Veider Ivan:
Vaš novi prijateljček — Ceglarjev Jožko.
(Kcmee.) 9. Jožkova smrf.
Danes končujemo Jožkov življenjepis. Le še o njegovi smrti nam je gavoriti. Jožko je že par let pred smrtjo ve-del, da bo moral kmalu umrc-ti. Seveda si je tudi on želel zdravja in življenja. Pa vdal se je popolnoma v sveto voljo božjo. Malo pred smrtjo je rekel mami: >Mama, še nekaj
ti iinani povedaii. Toda ne povej tega atu, da ne bo preveČ žalosten. Saj se spominjaš, d& smo Šli 30. ju-Hija 1931 na blejski otok. Tara smo v Marijini cer-Itvici pozvonili z zvonom zelja. Jaz sem zazvonil, da l>i mi Marija izprosila zdravja. Teda.j sem razloSno čnl v srcu glas, da se mi ta želja ne more uresničiti. Zato sem pozvonil Še enkrat z novo prosnjo, naj Bog da ateku zdravja in moČi, da bo mogel živeti kot dober kršcanski oče, ki bo iebe tolažil tako, kot sem te do sedaj jaz. — Ker vem, da bom kmalu urarl, sem tudi ateka nekoliko že na to opozoril.^ Pri teh tako aeaavaduih. besedah je mamica bridko zajokala. Jožko pa jo je potolažil: »Nic ne jokaj, mamical Saj se je morala Marija tudi ločiti od Jezusa. Ona je imela samo enega otroka, ti pa jih imaš še tri. Ko smo šli takrat na Bledu mimo kraljevega gradu. smo videli, kako sta se Petrček in Andrejček brezskrbno igrala pod varstvom vzgojiteljice. Tako si tudi ti raisli, da oe jaz igram v spremstvu angela varuha v nebesih. Tani se mi ue more nič veČ kaj liudega pripetiti.c — Ko sta lam z mamo krasila grob atekove matere, je Jožko rekel: »Veš mama, jaz bom takrat zdrav, kadar bom Iežal tu pri stari raami v grobu.r
ln res se je Jožku bližala smrt. V nedel.jo 20. av-gusta sem ga  zadnjič. obhajal.  Celo  noč  je bruhal,
153
zjutraj rau je nenadoma odleglo, da je mogel zauiiti sv. Hostijo. V ponedeljek zvečer sem mu še enkrat podelil sv. maziljenje. K.o sein bil Že na cesti, je poslal za menoj mamo z naročilom, naj drugo jutro go-tovo zopet pridem. ObiČajno sem prihajal šele zvečer. Tistikrat pa je čutil, da bo bnalu umrl. Že prej je večkrat rekel, da brez g. kaplana ne bo mogel umrcti. NoČ je preživel v hudem trpljenju. Ves Čas so molili. Zjutraj se je nad vse Ijubezuivo poslovil od očeta, ki je odhajal v ŠiŠko v službo. Dvakrat mu je za-klical: >Z Bogom atek, z Bogora. Pa priden bodi!« — Okrog osmih je stegnil roke in zaklical: »Angel, angel!« Ko je mama začela jokati, y\ je rekel: »Maraa, nikar rte jokaj, saj jaz lahko urarjem, ker nimam nobenega greha.< To so bile Jožkove zadnje besetle. V tem sem stopii v sobo jaz. S hvaležnim pogledora je dal znamenje veselja. nakar se je začel smrtni boj. Dali smo mu v naročje njegovega Jezuščka, v roke njegov križec, h glavi pa slicico malega Gvidona. Teta Marijanica mu je s svojimi moliivami ostaia zvesta do smrti. Tako mu je izpolnila gorečo željo. da ne bi umrl, ne da bi se ob njegovi smrti molilo. — Pri-nesel sem mu s Sv. Višarij rdečo svečo 2a umirajoče. Vedno me je obhajala misel, da bo izdihnil, ko bo sveča dogorela, Iu res, sveče že ni bilo več. Le še sla-boten plainenček je brlel iz kupČka preostalega voska. Tedaj je Jožko se enkrat odprl oči in popolnoma brihtno pogledal vsakega navzočih, da se je poslovil od nas. Nato je Še parkrat zaokrožil ustnico, kot bi hotel izre^i Jezus, in je izdihnil. Na obrazu se mu je še bral vtis prestauega strašuega trpljenja. Vendar pa mu je na lepem obrazčku plaval smehljaj nebeske sreče. Na mrtvaškem odru je ležal v snežnobeli oblekci in ves obdan od rož, vse, kakor je bil sam določil pred svojo smrtjo. Ob njegovem obrazu je leža] Jožkov JezušČek. Neprestano so ga hodile množice kropit. Njegov pogreb je bil veličasten. Starološki pevci so mu zapeli ginljive pesmice v slovo, otroci so zasuli V8O grobno jamo s cretjem, ves Marijin vrtec pa je daroval  zanj  sv. obhajilo med pogrebno mašo.
154
Naši otroci še vedno prav radi obiskujejo Jožkov grob. Vrtec mu je že večkrat zapel na grobu kako pesmico. Na njegovem grobu je vedno polno cvetja in marsikdaj   gorijo   lučke,   ki   jih   prižgo   obiskovalci.
Tudi vi, dragi AngelČkarji, vzljubite našega Jožka in ga posneraajte v njegovem bogoljubnem življenju. Jožko pa, kakor smemo upati, že  za  vas v nebesih   M prosi. Saj je to tudi obljubil- Rekel sem rau  nekaj   ¦ pred smrijo:  »Kajne Jožko, da hoš v nebesih  prosil   I za otroke. da bodo pridni.« Pa mi je odgovoril: »Go-   fl tovo bom to storil in molil v nebesih za vse otroke.«   I