Sped. in abbcra. post. - II Gruppo Poštnina plačana v gotovini Cena: Posamezna štev. L 30 Naročnina : Mesečno L 130 Za inozemstvo : Mesečno L 210 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Leto VIII. - Štev. 40 Gorica - 4. oktobra 1956 - Trst Izhaja vsak četrtekkj ZA SPOŠTOVANJE PRAVIC STARŠEV Ko mož in žena v zakonu dobita otroka, sprejmeta nase posebno dolžnost, otroka vzgojiti, zakaj o-trok ima naravno pravico do telesnega, nravnega, in verskega razvoja. Skrbeti za ta razvoj je dolžnost staršev. Starši grešijo, ako ne izpolnjujejo vzgojne naloge ali jo izpolnjujejo nezadostno. Kajti s tem kršijo pravice otrokove, ki so svete, in to tem bolj. ker jih otrok sam ne more uveljaviti. »Po naravi imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, a istočasno tudi dolžnost, da nudijo otrokom takšno vzgojo in pouk, ki bo v skladu z namenom, zaradi katerega jim je po božji dobroti bilo dano potomstvo!a (Leon XIII., Sapientiae christianae). PRAVICA STARŠEV 1)0 VZGOJE OTROK Dolžnosti staršev, da vzgajajo o-troke, odgovarja pravica, da jih smejo vzgajati. In ta pravica je naravna, kot uči Leon XIII.. to se pravi, da izvira od Boga samega in ne od ljudi ali od države. To ie temeljna pravica staršev, ki sledi iz raznih dejstev, kot jih navaja Ahčin v svoji Sociologiji: 1. Otrok je last staršev, v kolikor razumno bilje more biti lastnina drugega. In to po naravnem pravu, ker so starši, ki posredujejo otroku življenje. Pravica staršev je torej, da otroku kot svoji lastnini, kot življenju svojega življenja, dajo z vzgojo svoj telesni in duhovni pečat. 2. Po naravnem zakonu naj bo otrok podoba tistega, ki ga je rodil. Kajti roditi pomeni proizvesti živo bitje podobno naravi roditelja. To načelo daje od nekdaj staršem pravico, da svoje otroke oblikujejo po sebi, kar ni drugega kot pravica do vzgoje, ki je nekakšen podaljšek rodilnega dejanja. 'L Za otrokovo vzgojo je treba poiskati to, kar je najboljše in najprimernejše temu vzvišenemu namenu. 1 oda ni mogoče najti boljšega in primernejšega sredstvu, kakor je družinska vzgoja, ki vključuje naravno ljubezen staršev do otrok. »Družina ima neposredno od Stvarniku nalogo in torej tudi pravico, da vzgaja svoje potomstvo. Ta pravica je neodsvojl jiva. ker je neločljivo združena z najstrožjo dolžnostjo in ima prednost pred katero koli pravico naroda ali države. Nobena svetna oblast ne sme te pravice pogaziti.u (Pij xi.. Div. il-Mag.). MODERNA država GAZI PRAVICE STARŠEV Take so torej pravice staršev, kakor sledijo iz naravnega in cerkve-nega prava. Toda tem tako jasnini pravicam nasproti stoji danes država, ki grozi, da jih potepta in uniči. Starši namreč ne morejo dati otrokom popolne in vsestranske vzgoje. Zato jim prihajata na pomoč na eni struni Cerkev, ki pomaga pri vzgoji otrok za nadnaravni cilj, na drugi strani država, ki z močnimi denarnimi sredstvi, s katerimi razpolaga, nudi staršem možnost. da dopolnijo družinsko vzgojil otrok na državnih šolali in drugih državnih ustanovah. Toda država sme in more staršem samo pomagati pri vzgoji, nikakor pa ne sme država vsiliti staršem vzgojo otrok, ki je morda ne marajo. Danes se vzgojni vpliv države na otro- ke vrši predvsem preko šol. Prav je, da država ustanavlja šole in jih podpira, ali s tem ni rečeno, da sme država, šolo monopolizirati. Nasprotno, njena dolžnost je, da poleg državnih šol priznava tudi zasebne šole, ako jih starši žele, in zlasti konfesionalne šole, do katerih imajo Cerkev in starši pravico. DRŽAVNI ABSOLUTIZEM PRI VZGOJI Moderna država je v tem oziru zašla marsikje v popolen državni absolutizem, kakor da je vzgoja državljanov njena absolutna pravica in dolžnost. Pri tem moderna država običajno vzdržuje versko nevtralno ali celo versko sovražno šolo. V svojem absolutizmu privatne in zlasti konfesionalne šole ali enostavno prepoveduje ali jih vsaj močno zapostavlja ter pri tem vidno krši pravice staršev, saj jih na ta način sili, da pošljejo otroke v šole, kjer se večkrat deli pouk, ki je povsem nasproten volji staršev. To se je godilo pri nas pod fašizmom. ko so bili vsi starši prisiljeni, da so po-šiljuli otroke v ital. šolo. To sp je ponovilo z zloglasno odredbo nauč-nega ministra l. 1949. ko so prepovedali optantom obisk slovenskih šol. Ali še večja krivica se godi danes staršem v komunističnih državah. kjer so tudi verni starši prisiljeni pošiljati otroke v take šole, v katerih se očitno uče otroci brezboštva in moralne pokvarjenosti. Druge izbire v takih državah starši nimajo, ker šolanje je obvezno, privatnih šol pa ni. Tukaj je očitno nasilje nad pravico staršev, da sami odločajo o vzgoji svojih otrok. Iz obilice vzgledov vzemimo enega iz dežele neke ljudske demokracije. V zadnjem razredu ljudske šole so dobili otroci domačo nalogo. Nadja je besedo Bog zapisala z veliko začetnico. V šoli tovariš učitelj trikrat podčrta besedo z rdečilom kot veliko napako. Nadja vpraša, zakaj. »Zato, ker Boga ni. Boga so si izmislili ljudje, vsled tega danes pišemo besedo Bog z malo začetnico kot vse ostale pojme,« je pojasnil učitelj. Kako huda je kršitev pravic staršev v takih demokracijah, je razvidno tudi iz novega šolskega zakona, ki ga pripravljajo v FLRJ. V tem zakonskem osnutku je rečeno. da.se mora ves pouk in vsa vzgoja vršiti na podlagi dialektičnega materializma. To pomeni, da bo vsa vzgoja slonela na brezboštvu. Toda pri zadnjem ljudskem štetju se je 84% prebivalstva izreklo za to ali ono vero, torej tudi ža vzgojo otrok v tej ali oni veri. Kljub temu bo režim prisilil vse k vzgoji v brezboštvu, kakor to pravzaprav že dela. Tako si tedaj moderna država lasti monopol nad vzgojo otrok proti volji staršev. To je veliko zlo moderne dobe, ki se da povsem primerjati suznosti iz preteklih časov, samo da so takrat jemali osebno svobodo in puščali duhovno, sedaj pa jemljejo človeku tudi duhovno svobodo in tako razjedajo srčiko človeške osebnosti. Poživitev evropske misli Od Brionov do Jalte Prejšnji teden smo poročali, da je imel Tito v gosteh na Brionih tajnika sovjetske komunistične partije Hruščeva. Z Brionov sta se odpeljala v Beograd, tam pa je Hruščev na vrat na nos naložil v letalo Tita, njegovo ženo Jovanko, Rankoviča in Djuro Pucarja in jih odpeljal s seboj na Jalto. Vse je prišlo tako naglo in nepričakovano, tla mnogi jugoslovanski in skoro vsi tuji diplomatski krogi v Beogradu sploh niso mogli priti do sape. Uradno so sporočali, da je Hruščev, ki je bil na oddihu v Jugoslaviji, odpeljal Tita na oddih v Sovjetsko zvezo. V Jalto so prišli tudi Bulganin, Voro-silov, Mikojan, Šepilov in predsednik madžarske vlade Geroe. In vsa ta visoka gospoda naj torej v Jalti nič ne dela in vmes še malo počiva! O ČEM SE POSVETUJEJO? Gotovo so morali biti na vrsti zelo važni razlogi, da so se vsi ti ljudje zbrali v Jalti oh Črnem orju, kjer jim sieer dobro gre, saj so velika gospoda in lahko dobijo, kar jim srce poželi, tudi ribe, ki imajo dosti fosforja, izvrstnega za možgane, da bodo bolj brihtni pri kovanju važnih sklepov svetovne komunistične zarote. Ker so uradno povedali, d.a bodo le počivali, ima seveda časnikarska domišljija prosto pot, da ugiba, kaj vse bi utegnili razprav-jati v Jalti. Nekateri beograjski iogi bi radi tujemu časopisju post peta i na uho, da morajo urejati velike spore med jugoslovanskimi in sovjetskimi komunisti, ki so tolikšni, da In lahko vsak čas izbruhnil nov prelom med Moskvo in Ben-gradom. la je pa že bosa! Če hi bilo to res, hi Tito nikdar ne šel iz varnega Beograda na nevarno pot v Sovjetsko zvezo in še z letalom povrh! Ni izključeno, da ni kakih navzkrižij med rdečimi bratci titov- skega kova in da jih bodo v Jalti ugladili. Morda je tudi nekaj resnice v ugibanju, da se kremeljski prvaki borijo za oblast in da Hrušee-vu očitajo napake, ker je začel pre-hudo klatiti po mrtvem Stalinu in je premalo pazil na pokorščino vzhodnoevropskih priprežnic, tako da so Poljaki že celo pričeli govoriti o prebegu iz moskovskega levjega žrela v »gnili« zahodni tabor. Vse to je možno in še marsikaj. A to ni najvažnejše. Najvažnejše je, da so govorili, kako bi našli najizdatnejšo skupno pot in si izmislili najzvitej-se zanke, da bi raztegnili blagodejni vpliv komunističnega nasilja, pomanjkanja in revščine na ves svet, ki trapasto bezlja za nastavljenimi rdečimi vabami, ne vidi pa bistva stvari in biča, ki si ga sam plete s svojo naivnostjo. Bolje bi bilo, da hi svobodni svet razmišljal o svoji socialni preosnovi, o obrambi svojih svobodnih demokratičnih ustanov in svoje vere, kar je še ima,- kakor da izgublja čas in si beli glavo, kaj bo zdaj, ko so moskovski komunisti poslali pisma vsem podložniškim komunistom, naj ne rinejo.v Titovo komunistično krivoverstvo in ne ljubimkajo z Zahodom (zaradi denarja). 'I o bodo že oni sami uredili v zahodno škodo! Posarsko vprašanje rešeno Predsednik francoske vlade Mol-let je [»o razgovorih z britanskimi državniki odšel v Bonn, kjer sta se s kanclerjem Adenauerjem domenila o končni rešitvi posarskega vprašanja. Posarje bo še konec*tega leta priključeno k zahodni Nemčiji. Gospodarsko pa ga bodo postopno vključili v zaliodnonemško državo do 1. 1959. * Na razgovorih britanskih državnikov v Parizu, kakor tudi na bonn-skem sestanku med kanclerjem A-denauerjem in predsednikom francoske vlade Molletom so, rekli hi, iz skladišča zamujenih priložnosti, potegnili vprašanje o evropski federaciji in ga vnovič postavili na dnevni red. Zlasti Nemci, ki so bili z Adenauerjem na čelu poleg pokojnega De Gasperija res iskreni pobudniki te misli in so se borili zanjo, so zdaj rekli, kaj hi bilo, če bi pričeli zares z evropskim zedi-njevanjem. Priložnost za to misel je v sedanjih okoliščinah ugodna. Francija in Velika Britanija sta v škripcih zaradi sueške krize. Na londonski konferenci sta bili s svojo politiko precej osamljeni. In Adenauer je lahko rekel Francozom: Vidite, kaj se vam je zgodilo, ker ste bili sami! Pokopali ste Evropsko obrambno skupnost, mlačno ste sprejemali vse moje in De Gasperi-jeve pobude za združeno Evropo. Tudi Angleži so zviška gledali s svojih otokov na naše prizadevanje. Zdaj je Evropa skrhana, izgublja moč in ugled, ker je needina, ker jo ločijo sebični interesi. Ali želite ozdraviti to stanje? Še je čas, združimo se! Francozi hi radi vodili bolj neodvisno politiko. Od Sovjetov in Amerikancev neodvisno politiko lahko vodi samo združ. Evropa! Francozi se hoje Nemcev, češ da bodo potem preveč sami in preslabi v novi združeni Evropi, v kateri bodo imeli premoč Nemci. V redu, pa pokličite k sodelovanju še Angleže, pravi Adenauer Francozom, in ne boste več sami ter v strahu pred nami. Evropska" misel je dobila torej nov zagon. Žalostno je le, da so se spomnili nanjo spet šele zdaj, ko > nekaterim narodom teče voda v grto in iščejo nov izhod za svojo zgrešeno politiko. Toda. če hi ta slaba izkušnja le pripomogla k zmagi dobre zamisli, bi imela sueška kriza vsaj eno dobro posledico: da bi odprla pot k evropski federaciji! Eden in Lloyd v Parizu Predsednik britanske vlade Eden in njegov zunanji minister Selvvvn Lloyd sta bila prejšnji teden na dvodnevnem obisku v Parizu. V francosko prestolnico sta odpotovala zato, ker Angleži kakor Francozi nikakor niso zadovoljni z medlim izidom druge londonske konference o Suezu. Obe državi sta sicer pristopili k novemu Združenju uporabnikov Sueškega prekopa, ki je dobilo na londonski konferenci precej drugačno vsebino, kakor so si jo zamislili Francozi ter Angleži. Pridržali pa so si pravico do samostojnega odločnejšega nastopanja, če razprava pred Varnostnim svetom in Združenje ne bi dovedla do mednarodnega nadzorstva nad prekopom. J ako so se v Parizu dogovorili, da bosta odslej Velika Britanija in Francija vodili enotno politiko bodisi pred Varnostnim svetom, ko bo na vrsti razprava o Suezu, kakor do Egipta in Srednjega Vzhoda sploh. V Parizu so Šli še dalje in govorili o tesnejšem britanskem sodelovanju pri skupnih evropskih ustanovah, ki naj hi končno dovedle do evropske federacije. e so pri o Razprave v Poznanju V Poznanju so se pričele sodn razprave proti mladeničem, ki jih obtožili zaradi sodelovanja delavskem uporu. Razpravam lahk prisostvujejo tudi zahodni opazovalci. Doslej je zlasti prišlo v javnost spoznanje, zakaj se je delavstvo u-prlo. Neki obtoženec je odkrito govoril o preganjanju, ki ga trpi toliko ljudi in njihovih družin, katerih se vse izogiblje. Splošne razmere so nevzdržne. Vsepovsod, je vzklikr/1. je bilo preveč revščine, preveč sovraštva in policija je uporabljala preveč nečloveška sredstva. Prav zato je ljudstvo v lakih množicah sodelovalo pri delavskem poznanj-skern uporu. Igrajo se z ognjen« Prejšnji teden smo slišali več poročil o močnih izraelsko-jordanskih spopadih. Najhujši so bili Izraelci, ki so večkrat vdrli na jordansko o-zemlje. Njihovi napadi so presegali okvir represalij ali kazenskih ekspedicij zaradi prejšnjih jordanskih napadov. Ne smemo pozabiti, da je izraelsko-jordanska meja le nekaj več kot 200 kilometrov oddaljena od Sueza. Zato ni izključeno, da bi želeli Izraelci vplivati na sueško krizo, odnosno jo izkoristiti. A to je nevarna igra, ker ne ograža le miru na Srednjem Vzhodu, kjer je že tako vse napeto zaradi sueškega spora, ampak tudi škoduje zahodnim koristim. Arabski svet je v Sueški zadevi sicer enoten in podpira Egipt, a le do n ke meje. Kakor hitro so prišle vmes gospodarske izgube, so nekatere arabske države začele svariti Nasserja, naj bo zmeren. Pojavile so se torej neke razpoke med arabskimi državami, ki bi lahko spravile Nasserja k pameti. Zdaj pa trešči vmes Izrael in napada Jordanijo. Kaj se bo zgodilo, če bo šlo to naprej? Vsi Arabci se bodo vnovič do zadnjega strnili in podprli Nasserja, ki je trenutno njihov najvišji skupni predstavnik. Državni poglavar GIOVANlil GRONCHI obišče Trst I nedeljo 7. oktobra je napovedan v Trstu obisk državnega poglavarja Giovanni Gronchija. Slovenci pozdravljamo obisk dr zavitega poglavarja v našem mestu. Ker je njegov obisk kratek, nam ne bo mogoče priti z državnim, poglavarjem v osebni stik. zalo mu preko tiska izrekamo vdano dobrodošlico. Izrekamo mu vdano dobrodošlico, ker vidimo v njegovi osebi ne le državnega poglavarja, ampak prepričanega demokrata in borca za zdravo demokracijo. k se njegovo javno udejstvovanje nam o tem dovolj jasno priča. Državni poglavar prihaja v naše mesto, da s svojo navzočnostjo da poudarka velikemu poslanstvu, ki ga vrši tisk. Prav od zadržanja tiska in pravilnega obveščanja javnosti je odvisno mirno sožitje nele med različnimi strankami v državi, temveč in predvsem pravilni odnosi med različnimi etničnimi skupinami, ki žive skupaj v isti državi. Na žalost moramo priznati, da prav tisk, zlasti lokalni, zastruplja mirno ozračje medsebojnih odnosov med Slovenci in Italijani. Zato apeliramo na vsedržavni časnikarski kongres, ki se vrši v našem mestu, da posveti tudi problemu mirnega, človeškega in dostojanstvenega sožitja med etničnimi skupinami ono pozornost, ki jo tak problem terja. To zahteva tudi blaginja in ugled države. NAŠ TEDEN 7. 10. 20. pob.: Rožnovenska Mati božja H. 10. ponedeljek: sv. Brigita, v d. 9. 10. torek: sv. Janez Leonard, sp. 10. 10. sreda: sv. Frančišek Borgi ja, sp. 11. 10. četrtek: Materinstvo Device Marije 12. 10. petek: sv. Maksimilijan, šk. 13. 10. sobota: sv. Edvard, kr. * SV. FRANČIŠEK BORGI]A (1510-1572). Ko je bil kraljevi namestnik v Kataloniji na Španskem, je umrla mlada kraljica Izabela. Ko so njeno truplo pripeljali v grobnico, so morali postavno pred kraljevim namestnikom odpreti rakev, da je u- gotovil istovetnost. Pri tem je Frančišek z grozo opazil, kako se je lepi kraljičin obraz spremenil. To ga je nagnilo, videč minljivost zemeljskega, da je zapustil, po ženini smrti, visoko službo in vstopil v samostani Družbe Jezusove (jezuitov). Cesar Karel V. ga je zelo cenil in je nanj njegov vzgled tako vplival, da se je tudi sam odpovedal cesarstvu in se umaknil v samostan, da se čim bolj pripravi na smrt. Ta dan se spominjajmo v molitvi zaslužnega pokojnega nadškofa Frančiška Borgi je Sedeja. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je bil neki kruljavi ( | J uradnik, čigar sin je bil %, > bulan, v Kafarnaumu. Ko je ta slišal, da je Jezus dospel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in ga prosil, naj pride in ozdravi njegovega sina: bil je namreč že na tem, da umrje. Jezus mu je tedaj rekel: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.« Kraljevi uradnik mu pravi: »Go- spod. stopi tja. preden moj otrok umrje!« Jezus mu reče: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je šel. A že na poti so mu naproti prišli služabniki in sporočili, da njegov sin živi. Povprašal jih je torej po uri, ob kateri mu je odleglo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmih ga je popustila mrzlica.« Oče je tedaj spoznal, da ob tisti uri, ob kateri mu je bil Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In veroval je on in vsa njegova hiša. Praznik sv. rožnega venca Praznik svetega rožnega venca je praznik Marijine molitve in Marijin praznik. Govori nam o naši veliki dolžnosti, da smo namreč dolžni dostojno slaviti našo preljubo nebeško Gospo in Mater Marijo ter jo neprenehoma klicati na pomoč. Že slovesnost sama nam priporoča molitev sv. rožnega venca, ki je lepa in zelo koristna. Dober slovenski vernik je noben dan ne izpusti. Zatekajmo se radi k Mariji, saj je nasa ljuba mati in hkrati mogočna ter visoka kraljica, mi pa njeni majhni, nebogljeni otroci ter podaniki. Bodimo blizu Marije, pa bomo blizu Jezusa! Kdor ljubi in časti Marijo, tak se v življenju ne izgubi in se gotovo reši pred peklom. Tak je v skrbnem varstvu tiste Kraljice, ki je močnejša kot satan in vse temne sile. Tak uživa božjo naklonjenost, dobroto in ljubezen. Takega priporoča tista premila Mati, ki je Bogu najbolj všeč in ki ima v nebesih veliko besedo, moč in vpliv. Tak je torej deležen obilnih milosti in posebnega božjega blagoslova. Svetnike moramo častiti in posnemati, najbolj Marijo, ki je med vsemi najvišja. Njena čast, odlika in popolnost so za nas ostale zemljane ne- presegljive. Božji sel s\. angel Gabrijel je otipljivo razodel in opisal njeno veliko dostojanstvo s svojim nenavadnim pozdravom in oznanilom: »Zdrava, milosti polna. Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami. — Milost si našla pri Bogu. Glej, spočela boš sina, ki mu daj ime Jezus. — Sveto, ki bo iz tebe rojeno, bo Sin božji.« Nikdar ni in ne bo nobena druga žena slišala podobnih besed ne dosegla podobne časti: Marija je bila polna milosti, to je brez najmanjšega greha, vsa sveta in brezmadežna: z njo je bil Gospod, ki jo je pred mnogimi drugimi odbral in na čisto poseben način blagoslovil; Bogu je ugajala. izrazil je svoje dopadenje in ji izkazal edinstveno milost: postala je Mati Jezusa, božjega Sina in Zveličarja sveta. Kolika čast. kako čudežno velik položaj! Častimo in slavimo po naših močeh Jezusovo Mater Marijo! Ne skrunimo njenega imena, ne žalimo je z grehi, ampak goreče jo ljubimo in otroško zaupno kličimo na pomoč! Posnemajmo jo v njeni veliki ljubezni do Boga, do Jezusa, v njeni duhovni čistosti, v njeni ponižnosti in popolni vdanosti Bogu: Naj se zgodi vse po božji volji! življenja KAKIMNAL IJREZ BOGASTVA Kardinal Bernard Griffin. britanski katoliški pri mas, ki je umrl v letošnjem avgustu v Westminstru, je zapustil komaj 282 šterlin (400 tisoč lir). Njegov osebni tajnik msgr. Derek Worlo«k je izjavil, da pokojni kardinal ni imel druge imovine raze« te. X času svoje škofovske služim ni imel nobene stalne plače. Duhovniki njegove škofije so mu sicer dajali določeno pristojbino, a on je vse izdal za potrebe svoje škofije. Bil je zelo radodaren in usmiljen. Sam je osebno podpiral marsikatero družino in katol. organizacijo. Vse je naredil, da je zadovoljil prošnje ubogih. V svoji oporoki je zapisal med drugim: »Naj se zgodi volja božja! Prosim od-pušeenja tiste, iki sem jih morebiti užalil in iz vsega srea odpuščam in pozabljam na žalitve, ki sem jih kdajkoli dobil. Kot svojo duhovno oporoko zapuščam nauke • sv. Male Terezije, ki jih je zapisala v svoji avtobiografiji »Povest duše« in ki uče o popolnem zaupanju v Boga. Molite za mojo ubogo dušo.« ŠTIRJE OZDRAVLJENI V LURDU V petek 28. septembra sta prispela v Turin dva vlaka iz Lurda. Med devet sto bolniki so bili štirje ozdravljeni, in sicer dva moška, Greste Serughetti in Dominik Guglielminetti. ter dve ženski, Marija Ferrari iz Turina in redovnica sestra Plaeida iz Rivalbe. Sestra Plaeida je odpotovala v Lurd na ukaz svojih predstojnikov. Že -tiri leta je bila hudo bolna zaradi težke srčne hibe, ki jo je popolnoma ohromila. Delovala je V nedeljo 7. oktobra poromajmo vsi k proslavi Kraljice presvetega rožnega venca V PODGORO kjer se bo ob 2h popoldne pričela cerkvena slovesnost : PETJE, GOVOR, BLAGOSLOV nato SLOVESNA PROCESIJA s kipom Matere božje po glavnih ulicah. Procesija se zaključi ob novozgrajeni kapelici, ki bo ob lej priliki blagoslovljena ob navzočnosti visokih cerkvenih in civilnih goriških mestnih oblusti. Ob blagoslovitvi bo —• med darovanjem —- koncert zbranih Marijinih pesmi. se je vrnil domov zdrav. Drugi. Dominik Guglielminetti. pa je silno trpel zaradi rane na želodcu. Operacija je bila nemogoča in tako je čakal samo št' smrti. Mati božja je tudi njega vrnila v življenje zdravih ljudi in on ji poln hvaležnosti poje slavo. Vendar vsi ti čudeži niso še potrjeni od cerkvenih oblasti. KATOLIŠKA UNIVERZA V VIETNAMU Apostolski vikar iz Vinh-Longa, ki je brat ministrskega predsednika Vietnama, ima v načrtu ustanovitev posebne katoliške univerze v mestu Dalat. ki leži v sredini dežele. Upa, da bodo prevzeli vodstvo te nameravane univerze jezuiti. ODPRAVA MNOGOŽENSTVA V TUNIZIJI Predsednik Bourghiba je ukinil mnogoženstvo v Tuniziji. Francoski katoliški list »La Croix« pripisuje ta uspeh katolicizmu. Saj se Francija ni nikoli upala dotakniti se te tradicionalne navade v družinskem življenju onstran morja. Za Mustafa Ke-mal pašo je Bourghiba prvi, ki se je upal ukiniti starodavne po-lave islamske družine. v samostanu sester sv. Jožefa v Palermu, ki imajo za glavni smoter svojega reda češčenje presvete Evharistije. V Palermu je obolela, poslali so jo v Turin, kjer je prestala težke operacije, a vse brez uspeha. Vedno podložna svojim predstojnikom, je na njihovo željo odpotovala v Lurd. Ni prosila zdravja, ampak le. moči, da bi znala vdano prenašati vse trpljenje. »Sko- ro sem se bala, da bi me Mati božja ozdravila,« je pozneje izjavila, »ko sem videla okrog selu' toliko mladih mater in očetov, toliko mladine, ki je željno pričakovala zdravja.« Na poti domov, ko je vlak že .skoro prispel v Turin, je nenadoma ozdravela in sedaj je zopet v svojem samostanu in po štirih letih težke, neozdravljive bolezni dela kakor prej. ko je bila še zdrava. Druga ozdrailjenka je 45-letna Marija Ferrari, sobarica, ki je bila že osem let priklenjena na bolniško posteljo zaradi hudega sklepnega revmatizma. Sama in brez sredstev je živela le od usmiljenja bližnjih, predvsem dobre vratarice iz hiše. kjer je stanovala, in družbe Sv. Vincencija. Ti so tudi poskrbeli, da je odpotovala v Lurd. Med potjo se je njeno stanje talko poslabšalo, da so vsi mislili, da ne bo dospela v Marijino mesto. Mati božja pa je cula nad njo in po tretji kopeli v čudodelni vodi so je nenadoma čutila polno moči, da je vstala in hodila. Ozdravljena moška, tudi iz turin-ke okolice. ta oba izjavila, da se počutita popolnoma zdrava. Prvi, Ores te Serughetti. je bil zadet od mrtvouda v eno roko in nogo in ni mogel hoditi. Imel je živo vero. da ga bo samo Mati božja ozdravila. In res ŽRTEV PERON ISTO V Koncem avgusta je bila v Buenos Airesu darovana slovesna sv. masa za patra ^ a-gnerja iz reda redemptoristov, ki je umrl zaradi zadobljenih ran ob peronističnem napadu na cerkev v Las Vietorias. Prisotni so bili številni cerkveni in državni dostojanstveniki. DIJAKI SE ZANIMAJO ZA MISIJONE 35.000 študentov in profesorjev vseh narodnosti se je udeležilo 17. dvoletnega kongresa Misijonske lige katoliških študentov v Cineinatiju v Severni Ameriki. Poleg razpravljanja o problemu komunizma v Aziji, so bili na dnevnem redu tudi problemi misijonstva v Afriki, ki je cvetoče, a zahteva posebne pozornosti prav v raz-ličnih oblikah misijonskega apostolata med laiki. SPREOBRNJENI ANGLIKANSKI MISIJONAR Po skoro petdesetletnem delu med rodovi južne Afrike je vstopil v benediktinski red dr. Me Murtrie, ki je leta 1908 prišel kot anglikanec delovat v južno Afriko. Leta 1925 se je spreobrnil h katolicizmu. tako ga je prevzelo življenje in delo katoliških misijonarjev, ki ga je v južni Afriki mogel občudovati in od blizu gledati. POZIV INDIJSKEGA KARDINALA Kardinal Valerian Gracias, bombajski nadškof, je naslovil indijskim katoličanom poseben poziv k aktivni udeležbi pri jav-pem življenju, predvsem z ozirom na splošne volitve, ki bodo v vsej Indiji prihodnje leto. Govoril je ob priliki devetega Dneva neodvisnosti. Potem ko je zahvalil božjo Previdnost za svobodo, zadobljeno tudi s sodelovanjem katoličanov, je te poklical k dolžnosti in pravici, aktivno »e zanimati za delo in politično življenje lastnega naroda, za katerega so odgovorni tudi katoliki. Posebej je kardinal priporočil socialno delo, pa omenil je tudi laieistične zakone po nekaterih indijskih zveznih državah, a ni prikril upanja, da bodo voditelji naroda upoštevali pri svojem delu načelo pravičnosti. V Kongresni stranki, v kateri delujejo pod vodstvom samega Nehruja katoličani, so kardinalov govor sprejeli z veseljem. POTRJEN ČUDEŽ V LURDU Kardinal Rntpies, nadškof mesta Rennes, je priznal kot čudežno ozdravljenje trgovske pomočnice Marije Luize Bigot, ki sc je zgodilo v Lurdu leta 1953 in 1954. Bolezen, kateri niso vedeli imena, je .povzročila omenjeni Bigot popolno slepoto in gluhost, ki se je pozneje razvila v bolezen, poznano z imenom emi.ple.gia. Leta 1953 je bila ozdravljena nenadno te bolezni. leto kasneje pa je med procesijo za-dobila sluh, na poti domov v vlaku pa vid. Kardinal Roijues je izjavil, da ni dvoma, du je to ozdravljenje čudežno na priprošnjo lurške Matere božje. JAPONSKI DELAVCI ZBORUJEJO Nad pet sto delegatov in nad 200 duhovnikov se je udeležilo četrtega narodnega kongresa jap. delavske mladine v mestu Jokohama. Škof tega mesta je opravil slovesno sv. mašo in med njo blagoslovil delavsko orodje. SLOVESNA PROSLAVA 800-LETNICE STISKE BAZILIKE V Stični na Dolenjskem so v nedeljo 15. septembra slovesno praznovali 800-letnieo posvetitve stiske bazilike, ki je bila do nedavnega največja cerkev ljubljanske škofije. Stiško cerkev je pred 800 leti posvetil in izročil »belim menihom« oglejski patriarh Peregrin I., ki ima tudi velike zasluge za ustanovitev stiškega samostana Za to jubilejno proslavo se je zbralo v stiski baziliki ogromno vernikov. Navzočih je bilo pet škofov: pomožni zagrebški nadškof dr. Šeper, škof s Krka dr. Srebrnič, škof iz Banjaluke dr. Garič. unijatski škof dr. Bogatko iz Križevcev in ljubljanski škof msgr. Vovk. JUD O KATOLIŠKI CERKVI Župan glavnega imesta Irske je po veri jud, a je ob priliki odkritja nekega Marijinega kipa v mestu prikazal, da je katoliška vera največja garancija varnosti in blagostanja za Irsko in poroštvo lepe bodočnosti naroda. MILIJONSKI BEGUNEC Dne 20. septembra je pribežal v Za-padno Nemčijo milijonski begunec izpod komunističnega jarma v Vzhodni Nemčiji. Nemške oblasti so pričele s štetjem beguncev šele leta 1949 in so tako dne 20. sept. letos dosegli milijonsko število beguncev. V resnici pa je to število mnogo višje, če pomislimo koliko beguncev je pribežalo v Zapadno Nemčijo v povojnih letih. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI KOSTANJEVICA PRI GORICI V nedeljo 23. sept. je bila v cerkvi kar-melske M.B. na Kostanjevici pri Gorici ponovitev nove maše, ki so se je udeležili mnogi verniki tudi iz stare Gorice. Novo-mašnik g. Jernej Žgur je sicer doma iz Št. Vida na Vipavskem, toda na Kostanjevici je nekaj let opravljal kot frančiškanski brat-laik službo cerkovnika. Gotovo je. bila Marija, ki ji je v njenem svetišču služil, ona, ki mu je izprosila milost duhovniškega poklica. Saj je njegova življenjska pot tako svojevrstna. Med zadnjo vojno je bil v nemškem taborišču, se od tam vrnil ter stopil k frančiškanom v samostan kot brat laik. Tu se mu je obnovila želja, ki jo je vedno nosil v srcu, da bi postal duhovnik. Pomagali so mu, da je dokončal potrebne srednje šole, -topil nato v bogoslovje in sedaj je mašnih Go-podov, pri 35 letih življenja. Ali ni to znamenje posebnega božjega varstva? To so verniki premišljevali, ko so prisostvovali njegovi novi maši in poslušali mogočno petje domačega zbora. Pri tem jih je še potrdila krepka beseda govornika p. Otmarja, nekdanjega redovnega predstojnika g. npvu ma-n i k a. 0 tem slednjem je znano, da ga bo prva službena pot vodila v Tolmin za kaplana. GRAD PRI MIRNU Kvatrna nedelja 23. sept. je letos priklicala izredno veliko število romarjev k žalostni M.B. na mirenskem Gradu. Pravijo, da jih je bila dobra polovica iz Italije, ki so tja priromali po dolgih letih odsotnosti. Posebno veliko jih je bilo popoldne, ko so imeli tam glavno pobožnost z večerno sv. mašo in blagoslovitvijo novega kipa žalostne M.B. Tega je v naravni velikosti izdelal umetnik Tone Kralj. Blagoslovitev bi sicer moral izvršiti apostolski administrator msgr. Toroš, a je iz zdravstvenih razlogov moral svojo udeležbo odpovedati. Kljub temu je bila vsa slovesnost zelo veličastna. Ljudje so pohvalili posebno lepo petje mirenskega cerkvenega zbora, ki še vedno drži tradicijo in se trudi za lepo petje v cerkvi. Med slovesnostjo je bilo tudi obdarovanje za kritje stroškov- in potrebe cerkve, saj je samostan še vedno v razvalinah, kakor so ga pustih partizani, ki so ga požgali v januarju 1945. Obnovljena je le cerkev in samostanska hiša. RAZNE NOVICE JUGOSLOVANSKO »KOLO« NA TURNEJI PO ZDA Dne 26. septembra je jugoslovanski ansambel narodnih iger in plesov »Kolo« odpotoval na trimesečno turnejo po Severni Ameriki. Ansambel bo priredil v Združenih državah in v Kanadi okrog 100 koncertov. NAJ VEČJI STADION NA SVETU Stadion Dinamo v Moskvi, ki je doslej lahko sprejel 90 tisoč gledalcev, bodo preuredili. Popravljalna dela bodo stala skoro poldrugo milijardo lir. Streha stadiona bo dolga 280, široka ,pa 180 metrov. Pod njo bo našlo prostora 115.000 gledalcev. To bo doslej največji stadion na svetu. USPEH ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Na letošnjem zagrebškem velesejmu je bilo sklenjenih za preko 110 milijard din prodajnih pogodb, to je za 10 milijard več kot lansko leto. Največje pogodbe so sklenili razstavljalei iz Italije, Češkoslovaške, Zahodne Nemčije. Poljske, Avstrije in Vzhodne Nemčije. Velesejem je obiskalo okrog 618.000 domačih obiskovalcev. VOJAŠKI NABORI V BIVŠI CONI B Na tiskovni konferenci, ki se j1' vršila dne 29. sept. v Beogradu, je zastopnik di-žavnega tajništva za zunanje zadeve Blanko Draškovič dal nekemu dopisniku,- ki ga je vprašal za mnenje glede velikega razburjenja, ki vlada v italijanskih krogih v zvezi z nabori mladeničev bivšega STO. sledečo izjavo: »Vpoklici k vojakom s strani vojaške oblasti na ozemlju bivšega STO so v skladu s pravicami, ki jih ima Jugoslavija po Londonskem sporazumu, ker gre za stalne prebivalce ozemlja, na katerem izvaja Jugoslavija svojo jurisdikcijo.« POSMRTNA SLAVA Letos bodo obhajali 350-letnieo smrti velikega španskega pisatelja Cervantesa, znanega predvsem po svoji knjigi »Don Ki-hot«. Ob ,tej priliki bodo pripravili novo izdajo tega njegovega dela. Knjigo bo izdal pariški založnik Joseph Forest, ilustriral pa Salvador Dali. Prvi izvod, ki ga bodo objavili, bo označen s črko »A«. Prodali ga bodo najboljšemu ponudniku. Najnižja cena bo 10 milijonov frankov. Trije naslednji izvodi bodo stali nad poldrugi milij(,n frankov, 25 izvodov po pol milijona franikov, 50 izvodov po 300 tisoč, vsi ostali pa po 150 tisoč frankov. Izvod, ki bo označen s črko »A«, bo tiskan na egiptovskem pergamenu in bo imel deset originalnih aikvarelov Salvadorja Dalija, tri vrste originalnih slik na japonskem imperialnem papirju ter 15 barvnih litografij. Ostali izvodi bodo imeli samo posnetke teh originalov. Ne bo še konca ? Po določilih indijanske ustave so vsi državljani enaki v svojih pravicah in dolžnostih. To je poudaril notranji minister Tambroni tudi v svojem govoru pred župani tirolskih občin v Bocnu. V moči tega določila imajo vsi državljani enako pravico do vseli služb, če imajo le potrebno kvalifikacijo. To, kar velja za vse državljane. ne velja za duhovnike. Messuggero Venelim je namreč zagnal silen vik in krik, ko je tržaško šolsko skrbništvo imenovalo dva slovenska župniku, da lahko učita krščanski nauk tudi italijanske otroke v šolah v svoji župniji. Gre tu za gg. Kre-tiča v Devinu in Žorža n Mavhinjuli. Zakaj bi ta dva gospoda ne smela učiti krščanskega nauka t’ svoji župniji vseh svojih otrok? Zato, ker sta Slovenca, meni »Messaggero Venelo«. Se mu vidi, da ne more pozabiti »blaženih« časov rasističnega preganjanja. Sliši se. da imajo namen podobne diskriminacije uveljaviti tudi drugod, vedno na račun slovenskih duhovnikov. Ti smejo italijanske vernike v svojih župnijah spovedovati, jim pridigali, jih pokopavati in tudi poročiti, samo učiti jih krščanskega nauka ne bi smeli. Bo cerkvena oblast k temu molčala? Ob pozabljeni dvajsetletnici Letos poteka dvajset let. odkar -e je za-jftčela v Španiji civilna vojna, v kateri so j*se $panci uprli komunizmu in nad njim zmagali. Ce bi takrat ne bilo junaških ljudi, ki so tvegali vse, da bi rešili svojo domovino pred komunističnim zmajem, bi jlzapadna Evropa najbrž drugače izgledala bi namesto pravi demokra- (‘ije vživali vsi dobrote »ljudske demokra-sifcije«. Le premalo se svobodni svet zaveda ivažnosti tega upora, zato je tudi ta dvaj-: setletnica -1a mimo mnogih, ne da bi se SsameniK zanjo. ■ Nič čuda, saj se je mednarodni tisk. ta svetovna sila, ki ustvarja javno mnenje, za časa španske revolucije bavil skoraj izključno le z zunanjimi dogodki. Poročal J je bolj al* manj pristransko o napadih in osvojitvah, o porazih in zavzetjih važnih mest ter o mednarodnih sporih, ki so se pojavili v tej zvezi. Malo pozornosti pa Rje posvečal svetovnonazornim in duhovnim fčiniteljem, še manj pa verskemu vprašanju in usodi duš in temu, kakšne bi bile posledice za vero in Cerkev, če bi zmagal komunizem. Tudi v tej španski žaloigri so se našli katoličani, ki so s svojim zadržanjem in propagando prinašali zbeganost, negotovost in dvome ter tako šibili moralni odpor katoličanov po svetu. Kdor pogleda v »Mlade borce«, glasilo katoliških mladcev •tistih let, bo jasno videl, kako junaško so morali nastopiti zavedni katoličani proti f tem sejalcem zmede tudi med našim slo-|S venskim ljudstvom. Ti so bili največji pomočniki komunizma v tisti dobi. saj so I komunistično usmerjeni listi tako radi pri-našali odlomke teh levičarskih katolica-: nov, ki so upor španskih protikomunistov prikazovali v slabi luči. In vendar dejstva živo pričajo, da so španski komunisti ob podpori brezbožnih, svobodomiselnih in brezbrižnih narodov srdito uničevali Kristusovo Cerkev na [ Španskem. Zato so najraje in po načrtu rušili cerkve ter uničevali verska in sveta znamenja. Posebno sovraštvo so kazali do križa in do oltarjev, kjer se daruje najsvetejša daritev, jih onečaščali in podirali. Zato je kil duhovnik, služabnik božji in služabnik oltairja, najljubša žrtev njihovega divjanja. Primerilo se je, da so rdeči pustili na miru denar, a dajali duška svojemu Sovraštvu do svetih reči. [, A dobri Spanci so razumeli, za kaj gre. Zato so se postavili v bran takemu početju. Žrtvovali so nešteto sinov, da rešijo domovino Bogu. Da je španske bojevnike vodila la misel, je lepo izrazil takratni notranji minister Serrano, ko je pred kipom M.B. v Zaragozi takole rekel: »Naj prelita kri naših bratov služi za re-šenje duhovnih dobrin, čeprav bi naše {►odvzetje zahtevalo delno ali popolno žrtev časnih dobrin.« Da je špansko ljudstvo ob uporu hotelo rešiti verske dobrine, je sv. oče Pij XI. pred vsem svetom naglasil v poslanici I španskemu narodu ob zmagi: »Narod, od Boga izvoljen kot glavno orodje za pokristjanjenje novega sveta in za neporuš-Ijiv branik katoliške vere, je dal .spreobrnjencem iz materialističnega hrezboštva naše dolbe največji dokaz, da so nad vsemi vrednotami večne vrednote vere |n duha.« Ko bodo zbrali vse, kar zadeva dni španske revolucije, bo iz vsega močno izstopal dokaz, da je verska zavest bila gonilna sila vsega upora proti brezbožni-kom. Že iz tega, kar je bilo zbranega, se lepo kaže vse to. Tako je iz bojnih vrst pisal starsem neki prostovoljec: »Sporočam vam, da smo na fronti, da branimo katoliško Španijo in vero, v kateri so nas vzgojili naši očetje, ko smo bili majhni. Sedaj, ko smo postali veliki, smo zapustili dom, da jo branimo, pripravljeni preliti zanjo svojo kri do zadnje kaplje, ker moramo vsi dobri Španci biti taki. Zaradi vere smo zapustili dom: ker so nam hoteli vzeti najdražje, vero v Jezusa Kristusa. Zato smo kot dobri Španci rekli: raje izgubimo življenje, kot pa da nam vzamejo Kristusovo vero.« Največji dokaz verskega junaštva v tej borbi proti komunizmu pa so mučenci, ki so izpričali s svojo krvjo vero v Kristusa. Postavljeni so bili pred izbiro, ali za Kristusa ali proč od njega. Mnogim pa ni bila dana niti možnost izbire, iz sovraštva do vere so jim brez usmiljenja vzeli življenje. Ni rečeno, da so vsi, ki so jih pomorili rdeči, pravi mučenci sodba o tem gre Cerkvi — a za mnoge je jasno, da so resnični mučenci. Dejstvo je, da so komunisti v Španiji |3omorili 11 škofov, 17.000 duhovnikov in več stotisoč vernikov. Računajo, da so komunisti na ozemlju, ki so ga oni imeli v oblasti, pomorili okrog 500.000 ljudi. Pij XII. je na katoliško Španijo naslovil te besede: »Predvsem globoko klanjamo glavo svetemu spominu škofov, duhovnikov, redovnikov, redovnic in vernikov vsake starosti in vseh stanov, ki so v tako velikanskem številu s križi zapečatili svojo vero v Kristusa Jezusa in svojo ljubezen do katoliške vere.« Po zmagi nad španskimi komunisti je Bog dopustil, da je rdeči zmaj legel na vso vzhodno Evropo. Tudi v njej je nešteto mučencev, ki dajo raje vse, kot pa da bi postali nezvesti Kristusu. A tudi v današnjem svetu se dobijo katoličani, ki bi radi združili komunizem z vero ter tako v svoji naivnosti ali zlobi. Bog ve, slabijo moč Cerkve. Ne bodo uspeli. Zmaga v Španiji vliva upanje, da bo tudi drugod in kmalu zasijala luč prave svobode vsem. Misli o pesmi v čast sv. Jerneju na Opčinah Našim bralcem je znano, kako je prišlo do prepira glede pesmi v čast sv. Jerneju na Opčinah. Ondi je bila v navadi na čast svetniku peta latinska maša, a med darovanjem so zapeli pevci staro slovensko cerkveno pesem v čast farnemu patronu. To ni čisto nič proti cerkvenim liturgičnim predpisom, ker je sv. stolica take navade odobrila. Do letošnjega leta to ni delalo nobenih težav. Znano pa je, da se na Tržaškem vedno bolj množi število istrskih beguncev. Tudi openska župnija dobiva vedno več teh novih prišlekov. Cerkev pa je za stare in nove prebivalce doslej samo ena. Izmenoma se vrši služba božja za ene in druge. Ob takih slovesnostih, kot je farni patron, pa je skupna slovesna maša. Ker je bila Italijanom nedolžna slovenska pesem trn v peti. so skušali priti do sporazuma, in sicer naj bi -se pela tista pesem pred mašo. med sveto mašo pa vse latinsko, na kar naj bi sledilo italijansko petje. Ni tu mesto, da bi dajali nasvete Opencem, kako naj uredijo svoje cerkvene zadeve. Želeli bi poudariti neko važno stvar. Res je, da prihajajo v Trst in okolico vedno novi begunci. Toda ni s tem rečeno, da so izgubili zaradi tega slovenski prebivalci pravico do življenja. Prostor, na katerem živijo Slovenci, je vedno bolj tesen. Krivico pa bi delali novi prebivalci, če bi odrekali Slovencem pravico do njihovega jezika in njihovih narodnih običajev. To velja prav tako za navade v cerkvi. Novi prišleki naj si v Trstu svoje življenje tako uredijo, da ne bodo motili življenja tistih, ki so ondi pred njimi več kot tisoč let prebivali. Nekateri prihajajo na originalno misel: novim prebivalcem naj se zgradijo tudi nove cerkve, posebno kjer gre za ozemlje, kjer so doslej prebivali samo Slovenci. Ob tej priliki je poudaril neki tržaški tednik, da bi si Slovenci v Trstu še marsikaj želeli v verskem oziru. V mestnem središču je samo ena nedeljska služba božja, in še ta ob sedmi uri zjutraj. Kako je mogoče zahtevati, da se bodo vsi slovenski prebivalci mestnega središča ude- ležili prav te službe božje. Če se gradijo nove cerkve za italijansko prebivalstvo, ali ne bi bilo umestno ,da bi se v mestnem središču kaj takega poskrbelo za Slovence? Saj se po cerkvah v središču izgovarjajo. da ne morejo spreminjati urnika v prid Slovencem, ker je vse ure služba božja za Italijane. Še po enajstih letih ni bilo možno najti v mestnem središču prostora za slovensko dijaško mašo. Morda bi se našel kje v mestu kak prostor, ki bi se dal preurediti v zasilno cerkev. Po velikih mestih si pomagajo na ta način. Ako bi se Slovenci oprijeli službe božje v novem prostoru, kjer bi bilo mogoče urediti službo božjo na prikladen način, bi bilo laže misliti na pravo cerkev. Prazen bi bil izgovor, da bi s tem Slovenci dobili nekaj novega. Cerkev je namreč živ organizem, ki se ne da ujeti v neko končno organizacijsko razsežnost. Ako se gradijo za Italijane vedno nove cerkve in sedeži za katoliške organizacije, je treba dati tudi Slovencem novih možnosti za razmah. Toda pri tem zadenemo na neko boleče mesto. Slovenci bi morali skrbeti, da bi bila nedeljska služba božja, ki je po tržaških cerkvah njim namenjena, dobro o-biskana. To bi dalo našim verskim zahtevam novo dinamiko. Slovenski listi in slovenske organizacije bi izvršile veliko narodno delo, ako bi na vso moč priporočali izdaten obisk pri slovenski službi božji vsepovsod. To vsaj ob takih urah, ki so za obisk bolj prikladne. Zgolj iz ljubezni do udobnosti, da ne rečemo iz lenobe, zahaja mnogo Slovencev k službi božji, pri kateri je italijanska pridiga in italijansko petje. Nekaterim se zdi to celo bolj fino. Tisti Slovenci so krivi, da je pri slovenski službi božji slab obisk. Pripomogli bodo, da bo marsikje izginila služba božja, ker ne bo zadostnega obiska. To bi pa zelo pospešilo smrt slovenske besede v mestu. Če nam je ljubezen do slovenske besede resna zadeva, začnimo čim prej vsak sam pri sebi! VPRAŠUJETE - ODGOVARJAM« KAJ JE »DIJAŠKA ZVEZA« Imam sina. ki bo šel letos v prvi razred srednje šole. Želel bi. da bi zahajal k sestankom kakšne dijaške organizacije, ker vem. kako to koristi. V dobri organizaciji moreta dijak in dijakinja mnogo pridobiti. V katero organizacijo naj ga dum? Slišal sem. da v Trstu deluje »Dijaška zveza«. O nji se pa tako malo sliši, da ne vem kaj pravzaprav je? Ali je katoliška in zato zanesljiva? Kaj dela? Ima kaj uspehov? Zelo Vam bom hvaležen, če mi morete dati kako pojasnilo. Bo koristilo meni in drugim. Poleg tega se mi zdi, da mi vse premalo propagande delamo za svoje stvari. Kakor da bi se koga bali! Že naprej prav lepa hvala. »Tržaški oče« * Z veseljem odgovarjamo na vaše vprašanje. Ugotoviti moramo, da se starši vse premalo zanimajo za vzgojo svojih odraslih sinov in hčera. Nič ni čudnega, če kmalu po vstopu v srednje šole moralno propadejo in zaidejo pod vpliv brezbožnega komunizma. Brezbrižnost naših star-šev je vzrok, da se velika večina naše mladine zgublja. Kmalu bo preteklo 10 let, odkar se je ustanovila »Slovenska dijaška zveza« v Trstu. Ima ta namen, da dijake navaja k vestnemu in načrtnemu študiju, da oblikuje njihov značaj po verskonravnih načelih in da jih vpeljuje k proučevanju raznih kulturnih vprašanj v luči katoliškega nauka. Dijake hoče vzgojiti k ljubezni do lastnega naroda, gojiti hoče med njimi braitsko vzajemnost in viteško tekmovanje v vseh nastopih. Za te cilje deluje tako. da navaja člane k verskemu življenju, ima zanje tedenske sestanke, pripravlja zanje duhovne obnove, prireja javne nastope, o počitnicah izlete in kolonije. »Slov. dijaška zveza« se deli v moško in žensko vejo. Sestanke, kolonije, duhovne obnove imajo ločeno. Organizacije danes odločno vplivajo na ljudi. Odraščajoča mladina se vedno bolj izmika vplivu staršev. Potegne jih za seboj družba, ki pa more biti dobra ali slaba. Komunisti vabijo dijake v »Društvo slovenskih srednješolcev«, kjer jim ne nudijo drugega kot zabave s plesom. Take zabave pa so kaj malo priporočljive za dijake in dijakinje v letih doraščanja. Dosti vernih staršev dopušča, da se njihovi otroei kvarijo v tej komunistični organizaciji. Slovenska dijaška zveza hoče nuditi -lar-šein pomoč. Zato pričakuje, da ji bodo odslej svoje otroke bolj zaupali, saj jim bo samo pomagala, da se bodo prav u-smerjali. U Širite »Katoliški glas DAROVI ZA KATOLIŠKI DOM: Otilija Terpin - Gorica 10.000: Rado Troha Rupa 3.000: N. N. - Gorica 2.000 lir. ZA SIROTIŠČE: N. N. - Gorica 2000 lir. Iskren Bog povrni! Spremembe pri občinski upravi v Trstu Doslej je bila uprava tržaške mestne občine v rokah tako imenovanega vladnega centra, to se pravi, štirih strank, ki tvorijo v Rimu vladno koalicijo. Med njimi je najmočnejša demokrščanska stranka. Pri zadnjih občinskih volitvah pa se je sloga teh štirih strank v mnoigih občinah skrhala in zaradi proporcionalnega sistema te stranke marsikje niso odnesle absolutne večine. To se je dogodilo tudi v Trstu. Demokristjani so med volilno propagando grozili s komisarjem, ako se ne podpre cent rum, to se pravi, če bi opozicija dobila preveč glasov. To poslednje se je tudi dogodilo. Seveda komisarja kljub temu ni bilo. Komisarja bi imenovala prefektura in dosedanji upravniki bi zgubili stolčke. Komisar hi moral tekom šestih mesecev razpisati nove volitve. Volitev pa so se bale vse stranke, demokristjani, ki imajo v sedanjem svetu ne absolutno, pač pa relativno večino, komunisti, ki so radi odklonitve indipendentistične liste močno zrasli, pa tudi manjše stranke, ki nimajo denarja za novo volilno propagando. Tako so kazali demokristjani večjo pripravljenost za pogajanje, opozicija pa manj volje za nagajanje. Tako je prišlo do izvolitve župana in občinskega odbora. Te prostorčke so si razdelili demokristjani, socialdemokrati in republikanci. Izpadli so liberalci, s katerimi socialdemokrati nočejo sodelovali. Socialdemokrati so po dolgem odporu demokristjanov dobili tudi podžupana. Te tri stranke pa so manjšina, ker so dobile pri volitvah od šestdesetih le 26 svetovalcev. Zato si skušajo pridobiti naklonjenost ostalih strank, da bo možna uspešna uprava občine. Zato je na zadnji seji 27. sept, obljubil župan, da bodo pri raznih komisijah imeli besedo tudi opozicionalni odborniki. Ustanovile se bodo posebne študijske komisije glede ustanovitve deželne avtonomije, proste cone in morskega prometa. Obljublja se tudi udeležba opozioije pri kontroli občinskih u-stanov, Aeegata, bolnic in podobno. Na imenovani seji se je tudi ustanovil poseben advokatski odbor, ki naj pove svoje mnenje glede priziva indipendenti-stov zaradi odklonitve njihove liste pri zadnjih volitvah. Na podlagi njih mnenja bo občinski svet razsodil zadevo, kot to predvideva volilni zakon. Razsodbo občinskega sveta mora potrditi posebni odbor, ki ga imenuje prefektura. Če bi bil priziv indipendentistov sprejet, bi se morale vršiti nove volitve. Vsa procedura pa ne bo tako kratka. Verjetno bo sedanji občinski svet ostal v funkciji do rednih prihodnjih volitev. Če bi šlo za res, bi verjetno tudi Vidali dobro premislil, preden bi dal in-dipendentistom prav. V tistem advokatskem odboru sedi en monarhist, en mi-sovec, en demokristjan, en socialdemokrat, en liberalec, en komunist in tudi naš zastopnik, g. dr. Agneletto. Kot se vidi, je izkušnja dosedanje občinske upravnike nekoliko izmodrila. Dosedanja uprava je bila neoliko ipaternali-stična, kakor so ji nasprotniki očitali. Morda zdaj res želi ubrati bolj demokratična pota. Vprašanje je, ali bo imela opozicija besedo le pri brezpomembnih poslih, ali pa bo mogla povedati svojo besedo tudi pri stvareh, ki zanimajo vse prebivalstvo. V NEDELJO 7. OKTOBRA VSI K BLAGOSLOVITVI MARIJINE KAPELICE V PODGORI Dr. IVAN PREGELJ: 'OVI ZVONOVI Pol goriške dežele je že vedelo, Ja s„ zbrali kmetje idrijske fare denar za n(m, Zvonove in da se iti zvonovi pravkar u|j. Vajo v Gorici. Idrija (d) Bači je sicer mala in skromna vas, in da je zašel glas o nje. »lih še nedolitib zvonovih celo do Gorice, temu je bil vzrok gotov vestnik, ki je iz-fcl vsake srede iz Idrije proti Gorici v enem in edinem izvodu, la netiskan list. ki je izhajal slednjo sredo in prinašal brez Vsakega naročila vedno in vedno zopet »taro vest novj,,0 „ idrijskih zvoneh. Hi bil nihče ,|rllRj ae^„ tridesetletni voznik Anton Zlatoper iz Idrije. Okoli osmih ob sredah je dospel Zlatoper redno na Most in ustavil pred »Peroni«. Peter je bil rejen krčmar, zbadljiv •n šegav in je že v petdeseto pozdravljal jfclatoperja z vprašanjem, ki je samosebi l«'lo umestno, ki pa v ustih petičnega Pe-'ru ni zvenelo umestno: »Zlatoper,« je klical, »to bi mi povedal. kje si ti svoje zlato perje obral. Ali imate zlate peteline na Idriji?« »Jaz nisem nobenega petelina obral.« je odvrnil Zlatoper, »ti pa. ki vem, da imaš zlata dovolj, si mi celo za moje zlato ime nevoščljiv.« »Tebi že ne.« je dejal Peter in postavil merico grenkega pred voznika, »prav brez nič pa vem, da nisi. Nisi zastonj toliko dal za zvonove.« »Sem dal. kar sem dal,« je odgovoril 'potolažen Zlatoper, »če Bog da. kmalu bodo peli!« »Bodo peli. če boste zvoniti znali!« je odvrnil Peter. »Kaj? Zvoniti! Zvoniš že. če le imaš na kaj. Taka fara ste Mostarji, pa imate počene lonce v cerkvi in stare pokrovke!« »Zdaj zabavljate. Pn niste mogli zadnjic še škofa pozdraviti, ker se vam je baš snel.« »Pri novih se ne bo snemal!« »Kdo ve. ste neki premalo nabrali!« »Za nas dovolj, in starih goldinarjev smo tudi nabrali, da bo imel zvon bolj srebrn glas kakor struna!« In vestnik je počasi krenil dalje do Ročinja. Pri Igavcu je ustavil in pozdravil god rn j a vega k rčm a r j a. »Kaj pa pri vas novega. Ročinci?« Krčmar je povedal, da so dobili novega kaplana, in je navedel tudi njegovo hibo. da ne zna peti. »Mi pa nove zvonove dobimo, ti pa bodo znali peti, mislim!« »Pa pravite, da nimate denarja, Gorjani!« je odvrnil krčmar, ki je bral poleg Zlatopera se en goriški list, ki je. večkrat tožil, koliko da ljudje zmečejo denarja za božje poti, cerkve in maše. »Tiho hodi,« ga je posvaril Zlatoper, »kdor pri zvonovih ne stiska, vice odsluži.« Bič je počil, kolesa so zaškripala in voz se je odzibal proti Kanalu. Kanalski krojač in čevljar sta stala na vratih, ko je privozil Zlatoper mimo in sta zapela tisto o Idrijčanih, ki ponoči fige kradejo, oči-vidno pamflet na nedolžne Idrijčane, ki poznajo figovo drevo zgolj iz evangelijev in figo zgolj iz sejmov, kamor jih prinesejo Vipavci in Brici naprodaj. Zlatoper je sicer že stokrat pribil, da Idrijčani niso tatovi, zdaj pa je mislil, daje spodobno vpričo prazničnega razpoloženja, ki ga čuti, če pove nekaj novega, in je odvrnil: »V i, Kanalci, le molčite, koliko pa vas je za eji sold?« »Nas ni nič za en sold!« sta odvrnila krojač in čevljar. »Pet vas je!« jima je povedal Zlatoper, vedoč, da so Kanalci hudi na to zbadljivko. ki sicer ne velja njim. nego ploščatim žebljem, ki jih kujejo Lokovčani in imenujejo »kanalce«. »Prevzetnost stresa Idrijčan.« je dejal krojač. »Zaradi tistih zvonov, katere bodo dolžni ostali,« je odgovoril strupeno smolar. »K vam ne pridemo na posodo!« je pognal konje Zlatoper in prišel ob štirih v Plave in ustavil pri Maražu, da obišče staro Maraževo teto. ki je bila zelo gluha in se je čudila, meneč, da je venomer pogovor o samih tatovih in roparjih. »Nove zvonove dobimo, mati!« »Zvonove ?« »Najmanjši bo trideset centov!« »Trideset! ?« »Veliki celo petdeset centov!« »Centov?!« — In ženica je hitro in srečno našla umestno vez med pojmi, katere je čula, in zaključila. »Kako so vam mogli ukrasti trideset centov težke zvonove?« »Vsak dan manj slišite, mati,« se je razjezil Zlatoper. »Slišim že, slišim, samo vidim slabo,« je odvrnila, dočim je dobro videla in slabo slišala, pa ni hotela, da bi to drugi vedeli. Drugi dan se vrača Zlatoper iz Gorice in ustavi pri Maražu v Plaveh. Maraževa teta sedi v veži in se hudo prestraši, ko jo nagovori Zlatoper: »Sem jih že videl, teta!« »Tatove?« se ustraši žena. »Zvonove, teta, zvonove. Kakor zlato se svetijo in vsi svetniki se poznajo na njih, kakor bi živeli, sv. Miha, sv. Gabrijel, sv. Rafael, sv. Trojica in še vsi drugi.« »Bog pomagaj,« tarna ženica, ki jc doumela očividno nekaj nepopisnega, groznega. Zlatoper poganja skozi Kanal. Nt vratih stoji čevljar, krojač je ravnokar zopet v krčmi. »So že zvonovi,« kliče Zlatoper iz globine svojega veselja kljub trdnemu sklepu, da Kanalcev niti ne pogleda več. Čevljar vihti v roci par škornjev in odvrne: »So novi, so, pa ne zate!« »Jih niti zastonj ne maram,« živo veruje Zlatoper, da bi mu jih znal Kanalec res vsiliti, »papir devljete med podplate, samo da več zaslužite.« (Nadaljevanje} Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VIII - 1956 - Štev. 40 i•jfi Sv. maša v vzhodnem obredu V Bazovici, v Boljuncu, Dolini in Mačkov Ijali so imeli v prejšnjem tednu službo božjo v vzhodnem katoliškem obredu. Iz Rima je prišel g. Janežič, ki sc skupno z drugimi mladimi duhovniki pripravlja na misijonsko delo v vzhodni Evropi, in tako smo po njegovi zaslugi doživeli izredne obrede vzhodne katoliške liturgije. To je sv. maša, kakor se je vršila na Vzhodu že v četrtem stoletju, tedanji grški jezik pa sta sveta brata Ciril in Metod z izrecnim dovoljenjem sv. stolice zamenjala s staroslovanskim jezikom. Duhovnik vse molitve izmenjaje se z zborom prepeva in ves o-bred je različen od našega latinskega. Je pa tudi dosti daljši in jezik nam že težko razumljiv. Povsod je tej službi božji prisostvovalo veliko vernikov, in vsi so bili zadovoljni, ker so jim duhovniki tudi razložili nastanek in današnji zgodovinski pomen nelatinskih obredov, ki jih je več ter jih sv. Cerkev z vso ljubeznijo in skrbjo goji za vzhodne katoličane. Zahvala Ob priliki ponovitve nove maše mojega sina Pavla dne 23. sept. se najtopleje zahvaljujem v prvi vrsti č. g. Zorkotu za prisrčen sprejem in sploh za njegov trud, da je slavnost tako lepo uspela. Potem e. g. Jamniku za njegov lep in ganljiv govor in obenem za asistenco pri tej presveti daritvi skupaj z dr. škerkom. Nadalje se prav lepo zahvaljujem tudi pevskemu zboru in njegovemu zborovodji za res lepo izvajanje pesmi. Zahvaljujem se končno še vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali pri tej slavnosti. Oče Vršič in družine Primožič Kam je izginilo 3000 otrok? »Messaggero Venelo« je v svoji nedeljski številki objavil, da se je v slovenske osnovne šole za bodoče leto vpisalo 1885 otrok, v italijanske pa okoli 14 tisoč. \ torkovi izdaji pa pravi, da se je v Trstu vpisalo v osnovne šole 19 tisoč otrok in to v slovenske nekaj manj kot dva tisoč ostali pa v italijanske. Torej 19 tisoč manj 2 tisoč je 17 tisoč. V nedeljo jih je pa bilo okoli 14 tisoč. Kje jih je ostalih 3 tisoč? Smrt mlade dijakinje V Trstu je nenadoma umrla 16-letna dijakinja učiteljišča Marsich Livija iz dobre slovenske družine. Bila je pridna in zelo prizadevna učenka tukajšnjega učiteljišča. V preteklem šolskem letu je z dobrim uspehom dokončala drugi razred. Tik pred začetkom tretjega letnika jo je napadla zavratna bolezen in jo v štirih dneh iztrgala iz družine in iz kroga součenk. Pokopali smo jo v ponedeljek popoldne ob veliki udeležbi sošolcev, profesorjev in drugih, ki so jo imeli radi. Bil je prekrasen jesenski sončni dan in še težje nam je bilo ob misli, da .opremljamo na zadnji poti deklico, ki se je v cvetu življenja morala ločiti s tega sveta. Težko prizadetim staršem izrekamo globoko sočutje in sožalje. Dolina v Bregu Čuden naslov, toda resničen, kakor so čudne tudi uaše današnje novice, a resnične. Seveda tu ne mislimo le na vas Dolino, ampak na vso dolinsko občino in njene vasi. DOLINŠKI »VALENTIN VODNIK« Prvo čudo iz zadnjih dni je to, da se stari slovenski trdoživi »Valentin Vodnik« druži pri kulturnih prireditvah z italijanskimi skupinami. Zadnjo nedeljo je bila taka dvojezična »kulturna sagra« poti vodstvom slovenske dolinske občine v Boljuncu. Doslej smo vsaj kulturne prireditve strogo ločili, sedaj pa komunizem tudi tukaj začenja z godljo. RICMANJSKI »SLAVEC« Drugo večje čudo in skoro incident se je zgodil v Riemanjih pred dvema tednoma. Tam so proslavljali 60-letnico obstoja krajevnega društva »Slavec«. Nastopilo je več komunističnih zborov, »indiferentni« zbor iz Boršta, le domačega pevskega zbora ni bilo na oder. Krivda je v tem, da se razpoka Tito-Slalin v Riemanjih ne more tako hitro pozabiti kakor o tem modrujeta Tito in Hruščev na Socerbu. V pripravljalni odbor so namreč brez volje domače celice vrinili par nezaželenih titov-cev in zato domači kominformistični zbor ni hotel nastopiti. Sedaj v javni izjavi dopovedujejo, da se l>o že vse »zglihalo«, le k dolžnosti«, zakaj skrb za duhovniški naraščaj ni samo dolžnost škofov in duhovnikov, temveč vseh vernikov. Ko je bilo treba Judežu Iskar-jotu izbrati naslednika, je apostol Peter pozval vse vernike, 120 po številu, da so molili. Tako je treba, ida tudi danes vsi verniki molijo, naj Bog napolni vrzeli, ki jih puščajo za sabo umrli in ostareli duhovniki. A ne gre tu, da bi samo vrzeli polnili, danes se zahteva vedno večje število duhovnikov, ki naj ljudem pomagajo pri njih zveličanju. Dolžnost molitve veže vse vernike. A prav tako tudi dolžnost podpore. Ko je Kristus zbral okrog sebe učence in jih vzgajal, je imel dobre ljudi, ki so podpirali njega in njegove učence. Bile so to dobre žene. a tudi drugi. O Judežu lškar-jotu je namreč znano, da je »imel denarnico^. Tako je tudi danes dolžnost vseh vernikov, da pomagajo tudi z denarnimi sredstvi pri vzdrževanju mladega duhovniškega naraščajh. Preteklo nedeljo ste, verniki goriške škofije, dobili pisemske ovitke z namenom, da jih v nedeljo vrnete s svojim darom. Naj bo to dar uboge vdove ali velikodušnih jeruzalemskih žena, iz velikodušnega srca naj pride, da bo obrodil velikodušen odgovor v srcih naših semeniščnikov. Nova avtobusna proga Avtobusno podjetje Ribi bo z oktobrom vzpostavilo še eno avtobusno progo, ki bo vezala Gorico z Devetaki. -Opatjeselom in Komnom. V ta namen so že popravili pot. Delovni centri na Goriškem Ministrstvo za delo v Rimu je nakazalo goriški pokrajini vsoto 65 milijonov lir za delovne in pogozdovali«' centre. V Gorici bodo odmrli tri delovne centre. V vsakem bo dobilo delo 50 delavcev za dobo 102 dni. Nadalje bo dobilo delo v drevesnici v Pevmi 20 oseb za 153 dni, v Sovodnjah 30 delavcev za 76 dni in v Krminu 25 delavcev za dobo 25 dni. Doberdobska in števerjanska občina nista dobili nobenega nakazila. Zakaj ne? V obeh občinah so ceste silno potrebne poprav. Zakaj bi tega ne napravili s pomočjo delovnih centrov? Števerjan Zastrupljenje rastlin Inštitut za ugotavljanje rastlinskih bolezni za goriško in videmsko pokrajino, je na prijave Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje pregledal vinograde okrog Podgore in v okolici 1 .ornik;’, na katerih so ugotovili zastrupitve zaradi izhlapevanja strupenih plinov iz oddelka za rayon v podgorski predilnici. Preiskava je ugotovila, da je od dneva, ko je začel obratovati oddelek za ravon, bilo okuženo področje, ki meri okoli 500 ha in se razteza 500 m daleč od levega brega Soče do mosta IX. avgusta, na jugu pa sega do Moše. Najhujše okvare so zaznamovali na vinski trti, prizadeta pa je tudi povrtnina in tudi nekatere vrste sadja. Kmetje so proti tej novi nevarnosti, ki grozi z uničenjem njihovega tako napornega dela, povsem brez moči. Zveza neposrednih obdelovalcev pri vsedržavni zvezi kmetov poziva vse prizadete kmete, naj se zglasijo v njenih uradih v ulici 24. maja štv. 1, za izterjanje odškodnine za škodo, ki jim jo je prizadela tovarna. lažbo polna udeležba mladine, zlasti belo-j oblečenih deklet, številni venci in obilica cvetja. Cerkveni pevski zbor ji je zapel, v zadnje slovo. * Na vso moč se pripravljamo na trgatev. Bog nam je dal dovolj dežja, da lahko namočimo in pomijemo vinsko posodo. Nekateri bedo začeli s trgatvijo »tokaja« že proti koncu tega tedna. Splošna trgatev se bo pa začela sele prihodnji teden, okrog 10. t. m. Grozdje je lepo in ga je veliko. Hvala Bogu! Gabrje Na rožnovensko nedeljo bo pri nas medf svojimi rojaki obhajal zlatomašno slavje) preč. g. Krištof Tomšič, župnik na Trno-vem onkraj ineje. Sicer je zlato mašo že obhajal med svojimi župljani, a je vendar ob tej priliki želel v svojo rodno vasi kjer ima sorodnike in kjer je pred 50. leti; imel novo mašo. Slovesna sv. maša se začne ob 9.30. popoldanski blagoslov pa ob treh. Oprostitev šolnin Prosvetni minister je za prihodnje šolsko leto oprostil plačanja šolskih pristojbin srednješolske dijake begunce iz Julijske Benečije in _ Dalmacije. To ,pravilo velja tudi za begunske dijake s področja tržaškega ozemlja, ki ni pod italijansko upravo, kakor tudi one iz ozemlja, ki je po določilih mirovne pogodbe prešlo pod vrhovnost drugih držav. Ukrep velja tudi za sloven-ike dijake, v kolikor spadajo v omenjeno skupino beguncev, medtem ko so dijaki-nedržavljani že prej uživali predvidene olajšave. Nova šola v-Stražcah V nedeljo 30. septembra so ob navzočnosti najvišjih krajevnih in šolskih oblasti slovesno otvorili novo šolo v obljudenem naselju Str,a žice v Gorici. Nova šola je ena najmodernejših zgradb naše province, zgrajena po vseh predpisih moderne tehnike in higijene. Šolo. ki stoji na prostornini 8 tisoč kvadratnih metrov, sestavlja več zgradb, v katerih je 'prostora za 16 šolskih sob, ki bodo lahko sprejele 300 otrok. Je-li mar resnica? Po raznih ,potih se je razvedela vest, da so Števerjanei baje postavili na prodaj svojo občino. Prvemu da so jo ponudili Gorici, a bi jo tudi komu drugemu, če bi upali več dobiti. Pravijo, da se za to kupčijo navdušujejo številni Števerjainei in Jazbinci, posebno tisti, ki so bolj bogati in bi radi bili še bogatejši, ko bi napravili dobro kupčijo z mlado občino. Kakor koli, naj bodo laki glasovi resnični ali izmišljeni, mečejo zelo grdo luč na vse. take občane ter pričajo, da v njih ni mrvice demokratične zavednosti in sivobo-doljubnosti. Njih sosedje iz Moše so se prostovoljno ločili od Kaiprive, ker hočejo sami urejevati svoje domače zadeve, Jazbinci in Števerjanci pa bi hoteli prodati svoje svoboščine za nekaj lepih sanj o asfaltiranih cestah. Če so gornje vesti resnične, bi jim mi Goričani dali nasvet, naj ponudijo svojo občino rajši večnemu mestu Rimu. Rimljani bi jim utegnili še več dati, ker oni imajo tudi ministre, ne samo prefekte. Morda bi se obrnili tudi na New York. Tam cvete jo dolarji... Vsekakor bi kazalo potipati, kdo da več. R A J b E L J Točno po enem mesecu je iz oblakov nad našo vasjo udarilo med nas rudarje kot strela z jasnega neba. Kot smo poročali o zbiranju temnih oblakov nad našo vasjo, so se na žalost naše slutnje uresničile. Na shodu 21. sept., ki sta ga sklicali oLe delavski zbornici, CGIL in CISL, nas je vse presenetila novica, da je ravnateljstvo rudnika obvestilo notranjo komisijo, da bodo s 1. 10. 1956 odslovili vse rudarje nad 55 let stare ter 15 sezonskih delavcev. Ravnateljstvo je dalo ponudbo, da onemu, kdor se hoče prostovoljno odpustiti od dela, izplačajo sto tisoč lir nagrade in nadaljnjih -pet tisoč za vsakega družinskega člana. Ako se ne odzove za-j dostno Število, bodo sami pod vzeli na^ daljnje ukrepe. V tem .primeru bi dobi-; vali lt.000 lir mesečno. Ta vest je tako porazno vplivala na nas zbrane, da so morali naši predstojniki večkrat ponoviti poziv, naj se izrazimo in prijavimo k pripombam in debati. Nego-j tovost in bojazen je dosegla višek. Prvi trenutek ni nobeden mogel spregovoriti) Polagoma pa je le zmagalo razburjenje in zaskrbljenost, da so se rudarji eden zal drugim oglašali ,pri mikrofonu in z obup* nun gnevom odbijali to sramotno in poi niževalno ponudbo družbe Raibl in novili gospodarjev, ki so že po ,pičlem mesecu pokazali, da ne držijo besede, saj so nam jamčili, da ne bodo nobenega delavca odi pustili. Kdor poje besedo, ni pošten človek, Od takega lahko pričakuješ vse. Ker sd s 55 leti družinski očetje še z neipre*krblje< nimi otroki, si lahko predstavljaš, v kakšni atmosferi živimo rudarji v Rajblju. Apeliramo na g- prefekta in na vlado. Ali ima zakon res dvojno mero? Ali je res zakon vedno proti revežu? Na shodu smo odobrili enodušno dnevni red, ki ga je sestavila notranja komisija in ki vsebuje odklonitev vseli zgoraj omenjenih sramotnih in poniževalnih kapitalističnih ponudb. Ako naš dnevni red rav* nateljstvo rudnika odkloni, smo 'klcnili stopiti takoj v belo stavko brez kakega sklicanja novih shodov. Stavko hočemo dobojevati do u.-pesnega konca neglede na čas in žrtve. Preteklo sredo in eelrteik je nad Štcver-janom ležala bridka žalost. Še nebo je žalovalo z nami z izrednimi dežnimi nalivi. Skoraj vsi Števerjanci smo pomolili* pokropili in spremili k pogrebu nepozabno Jero Tinta, ki je pred štirinajsti”” dnevi postala žrtev cestne nesreče v <*'i-riei. Pri pogrebu je bila vsf v veliko to- LISTNICA UPRAVE Te dni smo vsem našim razprodajaleeni poslali račune za tretje trimesečje. Lepa prosimo, da bi gospodje razprodajalci n\ poštevali dejstvo, da izdajanje našega ca* sopisa zavisi le od redno plačanih na roč* nin. Upamo, da bodo vsi to našo p.ošnjo upoštevali in se jun }e vnaprej najtopleje; zahvaljujemo. UPRAVA OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca; trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°/< davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: m*gr.