»Uveljaviti izvirno vlogo tozda«
Pogovor z Danijelom Pučkom, delegatom na XII, kongresu Zveze komunistov Jugostavije
Bezigrajske komumste bodo na XII kongresu Zveze komumstov Jugoslavije zastopali Inje delegad Poleg Mojce Slovenc in Marije Ozt-mek bo v Beograd odpotoval Se DarHjal Pučko, prodekan za študij-ake zadeve ekonomske fakulteie Bonsa Kidriča v Ljubljanl V prete-klem mandatnem obdobju je bn filan komiteja m mastne konferen ce Zveze komunistov Ljubljana dve leti (1978-80) je bil tudl sekrt: tar univerzitBtne konfeience Zveze komuntsiov.
-Od teto5n)ih kongresov - repu-bliSkih m zveznega, komunisti pri-Cakujemo poenotenje pogledov na odprta vpraSanja, zlasti v razvoju aistema Z ustavnimi amandmajl, ustavo in zakonom o zdruzenem delu smo sistem sicer opredelili. nlsmo pa ga uspell razdelaii v ope-rativnem smtslu, to pomeni, da ie nismo uspeli vzpostaviti vse, predv-sem ekonomske mehamzme, ki bi po ekonomski logiki vodili subjekte v reptodukcijskih odnosih druzbe-ne lastnlne produkcijskih Bred-stev ¦¦
Kako Bt« u prlpravl|al< na xv*z-nl kongr«i?
•¦V Ljubljam smo pnpravili nekaj razprav o posameznih podrodjih Sodeloval sem pri razpravah s po-dročlj družbenoekonomskih odno-sov ler problematlke vzgoje in Izo-brazevanja ter znanosli. Pri tem ni-smo skuŠali samo povzati poglede Ijubljanskih komunistov na to pro-, blematiko, ampak smo izmenjali tudi pogiede na tekst resolucije m osnutek programa gospodarske stabilizacije. Dogovonli smo se tu-dl, da bo iz Ljubijane razpravljal po en detegat v vsaki kongresni komi-aiji. vsl pa bomo pripravill tudi pi-' smene prispevke -
6«M ¦• bO»l« Vl tOlllf?
-Ob težavah, ki jih imamo, se mi
zdi pomembna naloga uveljavljanje prlstne vloge temeljne organizacije zdruzenega dela Z ustavo, zako-nom o zdruzenem delu. smo vlogo tozda sicer dovolj na Siroko opre-dellll, na teh osnovah smo tudi v praksl razvill tozde, vendar je opravljena Sele polovica naloge: z uveljavitvljo tozdov smo uspe&no decentralizirali odlocanje in pribli-lali lunkcijo odločanja delavcem. Ni pa izpeljana druga polovica na-loge. reintegractja tet\ decenUaUzi-ranih anot - tofik odločanja. Prooe-sov povezovanja nismo uspeli vzpostavih na trdnih temeljih.
Ob razmifiljanjih o problematikt integracijskih procesov v delovnih organizacijah in sestavljenih orga-nizacijah zdruzenega dela. moram poudariti. da ne bomo uspeli aktivi-rati vseh možnosti za uspeSno go-spodarjenjfl, ki jih daje ideja tozda, če ne bomo razvijali temeljnih or-ganizacij skladno z izvirnim kon-ceptom tozda in ie ne bomo v si-stemu zagotavljali. da nam bodo pravHno, torej ekonomsko ustrez-no, delovall mehanizmi povezova-nga, ki lahko zagotovljo akonomsko razumno povezovanje teh tozdov med seboj. Mi se moramo zavedati,
da [e lozd osnovna družbena celi-ca. vendar pri lem ne more imett v sklopu delavne organizacije popol-ne postovne samostojnosti. ne mo-re (zaradi šibke ekonomske mofl) nositi v celoti vseh Iveganj, poveza-nih s poslovanjem, prav lako ni ve-dno izpostavljen ustreznemu ob-jeklivnemu testu bonitete poslova-nja. Tozd KOI osnovna druzbena celica praviloma nima dovol) ka-drovskih močt, paludi nafinanCnih (v smisiu razpolaganja za dovol) ve-liko akumulacijo za razvoj). Zalo mora (emeljna organizacija iskati reSitvo na vsa ta vpražanja v pove-zovanju z drugimi tozdi znotraj de-iovne organizacije V praksi se pri tem sreCujemo z resnimi odstopa-n)i od izvime ideje tozda.
Na kongresu bi spregovoril tudi o problematiki povazovanja v sestav-Ijene organizaci|e združenega dela. predvsem o potrebi po pravilnem razumevanju procesov, ki vodljo do lega povezovanja Do povezovanja delovnih organizacij v sozde v na-šam sistemu sploh ne bi pnhajalo, te bi lahko vsa vprašanja. s katen-ml se tozdi in delovne organizacije srečujejo, na najbolj pnmeran na-fiin razreSevali s pomoijo posre-dnih. trznih povezav. Teorija dovolj pove o 3>abostl zgolj tržnega re&e-vanja vpiaianj v nafii dculbi, zato je pomembno Ugotovitl. katere od teh slabogli lahko odpravtmo v organi-zacijski tvorbi. kot je sozd. z nepo-srednimi povezavaml med tozdi in delovnimi organizacijami.
Ne rečem. da nimamo v praksl tako zastavljenih sestavljenih orga-nizacij, vendar se prevefikrat sreču-jemo z zgolj formalno postavljeni-mi odnosi med dslovnimi organiza-cijami znotraj sozdov, ponekod je obtikovanje sozd povezano z moti-vacijo po pridobivanju monopolne-ga položaja do tretjega; marsikje se v delovnih organizacijah. ki so zdruzene v sozd. krepijo delovne skupnosti skupmh služb; namesto da bi delovne orgamzacije v sozdu razvijale delitev dela, ki bi temeljila na poglabljanju procesa speciali-zacije dela, grs največkral zgoij za flzično delitev deia in stalne prepi-re. kaj bo kdo detal od tega. kar združeni subjekti te delajo, pa Se bi lahko našteval.
Želim poudarlti. da vsi tl integra-cljski procesi v deiovnih organiza-cijah m sozdih ne lečejo. kot bi moralt ludi zato, ker so bili pogoji gospodarjenja doslej vse prej kot stimulativni za tako zasnovane in-tegraciiska ptoceae. Prav tu pa nam dolgoroftni program ekonom-ske stabilizacije, k) ga pnpravfja-mo. lahko omogofii tlsle pogoje gospodarjenja, ki bodo stimulirali procese reintegracije združenega defa*
S. D.