi njegovo žal, ne vselej upravičeno jezo.
Vem, oče, kako te skrbi moja bodočnost," je tiho dejala. "Prav zato sem molčala, če bi mi na poslaništvu sporočili, da je moj mož mrtev, ne bi ti in mati nikoli izvedela o tej žalostni dogodivščini mojega življenja. Kakor vidiš, se je zgodilo drugače. Niti moja dobra volja pa tudi ne tvoja ne moreta izbrisati tega, kar se je zgodilo. . ."
"Da, da," je zamišljeno odgovoril gospod Le Cadreron. "Nihče ne uide svoji usodi. . ."
"Toraj, oče,, če si se vdal v usodo, zakaj potlej meni očitaš?" je tiho vprašala.
"Ničesar ti ne očitam,, tebi osebno ničesar. . . Samo nečega ne razumem, tega ne, kako moraš trditi da je takšen zakon veljaven?"
"Moralno je veljaven. Rekla, sem že, da gre za nekakšen krvni dolg."
"Morda bi bil veljaven, če bi dolgo živela stem človekom." je zamišljeno dejal oče.
"Ali meniš, da je veljavnost zakona odvisna od tega, kako dolgo traja?" je nekam zmedeno vprašalo dekle.
"Nikar ne pričenjaj neumnosti kvasiti. Prepričan sem, da po pravilih naše cerkve zakon ne velja, če ga zakonca dejansko ne izpolnita."
"Štiri in dvajset ur zaoknskega sožitja, ali ni to dovolj ?" je vprašala mlada žena, sluteč, da seje zdaj približala bolni točki svojega razgovora z očetom.
"En dan, to ni nič!"
"En dan, in eno noč!"
"Kako: eno noč?"
"Štiri in dvaset ur, kakor sem rekla je fcrdno dejala Orana.
"Hm. . . No, čeprav. . . Ali nisi dejala, da je takoj odpotoval na Mallorko?"
"Povedala sem vam da meje pustil ob zori, ko je moral zdrugimi odriniti na fronto."
"In noč?"
"Očka, noč. ." Orani je zastala beseda.
"Govori vendar" se je razburil gospod Le Cadreron. "Včasih si res zoprna, človek bi moral sleherno besedo posebej izvleči iz tebe."
"Noč . . noč je bila takšna, kakor poročna noč pri vseh novoporočencih," je naposled izjecljala Orana, rdeča do ušes.
Gospod Le Cadreron je skočil iz za mize, kakor bi ga bila osa pičila.
"Kaj vendar blebetaš?" je zakričal tako silovoto da se je zdelo, kakor da bi se zrak v sobi stresel od zvoka njegovih besed.
Mlada žena je stala sredi sobe, bleda in ne premic na, kakor da bi ji to vprašanje ne bilo prav nič mar. Tisti trenutek je čačutila, kako želo bi zdaj potrebovala nekoga, ki bi jo varoval pred to očetovo sveto jezo. . Hkrati je medio zaslutila, da mora po vsaki ceni braniti tistega, ki je bil kriv, da je morala tako trpeti, toda tudi tistega, ki ji je rešil življenje, Morena svojega moža. . .
Na okenska stekla je enakomerno udarjal dež, kakor bi drobne igle padale na kamnita tla. Drobno in enakomerno. . . Ta enolični zvok so na lepem presekali rezki u-darci velike stenske ure.
"Toraj" si bila žena temu pritepencu ?" se je zganil gospod Le Cadreron in napeto pogledal Orano.
"Nisem se mu mogla odtegniti," je ^ajecljala. "Mislila sem, da ima pravico. . ."
"Pravico?" je ponovil gospod Le Cadreron, brisajoč si čelo, ki se mu je na lepem spotilo., "morda je imel pravico, toda gentlemen ni bil, to ti povem!"
"Ali meniš, oče',' je počasi vprašala mlada žena, "da bi naš človek tik pred odhodom na fronto ravnal druga-ca".
"Zamesljivo. Naš častnik bi bil pač plemenit do konce?"
Obraz mlade čene se je zresnil.
(Nadaljevanje prihodnjič)
DATUM OSVORODITVE GLAVNIH PRESTOLIG
V EVROPI
Sledeče evropske glavne prestolice so bile osvobojene izpod okupacije kakor sledi: "Rim, Italija, junija 1944; Vilno, Litvija, 13 junija 1944; Pariz, Francija, 25 avgusta 1944; Bucharest, Rumunija, 31 avgusta 1944; Brusel, Belgija, 3 septembra 1944; Helsinki, Finska, 4 septembra 1944; Luxsemburg, 6 septembra 1944; Monaco, 6 septembra 1944; Sofija, Bolgarija, 9 septembra 1944; San Marino, 21 septembra 1944; Tallinn, Estonija, 22 septembra 1944; Athens, Grčija, 14 oktobra 1944; Riga, Latvija, 13 oktobra 1944; Beograd, Jugoslavija, 20 oktobra 1944; Albanija, 17 novembra 1944; Waršava, Poljska, 17 janu-ara 1945; Budapest, Madžarska, 13 februarja 1945; Dunaj, Avstrija, 13 aprila 1945; Amsterdam, Nizozemska, 4 maja 1945; Kopenhagen, Danska, 4 maja 1945; Oslo, Norvegija, 7 maja 1945; Praga, Čehoslovaklja, 9 maja, 1945, Ljubljana, Slovenija, dne 9 maja; Zagreb, Hrvatska, dne 9 maja 1945; Celovec in Maribor, sta bila osvobojena dne 13 maja 1945.
Rdeča Armada je osvobodila 11 in zavezniške armade 5 prestolic.	............