Štajerski TEDNIK V središču Ormož z Po neobnovljenem Jeremičevem še v nakup Kaučičevega mlina petek, 7. 1. 2022 UROŠ SLAK Njegova oddaja zdaj tudi ob sobotah! 6. JANUAR 2022 št. 1  Stran 12 LLetnik ik LXXV z ššt. 2 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,50 EUR Podravje z Lani so se v ptujski bolnišnici rodili 903 novorojenčki Na Ptujskem iz leta v leto več porodov SPORED Od 7. 1. stran 1 Črna kronika Podravje z Požar v Skorbi: hiša je gorela kot bakla  Stran 7 Ptuj, petek, k 77. jjanuarja j 2022 COLOR CMYK d TV-spore do 13. 1. 2022 DARJA GAJŠEK Težko bi delala, če doma ne bi imela topline in ljubezni Leto 2021 je bilo za ptujsko porodnišnico izjemno uspešno. Na svet so pomagali spraviti 903 novorojenčke in tako prvič po devetih letih presegli magično število 900. Nekoliko več je bilo dečkov kot deklic. Tudi prvorojenec v letu 2022 je fantek, Julijan. Več na strani 2. Petra Kerčmar Razkrila, kaj najraje gleda na TV Aktualno Ptuj z Cepljenje se seli nazaj v Zdravstveni dom  Stran 2 Novoletna anketa Podravje z Skupna želja vseh: naj že virus mine  Stran 2 Podravje Sveta Trojica z Občina bo Darka Goloba razlastila  Stran 5 Izobraževanje Ptuj z Nova pridobitev ŠC – specializirana učilnica za strežbo petkova izdaja  Stran 8 Foto: ČG ZUDV Dornava z Kmetijstvo z Mladoletnico cepili z neustreznim cepivom Za enako njivo na zahodu države enkrat več denarja kot na vzhodu  Stran 3  Stran 9 Zasedanja občinskih svetov v covid obdobju z Ormožani prvaki v sejah na daljavo  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 7. januarja 2022 Ptuj z Želje in pričakovanja v letu 2020 Ptuj z Lani so se v bolnišnici rodili 903 novorojenčki Naj že virus mine – skupna želja vseh Na Ptujskem iz leta v leto več porodov V novo leto 2022 smo vstopili vsak s svojimi željami in pričakovanji. Skupna želja vseh pa je, da bi že bilo konec virusa, zaradi katerega smo že skoraj dve leti bolj ali manj prisiljeni spremeniti življenjske in tudi delovne navade. Nič več ni tako, kot je bilo pred začetkom epidemije marca leta 2020. Razen, da so bile v teh prazničnih dneh naše čestitke še vedno polne lepih misli o sreči, zdravju, zadovoljstvu in uspehu. Naši anketiranci pa so veliko lepega zaželeli tudi našemu mestu, da bi bolj živelo, da bi bile ulice in trgi polni življenja ter da bi razvojno zacvetelo. (MG) Leto 2021 je bilo za ptujsko porodnišnico izjemno uspešno. Na svet so pomagali spraviti 903 novorojenčke in tako prvič po devetih letih presegli magično število 900. Nekoliko več je bilo dečkov kot deklic. Tudi prvorojenec v letu 2022 je fantek, Julijan. Foto: Črtomir Goznik Erika Arnuš: „Želim si zdravja in da bi malo boljše videla, ker na eno oko ne vidim. Čaka me operacija, upam, da bo uspešna. Živim iz meseca v mesec, preživeti moram s 400 evri. Večina gre za položnice, za hrano mi ostane bore malo. Ne vem, kako bom preživela januar glede na podražitve plina in elektrike. Upam, da se bodo razmere za nas starostnike z najnižjimi prejemki izboljšale, da bo v novem letu več posluha za naše stiske.“ Foto: Črtomir Goznik Aleksandra Fajfarič: „Verjetno nisem edina, ki si želim, da čim prej odide ta virus, ki nam že dolgo greni življenje, in da mesto malo bolj zaživi. Želim pa si tudi zdravje, tega potrebujemo vsi, in da bi otroci uspešno zaključili šolanje ter da bi malo več hodili v šolo, ker so karantene prepogoste. Vsi navsezadnje pričakujemo, da se bo naše življenje vrnilo v stare tirnice, da bo imelo neki normalni ritem.“ Pozitiven trend pa se nadaljuje tudi v novem letu. Medtem ko smo še pred nekaj leti tudi po več dni nestrpno čakali prvorojenca, so letos ti pohiteli. Prvi se je v ptujski bolnišnici v letu 2022 rodil deček Julijan. Mama Janja ga je rodila 1. januarja ob 6.44. Še isti dan, ob 12.27, pa je ponosna mama Nina povila deklico Mio. Zaradi ukrepov, povezanih z zajezitvijo virusa in v prvi vrsti varnosti novorojencev, porodnic, pa tudi zaposlenih, tradicionalne pri- Lani rojenih 106 otrok več kot leta 2017 Foto: Črtomir Goznik Anton Tušek: „Osebno si seveda najprej želim zdravja in nekaj malega sreče za družino, prijatelje, zase. Želim si tudi, kot najbrž vsi, da se neha pandemija in se rešimo virusa. V medsebojnih odnosih si želim več spoštljivosti in strpnosti med ljudmi. Ljudje si ne bi smeli jemati zgleda pri politikih in obnašanju poslancev. Zelo bi bil vesel, če bi vsak od nas imel spoštljiv odnos do narave. V naši občini pa si želim čim več delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Bodimo veseli uspeha vsakega izmed nas in pustimo zavist ob strani.“ Foto: arhiv bolnišnice Janja je prva, ki je v letu 2022 rodila v ptujski porodnišnici, in sicer sina Julijana. Prvorojeni deček Julijan, druga deklica Mia Foto: Črtomir Goznik Jelka Ploh: „Želim si, da korona odide, da začnemo normalno živeti. Želim pa si tudi, da bi bolj zaživelo staro mestno jedro, da bi več ljudi prišlo v mesto, da bi tudi okolica vedela, da se v mestu nekaj dogaja. To so moje želje.“ Po številu opravljenih porodov v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so se lani približali številkam, ki so jih slovenske porodnišnice dosegale v času »baby boom« generacije. Največ porodov v zadnjih 30 letih je bilo opravljenih v letih 2008 do 2010. Le nekaj manj otrok je na svet na Ptuju privekalo lani, kar je izjemen podatek. Toliko bolj, ker je trend marsikje po državi povsem obraten. V letu 2021 so se v ptujski porodnišnici rodili 903 živorojeni novorojenčki. Od tega je bilo 421 deklic in 482 dečkov, štirje pari so bili dvojčki. Za veliko večino so v celoti poskrbeli na Ptuju, v druge, večje zdravstvene ustanove so premestili 17 novorojenčkov. »Vsi v porodnišnici se trudimo, da bi bila porodna izkušnja za vsako mamico lepa in nepozabna. Seveda so te lanskoletne številke za nas velika spodbuda in priznanje obenem,« pravi Damijana Bosilj, predstojnica ginekološko-porodnega oddelka SB Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Lidija Vorih: “Moja največja osebna želja je, da bi vsi v družini ostali zdravi. Za Ptuj pa si želim, da se prebudi iz spanja, lepše zaživi in da se izboljša celotno stanje v družbi. Vsi, ki delamo v mestu, si želimo, da bi v vseh trgovinah, lokalih, imeli več strank. Za zdaj tega še ni videti.“ Statistika rojstev v ptujski porodnišnici kaže vsakoletni porast števila opravljenih porodov in novorojencev. Leto 2017: 797 otrok Leto 2018: 802 otrok Leto 2019: 834 otrok Leto 2020: 843 otrok Leto 2021: 903 otroci Foto: arhiv bolnišnice Mia je mamo Nino in ostale člane družine razveselila na prvi letošnji dan. reditve ob obdarovanju, takšne, kot smo je bili vajeni, tudi letos ni bilo. Kljub temu pa je Bolnišnica Ptuj s pomočjo partnerjev obdarila prvo- in drugorojenega otroka v letu 2022, brez prisotnosti javnosti. Darila jim je v bolniških sobah predala direktorica bolnišnice Anica Užmah, skupaj s predstojnico ginekološko-porodnega oddelka in strokovnimi sodelavci porodnišnice. Užmahova jim je zaželela zdravje in srečo, staršem pa veliko potrpljenja pri vzgoji. V imenu bolnišnice je prvorojenemu Julijanu podarila zlato verižico s spominskim obeskom, Mestna občina Ptuj mu je namenila 300 evrov, podjetje Akids, otroške prodajalne Pikapolonica, avtosedež, Terme Ptuj vrednostni bon in Tosama paket izdelkov za nego otroka. Drugorojena Mia je od podjetja Tenzor prejela 250 evrov ter prav tako darilni bon Term Ptuj in paket Tosaminih izdelkov. Dženana Kmetec Ptuj z Z Zadružnega trga se selijo nazaj na Potrčevo cesto Cepljenje odslej le v Zdravstvenem domu Od ponedeljka naprej se bo cepljenje na Ptuju ponovno izvajalo v prostorih Zdravstvenega doma. Cepilna točka na Zadružnem trgu tako deluje le še do nedelje. Foto: Črtomir Goznik Dejan Vrečar: „Čeprav se morda se res sliši malo klišejsko, si najbolj želim zdravja, ker brez zdravja ni niti sreče niti vsega ostalega. Lepo živimo, smo štiričlanska družina. Osebno si v življenju postavljam realne, uresničljive cilje. Zadovoljen sem z delom, ki ga opravljam. Ne bi ga menjal. Upam, da se bo letos koronakriza le končala, da bomo lahko spet zaživeli v normalnih razmerah tako doma kot po svetu. Zadovoljni smo lahko, da živimo v lepi, zeleni Sloveniji, kjer je narava še dokaj neokrnjena, tega se pogostokrat premalo zavedamo. Le želimo si lahko, da bi tako tudi ostalo.“ Foto: Črtomir Goznik Slobodan Jovanovič (Jovo): „Nimam nekih posebnih želja za leto 2022; imam vse. Živim sam. Vesel pa sem, da sem lani dobil stanovanje. To sem dolgo čakal. Tako kot vsi si tudi jaz želim, da bi mi zdravje služilo. Treba pa se je gibati, biti na svežem zraku. Nič ne pride samo po sebi.“ Čeprav prostori kulturne dvorane na Zadružnem trgu niso bili optimalni za izvajanje cepljenja, so jih sčasoma vsaj delno prilagodili za to dejavnost. Seveda pa je takrat selitev iz matične zdravstvene ustanove predstavljala velik logistični zalogaj. »Ker imamo v Zdravstvenem domu, kjer zaradi ukrepov ne mo- remo izvajati preventive, prazne prostore, smo se odločili, da cepljenje preselimo v našo stavbo. To nam bo vsem precej olajšalo delo,« je odločitev, da se cepljenje prestavi nazaj v prostore zdravstvenega doma, argumentirala direktorica Metka Petek Uhan. Od ponedeljka naprej bodo tako cepili v prostorih zobozdra- vstva. Vstop bo na vhodu številka 7. Delovni čas cepilnega mesta ostaja za zdaj nespremenjen, vse dni v tednu dopoldan, razen torka, ko cepijo popoldan. Sočasno bo v prostorih ZD potekalo tudi cepljenje proti gripi, na katerega se ni treba naročiti in je brezplačno. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 7. januarja 2022 3 Spodnje Podravje z Mladoletnico v ZUDV Dornava cepili z neustreznim cepivom Ptuj z Idejna zasnova za gradnjo na Potrčevi Namesto Pfizerja je prejela AstraZeneco Kmalu prvih 30 oskrbovanih stanovanj V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marjana Borštnerja Dornava so mladoletno osebo cepili z neustreznim cepivom zoper covid-19. Namesto Pfizerja je bila cepljena z AstraZeneco, s katero mladoletnih ni bilo dovoljeno cepiti. Vršilka dolžnosti (v. d.) direktorice Zavoda Ivanka Limonšek je pojasnila, da se je zaplet zgodil, obravnavali so ga kot varnostni odklon in izvedli vse potrebne nadaljnje protokole. V ZUDV Dornava so cepljenje zoper covid-19 začeli 31. decembra 2020. Odrasle polnoletne uporabnike so takrat cepili s cepivom Pfizer, drugo dozo so prejeli januarja 2021. „Jeseni 2020 smo bili pozvani, da zberemo podatke o predvidenih potrebah cepljenja v zavodu. Oddali smo predvideno število potreb, podatki so se nanašali na odrasle osebe. Navodila so bila takšna, da ko pride cepivo v Slovenijo, bodo najprej na vrsti za cepljenje stanovalci v domovih upokojencev (starejši od 65 let), sledile bodo druge rizične skupine, med katerimi smo tudi ostali socialno-varstveni zavodi. Ker so naši uporabniki zelo rizična skupina populacije, smo covid-19 cepljenje začeli sočasno z domovi upokojencev. Prvo cepljenje za odrasle polnoletne uporabnike smo izvedli 31. decembra 2020. 21. januarja so prejeli drugi odmerek cepiva, obakrat smo cepili s Pfizerjem. Prebolevnikov v prvem ciklu nismo cepili, zaradi novembrskega izbruha virusa pa smo jih imeli kar nekaj,“ je pojasnila Limonškova in poudarila, da Foto: ČG Foto: MZ V. d. direktorice ZUDV Dornava Ivanka Limonšek je povedala, da je od 315 uporabnikov, ki bivajo v dornavskem delu zavoda in stanovanjskih enotah, cepljenih in prebolelih 274, skupaj torej polno zaščitenih 87 odstotkov. Varnostni odklon kot neljubi dogodek Foto: dreamstime/M24 Neustrezno cepili vsaj 47 mladoletnikov Po podatkih, ki so jih zbrali v uredništvo spletnega portala Necenzurirano.si, so mladoletne osebe v Sloveniji z vektorskimi cepivi mimo priporočil cepili v 24 zdravstvenih zavodih, javnih in zasebnih. Z neustrezno vrsto cepiva so cepili 47 mladoletnikov, v večini so prejeli odmerke Janssena, je razvidno iz zapisnikov zdravstvenega inšpektorata. Končna številka bo po oceni novinarjev omenjenega portala verjetno še višja, saj vsi inšpekcijski nadzori še niso končani. Evropski regulator (EMA) cepljenje z vektorskimi cepivi (AstraZeneca in Janssen) dovoljuje le za uporabo pri odraslih osebah. Po hudem zapletu s cepivom Janssen, ko je umrlo 20-letno dekle, je Slovenija obe vektorski cepivi umaknila. Zdravstveni zavodi, kjer so mladoletniki prejeli cepivo, ki ga ne bi smeli, so UKC Ljubljana in Maribor, zdravstveni domovi Radovljica, Trbovlje, Ajdovščina, Ivančna Gorica, Nova Gorica, Lendava, Izola, Metlika, Črnomelj, Velenje in Murska Sobota, splošna bolnišnica Brežice, ZUDV Dornava, zasebni zdravstveni izvajalci Zavod Fitlab Ljubljana, Ambulanta Košir Škofja Loka, Zdravstveni zavod Zdravje, pa tudi nekatere druge zasebne ambulante splošne medicine. S primeri nedovoljenega injiciranja cepiv se po poročanju portala Necenzurirano ukvarja specializirano državno tožilstvo. „Pri omenjenem primeru je prišlo do varnostnega odklona, ki je bil prepoznan in obravnavan kot neljubi dogodek. Morebitne varnostne odklone, kar bi lahko bilo tudi cepljenje mladoletne osebe, se obravnavava po protokolih, ki jih takšen dogodek zahteva, predvsem z namenom, da se prepreči ponovitev ter vzpostavi varno okolje za uporabnika. Poudariti je treba, da obravnava varnostnih zapletov ni naravnana na vpletene osebe, pač pa na dogodke,“ je pojasnila začasna direktorica ZUDV Dornava. se nabavna pot za cepivo covid-19 razlikuje od naročanja in dobave cepiv zoper druge bolezni, kot so gripa, hepatitis, tetanus ... „V Zavodu imamo registrirano cepilno mesto, izključno za naše uporabnike. Ustaljena praksa je, da cepiva naročamo pri NIJZ, dostava je po hladni verigi, mi cepiva prevzamemo, hranimo jih na hladnem mestu, vedno jih imamo nekaj na zalogi, če jih potrebujemo, in spremljamo porabo. Pri covid cepivih je nabava organizirana centralno. Cepiv nismo naročali sami. Veletrgovec jih je dobavil lekarni ljubljanskega UKC-ja, tam so jih sprejeli in skladiščili. NIJZ, ki je sicer vedno zadolžen za cepiva, je poskrbel za prevoz do cepilnih centrov. Dobavna pot covid cepiv je šla nekoliko drugače, kot pri običajnih cepivih, ki jih nabavljamo. Za naš zavod so bila cepiva proti covid-19 dostavljena v Zdravstveni dom Maribor.“ Foto: ČG V Zavodu so cepili le pet mladoletnih uporabnikov. Julija lani je ptujska občina prodala 1.900 m² veliko zemljišče na Potrčevi cesti, ki v naravi predstavlja parkirišče ob Mercatorjevi trgovini. Novi lastnik je postal Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj bi kmalu tam začel graditi objekt s 30 oskrbovanimi najemnimi stanovanji. Na ptujski občini so si dalj časa prizadevali za gradnjo oskrbovanih stanovanj na tej lokaciji. Sočasno z dražbo športne dvorane Campus je občina julija lani objavila še dražbo za parcelo na Potrčevi cesti. V obeh primerih so bili uspešni, saj so našli nove lastnike omenjenih nepremičnin. Medtem ko je varščino za Campus vplačal en sam ponudnik in tako dvorano kupil po izklicni ceni, sta v primeru zemljišča na Potrčevi cesti interes z vplačilom varščine izkazala dva ponudnika. Zraven Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Nepremičninski sklad) še podjetje Voh, ki je na Ptuju gradilo že več stanovanjskih objektov. Višjo končno ceno je ponudil Nepremičninski sklad in tako za 156.000 evrov kupil omenjeno nepremičnino, kar je 19.000 evrov več, kot je znašala izklicna cena. Zemljišče na Potrčevi so kupili z jasno vizijo: »Načrtujemo izgradnjo večstanovanjskega objekta z oskrbovanimi najemnimi stanovanji za starejše. Predvidenih je 30 oskrbovanih najemnih stanovanj v približni velikosti med 50 in 70 m², ki bodo namenjena reševanju stanovanjske problematike starostnikov. Projekt je v fazi razvoja idejne zasnove in priprave razpisne dokumentacije za izbor izvajalca in projektanta.« Mladoletnica drugega odmerka ni prejela Ko so v ZUDV Dornava februarja začeli cepiti drugo skupino uporabnikov in zaposlene, so pri 17-letni mladoletni osebi uporabili neustrezno cepivo. Namesto s Pfizerjem so jo cepili z AstraZeneco, za katero se priporoča uporaba za osebe, starejše od 18 let. „V drugem krogu dobave cepiv nam je distributer dobavil samo cepivo AstraZeneca, med prejemniki je bila mladoletna oseba, stara 17 let, ki je bila sicer blizu polnoletnosti. Da se nam je zgodil zaplet pri cepljenju mladoletnice, smo zaznali, ko smo naročali cepiva za drugi odmerek. Do zapleta je prišlo, ker vnaprej nismo vedeli, katero cepivo nam bo dostavljeno. Ko smo ugotovili, kaj se je zgodilo, smo o dogodku takoj obvestili starše, ki so se odločili, da drugega odmerka ne bi injicirali. O zapletu smo obvestili epidemiologa in infektologa. Oba sta povedala, da če po cepljenju ni bilo zapletov, ne bi smelo biti nobenih zdravstvenih težav. Svetovali so nam, da se pred ponovnim cepljenjem skrbnika ponovno zaprosi za privolitev cepljenja z drugo dozo. Starši so povedali, da je družina precepljena in da dekle, ko prihaja domov, ne bo ogroženo. Odločili so se, da z drugim odmerkom dekleta ne bomo cepili. Zaplet zaradi injiciranja napačnega cepiva smo registrirali kot varnostni odklon oziroma zaplet, splet okoliščin, in izvedli potrebne postopke. Ves potek dogajanja smo pojasnili zdravstveni inšpektorici, ki nas je obiskala, postopek je s tega vidika končan. Ukrenili smo vse, kar je bilo potrebno, dogodek smo prijavili tudi na NIJZ,“ je razložila začasna direktorica ZUDV Dornava Ivanka Limonšek. Mojca Zemljarič Foto: Shutterstock/M24 Začetek gradnje morda že letos Ptuj je sicer le ena izmed lokacij, kjer načrtujejo novogradnje. V naslednjih petih letih naj bi zgradili okrog 400 novih najemnih stanovanj za starejše po Sloveniji. Zadnji objekt so svojemu namenu predali tik pred iztekom leta 2021, in sicer so v Mariboru na Studencih zgradili stavbo s 36 stanovanji. »V tem mesecu je predvidena objava razpisa za najem 21 najemnih stanovanj za starejše v Radljah ob Dravi, od katerih bo 13 oskrbovanih najemnih stanovanj. V prihodnjih mesecih se pričakuje zaključek gradnje 60 oskrbovanih najemnih stanovanj na Bledu,« svoje plane predstavljajo na Nepremičninskem skladu. Začetek gradnje na Ptuju, pa tudi v Ajdovščini, Kranju, Novem mestu, Radovljici in Ribnici načrtujejo še letos ali najpozneje naslednje leto. Da se stvari končno odvijajo v pravo smer, so izjemno zadovoljni tudi na ptujski občini, saj je to projekt, za katerega so se dogovarjali dalj časa. Po podrobnem prostorskem občinskem načrtu je tu možna gradnja stanovanjskega objekta s štirimi nadstropji. Dženana Kmetec Oskrbovana stanovanja za starejše od 65 let Nepremičninski sklad ima v lasti več kot 3.100 najemnih stanovanj za starejše po Sloveniji, od tega je 396 oskrbovanih najemnih stanovanj. Ta so v 16 krajih, in sicer v Brežicah, Celju, Izoli, Kopru, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Škofljici, Trebnjem in Trzinu. »Namenjena so starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje. Objekti in stanovanja so arhitekturno in arhitektonsko prilagojeni za bivanje starejših (kopalnica, oprema, dostopi, držala …), z dvigalom in skupnim prostorom za druženje. Vsako stanovanje ima opremljeno kuhinjo in kopalnico. Možno je naročilo storitev oskrbe in klica v sili,« koncept pojasnjujejo na Nepremičninskem skladu. Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 7. januarja 2022 Ormož z Občini v energetsko prenovo treh stavb Sveti Tomaž z Se stari šoli končno obeta obnova? Obnova za 1,2 milijona evrov Začetek obnove načrtovan v letu 2023 Občini Ormož in Središče ob Dravi bosta do septembra letos izvedli celovito energetsko obnovo treh javnih stavb v skupni vrednosti dobrih 1,2 milijona evrov. Država in EU naj bi k naložbi primaknili okoli 447.000 evrov. Foto: MH S podpisa pogodbe: (od leve) direktor podjetja Ges Jože Hartl ter župana Danijel Vrbnjak in Jurij Borko V Ormožu so v zadnjih letih obnovili precej občinskih stavb, nazadnje šolsko stavbo v Podgorcih in stavbo Ljudske univerze Ormož, kmalu pa nameravajo začeti sanacijo osrednjega hrama kulture v vrednosti okoli 590.000 evrov. V sklopu sanacije bodo na novo uredili fasado, prenovili ravno streho, zamenjali okna in vrata, toplotno izolirali vkopani del stavbe, uredili prezračevalni sistem in prenovili ogrevalni sistem ter zamenjali potratne svetilke. Poleg energetskega prihranka in novega videza bo naložba pomembna tudi z varnostnega vidika. Na novo bodo namreč uredili glavni vhod v objekt, ki tako ne bo več potekal z glavne ceste, temveč z vzhodne strani. Potratna telovadnica in Sokolana Sosednja občina Središče ob Dravi pa bo sanirala dve stavbi: kulturno dvorano Sokolana in telovadnico pri osnovni šoli v skupni vrednosti okoli 603.000 evrov. Kot je povedal župan Jurij Borko, sta obnovi zelo potrebni. Prva stavba je bila nazadnje obnovljena oz. dograjena leta 1998. V njej bodo zamenjali dotrajano stavbno pohištvo in svetila, obnovili streho, fasado, izvedli delno hidroizolacijo objekta in prenovili ogrevalni sistem, ki bo omogočal tudi hlajenje. Na sosednjem objektu, energetsko potratni telovadnici, ki je bila zgrajena leta 1987 in kjer so v preteklosti obnovili streho ter zamenjali dotrajana okna, pa bodo prav tako posodobili razsvetljavo, toplotno izolirali strop, obnovili fasado ter dodatno toplotno izolirali prizidek in delno prenovili ogrevalni sistem. Gre za edino tovrstno stavbo v občini, ki jo uporabljajo tako osnovnošolci, v popoldanskem času pa služi tudi drugim uporabnikom za izvedbo športnih dejavnosti; še zlasti pozimi je polno zasedena. Center Svetega Tomaža kazi objekt stare šole, ki že leta nezadržno propada. Nič ne kaže, da bi se letos glede tega kaj spremenilo. Obnova naj bi se z mrtve točke premaknila v prihodnjem letu, pravijo na tamkajšnji občini. Šola, ki je na seznamu spomeniško zaščitenih objektov, je danes le še bežen odsev zlatih časov. Mnoge generacije se dobro spominjajo dni, ki so jih preživele v nekdanji šoli, in kasnejšega tekstilnega obrata, ki je kratek čas deloval v tej stavbi. Današnji pogled na poslopje pa je zares klavrn, saj nekdaj mogočna stavba pred očmi javnosti propada. Del stavbe je še posebej hudo propadel, zaradi česar je občina Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) predlagala celo rušitev tistega dela. Želja mnogih občanov in občinskih svetnikov je, da bi stavbo obnovili in bi zaživela z novo vsebino. To si, kot pravi župan Mirko Cvetko, želi tudi občinsko vodstvo. Za obnovo najbrž kredit Občina je že pred časom načrtovala nujna sanacijska dela ostrešja, a se ni zgodilo nič. Kljub temu naj bi se objektu nasmihali boljši časi. Na občini so namreč storili prvi korak k obnovi in pripravili projektno dokumentacijo, poteka pa pridobitev gradbenega dovoljenja. »Smo tik pred njegovo izdajo. Letos žal obnove še ne bomo mogli začeti, saj nas čakata dva velika projekta, ki že potekata: gradnja pločnika ob regionalki in obnova vodovoda. Računamo, da bi se obnove lotili Foto: MH Številni si želijo, da bi nekdaj mogočna stavba v centru Sv. Tomaža znova zaživela. prihodnje leto. Trajala bi dve leti, saj gre za velik finančni zalogaj. Po grobi oceni je investicija ocenjena na milijon evrov. Investitor bo občina. Sredstva bomo morali zagotoviti v občinskem proračunu, po vsej verjetnosti se bomo za to morali zadolžiti, del sredstev pa bomo poskušali pridobiti še na razpisu Ekosklada,« je pojasnil Cvetko. Kot je še dejal, je v vse postopke ves čas vpet ZVKD, ki je tudi določil pogoje za obnovo: »Na zavodu so nam glede na res slabo stanje dovolili, da najbolj dotrajan del stavbe porušimo in nadomestimo z manjšim prizidkom. Pogoj je tudi, da se ohrani oblika objekta.« Vsebina je že znana Čeprav financiranje še ni dorečeno, pa je že znano, kakšna bo vsebina objekta po končani obnovi. Kot je povedal župan, bi z investicijo praktično ubili dve muhi na en mah. Poleg tega, da bi odpravili najbolj črno točko v centru občine, bi končno dobili prostore za občinsko upravo. Ta namreč vse od ustanovitve občine deluje v prostorih, ki so v lasti tamkajšnje župnije. Zanje plačuje občina okoli 5.500 evrov letne najemnine, pri tem pa se spopadajo še z utesnjenostjo. »V obnovljeni objekt bi v pritličnem delu umestili sedež občine z občinsko upravo, v prvo nadstropje prostore za občinski svet in konferenčno dvorano, ki bi služila za slavnostne seje, poroke in podobno. Mansardni prostori bi bili namenjeni občanom in društvenim dejavnostim, kletni pa režijskemu obratu,« je pojasnil župan. Monika Horvat Pred leti so želeli stavbo porušiti V preteklosti je bila ena izmed idej občinskega vodstva, da bi celotno staro šolo odstranili in na njeno mesto postavili bivalno enoto za starejše občane z dnevnim centrom, a niso dobili zelene luči ZVKD. Svojo odločitev so na zavodu tedaj takole utemeljili: »Stara šola, zgrajena leta 1896, je na osrednjem vaškem trgu. Kot profana stavba je skozi čas s svojo prisotnostjo sooblikovala ta prostor. Z njeno odstranitvijo bi v prvi vrsti okrnili prepoznane spomeniške kvalitete spomenika. Prav tako bi posegli v historični stavbni fond, ki na svojstven način izpričuje historiat nastanka in razvoja naselja. Odstranitev bi pomenila izgubo ambientalne celovitosti osrednjega vaškega prostora. Nova stavba, kot je razvidno iz idejne zasnove, priložene k vlogi za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, bi predstavljala arhitekturo 21. stoletja in ne stavbo iz historičnega fonda spomenika. Z repliko se ne ohranja arhitektura 19. stoletja. V prvi vrsti je z vidika varovanja kulturne dediščine treba ohranjati originalni stavbni fond, kar je v konkretnem primeru mogoče izvesti z uveljavljenimi sanacijskimi metodami ter gradbeno-statičnimi posegi.« Foto: MH Kidričevo z Vzdrževanje in gradnje Foto: geago.com Pogodbena vrednost energetske sanacije ormoškega doma kulture je 590.000 evrov. Najemanje domačih podizvajalcev Kot je povedal Jože Hartl, direktor podjetja Ges, ki je bilo kot najugodnejši izvajalec izbrano na razpisu, bodo delo začeli takoj, ko bodo vremenske razmere dopuščale, zaključili pa do septembra letos. Najprej se bodo lotili objekta v Ormožu, nazadnje pa središke telovadnice in se tako poskušali prilagoditi uporabnikom, ki objekt uporabljajo predvsem v zimskem času. Izbrano gradbeno podjetje ima redno zaposlenih 19 inženirjev in vodstvenih delavcev, pogodbeno sodelujejo z 10 do 15 fizičnimi delavci in domačimi lokalnimi podizvajalci. S tovrstnimi obnovami se po oceni Hartla energetska učinkovitost stavb poveča za najmanj 25 %. Monika Horvat Ponudniki za energetske prenove objektov Telovadnica in kulturni dom Sokolana Ges, Celje Dom kulture Ormož GES, Celje Lipa, Lenart SGP Kograd Igem Zod, Šentjaž pri Dravogradu Resalta, Ljubljana Vir: Portal javnih naročil Vrednost v € (z DDV) 602.667 589.135 749.663 837.047 983.160 Iščejo direktorja Občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo je objavilo razpis za imenovanje direktorja družbe. Pol leta, odkar je podjetje zapustil dotedanji direktor David Merc, je začasno na čelu družbe Mojca Meško, zaposlena v upravi občine Kidričevo. Kidričani so direktorja podjetja z razpisom iskali že poleti, a se niso odločili za nobenega izmed 12 prijavljenih kandidatov, zato sta nadzorni svet podjetja in občinski svet na direktorsko funkcijo imenovala Meškovo. Ta je v upravi občine Kidričevo zaposlena 20 let, je vodja projektov in skrbi za prijave na razpise. Čeprav je prevzela vodenje podjetja, je ostala zaposlena v občinski upravi. „Mojca Meško je na občini redno zaposlena kot vodja projektov in je nepogrešljiva pri pripravi vsebin ter projektov za prihajajočo finančno perspektivo, kar pomeni, da jo občina potrebuje za polni delovni čas. Prav tako direktorja za polni delovni čas potrebuje podjetje Vzdrževanje in gradnje. Računamo, da bomo lahko s tem javnim razpisom izbrali novega direktorja in razbremenili sodelavko Meškovo, ki je pri vodenju javnega podjetja izkazala pomembne premike ter izkazala dobre rezultate. Meškova kot direktorica v občinskem podjetju ni v delovnem razmerju, nadzorni svet jo bo razrešil, ko bo na podlagi ponovljenega razpisa, ki je v teku, imenoval novega direktorja,“ je pojasnil direktor kidričevske občinske uprave Foto: MZ Kidričevsko občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje zaposluje deset sodelavcev. Sedanja začasna direktorica Mojca Meško v podjetju ni zaposlena. Damjan Napast in dodal, da od kandidatov, ki se bodo prijavili za direktorsko funkcijo, pričakujejo racionalno vodenje podjetja, predvsem v smeri optimalnih stroškov na področju javnih gospodarskih služb. Kandidati se lahko na razupisano delovno mesto, ki je vezano na štiriletni mandat, prijavijo do 14. januarja. Podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo upravlja s kanalizacijskim sistemom, skrbijo za javno razsvetljavo, vzdrževanje občinske prometne infrastrukture, pokopališč, dvoran, igrišč in stanovanj, izvajajo manj zahtevna gradbena dela, skrbijo za plakatiranje in drsališče ter urejajo okrasitve naselij. MZ Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 7. januarja 2022 5 Ormož z Za koliko bodo narasli stroški ogrevanja šolskih in vrtčevskih stavb Pričakujejo tudi do 30 % višje cene položnic Občutno višanje stroškov energentov bo zarezalo tudi v občinske proračune. Kolikšno podražitev stroškov ogrevanja za občinske javne objekte pričakujejo, na ormoški občini v tem trenutku ne vedo, računajo pa na do 30 % višje zneske za plačilo električne energije pri določenih objektih. Iz ormoškega vrtca poročajo celo o 50 % podražitvi cene elektrike, saj se jim je iztekla večletna pogodba o dobavi električne energije. Podražitvam energentov (električne energije, naftnih derivatov) se ne bodo mogli izogniti niti javni zavodi, med njimi šolski in vrtčevski objekti. Pri slednjih bi se podražitve sčasoma lahko odrazile v višjih cenah oskrbnin in tako prevalile tudi na bremena staršev, toda na občini Ormož zatrjujejo, da se to ne bo zgodilo. Pri ravnateljih nekaterih šol in vrtcev smo preverili, kolikšen dvig stroškov ogrevanja pričakujejo in kako bo z njihovim kritjem. V VIZ Ormož občuten dvig stroškov Vse dražja elektrika, pa tudi drugi energetski viri, pa že zahtevajo svoj davek tudi v gospodarstvu. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pojasnjujejo, da o nevzdržnih razmerah zaradi drage elektrike toži vse več podjetij. »Cena električne energije, ki na slovenskem trgu dosega več kot 400 evrov na megavatno uro, je med najvišjimi v Evropi,« je opozorila izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal. V največjem vrtčevskem zavodu VIZ Ormož napovedujejo občuten dvig stroškov ogrevanja. »Predlani je bil povprečni strošek za zemeljski plin za ormoški vrtec in šolsko stavbo OŠ Stanka Vraza, s katero delimo sistem ogrevanja, okoli 2.000 evrov, novembra lani pa 3.600 evrov. Na letni ravni tako iz tega naslova pričakujemo od 3.000 do 4.000 evrov višje stroške ogrevanja. Poleg tega se nam obeta precejšnja podražitev električne energije, kajti iztekla se nam je triletna pogodba, po kateri je bila določena fiksna cena elektrike. Pridobili smo nove ponudbe, najugodnejša ceno elektrike zvišuje za 50 % v primerjavi s ceno iz leta 2018. S toplotno črpalko ogrevamo vrtec v Veliki Nedelji, kjer strošek elektrike za ogrevanje predstavlja okoli 60 % položnice,« je pojasnila ravnateljica Simona Meško. Kljub občutnemu povišanju teh stroškov pa po njenih besedah o dvigu cen oskrbnin za zdaj ne razmišljajo. Cena megavatne ure s 70 na 400 evrov! OŠ Ormož: računi gredo na občino Foto: Shutterstock/M24 Draga elektrika teži vse več podjetij Tudi generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je izpostavil, da gospodarstveniki s terena poročajo celo o šestkratni vrednosti cen električne energije za dobavo v letu 2022. Številna podjetja se zaradi tega soočajo z nevarnostjo zaustavitve proizvodnje. V Delamarisu so zaradi podražitve električne energije kolektivni dopust zaposlenih, ki so ga običajno izvedli v decembru, premaknili na prvi teden januarja. Vodstvo je kot vzrok za to navedlo »drastično podražitev električne energije iz 70 evrov za megavatno uro na 400 evrov v decembru!« (sta) Po besedah ravnatelja največje šole OŠ Ormož Aleksandra Štermana je v tem trenutku težko napovedati, za koliko bodo višji stroški ogrevanja, saj je bilo preteklo leto zaradi šolanja na daljavo specifično. Te stroške bo težko primerjati tudi zaradi izvedene energetske sanacije na eni ter večje površine na račun prizidka k šolski telovadnici na drugi Foto: MH Občuten dvig stroškov pričakujejo v vrtcu Ormož, saj se jim je iztekla večletna pogodba o dobavi električne energije. Šolskega ministrstva ti stroški ne brigajo Napovedane podražitve pa očitno (še) ne ganejo države. Na naše vprašanje, ali načrtujejo morda kakšne ukrepe, s katerimi bi pomagali ublažiti podražitve stroškov ogrevanja šolskim in vrtčevskim objektom, so nam z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na kratko odgovorili: »Ustanovitelj vrtcev in osnovnih šol je lokalna skupnost oz. občina, ki v primeru OŠ zagotavlja tudi sredstva za materialne stroške.« strani. Kot je nadalje dejal, se šolska zgradba ogreva na zemeljski plin, njihov dobavitelj pa jih za zdaj še ni obvestil o podražitvi. So pa prejeli obvestilo Energije plus o dvigu cene električne energije. »Povišanje stroškov nas sicer direktno ne bremeni, kajti vsi računi gredo na občino, ki je po zakonu dolžna financirati te stroške. Sam sem sicer mnenja, da je podražitev energentov neupravičena,« je dejal Šterman. Vlado Hebar iz OŠ Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog, pod katero delujeta tudi tamkajšnja vrtca, pa odgovarja, da je tako na pamet težko napovedati, kolikšna bodo povišanja. Več bo znanega, ko bodo prejeli nove položnice. Dodatna sredstva z rebalansom Tudi župan Danijel Vrbnjak pravi, da je nemogoče napovedati, kolikšno bo povišanje stroškov ogrevanja vseh občinskih javnih objektov, med katerimi je kar devet šolskih (poleg OŠ in POŠ tudi GŠ in Gimnazija Ormož) ter pet vrtčevskih stavb. Ocenjuje pa, da bo strošek električne energije po- nekod narasel tudi do 30 %. Poudarja, da so v zadnjih letih precej stavb energetsko sanirali, zaradi česar so znižali porabo energije. Hkrati pa dodaja, da so s sanacijo zamenjali tudi vire ogrevanja, v večini primerov so namestili toplotne črpalke: »Pričakujemo, da se bodo zneski glede električne energije zviševali različno. Nekateri imajo namreč sklenjene večletne pogodbe s fiksno ceno elektrike, pri drugih pa pričakujemo od 20 do 30 % dvig stroškov. Bomo videli, kaj bo s cenami do poletja. V proračunu imamo zagotovljena sredstva za pokrivanje teh stroškov. Če bodo nenormalno poskočili, bomo z rebalansom zagotavljali dodatna sredstva. Kljub temu pa na ta račun ne pričakujem večjega dviga cen oskrbnin v vrtcih, saj materialni stroški predstavljajo le 10 do 15 % cene oskrbnine. Če bi kljub temu prišlo do povišanja, bi poskusili najti kakšne rezerve oz. v skrajnem primeru zagotoviti dodatna sredstva.« Monika Horvat Sveta Trojica z Svetniki o težavah pri gradnji Trojiške promenade Občina bo Darka Goloba razlastila Tik pred iztekom starega leta je trojiški občinski svet na dopisni seji potrdil nadaljevanje postopka zoper občana Darka Goloba, ki vodi v razlastitev. Že pred tem so svetniki sprejeli sklep o javni koristi za odkup njegovih zemljišč, ki pa takrat še ni pomenil razlastitve, kot je pojasnila direktorica občinske uprave Darja Slivnjak, služi pa kot pravna osnova za nadaljnje postopke, tudi morebitno razlastitev. Sklep so nato dali v javno razgrnitev in lastniku zemljišč še nekoliko podaljšali možnost za pogoditev po mirni poti, a se to ni zgodilo, torej bo posredovalo sodišče, čemur je moral dati zeleno luč občinski svet. Prvič v zgodovini občine V Sveti Trojici se zahtevka za razlastitev niso še nikdar poslužili, saj ga štejejo za skrajni ukrep, ki pa je tokrat potreben za čimprejšnje dokončanje Trojiške promenade, ki bi morala svoje odprtje dočakati že 17. decembra lani, a del prav zaradi nesoglasja omenjenega lastni- ka niso mogli končati. Kot je znano, pod Trojiško promenado sodijo celovita rekonstrukcija ceste z novimi komunalnimi cevovodi in odvodnjavanjem, izgradnja pločnika in postavitev javne razsvetljave. V resnici gre za star projekt, saj je bil načrt izdelan že leta 2013. Aktualno občinsko vodstvo ga ni zavrglo, ampak nekoliko modificiralo in uporabilo ter dodalo še obnovo kapelice in vodnjaka na vrhu hriba ter ureditev zgornjega križišča. A razlastitev ne predstavlja odtujitve zemljišč, kot smo jo poznali iz časov po drugi svetovni vojni, saj bo lastnik za svojo nepremičnino prejel odškodnino po uradni cenitvi. Kot je znano, je do spora prišlo, ker se Golob ni strinjal s ponujeno višino odškodnine za svoja zemljišča, zahteval je več denarja, poleg tega je pričakoval izgradnjo opornega zidu, ki naj bi mu ga obljubilo prejšnje trojiško vodstvo. Politično ozadje spora? »Osem let sem čakal, da naredijo pločnik. V tem času so brez soglasja in gradbenega dovoljenja na mojem zemljišču vgradili infrastrukturo. Zdaj, ko bi morali zemljišče v celoti odkupiti, pa se pojavi pameten župan s predlogom po odkupu samo tistih delov zemljišč, na katerih so vgrajeni jaški, sicer me čaka razlastitev,« je ogorčen Golob, ki se je z dolgim pismom obrnil tudi na trojiško občinsko upravo in svetnike, v katerem jim je pojasnil svojo plat zapleta. David Klobasa pravi, da na gradnjo opornega zidu, ki naj bi mu ga obljubilo prejšnje občinsko vodstvo, ni mogel pristati, saj kot župan nima nobene pravne podlage za izpolnjevanje domnevnih obljub nekoga drugega. »Poleg tega Golob trdi, da nam je zemljišča ponudil v brezplačni pre- Foto: SD Trojiške promenade še ne morejo dokončati, ker je del zemljišč ob njej v postopku razlastitve. nos, tako kot je to storila večina drugih lastnikov ob promenadi, a to ne drži, saj prenos pogojuje z gradnjo škarpe. V dopisu svetnikom tudi ni povedal vse resnice. Ponujenih 40 evrov po kvadratnem metru je zavrnil in zahteval 15.000 evrov, po oceni neodvisnega cenilca smo mu za 67 kvadratnih metrov ponudili 1.050 evrov, torej dobrih 15 evrov za kvadratni meter in ne 12, kar ni vrednost zemljišča, ampak odškodnina za javno uporabo.« Več kot očitno pa spor ni le posledica nerazumevanja med občanom in županom, ampak gre za globlja, politična ozadja. Kot je znano, je namreč podrobnejši pogled na Golobov dopis razkril dejanskega avtorja in pošiljatelja elektronske pošte – nekdanjega trojiškega župana Darka Frasa. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK petek z 7. januarja 2022 V središču 6 stran 6 Spodnje Podravje z Kako so v dvoletnem covid obdobju zasedali občinski sveti Ormožani prvaki v sejah na daljavo Marca bosta minili dve leti življenja v nenehnih izrednih okoliščinah, ki jih narekuje koronavirus. Zasedanje občinskih svetov se je epidemiološkim razmeram prilagodilo že predlani. Nekatere občine so se odločile za sklic sej po spletu, druge so počakale na ugodnejše pogoje, ko je bilo dovoljeno vsem sedeti za skupno mizo. Od lanskega junija, ko se je končalo obdobje razglašene epidemije, bi morale seje občinskih svetov v skladu z zakonodajo in navodili Ministrstva za javno upravo (MJU) potekati v živo. Kot smo nedavno poročali, so nekateri župani zakonodajo in poziv ministrstva zaobšli ter zasedanje občinskih svetov izvajali v spletni različici. V občinah Spodnjega Podravja smo tokrat preverjali, koliko sej občinskih svetov so izvedli od začetka epidemije v marcu 2020 do danes, kolikšen delež so jih izvedli v živo in kolikšen po spletu. Hajdinčani na spletu enkrat, Kidričani štirikrat Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je sklical 14 sej občinskega sveta, devet jih je bilo rednih, pet dopisnih. Od devetih rednih sej so eno (16. decembra 2020) izvedli po spletu, ostale so bile v živo v sejni sobi, ki je dovolj velika, da so dodali mizo in razmaknili sedeže. „Vsi sodelujoči so imeli maske in upoštevali vsa navodila NIJZ,“ so povedali v upravi občine. Svetniki občine Kidričevo so se sestali na 11 sejah, sedem jih je bilo v živo, štiri po spletu (decembra 2020 in februarja, marca ter maja lani). Nekaj sej občinskega sveta so izvedli v športni dvorani v Lovrencu, nekaj pa v sejni sobi občine, z upoštevanjem vseh predpisanih varnostnih ukrepov, je razložil direktor občinske uprave Damjan Napast. Destrnik s 17 sejami rekorder V občini Destrnik so imeli kar 17 sej, od tega devet rednih in osem izrednih, v živo so jih izvedli 14 (v sejni sobi občine ter dvorani Volkmerjevega doma kulture) in tri na daljavo. Vse seje na daljavo so bile lani: 29. januarja, 9. aprila in 22. novembra. „Seje občinskih svetov so bile izvedene v skladu z veljavnimi navodili, ki so jih sprejeli pristojni državni organi, kar pomeni uporabo zaščitnih mask, razkuževanje rok, prostorov, vzdrževanje razdalje med udeleženci, kasneje tudi zahtevano izpolnjevanje pogoja PCT,“ so povedali v upravi občine Destrnik. Občine Gorišnica, Markovci, Cir2020 do lanskega decembra, vse Foto: ČG Ptuj s hibridnim sistemom, zadnji dve seji v gasilskem domu V največji občini v regiji, mestni občini (MO) Ptuj, so imeli od predlanskega marca do lanskega decembra 16 rednih, dve izredni in dve dopisni seji. Od 18 sej (redne, izredne) jih je bilo v živo 12, pri osmih sejah, od novembra 2020 do maja 2021, so imeli svetniki možnost izbire neposrednega sodelovanja v živo ali pa sodelovanja preko spleta s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije Zoom. „Praviloma se je tega posluževalo dve tretjini svetnikov (nekje 20 od 29). Sej, ki bi v celoti potekale na daljavo in kjer bi bili vsi svetniki prisotni na daljavo, nismo imeli,“ so povedali v upravi MO Ptuj. V covid obdobju so seje ptujskega mestnega sveta potekale v sejni sobi Mestne hiše, v dominikanskem samostanu in ptujskem gasilskem domu. Na vseh sejah so upoštevali varnostne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, posebej organizirali prostor za novinarje in preverjali PCT-pogoj. Foto: ČG Svetniki občine Ormož so se virtualno srečali na sedmih sejah občinskega sveta, nazadnje decembra lani, čeprav to od junija, ko se je epidemija končala, več ni zakonsko dopustno. Destrnik z Potrjen projekt za obnovo dotrajanega pokopališča Ni smotrno plačevati dveh enakih načrtov Destrniško pokopališče, ki že leta kliče po prenovi in širitvi, je slednjič prišlo na vrsto, saj so si bili svetniki enotni, da se finančno in gradbeno zahteven triletni projekt začne. Kot je znano, je mrliška vežica dotrajana in nima dovolj pokrite površine, prav tako ne ustreznih spremljajočih prostorov za osebje in svojce. V slabem stanju je tudi parkirišče, zastarela in neprimerna je javna razsvetljava. Pokopališče ne ustreza sodobnim standardom, saj nima ne polj za žarne grobove niti zelenih površin za raztros pepela, za povrh pa je postavljeno tako, da je dostop do grobov iz poslovilnega objekta mogoč le po lokalni cesti. Tak način ni prometno varen, še manj pa v skladu s pieteto do pokojnika in sočutjem do žalujočih svojcev. Letos vložili 281.000 evrov Mrliško vežico bodo obnovili, jo povečali in jih dodali nadstrešnico, obnovili bodo parkirišče, na katerem bo poleg 27 osebnih avtomobilov lahko parkiral tudi avtobus, in razširili pokopališče. Zaradi konfiguracije terena bo urejeno terasasto, zato bo treba postaviti tudi oporne zidove, prav tako zgraditi povezovalno pot in stopnišče na strmini med mrliško vežico in obstoječim pokopališčem, da ne bo treba več hoditi po cesti. Pokopališče bo dobilo 80 žarnih grobov, dodatnih 72 enojnih grobnih mest in prostor za raztros pepela pa tudi novo javno razsvetljavo in ograjo. Izvedbo investicije, ki je ocenjena na skoraj 655.000 evrov z upoštevanim davkom na dodano vrednost, bodo začeli še letos, pokopališče pa naj bi bilo dokončano v letu 2024. V letošnjem proračunu so za projekt rezervirali nekaj manj kot 281.000 evrov, na Občini pa pravijo, da bodo proučili tudi možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev iz EU-skladov ali iz državnega proračuna. Zdaj bo lepo, prej bi bilo izjemno Potrditev investicijske dokumentacije, pridobljeno gradbeno dovoljenje in sprejet proračun tik pred iztekom leta 2021 so bile po besedah župana Franca Pukšiča glavne formalnosti, potrebne za pripravo na dolgo pričakovano obnovo pokopališča. Da se je občani res že leta nadejajo, se je strinjala svetnica Majda Kunčnik, ki pa je obenem opozorila, da ima občinska uprava v predalu že en tak projekt obnove. »V prejšnjem županskem mandatu je Vladimir Vindiš naročil dober načrt, ki je v bistvu na pokopališču predvideval podobne izboljšave kot sedanji. Projektantska ocena je bila takrat milijon evrov, izvajalska pa kasneje nekje med 600.000 in 700.000 evri, kar je podobno kot znaša sedanja cena. A ste stari projekt, gospod župan, vrgli proč, čeprav smo ga že plačali in bi ga bilo vredno obdržati. Zdaj imamo nov načrt, ki je delno identičen staremu, drugačen je le pri mrliški vežici, ki zdaj ne bo tako estetsko dovršena, kot je bila prvotno zasnovana. Zdaj bo torej pokopališče povprečno lepo, prej pa bi bilo izjemno. Škoda, da starega projekta niste obdržali in bi ga samo kaj modificirali; tako bi prihranili, še vedno pa bi se lahko pohvalili, da gre za vaš projekt.« Po sistemu vzemi ali pusti Pukšič jo je zavrnil, češ da milijon evrov ni znašala projektantska ocena starega načrta, pač pa je Foto: SD Začela se bo dolgo pričakovana obnova in širitev destrniškega pokopališča. bila takšna najugodnejša ponudba, kar da ji bo na naslednji seji dokazal z dokumenti. »Tudi meni je bil tisti projekt všeč, a je bil predrag – 400.000 evrov razlike je namreč ogromno. Idejno zasnovo za pokopališče smo, kot veste, naredili še pod mojim prejšnjim županovanjem, a jo je nato Vindiš zavrnil.« Tudi Branko Horvat je Pukšiču očital nepotrebno zapravljanje za novo projektiranje tako rekoč identičnega načrta. »A o potrebni obnovi in širitvi pokopališča sploh ne bi zdaj toliko govorili, če bi v snovanje vključili svetnike, ne pa da nikdar ne moremo soodločati, ampak smo le postavljeni pred dejstvo po sistemu vzemi ali pusti.« Predlagano obnovo pokopališča podpira, je dejala Elizabeta Fras, ki je bila svetnica tudi pod Vindišem, ko je sprejetje tedanjega načrta zavrnila. »Bil je dober, a predrag. Se pa strinjam s Horvatom in predlagam, da nas v prihodnje povabite k sodelovanju in odločanju o za občino pomembnih projektih.« Matej Sužnik je ob koncu poudaril, da Destrnik nujno potrebuje sodobno in večje pokopališče. »Dejstvo je, da bi si bile glede na strukturo nagnjenega terena v bistvu vse rešitve bolj ali manj podobne, če ne enake, zato bi bilo smiselno, da se že sprejete in plačane investicijske dokumentacije tudi uporabijo.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek z 7. januarja 2022 petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 V Ormožu več kot polovica sej v virtualni različici V občini Ormož so se v 22 mesecih, odkar traja covid obdobje, na sejah občinskega sveta srečali 13-krat, imeli so 12 rednih ter eno izredno sejo. V živo so izvedli manj kot polovico sej (6), medtem ko jih je bilo sedem na daljavo: dve v decembru 2020, nato pa 9. februarja, 19. aprila, 17. maja, 28. junija in 27. decembra lani. „V začetku, ob razglasitvi epidemije, so seje potekale v večjih prostorih (jedilnica OŠ Ormož in bela dvorana v Grajski pristavi) zaradi zagotavljanja medsebojne razdalje 1,5 metra in z upoštevanjem še ostalih ukrepov, kot sta nošenje maske in razkuževanje rok. Kasneje je bilo treba za udeležbo na seji izpolnjevati pogoj prebolevnosti, cepljenja in testiranja (PCT),“ je pojasnila direktorica občinske uprave Milena Debeljak. Foto: ČG Foto: ČG kulane, Zavrč, Podlehnik, Žetale, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž in Trnovska vas so tudi v covid obdobju, od marca seje občinskih svetov izpeljale v živo. V Gorišnici in Markovcih vse v živo priporočila NIJZ in ukrepe vlade za preprečevanje širjenja okužb, kasneje pa še pogoj PCT. Svetniki občine Gorišnica so se v covid obdobju zbrali na osmih rednih sejah, imeli so tudi eno dopisno, ena seja je zaradi nesklepčnosti občinskega sveta odpadla. Vse redne seje so izvedli v živo v občinski sejni sobi, pri čemer so upoštevali predpisane epidemiološke ukrepe. Tudi Markovčani so se skozi celotno covid obdobje srečevali v živo. Imeli so osem rednih in štiri izredne seje, vse v živo. Direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko je navedla, da so pri izvedbi sej občinskega sveta upoštevali V živo večina haloških občin Enako kot v občinah Gorišnica in Markovci so se v večini haloških občin svetniki srečevali v živo. V Cirkulanah in Zavrču so imeli seje občinskega sveta v kulturnih dvoranah, kjer je bilo moč zagotoviti dovolj velik prostor za predpisano razdaljo med mizami. V Cirkulanah so se v živo srečali na devetih sejah, izvedli so tudi dve dopisni. V občini Zavrč so imeli v covid obdobju osem rednih sej občinskega sveta. V Podlehniku je bilo osem rednih ter tri izredne seje, svetniški zbor se je sestajal v kulturni dvorani. „Tam je bilo mogoče zagotoviti zadostno razdaljo med udeleženci, urejeno je ustrezno prezračevanje, upoštevali smo vsa navodila in priporočila stroke,“ je dejala direktorica občinske uprave Nina Lozinšek. V občini Žetale so se v covid obdobju srečali na desetih sejah, od tega je bilo sedem rednih in tri izredne. Vse seje so bile v živo v občinski dvorani. Svetniki občine Videm so se na sejah srečevali po spletu in v živo. Seje v živo so organizirali v kulturni dvorani. V občini Majšperk so imeli po besedah županje Darinke Fakin 12 re- dnih in šest dopisnih sej. Od rednih jih je bilo sedem v živo v kulturni dvorani, kjer je bilo moč zagotoviti medosebno razdaljo, pet so jih izvedli po spletu, s komunikacijskim orodjem Zoom (novembra in decembra predlani ter februarja, marca in junija lani). Brez spleta tudi Središče in Sv. Tomaž V občini Središče ob Dravi se prav tako niso posluževali sklicevanja sej na daljavo z uporabo informacijskih tehnologij. Direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak je navedla, da so bile seje v prostorih kulturnega doma Sokolana, kjer so lahko zadostili vsem predpisanim pogojem. Imeli so deset rednih in štiri izredne seje, je dodala Zidarič Trstenjakova. Tako kot Središčani so tudi svetniki pri Svetem Tomažu ves čas zasedali v živo. V prvem valu epidemije, od marca do junija 2020, sej občinskega sveta ni bilo. Od junija 2020 do lanskega decembra so jih imeli 13, vse v živo. „Seje smo organizirali v kulturni dvorani, zagotovili smo razdaljo in upoštevali veljavne ukrepe. Imamo le osem svetnikov,“ je dejala direktorica občinske uprave Zinka Hauptman. Še v Slovenske gorice Pri praksi zasedanja v živo so ves čas vztrajali v občini Trnovska vas. Svetniki so se srečali na 13 rednih in eni izredni seji, potekale so v večnamenski dvorani. „Upoštevali smo razdaljo med udeleženci na seji, vsi prisotni so imeli zaščitne maske. V drugi polovici leta 2021 smo upoštevali tudi PCT-pogoj. Varnost udeležencev pred okužbo s covidom-19 je bila zagotovljena na vseh sejah občinskega sveta,“ so pojasnili na občini. V občini Juršinci so izvedli 16 sej občinskega sveta, 12 rednih in štiri izredne, seje so bile v kulturni dvorani. Samo ena je bila v hibridni različici, ko so svetniki lahko sodelovali ali v živo ali preko spleta. V občini Dornava so imeli deset rednih in eno izredno sejo. Vse z izjemo zadnjih dveh so bile v večnamenski dvorani, kjer je bila omogočena razdalja med prisotnimi, zagotovili so zaščitna sredstva, prezračevanje med potekom seje in preverjanje PCT-pogojev, ko so se ti uvedli, je povedala direktorica občinske uprave Nada Kolednik. Dve lanski seji, izredna in redna v novembru, sta bili sklicani na daljavo, s spletnim orodjem Zoom, a se svetniki s tovrstnim načinom izvajanja sej niso strinjali, kar so tudi jasno povedali. Mojca Zemljarič Ormož z Občina kupuje že drugi mlin, čeprav prvi še sploh ni obnovljen Po neobnovljenem Jeremičevem še v nakup Kaučičevega mlina Občina Ormož želi imeti v lasti še en mlin, Kaučičevega, ki ga namerava odkupiti. Na drugi strani je na začetku obnove obstal Jeremičev mlin, ki ga je začela urejati že prejšnja občinska garnitura, a bi za njegovo dokončno obnovo bojda bil potreben milijon evrov. Jeremičev mlin je pogosta tema ormoških sej, saj gre za projekt, ki ga je začelo prejšnje občinsko vodstvo, sedanje pa je obnovo ustavilo ter se najprej lotilo urejanja potrebne dokumentacije. Po besedah župana Danijela Vrbnjaka se je pri pridobivanju gradbenega dovoljenja namreč izkazalo, da je občina vlagala v nepremičnino, za katero niso bila povsem urejena lastniška razmerja: »Objekt je bil v večinski lasti občine, delno pa v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. To smo sedaj uredili ter izdelali vso potrebno dokumentacijo, s katero bomo lahko pridobili sredstva na razpisih.« to, da bi lahko deloval. Za nadaljnja dela bi po projektantski oceni potrebovali še neverjeten milijon evrov, česar v proračunu ne morejo zagotoviti, saj jih čakajo v tem trenutku pomembnejši projekti, pravi župan. Zato bodo denar poskušali pridobiti na razpisih. Ideja je, da bi v omenjenem objektu vzpostavili neke vrste kmetijski muzej, ki bi bil namenjen tudi za izobraževanje. »Zgodba okrog Jeremičevega mlina zagotovo ni zaključena. Manjkala je dokončna ideja oz. načrti glede objekta. Mlin želimo ohraniti kot poučno kulturno dediščino. Želja je, da na tem mestu prezentiramo tudi stare kmetijske stroje,« je dejal Vrbnjak, ki pa ni upal napovedati, kdaj se bodo dejansko lotili nadaljnjih del, saj naj bi bilo vse odvisno od ustreznih razpisov za sofinanciranje tovrstnih projektov. Edini ohranjeni mlin od petih Zanimivo pa je, da se občina zanima za nakup še enega mlina, čeprav ji še ni uspelo obnoviti prvega. Gre za tako imenovani Kaučičev mlin, ki je v neposredni bližini mej- Projekti izdelani, toda denarja za obnovo ni Občina je sicer v času prejšnjega vodstva v objekt vložila blizu 170.000 evrov (brez odkupa lastniškega deleža Sklada). Obnovili so dve strehi, zamenjali stavbno pohištvo, napeljali vodovod in elektriko do stavbe ter sanirali mlin do te mere, da je skoraj pripravljen za Foto: MH V Jeremičev mlin bi bilo treba vložiti milijon evrov. Foto: MH Precejšnja vlaganja bo zahteval tudi Kaučičev mlin, ki ga namerava občina odkupiti. nega prehoda, tik ob reki Dravi in je edini ohranjeni od nekdaj delujočih petih mlinov na Dravi v Ormožu. Pobuda za njegovo ohranitev pa je (tudi od nekaterih društev) prisotna že nekaj časa. Objekt je v državni lasti, občina je v proračunu zanj zagotovila 21.000 evrov. »Ministrstvo za infrastrukturo bo predvidoma januarja objavilo razpis za zbiranje ponudb za prodajo objekta,« je dejal župan in dodal, da so vložili precej naporov, da je ministrstvo sploh pristalo na prodajo: »Ne bi radi, da bi se nam s Kaučičevim mlinom zgodilo podobno kot z nek- danjim Majeričevim kopališčem, ki je propadlo in zaraslo. Če želimo narediti kaj na področju turizma in kulturne dediščine, moramo pridobiti lastništvo in ga začeti urejati.« Finančne ocene za obnovo Kaučičevega mlina (še) ni Že bežen pogled na omenjeni objekt razkriva, da tudi ta ni v najboljšem stanju in da bodo potrebna precejšnja finančna vlaganja. Župan pravi, da ocene o potrebnih sredstvih še nimajo, a da gre za po- membno kulturno dediščino, ki se jo splača ohraniti. Poleg tega pa je objekt ob Dravi, kjer občina že snuje nekatere projekte, kot je naravoslovni center. Kaučičev mlin bi tako navezali na turistično ponudbo. V obnovljeni mlin bi umestili stalno zbirko predmetov, povezanih z mlinarstvom. »Načrtujemo, da bi vzpostavili muzejski del, kajti mlin je v takšnem stanju, da bi ga z obnovitvenimi deli lahko ohranili, morda pa bi v stavbo umestili še kakšne nočitvene kapacitete,« je še dejal. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 petek z 7. januarja 2022 Ptuj z Nova pridobitev Šolskega centra – specializirana učilnica Da bi bilo izobraževanje natakarjev za mlade privlačnejše Del pouka bodočih kuharjev in natakarjev je do zdaj potekal v prostorih šolskega posestva na Grajenščaku. To je pomenilo, da so se morali dijaki za izvajanje pouka strežbe seliti na drugo lokacijo. Z novim letom pa to ni več potrebno za vse, saj jim je po dolgih prizadevanjih v prostorih ŠC Ptuj uspelo urediti specializirano učilnico za strežbo. Bodoči kuharji pa bodo veščine še vedno morali pridobivati na Grajenščaku. Foto: ČG Usoda šolskega posestva na Grajenščaku je negotova Za šolo z vedno manj dijaki postaja posestvo na Grajenščaku prevelika obveznost Prostori na šolskem posestvu na Grajenščaku bodo odslej manj v uporabi. Število dijakov v kmetijskih programih se sicer iz leta v leto znižuje v celotni državi, ne le na Ptujskem. »Ravno zaradi tega bo treba v prihodnosti razmisliti, ali bomo na naši šoli ob takšnem številu dijakov zmogli obvladovati (v organizacijskem in finančnem smislu) tako veliko posestvo. Zavedati se je treba, da imamo poleg vinograda in sadovnjaka še posestvo na Turniščah, ki je namenjeno poljedelstvu. Poleg tega imamo v tem delu še sodobne, specializirane učilnice za predelavo hrane ter sodobne rastlinjake. V prihodnje se bo verjetno treba odločiti, v katero smer želimo iti na kmetijskem področju, seveda s ciljem, da ohranimo kmetijsko izobraževanje na Ptuju,« je še dejala Harbova. Na slavnostnem odprtju je Darja Harb, ravnateljica Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, izpostavila, da so se za ta korak v prvi vrsti odločili zato, da bi se za ta poklic odločalo čim več mladih. »Na šoli že nekaj let izvajamo triletni program za kuharje in natakarje, v katerega je vpisanih 35 dijakov. Za tovrstni kader je veliko povpraševanja, vendar so po drugi strani pogoji dela v gostinstvu tisti, ki pri mladih povzročajo dvome pri odločanju o vpisu v ta program. Ker želimo, da bi se ta trend v prihodnje obrnil, smo posodobili učilnico za strežbo, ki smo jo opremili s pomočjo donacije Štajerske hiše kulinarike (posoda, pribor, kozarci, mize …).« Nov prostor za učenje strežbe so uredili z minimalnimi sredstvi, saj so uporabili in predelali več kosov obstoječega pohištva. V letošnjem šolskem letu so kolektiv programa Gastronomske storitve tudi kadrovsko okrepili. Vsi učitelji strokovnih predmetov so po mnenju Harbove dobro usposobljeni za izobraževanje bodočih kuharjev in natakarjev. »Naš cilj je, da v lokalnem okolju pripomoremo k zmanjšanju vrzeli med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela gostinskih delavcev, Foto: ČG V prostorih ŠC Ptuj je zaživela nova specializirana učilnica za strežbo. kar pomeni, da si bomo prizadevali povečati število dijakov v tem programu in poglobiti sodelovanje z lokalnimi gostinskimi podjetji, razmišljamo pa tudi o nadgradnji programa.« V prihodnjih letih si želijo, da bi tudi kuhinjo, v kateri poteka specializirani pouk za bodoče kuharje, preselili bližje šoli oz. v mesto. Pouk za kuharske vsebine namreč še vnaprej ostaja na posestvu Grajenščak, kjer je dobro opremljena kuhinja z vsemi sodobnimi pripomočki. »V prihodnosti si želimo, tudi po vzoru drugih gostinskih šol v Sloveniji, da bi imeli kuhinjo za izvajanje praktičnega pouka v centru Ptuja. Na ta način bi v mesto privabili mlade, ki si tovrstne aktivnosti želijo v svojem mestu. Za realizacijo te ideje pa je vsekakor potrebno sodelovanje šole in celotne lokalne skupnosti.« Združitev dveh ptujskih šol prinesla pozitivne spremembe Selitev učilnice za strežbo je le ena izmed novosti Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, ki je nastala pred dobrim letom dni z združitvijo Biotehniške in Ekonomske šole Ptuj. Združitev obeh šol je po besedah Harbove prinesla nove priložnosti, spodbujanje svežih idej in novosti, hkrati pa tudi povečano učinkovitost in izboljšanje rezultatov dela tako pri dijakih kot zaposlenih. »Seveda smo se ob nenadni spremembi, ki jo je povzro- čila odločitev vlade, soočali tudi z negativnimi učinki, saj smo bili nepripravljeni nanjo. Po letu dni delovanja se je izkazalo, da smo skupaj močnejši v novih izzivih in povezovanjih na različnih področjih in da znamo vse to prenašati tudi na naše dijake.« Ob začetku šolskega leta so prenovili nekatere izvedbene kurikule (sodobne vsebine). V programih kmetijstva in gastronomije so pouk obogatili s strokovnim tujim jezikom, osnovnimi ekonomskimi vsebinami in informacijsko-komunikacijskimi znanji. Dijake v ekonomskih programih pa spodbujajo k razvijanju poslovnih idej na področju kmetijstva in jih seznanjajo z vsebinami na šolskih posestvih. Estera Korošec Ptuj z Filme v Mestnem kinu si je ogledalo skoraj 10.000 gledalcev Gledalci se postopoma vračajo Leto 2021 si bodo tudi v slovenskih kinematografih zapomnili kot zelo posebno. Skoraj polovico leta so bili zaradi ukrepov zaprti. Čeprav še vedno veljajo omejitve, pa se gledalci v kino postopoma vračajo. Lani so jih v Mestnem kinu Ptuj našteli skoraj deset tisoč. Slovenski kinematografi so prvo filmsko projekcijo v lanskem letu predvajali šele 26. maja, pred tem so bili več mesecev zaprti. Od takrat delujejo, a ob precej strogih varnostnih ukrepih: trenutno morajo PCT-pogoj izpolnjevati starejši od 12 let, obvezni so maske, razmiki med sedeži, razkuževanje in prezračevanje. Čeprav so v Mestnem kinu Ptuj veseli, da so vsaj lahko odprli svoja vrata gledalcem, se tudi zaradi vseh ukrepov številke še niso vrnile na predkoronsko raven. “Se pa iz tedna v teden počasi, a zanesljivo popravljajo. Gledalci se postopoma vračajo, še vedno imajo radi kino. Programe za različne skupine občinstev zdaj izvajamo v prilagojeni obliki – namesto da bi denimo na Filmski čajanki postregli čaj in pecivo, kar je trenutno prepovedano, gledalcem filma damo paketke s čajem, medom in piškoti za domov,” o tem, kako se znajdejo v trenutni situaciji pravi Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj. Kmalu nova dvorana Za letos imajo v ptujskem kinu veliko načrtov. Spomladi bodo odprli novo, drugo kinodvorano. Pripravljajo se tudi na pomemben jubilej, 125. obletnico prve kinopredstave v Mestnem kinu Ptuj, najstarejšem še aktivnem kinu v Sloveniji in enem najstarejših na svetu. O načrtih Milošičeva pravi: „Kino brez stropa želimo popeljati na čim več zanimivih novih prizorišč. Ponudili bomo čisto nov program virtualne resničnosti. Še naprej se bomo trudili obiskovalcem na velikih platnih ponuditi vse, kar se najboljšega v tistem času gleda po svetu. Filmske projekcije bomo še naprej dopolnjevali s pogovori, delavnicami, koncerti in drugimi vsebinami za vse starostne skupine občinstva. Naša želja je, da se gledalci v čim večjem številu vrnejo v kinodvorane, kjer je ogled filma čisto drugačna izkušnja kot doma.“ V lanskem letu so predvajali 118 celovečernih filmov in sklopov kratkih filmov v kinu in približno 200 filmov na spletni platformi spletni.kinoptuj.si. Tudi oni so namreč del dogajanja prestavili na splet. Milošičeva kot velik lanskoletni dosežek izpostavlja vzpostavitev lastne spletne VOD platforme za ogled kakovostnih filmov, kar jim je uspelo v sodelovanju s še 19 člani Art kino mreže Slovenije: “Tako lahko gledalci zdaj do filmskega programa dostopajo tudi od doma, 24 ur na dan.” Izzivi kot spodbuda za spremembe in novosti V zadnjih dveh letih so se v ptujskem kinu ubadali z mnogimi izzivi. Kot pravi Milošičeva, so ves čas iskali rešitve, kako občinstvu na varen način ponuditi čim več kulturnega in družabnega dogajanja. Vse večerne projekcije filmov ob koncih tedna so poleti iz kinodvorane prestavili na prosto, v letni kino. Tradicionalni Kino brez stropa je lani dobil novo prizorišče: dvorišče za kinom. Uspešni so bili tudi na evropskem razpisu, kar jim je omogočilo Foto: ČG Ogled filma v kinodvorani je povsem drugačna izkušnja kot doma. nabavo lastnega kinoprojektorja in druge opreme za letni kino. Kljub težkim okoliščinam, v katerih so delovali, so zadovoljni, saj z vidika projekcij in dogodkov ni bilo skoraj nič manj pestro kot v letih pred epidemijo. Pozabljeni kinematografi ... Kar se tiče ukrepov, so tudi kinematografi najbolj pogrešali konsistentnost, jasnost in pravočasno sporočanje ukrepov. O tem Milošičeva pravi: “Ogromno našega časa in energije je šlo v razvozlavanje in potem pojasnjevanje ljudem, kateri ukrepi trenutno sploh veljajo. Posebej na kinematografe žal ni mislil nihče.” V ptujskem kinu, ki deluje v Število gledalcev iz časov pred epidemijo nedosegljivo V lanskem letu so v kinu na Ptuju našteli 9.942 gledalcev filmov in 797 udeležencev drugih dogodkov. To je precej več kot leto poprej, ko si je filme ogledalo 7.547 gledalcev, a še vedno občutno manj kot pred epidemijo: v letu 2019 so zabeležili neverjetnih 25.064 obiskovalcev. “Velik del lanskoletnega upada je vsekakor posledica mesecev zaprtja, v zadnjih mesecih številke niti niso več tako katastrofalne,” ugotavlja Milošičeva. sklopu CID Ptuj, majhna ekipa dela zelo zagnano, kar se pozna tudi na njihovih rezultatih. Zraven vodje Nine Milošič ekipo sestavljajo še kinooperater in trije študenti na bla- gajni, do konca marca pa jim nekaj ur tedensko v pisarni pomaga še sodelavka pri evropskem projektu Tina Maroh. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo petek z 7. januarja 2022 9 Slovenija z Vrednost kmetijskih zemljišč zelo odvisna od regije Slovenija z Ministrstvo že sprejema vloge Za njivo na zahodu enkrat več kot na vzhodu Solidarnostni dodatek za kmete Kako zelo je Slovenija razdeljena na bogati zahod in revni vzhod, dokazujejo tudi cene njiv, trajnih travnikov in pašnikov. Po podatkih državnih statistikov je povprečna cena za slovensko njivo v letu 2020 znašala nekaj manj kot 21.500 evrov za hektar, za trajni travnik in pašnik pa skoraj 19.500 evrov. Toda podrobnejši pogled po regijah, kar je razvidno tudi iz tabele 1, pokaže, da so razlike med vzhodom in zahodom zelo velike. Medtem ko je bilo treba za hektar njive na zahodu odšteti dobrih 39.600 evrov, bi na vzhodu za ta denar dobili dobra dva hektarja, saj tu primerljiv kos zemlje stane »le« dobrih 18.000 evrov. Tudi pri travnikih in pašnikih je razlika precejšnja: na zahodu države se prodajajo po 25.600 evrov za hektar, na vzhodu pa jih je mogoče dobiti že za dobrih 16.000 evrov. Sicer je bila povprečna cena njiv v letu 2020 za deset odstotkov višja od povprečne cene trajnih travnikov in pašnikov. Od leta 2016 do 2020 so se cene za hektar njive v Sloveniji v povprečju dvignile za 4.000 evrov in pristale pri 21.450 evrih, istega leta pa Povprečne letne zakupnine za njive ter travnike in pašnike v državi in po regijah (EUR/ha) Slovenija Vzhodna Slovenija Zahodna Slovenija 2016 146,54 136,31 171,25 2017 133,67 124,48 155,88 2018 135,09 126,73 155,30 2019 141,05 132,57 161,55 Foto: SD Hektar njive v Zahodni kohezijski regiji stane skoraj 40.000 evrov; za ta denar bi na vzhodu države dobili več kot dva hektarja. 2020 141,84 134,53 159,49 Vir: SURS je svoj vrh doseglo tudi odstopanje v prid Zahodni kohezijski regiji, saj je bila takrat razlika v ceni za hektar njive že dobrih 21.500 evrov. Povprečne letne cene njiv, travnikov in pašnikov v državi in po regijah (EUR/ha) Slovenija Vzhodna Slovenija Zahodna Slovenija Njive Travniki in pašniki Njive Travniki in pašniki Njive Travniki in pašniki 2016 17.136 15.427 14.220 12.518 32.982 20.605 Kmetijsko ministrstvo že sprejema vloge za izplačilo solidarnostnega dodatka za kmete, ki ga je uveljavil konec lanskega leta sprejeti novi interventni zakon za omilitev posledic covida-19. Vloge je mogoče poslati po pošti ali preko spleta najpozneje do 31. januarja. 2017 16.876 17.012 13.952 14.236 32.770 21.955 2018 18.460 16.946 15.167 13.212 36.359 23.594 2019 18.752 18.015 16.253 14.475 32.333 24.317 2020 21.451 19.500 18.100 16.061 39.662 25.621 Vir: SURS Različne so tudi cene zakupa njiv in trajnega travinja. Leta 2020 je povprečna letna zakupnina za hektar kmetijskih zemljišč znašala slabih 142 evrov, v zahodni Sloveniji je bila 159, v vzhodni pa 134 evrov, torej 25 evrov manj. Pogled na tabelo 2 nam pokaže, da se je razlika med kohezijskima regijama od leta 2016 do 2020 vendarle zmanjšala, saj je bila leta 2016 še za deset evrov večja, torej je znašala 35 evrov. SD Slovenija z Božiček kmetom prinesel nove razpise za nepovratna sredstva Foto: Reuters/M24 Do enkratnega solidarnostnega dodatka so upravičene osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so na dan 30. decembra lani dopolnile 65 let, so nosilci oziroma člani kmetije ter niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence po tem zakonu, so pojasnili na ministrstvu. Pogoj je tudi, da v letu 2021 niso imeli več kot 591,20 evra obdavčljivih mesečnih dohodkov, so dodali. Solidarnostni dodatek za kmete je v zakonu določen v višini 150 evrov. Vloga z navodili o pridobitvi enkratnega solidarnostnega dodatka je na voljo na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Novi interventni zakon za omilitev posledic covida-19 je DZ sprejel 27. decembra. Poleg novih solidarnostnih dodatkov, med drugim tudi za upokojence, je v njem med drugim zapisano še povračilo škode za primere zdravstvenih zapletov pri cepljenju ali uporabi zdravila proti covidu-19, podaljšanje turističnih bonov in povračilo stroškov hitrih testov podjetjem. Ukrepi so skupaj vredni 280 milijonov evrov. Sta Na voljo 57,6 milijona evrov Slovenija z Govedoreja ostaja glavna panoga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 24. decembra objavilo tri razpise, ki se nanašajo na izboljšanje dobrobiti živali, trženje kmetijskih proizvodov in varovanje okolja. Tudi kmet dela za denar Prvi razpis je namenjen izboljšanju bivanja rejnih živali oziroma prilagoditvi kmetij za izvajanje nadstandardnih zahtev na področju njihove zaščite. Na voljo je devet milijonov nepovratnih evrov, s pomočjo katerih bodo lahko kmetje ustrezno uredili in opremili svoje hleve, nakupili pripadajočo opremo za skladiščenje živinskih gnojil, postavili mobilne objekte in uredili pašnike in obore za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi. Milijon evrov bo namenjen za investicije na majhnih kmetijah, pet za fizične osebe, trije pa za podjetnike. Ločene spodbude za majhne kmetije 21,2 milijona evrov je rezerviranih za spodbujanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov. Kmetije bodo lahko zaprosile za nepovratna sredstva za naložbe, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, k povečanju okoljske učinkovitosti in spodbujanju inovacij. Od skupne vsote bo milijon evrov na voljo nosilcem majhnih kmetij, šest milijonov evrov za klasične kmetije in tiste z dopolnilnimi dejavnostmi, 14,2 milijona evrov pa za podjetnike. Tretji razpis je okoljske narave, saj podpira individualne naložbe za izboljšanje učinkovitosti rabe živinskih gnojil ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu. Do nepovratnih sredstev bodo upravičene kmetije, ki bodo postavile ustrezne hleve in druge objekte ter kupile opremo, ki prispeva k zmanjšanju toplo- Foto: SD Največ slovenskih kmetij se še zmeraj, in to kljub temu da jim javnost ni najbolj naklonjena zaradi očitkov o izpustih toplogrednih plinov, ukvarja Foto: SD Sadjarji in vinogradniki, ki jih je prizadela lanska spomladanska pozeba, lahko zaprosijo za ugodna posojila Slovenskega regionalnega razvojnega sklada s subvencionirano obrestno mero. Govedoreja velja za tradicionalno in glavno kmetijsko panogo v Sloveniji, a jo pestijo nizke odkupne cene. grednih plinov in podpira obnovljive vire energije. Razpisanih je nekaj čez 27,4 milijona evrov, od tega sta dva milijona za majhne kmetije, skoraj 16,6 milijona za fizične osebe, dobrega 8,8 milijona evrov pa podjetnikom. Vloge za vse tri razpise bo mogoče oddati med 17. januarjem in 26. aprilom oziroma 1. junijem. z govedorejo. Tudi v prihodnje ni pričakovati večjih sprememb. Kmetije, ki so redile govedo in veljajo za najbolj tradicionalne, so lani k celotni kmetijski proizvodnji prispevale okoli 26 odstotkov, od tega pa je bila kar polovica mlečnih kmetij, ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Skupno število govedi se v zadnjem desetletju bistveno ne spreminja; tako so kmetje ob koncu leta 2021 redili dobrih 485.000 glav živine, od tega največ telet, krav molznic, bikov, volov in krav dojilj. Predsednik zbornice Roman Žveglič je prepričan, da se bo stalež krav molznic do leta 2030 obdržal, velik potencial vidi zlasti v prireji mesa. »16.000 kmetij vzreja živali za pridelavo mesa, pri čemer jih dobrih 14.000 na leto proda manj kot deset glav živine. Imamo pa nekaj več kot dvesto kmetij, ki vzredijo več kot trideset glav živine,« pravi in obenem opozarja, da zadnja štiri leta rahlo upada tudi skupna količina namolzenega mleka. »Razmere v slovenskem kmetijstvu bi bile veliko boljše, če bi bile odkupne cene mleka, mesa in drugih pridelkov višje. Omogočale bi normalen razvoj kmetij, ker pa so tako nizke, so kmetije bolj odvisne od strateškega načrta, subvencij in drugih oblik spodbud in pomoči. Na zbornici se zavedamo, da bomo morali v prihodnje še več pozornosti posvečati prenašanju znanja, selekciji na vseh področjih in zdravemu ekonomskemu načinu kmetovanja. Dejstvo je, da tudi kmetje delamo za denar. Res je, da dobička ne računamo, če pa kaj ostane, to vložimo v kmetijo, da lažje delamo, da bomo več zaslužili in to ponovno vložili nazaj.« SD Ugodna posojila za sadjarje in vinogradnike Dober milijon evrov vreden razpis je tik pred prazniki objavil tudi Slovenski regionalni razvojni sklad za obratna sredstva za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v lanskem aprilu. Kot je znano, je vlada za pomoč po ka- Slaba dva milijona za prašičerejce Pogoje za pridobitev finančne pomoči, ki jo je država namenila za blaženje težav v sektorju in ohranitev ekonomske sposobnosti za nadaljevanje prašičereje, je izpolnjevalo 531 rejcev. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je upravičencem odločbe izdala sredi decembra, nekaj dni pred božičem pa jim tudi nakazala sredstva v skupni višini 1,86 milijona evrov, kar pomeni, da so rejci v povprečju prejeli po 3.500 evrov pomoči. Razpis je bil objavljen 18. novembra na podlagi vladnega odloka, finančno nadomestilo pa so upravičenci prejeli po pravilih 'de minimis' za primarne kmetijske proizvajalce. tastrofalni pozebi sprejela tudi interventni zakon za pomoč najbolj prizadetim, a odškodnin ne bodo prejeli pred letošnjim marcem oziroma aprilom. Z ugodnimi posojili s subvencionirano obrestno mero jim je zdaj prisluhnil tudi omenjeni sklad. Prosilec za posojilo mora imeti v lasti ali zakupu vsaj četrt hektarja intenzivnih sadovnjakov ali vinogradov, ki so utrpeli najmanj 30-odstotno škodo, do države pa ne sme imeti neporavnanih obveznosti. Najnižje posojilo znaša 10.000, najvišje pa 100.000 evrov oziroma maksimalno 3.500 evrov po hektarju od pozebe poškodovanega sadovnjaka ali vinograda. Obrestna mera je fiksna in na letni ravni znaša 1,8 odstotka, subvencionira pa jo kmetijsko ministrstvo. Tudi za to bodo vloge začeli zbirati 17. januarja, razpis pa se izteče 28. marca oziroma do porabe sredstev. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 7. januarja 2022 Cirkulane z Kulturno društvo izdalo zbornik Knjigarnica Rad bi van povedo Življenje na našem planetu … Danes smo vsi prebivalci Pripjata. Udobno živimo v senci razdejanja, ki smo ga sami povzročili. Prinašajo ga prav tiste stvari, ki nam omogočajo udobno življenje. In popolnoma naravno je, da z njimi nadaljujemo, dokler ni prepričljivega razloga, da tega ni dobro početi, ter zelo dobrega načrta za drugačno pot. Zato sem napisal to knjigo. Naravni svet izginja. Dokazi za to so povsod okoli nas. Zgodilo se je v času mojega življenja. To sem videl na lastne oči. In pripeljalo nas bo do propada. Vendar je še vedno čas, da ustavimo reaktor. Obstaja dobra druga možnost … Tako med drugim pravi v kratkem uvodu nove knjige Življenje na našem planetu štiriindevetdesetletni svetovno znani naravoslovec in naravovarstvenik sir David Attenborough (1926). Zagotovo je znan tudi vam, spoštovani bralci, saj so mnoge njegove priljubljene oddaje predvajali tudi na slovenski nacionalni televiziji. Naj spomnim na legendarne dokumentarne serije, kot na primer Življenje na Zemlji in Modri planet. Noviteta, ki je pred kratkim izšla pri založbi Učila, nosi podnaslov Moje pričevanje in videnje prihodnosti in ima 255 strani. Uvodne besede je avtor naslovil Naša največja napaka, sledijo tri osrednja oštevilčena poglavja z naslovi: Moje pričevanje (str. 7), Kaj je pred nami (str. 107) in Videnje prihodnosti: kako oživiti svetovno divjino (str. 125). Sledijo Sklep (str. 211), Slovar manj znanih izrazov (str. 219), Zahvale (str. 235), Slikovni viri (239) in Opombe (str. 241). Seveda gre za neleposlovno, poljudnoznanstveno besedilo, ki neposredno, a tudi čustveno razgrinja izginevanje življenjsko pomembnih naravnih zemeljskih esenc. UDK (Univerzalna decimalna klasifikacija v knjižnicah) je 504, kar označuje knjižnično gradivo o škodljivih vplivih na okolje. Prvi del knjige vsebuje poglavja z letnicami, pod vsako pa so navedeni trije parametri: svetovno prebivalstvo, ogljikov dioksid v ozračju in odstotek preostale divjine. Avtor začenja z letnico 1937, ko je prebivalstvo štelo 2,3 milijarde, 280 je bilo delcev ogljikovega dioksida in 66 odstotkov je bilo preostale divjine. Zaključuje z letom 2020, ko je svetovno prebivalstvo ocenjeno na 7,8 milijarde, ko je v ozračju 415 delcev ogljikovega dioksida in je preostale divjine 35 odstotkov! Podatki so zastrašujoči! Na primer: v oceanih vsako leto nalovimo osemdeset milijonov ton hrane, iztrebljene so skoraj vse velike oceanske ribe, izgubljenih je približno polovica svetovnih plitkovodnih koral, plastične odpadke najdemo vsepovsod po oceanih, od zgornjih slojev do najglobljih jarkov. Trenutno v velikanski zaplati odpadkov na severu Tihega oceana, kjer površinska voda zaradi tokov kroži, plava 1,8 bilijona kosov plastike! Plastika prodira v oceanske prehranjevalne verige in več kot devetdeset odstotkov morskih ptic ima v želodcih delce plastike ...Trenutno človek poseka več kot petnajst milijard dreves letno … Kulturno društvo (KD) Cirkulane je konec minulega leta izdalo umetniški zbornik z naslovom Rad bi van povedo. V njem predstavljajo sedem kulturnih ustvarjalcev iz domače občine. Korona obdobje je okrnilo tudi delovanje KD Cirkulane, ki se je v minulih letih predstavljalo z raznolikimi in vsebinsko zanimivimi projekti. „Čas epidemije koronavirusa prinaša mnoge omejitve tudi v ljubiteljski kulturi. Načrtovane gledališke predstave, koncerti, literarni večeri, predavanja in drugi kulturni dogodki so odpovedani ali pa so se preselili na splet. Čeprav smo se na nanje že nekako navadili in imajo tudi svoje prednosti, se večinoma strinjamo, da je spletni dogodek le zasilna rešitev, ki ne more nadomestiti vzdušja kulturnega dogodka v živo. V KD Cirkulane smo v zadnjih dveh letih lahko izvedli le nekaj načrtovanih koncertov in prireditev, zaradi omejitev druženja je postala težavna že sama izvedba rednih tedenskih vaj. Smo pa zato toliko bolj veseli, da nam je uspelo izdati Foto: KD Cirkulane Zbornik z naslovom Rad bi van povedo ima 104 strani in predstavlja sedem kulturnih ustvarjalcev iz cirkulanske občine. naš prvi umetniški zbornik. V njem predstavljamo tiste člane društva, ki svojo ustvarjalnost izkazujejo skozi pisanje poezije in proze, s slikanjem, risanjem in fotografiranjem,“ je pojasnila urednica zbornika in vodja društvene knjižnice Mira Petrovič. Ptuj z Prostorska instalacija v Knjižnici Ivana Potrča Ko OK gesta ni več OK V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča sta v zadnjih decembrskih dneh kiparki Lada Sedlaček (Cerar) in Metka Zupanič razstavili prostorsko instalacijo z naslovom Beseda za besedo. Njuno umetniško sodelovanje poteka že več kot deset let, skupaj z Vesno Bukovec pa sta ustanoviteljici umetniškega združenja Kolektiva, v okviru katerega se predvsem ukvarjajo z družbeno angažirano umetnostjo. S svojim ustvarjanjem poskušata reagirati na družbene probleme, na vse bolj represivno družbo na eni strani, na drugi strani pa vse večjo moč nekih radikalnih skupin. Umetnice ustvarjajo v skupini in posamezno. Metka Zupanič je povedala, da se tokrat z Lado ukvarjata z aktualnimi družbenimi problemi. V ospredje sta postavili vprašanje uporabe gest, katerih pomen je pogosto zlorabljen na način, da si jih prilaščajo različne radikalne skupine. Tako geste, ki so sicer že dolgo v uporabi in v družbi simbolizirajo pozitivno, postanejo v kontekstu nestrpnosti negativne. Instalacijo sestavljata dve večji abstrahirani pozlačeni gesti OK, kar poudarja njuno vrednost in pomen. Na tleh pa so postavljene plošče, na katerih je kolažirano tekstovno gradivo. Gesto OK želita s tem projektom postaviti ponovno na mesto, kot ga poznamo, obenem pa želita problematizirati negativno komu- nikacijo med posamezniki, ki generira latentno napetost, strah in sovraštvo v vsakdanjem življenju ljudi. „Cilj projekta je, da obiskovalec besede in geste ozavesti in jih transformira v nekaj pozitivnega. Leta 2019 smo lahko bili priče, kako je nedolžna gesta OK čez noč postala simbol sovraštva nekih radikalnih skupin in začela nositi zelo negativen prizvok. Če ti nekdo pokaže gesto OK, to pomeni: jaz sem nad teboj, ti si slab, nekaj ti bom naredil. Anti-Defamation League jo je dodala v svojo bazo podatkov o simbolih sovraštva. Zaradi incidentov so nekateri ljudje pozvali javnost, naj v celoti preneha uporabljati kretnjo OK. Tem pozivom so odločno nasprotovali potapljači, ki s to kretnjo sporočajo, da so njihovi partnerji pod vodo še vedno živi, in tudi ljudje, ki so zelo navezani na podpis, da so v redu. Z Lado želiva s prostorsko instalacijo Beseda za besedo opozoriti na to problematiko in hkrati sporočiti, da tega, kar poznamo, ne damo, tega ne gre spreminjati. Ta gesta se je vedno uporabljala v zelo pozitivnem duhu, nakazuje na nekaj optimističnega, dobrega. V projektu Beseda za besedo pa tudi Foto: MG V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je na ogled prostorska instalacija kipark Lade Sedlaček (Cerar) in Metke Zupanič. prikazujeva, kako lahko besede in geste interpretiramo na različne načine in kako je umetniški izraz lahko večplasten,“ je še obrazložila Metka Zupanič cilj in pomen njune tokratne angažirane umetniške izpovedi. Lotili sta se tudi raziskave, v kateri sta ugotovili, da je besed, gest ogromno. Mlajše generacije so jih pričele prikazovati na drugačen način, umetni- Na srečo avtor in soavtor Jonnie Hughes knjigo skleneta z možnostmi ukrepanja in delovanja vseh človeških dejavnikov, da se ustavi propadanje planeta in začne opolnomočeno delovanje v prid narave in naravnih obnovljivih virov. Zdaj, ko je leto še mlado, je čas, da tudi vsak posameznik premisli o svojem ogljičnem odtisu, o odnosu do narave in vseh živih bitij. Veliko zdravja in dobrega branja želim. Liljana Klemenčič V zborniku so predstavili delo sedmih avtorjev, kulturnih ustvarjalcev iz Cirkulan. Svoja literarna dela so predstavili Mateja Muršec (črtica in izbor lirike), Lidija Tement (pravljice) in Uroš Prelog (pesmi, odlomki daljše proze). Četrti avtor pisane besede je aforist Milan Fridauer – Fredi, ki je doslej objavil več kot 24.000 aforizmov in izdal deset samostojnih knjig. „Posebno privlačnost dajejo zborniku fotografije in likovna dela, ki so jih prispevali trije avtorji: ljubiteljska slikarka Pavla Milošič, fotograf Sandi Kelc in karikaturistka Aljana Primožič Fridauer. Zbornik je oblikoval Aleksander Kelnerič,“ je pojasnila urednica Petrovičeva, ki bo seveda vesela, če bo knjiga našla pot do bralcev. Cena je 10 evrov, na voljo je v KD Cirkulane oziroma društveni knjižnici. MZ Foto: Nik Rovan Spomenik braniteljem Ljubljana 1991, ki so ga odkrili 24. junija lani, ob 30-letnici samostojne Slovenije v Ljubljani, katerega avtorici sta Lada Sedlaček (Cerar) in Metka Zupanič cama pa je pomembno, da stvari ostanejo takšne, kot so zapisane, kot jih poznamo iz slikarstva, iz zgodovine. Kot lahko sedaj vidimo na različnih protestih, geste postanejo zelo hitro znak nekega sporazumevanja ožjih skupin. Čas pa tako hitro beži, da se sploh ne zavedamo, da se v trenutku lahko znajdemo v nečem, iz česar več ne moremo izstopiti. „V bistvu nam je odvzeta neka svoboda, pravica izražanja. Pri gesti OK je bilo še posebej zanimivo to, da so se uprli tudi potapljači, ki jo pogosto uporabljajo pri svojem sporazumevanju pod vodo. Prav to gesto so tudi zaščitili na sodišču, da ostane kot pozitivna,“ je še povedala umetnica Metka Zupanič, ki se v svojih delih predvsem ukvarja z družbeno kritiko, Lada Cerar pa se po navadi na bolj humoren način loteva problematike vsakdanjega življenja. Prostorska instalacija Beseda za besedo bo v razstavišču Knjižnice na ogled do 8. januarja. MG Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 7. januarja 2022 11 Podlehnik z Zahvale in priznanja za dobra dela Ptuj z Podaljšan čas obratovanja drsališča Med prostovoljci vse manj mladih Na drsalkah do konca februarja? Občina Podlehnik je ob koncu leta organizirala poseben sprejem za prostovoljce. Priznanje župana je prejel Franc Cafuta, član Rdečega križa Podlehnik, za stokrat darovano kri. Na dogodku, ki je potekal v prostorih občine, je Cafuta izpostavil, da mu to priznanje veliko pomeni. Prvič je daroval kri pri osemnajstih letih, ko je uspešno opravil vozniški izpit za poklicnega voznika. »Že od nekdaj čutim to dolžnost, da darujem kri in na tak način rešujem življenja,« je dodal Cafuta. Drugo županovo priznanje je šlo v roke Krajevni organizaciji (KO) RK Podlehnik, ki deluje pod okriljem Območnega združenja (OZ) RK Ptuj. Kot je izpostavila sekretarka Marjana Cafuta, z občino Podlehnik že vrsto let dobro sodelujejo. Med drugim je poudarila, da brez prostovoljcev na terenu ne bi mogli tako uspešno opravljati svojega dela. »Mi nikakor ne bi mogli najti vseh ljudi, ki potrebujejo pomoč, pa zanjo iz različnih razlogov ne zaprosijo. V veliko veselje in zadovoljstvo nam je, da lahko številnim ljudem v podeželskih občinah pomagamo na tak način. Po drugi strani pa nas nekoliko skrbi, da je v naših vrstah vse manj mladih, zato se sprašujemo, kdo bo to delo opravljal čez deset, dvajset let,« je bila zaskrbljena Cafutova. Na seznamu KO RK Podlehnik je trenutno 66 prejemnikov paketov Foto: Estera Korošec Prejemniki priznanj z županom Sebastianom Toplakom s hrano, večje družine jih prejmejo več. Gre za generacijsko zelo različne ljudi, od starostnikov in družin do posameznikov, ki so ostali brez zaposlitve. Med njimi so tudi zaposleni, ki prejemajo tako nizke mesečne prejemke, da z njimi ne morejo shajati. Starostnikov nad osemdeset let že drugo leto zapored zaradi epidemioloških razmer niso mogli obiskati, zato dejansko stanje v tem trenutku težko ocenijo. Kot je povedal predsednik Stanislav Jelen, je sodelovanje z lokalno skupnostjo in OZ RK Ptuj zelo dobro. Veseli so tudi županovega priznanja, ki je vsekakor spodbuda za nadaljnje delo na področju prostovoljstva. Tudi Jelen je ob tem še dodal, da bi si želeli več mladih prostovoljcev, ki bi nadaljevali njihovo poslanstvo. Foto: DK Drsališče bo obratovalo še vsaj do konca meseca, morda tudi dlje. Državna priznanja za gasilce in člane Turističnega društva Na omenjenem dogodku je župan Sebastian Toplak svečano predal še tri državna priznanja. Franc Arnuš, poveljnik PGD Podlehnik, je prejel spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covidu-19. V času epidemije se je namreč delo gasilcev bistveno povečalo, več prostovoljnih ur so namenili za pripravo vsakodnevnih poročil ter nabavo opreme in zaščitnih sredstev. V občini pa imajo tudi zelo aktivne prostovoljce in prostovoljke v turistični dejavnosti. Zagnanost Turističnega društva Podlehnik je bila opažena celo na nacionalnem nivoju, saj jih je Turistična zveza Slovenije nagradila s kar dvema priznanjema, ki sta ju prejela Milan Vidovič, predsednik TD Podlehnik, in podpredsednik Zvonko Mlakar. Kot sta dejala, to ni samo njuno, ampak priznanje vseh članov društva, ki se trudijo za razvoj in promocijo Haloz ter organizacijo številnih prireditev. Vse to počnejo zato, da bi v svoje obmejne kraje privabili čim več turistov ter jim ponudili domačo kulinariko in kvalitetna vina. »To priznanje je za vse nas dodatna motivacija za nadaljnje delo in realizacijo različnih projektov na področju turizma,« je dodal Mlakar. Estera Korošec Hajdina z Začetek prenove Mariničeve domačije Vaško središče po novem Trg občine? V lanskem letu je stekla prenova dela Mariničeve domačije, kjer urejajo informacijsko-prodajno središče. Hajdinčani namreč želijo v prihodnje razvijati področji kulture in turizma, zato se te investicije zelo veselijo. A to je le začetek uresničevanja velikih načrtov, ki imajo korenine kar nekaj let nazaj. Foto: ČG Prenova bo stala 80.000 evrov. in turizma imamo veliko ponuditi, zato ga želimo razvijati. Skupaj s Turističnim društvom (TD) Mitra si prizadevamo narediti korake v pravo smer. Skupaj smo pripravljali tudi prijavo na razpis in uspeli,« je zadovoljen župan Stanislav Glažar. Nekdanje gospodarsko poslopje Mariničeve domačije tako že dobiva novo podobo, kmalu pa bo imelo tudi vsebino. Še vedno pa ostaja neuresničena želja ureditev same domačije. Sredstev za to zaenkrat še ni. »Ne vemo še natančno, koliko bo obnova domačije stala, saj bo morala potekati v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Bomo pa vsekakor nadaljevali projekt in skušali zagotoviti denar, ker bo to za našo občino izjemno pomembna investicija,« obljublja hajdinski župan. Ko bo nov objekt zgrajen, bodo v njem imela sedež tudi nekatera društva: TD Mitra ter Društvo žena in deklet Hajdina. Dženana Kmetec Dornava z Za lepše druženje Postavili vaško mizo Na pobudo vaškega odbora so krajani Dornave v delu vasi, ki ga imenujejo Ledine, postavili vaško mizo. Za zavetje pred neugodnim vremenom, dežjem, snegom ali pripekajočim soncem so nad njo naredili še streho. „Temu bi lahko rekli tudi vaška hišica. Postavili smo jo na občinskem zemljišču, v začetku leta pa smo jo pobarvali. Zbrali smo se v nedeljo, 2. januarja, na lep sončen zimski dan. Bilo nas je več kot 20. Prostovoljci so imeli s seboj pleskarsko orodje (čopiče), de- jansko nihče ni prišel praznih rok. Gospodinje so poskrbele za kuhano vino in sladke prigrizke,“ je zadovoljno povedal Miro Slodnjak in dodal: „Prostor bo služil druženju, predvsem mladim, pohodnikom in sprehajalcem bo na voljo za počitek. Postavili smo prvo vaško Praktično ni bilo dneva na ptujskem drsališču, da ne bi slišali žalostnega stokanja otrok ob misli, da se to kmalu zapira. Zdaj je jasno, da so njihove želje uslišane. Ledena ploskev, ki vsakodnevno vabi ljubitelje ledu na tržnico, bo še nekaj časa priljubljeno zbirališče Ptujčanov in okoličanov. Drsališče je bilo postavljeno 6. decembra in od takrat naprej je dejansko to glavna točka za razvedrilo na prostem za mnoge uporabnike. »Postavljeno bo še nekaj časa, saj je interes še vedno velik. V januarju ga bodo nekatere šole koristile še za izvedbo športnih dni. Morda ga pustimo kar do zimskih počitnic,« je z novico razveselil direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik. Prav fleksibilnost pri rabi je izpostavil kot eno pomembnejših prednosti, ki jih je prepričala, da gredo lani v nakup lastnega drsališča in ostale opreme. Vstop na ograjeno drsališče je možen pod pogojem PCT (izjema so mlajši od 12 let), odprto pa je vsak dan med 12. in 20. uro. Izposoja drsalk znaša 2 evra, medtem ko je uporaba drsališča za vse uporabnike brezplačna. V prid podaljšanju časa obratovanja gre tudi hladnejše vreme in morda se res zgodi, da se bo mesto od drsališča poslovilo šele tik pred letošnjim pustovanjem. DK Starše z Zanimiv predlog častnega občana Razvijati želijo turizem V letu 2021 se je končno začelo premikati v pravo smer. Na razpisu LAS so si za ta projekt uspeli zagotoviti 80.000 evrov. Denar so namenili za prenovo dela domačije, ki mu spreminjajo namembnost. V nekdanjem gospodarskem objektu namreč urejajo prodajalno izelkov in spominkov ter razstavišče. Občina na ta način dobiva pomemben turistični objekt. Prenovo izvaja podjetje Coolgrading, gradnja pa mora biti dokončana do 1. aprila. »Sredstva iz razpisa zadostujejo le za gradnjo, ostala zagonska sredstva za vsebino pa bomo zagotavljali v rebalansu letošnjega proračuna. Na področju kulture Ptujsko drsališče bi moralo po prvotnem planu obratovati le še do nedelje. Kot smo pred novim letom že poročali, pa se bo čas obratovanja – tudi zaradi dobrega obiska – podaljšal, morda celo do konca februarja oz. do zimskih počitnic. Marjan Malek, starški svetnik, tudi častni občan in predsednik več društev, je na eni izmed občinskih sej predlagal preimenovanje vaškega središča v Staršah v Trg občine Starše. Foto: ČG Bo vaško središče v Staršah dobilo novo ime? V obrazložitvi je zapisal, da gre za osrednji objekt občine, kjer skozi vse leto potekajo številne občinske, kulturne, turistične in razvedrilne prireditve. Po njegovem mnenju ta kraj združuje vseh osem vasi ter vse občane in občanke. V njegovi bližini so pomembne institucije, kot so sedež starške občine, cerkev, osnovna šola, vrtec … Med drugim je z vaškega središča lep pogled na Vurberk, ki je povezan s praznovanjem občinskega praznika. Ob obiskih raznih delegacij ali turističnih skupin ta prostor z okolico predstavljajo kot središče občinskih dogodkov, zato je njegov predlog za novo ime več kot upravičen. V neposredni bližini bi občina po mnenju Maleka lahko uredila posebno spominsko obeležje o kulturni zasnovi kraja, TIC, informativno pisarno Turističnega društva in manjši park. Občinska uprava bo omenjeno pobudo obravnavala v naslednjih tednih in preverila možnosti preimenovanja. Letos brez drsališča Foto: Miro Slodnjak Prostovoljci, ki so poskrbeli za pleskanje vaške mize v Dornavi. mizo. Če bo interes, bomo v vasi namestili še kakšno. Veselimo se, da bo prostor na voljo za druženje krajanov naše vasi in drugih obiskovalcev.“ MZ V neposredni bližini osrednjega prireditvenega prostora v Staršah je propadajoča stavba bivše gostilne, ki precej kazi podobo vaškega središča. Po zadnjih informacijah naj bi ta objekt odstranili v januarju oz. februarju letos. Svetnik Boštjan Munda je predlog o preimenovanju vaškega središča podprl. Je pa na občinsko upravo naslovil vprašanje, zakaj občina na tem prostoru še ni postavila drsališča, kot je sprva nameravala. Po besedah direktorice občinske uprave Mojce Kacjan so zaradi zaostrovanja epidemioloških ukrepov sprejeli odločitev, da drsališča letos ne bo. Eden izmed razlogov je tudi ta, da ob drsališču obiskovalcem ne bi mogli ponuditi dodatnih storitev, kot je prodaja hrane in pijače. EK Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 Črna kronika 12 COLOR CMYK stran 12 petek z 7. januarja 2022 Hajdina z Požar v Skorbi uničil streho in mansardo stanovanjske hiše Gorelo kot bakla, gasili tri ure, škode čez 100.000 evrov V Skorbi v občini Hajdina je v torek zvečer zapel rdeči petelin. Gorelo je kot bakla, so povedali očividci in gasilci, ki so se borili z ognjenimi zublji. V intervenciji je sodelovalo približno 90 gasilcev, aktivirali so 16 gasilskih vozil, tudi ptujsko avtolestev, gasili so tri ure. Delo gasilcev je oteževal močan veter. Zaradi vetra so bile v nevarnosti sosednje hiše in objekti, saj je gorelo v strnjenem naselju. Vodja intervencije Stane Žumer iz PGD Hajdoše je povedal, da so poziv na pomoč zaradi dimniškega požara (gorele so saje) prejeli ob 18.30. Dimnik so najprej pogasili s prahom, vendar so bili s tem šele na začetku triurne kalvarije, ko so se borili z ognjem in močnim vetrom, ki je ogenj razpihoval. „Ko smo prišli na kraj, smo začeli gasiti in pregledovati situacijo. Hitro smo ugotovili, da je ogenj ušel v ostrešje, k čemur je najbolj pripomoglo vreme, torej veter. Ogenj se je zaradi vetra hitro širil, zajel je večji del ostrešja. Posredovali smo z notranjimi napadi, da bi lahko rešili čim več. Plameni so bili neusmiljeni, prebili so streho, nato smo začeli z zunanjimi napadi in vpoklicali vsa društva iz občine Hajdina. Na pomoč smo pozvali še PGD Ptuj, ki je med drugim pomagalo z avtolestvijo. Gašenje je močno oteževal veter, gorelo je kot bakla, ogenj smo obvladali v treh urah, okoli 22. ure. Uro kasneje smo intervencijo v glavnem končali, štirje gasilci so na požarišču ostali do jutra. Vodo Foto: ŠT Silovit ogenj, ki mu je zagon dajal še veter, je prebil streho. Gasilci so ga v treh urah komaj ukrotili. Foto: ŠT Škode za 100.000 evrov Možje v modrem so bili o požaru obveščeni ob 19.10, po njihovih evidencah je bil požar pogašen deset minut pred 22. uro. „Po nestrokovni oceni je na objektu vsaj za 100.000 evrov škode. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil in ugotavljanjem vzroka požara,“ so v sredo dopoldan sporočili s Policijske uprave Maribor. za gašenje smo črpali iz hidranta, s tem ni bilo težav.“ Žumer je pojasnil, da je požar v celoti uničil streho in ostrešje (oko- li 160 m²), tramovi so zogleneli, večji del stanovanja v mansardi je uničen. „V intervenciji je sodelovalo 87 gasilcev iz šestih gasilskih društev: Hajdoše, Hajdina, Slovenja vas, Gerečja vas, Draženci in Ptuj. Aktivirali smo 16 vozil, pomagali smo si z gasilsko avtolestvijo in dihalnimi aparati.“ Bi bilo smiselno okrepitev vpoklicati prej? Glede na to, da so se gasilci z ognjem borili tri ure, se je zastavilo vprašanje, ali bi lahko rdečega petelina ukrotili hitreje, če bi prej aktivirali ptujsko gasilsko enoto in se poslužili reševanja z avtolestvijo. „Ne, mislim, da ne. Ogenj se je razširil v praktično nekaj minutah, ni se dalo karkoli drugače rešiti. Veter je bil premočan. V soseščini so blizu še drugi objekti in hiše, zato smo zavarovali, da ogenj ne bi pobegnil še kam in bi lahko nastala še večja škoda. Veter je pihal neusmiljeno. Z ene strani je bilo gašenje praktično nemogoče, ker je veter obračal curek vode in razpihoval dim. Vse smo delali z dihalnimi aparati. Situacija je bila zahtevna. Rešili smo, kolikor uspešno se je dalo. Splet okoliščin je bil zelo neugoden, dimniške požare večkrat gasimo in se jih reši, ne da bi nastala tako velika škoda. Kar se je zgodilo v Skorbi, se zgodi zelo redko, lahko pa se, tako da tudi dimniški požari niso tako nedolžni. Vnelo se je kot bakla. Bil sem že na marsikaterem požaru, pa tako hitrega širjenja ognja še nisem videl oziroma doživel. Veter je naredil svoje, celoten splet okoliščin je bil neugoden. Rešili smo, kar se je dalo,“ je za Štajerski tednik še pojasnil vodja intervencije Stane Žumer. Foto: ŠT Iskre v nebo in proti sosednjim hišam Glede na to, da so se gasilci z ognjem borili več ur, je bila situacija precej dramatična. Še zlasti za lastnike, ki so jim plameni pred očmi uničevali dom, pa tudi za krajane, ki so se bojazljivo ozirali proti ognju in trepetali, da ogenj ne bi hlastal še po drugih objektih v soseščini. „Iskre so švigale, veter jih je razpihoval, nosil daleč naokoli, bilo je zelo dramatično. Ogenj se ni dal, veter ga je razpihoval. Res nas je bilo strah,“ je bilo dan po požaru slišati med krajani. Pomurje z Voznica prebila steno hiše Z avtom v otroško sobo Foto: ŠT Zaradi požara je bil del naselij Skorba in Hajdoše (ob glavni cesti) ves večer brez elektrike. Za promet je bila med intervencijo zaprta tudi glavna cesta. Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo Na Hodošu se je v sredo okoli 7. ure pripetila nevsakdanja prometna nesreča, ki bi se lahko končala veliko bolj tragično, kot se je. Voznica je namreč z osebnim avtomobilom trčila v hišo. Kot so pojasnili na Policijski upravi Murska Sobota, Foto: Vestnik je bila glede na prve ugotovitve vzrok nesreče neprila- Razdejanje v otroški sobi, ki ga je s trkom v gojena hitrost. Trk v hišo je steno hiše povzročila voznica. bil tako silovit, da se je zrušil del stene, v otroško sobo pa je poleg razbitih zidakov vrglo tudi radiator. Na srečo v tem času v sobi ni bilo nikogar. Povzročiteljica naj bi po nesreči tožila za bolečinami, a še ni znano, kako hude so njene poškodbe. Reševalci so jo prepeljali v murskosoboško bolnišnico. (Ur) Požari drug za drugim V vetrovnem torkovem popoldnevu in večeru je bil rdeči petelin v Sloveniji očitno na uničevalnem pohodu, samo na Dravskem polju so bili trije dimniški požari. Nekaj po 12. uri so se z ognjem srečali v občini Žalec. Enako kot v Skorbi so plameni segali po mansardi stanovanjske hiše, ostrešju in strehi. Mansardno stanovanje za bivanje več ni primerno, vzrok požara je bil preboj električne energije na kuhinjskem aparatu. Okoli 17. ure so se vnele saje v dimniku stanovanjskega objekta v Račah. Lastniku je uspelo ogenj ukrotiti pred prihodom gasilcev. Pol ure za tem je do dimniškega požara prišlo na Zgornji Polskavi, prav tako brez večje škode. Popolnoma drugače se je končal dimniški požar v Skorbi, saj je ogenj zajel ter uničil streho, ostrešje in podstrešno stanovanje. Stanovanjska hiša je v torek zvečer gorela tudi v občini Velenje, v intervenciji je sodelovalo šest gasilskih društev, ogenj je hišo popolnoma uničil, je navedeno na spletni strani republiške uprave za zaščito in reševanje. V sredo zjutraj so na intervencijo odhiteli gasilci PGD Ptuj in Grajena, gorele so saje v dimniku stanovanjske hiše v Krčevini pri Vurbergu. Ogenj se je razširil na ostrešje, a so ga gasilci uspešno ukrotili, uničil je okoli štiri kvadratne metre ostrešja. Gasilci so iz objekta odnesli tleče predmete, poškodovano ostrešje pa prekrili s ponjavo. Mojca Zemljarič Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala povečini šibka burja. Jutranje temperature bodo od -10 do -3, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -4 do 3, na Goriškem in ob morju okoli 7 °C. OBETI: V soboto bo precej jasno z občasno zmerno oblačnostjo. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO . Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK Rokomet Obstanek in obenem sestavljati ekipo za prihodnost Stran 14 Tenis Čehinji v Adelajdi ugnali Slovenki Stran 14 stran 13 Odbojka Zlata medalja tudi Ptujčanki Niki Milošič Stran 14 Šport 2022 Zimske olimpijske igre, nogometno SP ... Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z Marko Brest, NK Aluminij »Spomladi bo treba pokazati nekaj več« V torek so priprave na spomladanski del sezone v 1. ligi začeli tudi pri NK Aluminij. Trener Oskar Drobne je s svojimi pomočniki na uvodni trening popeljal 26 igralcev, med njimi je bilo tudi pet mladincev: Rok Schaubach, Luka Benotič, Tai Kmetec, Nejc Medved in Klemen Kozjak. Strateg Aluminija je bil zelo vesel, da sta se po večmesečnem premoru zaradi poškodb treningom ponovno priključila Luka Petek in Kofi Nana Babil. Juš Štusej še vedno vadi po posebnem programu. V uvodnem tednu bodo rdeče-beli opravili pet treningov, že v soboto pa jih čaka prva pripravljalna tekma – v gosteh se bodo pomerili z zagrebško Lokomotivo. Kidričani bodo manjši del priprav opravili tudi v hrvaški Istri, kjer jih prav tako čaka nekaj pripravljalnih tekem. Marko Brest: »Kot mladi igralec si večje minutaže ne bi mogel želeti« Marko Brest je nedvomno eno od najprijetnejših presenečenj ekipe Aluminija v jesenskem delu sezone. Šele 19-letni igralec je po prehodu iz Drave k Aluminiju nemudoma opozoril nase, solidno minutažo je dobro izkoriščal, čeprav prehod med drugo in prvo ligo nikakor ni lahek. „Razlike med 2. in 1. ligo nedvomno so, v prvih dveh mesecih sem se kar 'lovil', saj je igra hitrejša, kontakti so močnejši … Po uvodnem obdobju je bilo nadaljevanje lažje, tako trenerji kot soigralci so mi zelo pomagali,“ je dejal ofenzivni vezist. Lanska sezona je bila zanj premierna v elitni slovenski ligi. „Po mojem mnenju sem se zelo dobro vklopil v nov klub, v tukajšnji sistem dela in tudi med nove soigralce. Sem mnenja, da si kot mlad igralec večje minutaže v uvodni sezoni med prvoligaši niti ne bi mogel želeti. Za mladega igralca, kakršen sem sam, je vsaka ponujena priložnost neprecenljiva in sem hvaležen zanjo,“ je dejal Marko in se dotaknil tudi položaja Aluminija na lestvici: „Cilji pred sezono so bili nekoliko višji, kot je sedanje 9. mesto. Razlike pa so majhne, že z zmago ali remijem na zadnji tekmi proti Bravu (poraz 2:1, op. a.) bi bili mesto ali dva višje na lestvici. Ni bilo idealno, a še vedno ni nič kritičnega, kaj šele izgubljenega. Bomo pa spomladi pri doseganju ciljev, ki so v prvi vrsti obstanek v ligi, nedvomno morali pokazati nekaj več, kot smo jeseni.“ Katero tekmo v jesenskem delu bi izpostavil kot najboljšo? „Tekmo z Mariborom v Kidričevem! Zmaga 3:0 in aplavz številnega občinstva ob odhodu z igrišča tik pred koncem tekme sta bila zame nekaj posebnega. Maribor je tudi moj nekdanji klub, nekaj časa sem preživel v njihovi mladinski vrsti, zato je to bilo še toliko bolj posebno,“ je z nasmehom na obrazu dejal Marko. V tem tednu so se začele priprave na drugi del sezone, do prvenstvenih tekem je na voljo nekaj več kot mesec časa. „Z novim letom prihajajo nove želje, novi cilji, tako na osebni kot športni ravni. Naredil bom vse, da bi jih uresničil. Ob tej priložnosti tudi bralcem Štajerskega tednika želim vse dobro v letošnjem letu,“ je dejal simpatični najstnik iz Juršincev in nadaljeval: „Na priprave sem prišel dobro pripravljen, kakšne velike izgube kondicije in moči nisem zaznal. V premoru sem delal vaje po programu, ki smo ga morali izpolnjevati, od tukaj dalje pa bomo sedaj nadaljevali skupaj. Gre za nadgradnjo in nekakšno piko na i, zato verjamem, da bomo že na uvodu spomladanskega dela sezone optimalno pripravljeni. Sam se zavedam, da bo treba na pripravah in pripravljalnih tekmah resnično garati. To je nujno, saj se bomo že v uvodnem obračunu drugega dela sezone Nogomet z NK Aluminij Dodatnih 274 minut k 11.000 je bilo premalo za zadovoljstvo Foto: Črtomir Goznik Timotej Dodlek je prišel v Kidričevo kot igralec z ogromno prvoligaškimi izkušnjami, a se mu pri Aluminiju ni uspelo uveljaviti. Pri NK Aluminij so povlekli drugo potezo prestopnega roka – tudi ta je odhod. Po Tilnu Pečniku tabor šumarjev zapušča tudi Timotej Dodlek. 32-letni vezist in kidričevski prvoligaš se tako razhajata po manj kot polletnem sodelovanju. »Nogometni klub Aluminij se Timoteju Dodleku zahvaljuje za vse rdeče-bele trenutke in mu želi vse dobro na nadaljnji športni in osebni poti,« so zapisali v izjavi za javnost. Dodlek je prišel v Kidričevo v poletnem prestopnem roku iz Kopra. Pri Aluminiju so v njem videli igralca, ki v ekipo prinaša izkušnje, a mu teh v šumi ni uspelo pokazati. V prvi vrsti je kriva poškodba, ki jo je staknil kmalu po prihodu na Štajersko, s čimer je bil za nekaj tednov oddaljen od ekipe. Tudi po sanaciji poškodbe se mu ni uspelo popolnoma uveljaviti, le v treh primerih je tekmo začel v začetni enajsterici. Skupno je v rdeče-belem dresu zbral piškavih 274 igralnih minut, kar igralca njegovega kova vsekakor ni moglo zadovoljiti. V dosedanji karieri je v dresih Maribora, Nafte, Mure, Zavrča in Kopra zbral več kot 11.000 igralnih minut. JM Foto: Črtomir Goznik Marko Brest: „Zmaga proti Mariboru s 3:0 in aplavz številnega občinstva ob odhodu z igrišča tik pred koncem tekme je bilo zame nekaj posebnega. Maribor je tudi moj nekdanji klub, nekaj časa sem preživel v njihovi mladinski vrsti, zato je bilo to še toliko bolj posebno.“ pomerili s Kalcerjem iz Radomelj, kar bo izjemno pomembna tekma proti neposrednemu konkurentu v boju za obstanek.“ Za konec se je s stavkom ali dveh dotaknil še svojega nekdanjega klu- ba, ptujske Drave. „V prvi vrsti sem vesel za moje nekdanje soigralce, da jim je trener ponudil priložnost v prvi postavi Drave in da so jo tudi dobro izkoristili. Vsi so dobri fantje in odlični nogometaši, zato so si to tudi zas- lužili. Po drugi strani pa slišim, kaj vse se dogaja v klubu – upam, da se bo situacija izboljšala in da se bo stanje čim prej normaliziralo,“ je zaključil Brest. Jože Mohorič Nogomet z 1. SNL Prvoligaši aktivni, cilji postavljeni Slovenski nogometni prvoligaši so v tem tednu že začeli priprave na spomladanski del sezone v 1. ligi. V uvodu so aktualne spremembe v igralskem kadru in na trenerski klopi. Vodilni Maribor je priprave začel v torek. Še vedno bo na mestu glavnega trenerja Radovan Karanović, ki je po prevzemu trenerske vloge ekipo popeljal na vrh lestvice. »Cilj številka 1 je znan, vrnitev naslova v Maribor,« pravi Nemanja Mitrović, ki je z Mariborom podaljšal pogodbo do leta 2024. Osrednji branilec pa ni edini, ki je podaljšal pogodbo z Mariborom, to so že pred časom storili Nino Žugelj, Vid Koderman, Žan Vipotnik, Mirko Mutavčić in Martin Milec. Slednji je kot eden najizkušenejših v vijoličastih vrstah pogodbo podaljšal do sredine leta 2024. »Dolgo sem že tukaj, vesel sem, da bom ostal še nekaj časa. Lahko ponovim besede ob prejšnji sklenitvi novega dogovora: tukaj je moj dom, moj klub. Dileme z moje strani glede podaljšanja pogodbe ni bilo, izredno sem ponosen, da bomo nadaljevali skupno zgodbo in gremo novim zmagam naproti,« je dejal Milec. Pred začetkom priprav je spregovoril tudi športni direktor NK Maribor Marko Šuler: »Dogajanje je pestro. Začenjamo brez novih obrazov, pričakujem pa v prihodnjih dneh že prve konkretne zadeve. Predvidena sta dva prihoda in en odhod. Pred prestopom je Robert Voloder, ki ni začel priprav, zato iščemo novo reši- tev na štoperskem položaju, ob tem pa tudi napadalnega vezista.« Šuler je spregovoril tudi o sklenjenih dogovorih z igralci v statusu posojenih nogometašev: »Poleti smo morali poiskati številne rešitve v kratkem času, zato smo posegli tudi po posojah, vendar z možnostjo odkupa. Dve možnosti sta aktivirani, Antoine Makoumbou in Robert Voloder že imata potrjen status. Preostaneta še Ognjen Mudrinski in Marko Alvir, pri obeh je možnost za odkup, imamo pa čas za odziv do konca sezone.« Odprta je še zgodba z Blažem Vrhovcem ter Aleksom Pihlerjem, prvi zaenkrat kljub ponujeni novi pogodbi še ni podaljšal sodelovanja z Mariborom, drugi naj bi to storil v kratkem. V drugačni vlogi se je znašel Ilija Martinović, ki je v suspenzu zaradi predčasne zapustitve treningov pred zaključkom jesenskega dela sezone. Celje je po Radomljah (Nermin Bašić) in Muri (Damir Čontala) tretji klub, ki je v zimskem premoru opravilo menjavo na mestu trenerja – pripeljali so Simona Rožmana. Zanimivo je, da bo njegov pomočnik znova Aleš Kačičnik, ki je v zaključku jeseni kot glavni trener uspešno vodil Rogaško v 2. ligi. Kot prvi igralec je v knežje mesto prišel Damjan Vuklišević, ki je nazadnje igral v Domžalah. Šimundža in Karničnik najboljša v Sloveniji Vratar madridskega Atletica Jan Oblak je najboljši slovenski nogometaš v letu 2021 po izboru časnika Ekipa SN. Oblaku je laskavi naslov najboljšega v državi pripadel že šestič. V zadnjih letih je njegovo prevlado v letu 2019 prekinil le Josip Iličić. V izboru 16 novinarjev Ekipe in 10 novinarjev drugih medijskih hiš je drugo mesto zasedel 37-letni vratar Interja Samir Handanović, za njim so se zvrstili Josip Iličić, Jasmin Kurtić in Miha Zajc. Za najboljšega v slovenski ligi so pri Ekipi izbrali nogometaša Mure Žana Karničnika (za njim so se zvrstili Maks Barišić, Tomi Horvat, Ognjen Mudrinski in Mustafa Nukić), najboljši trener je Ante Šimundža (za njim so se zvrstili Zoran Zeljković, Dejan Grabić, Darko Milanič, Radovan Karanović), ki je z Muro lani osvojil naslov in jo popeljal v Evropo. Najboljši mladi nogometaš je Benjamin Šeško, nominirani so bili še Aljoša Matko, Dario Kolobarič, Tamar Svetlin, Dušan Stojinović. JM Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 petek z 7. januarja 2022 Rokomet z RK Jeruzalem Ormož Čim prej do obstanka in obenem sestavljati ekipo za prihodnost Počitek po koncu prvega dela sezone je bil za rokometaše Jeruzalema zelo kratek. Trajal je le štirinajst dni, saj je ekipa prvi trening v pripravah na drugi del sezone opravila v ponedeljek, 3. januarja. „Kljub temu da je bil odmor zelo kratek, pa je bil za našo ekipo več kot dobrodošel. V svojem imenu bi dejal, da bi še kak dodatni teden brez treningov prišel prav, da bi se telo ter glava popolnoma spočila. A ker sezono nadaljujemo že 29. januarja, je vsem jasno, da je bilo treba pravočasno pristopiti k trenažnemu procesu. Prvi trening niti ni tako kritičen, bolj so potem kritični naslednji treningi, ko se nabere mlečna kislina,“ je po prvem treningu v letu 2022 pripovedoval kapetan Bojan Čudič. Prvega treninga se je udeležilo kar 24 igralcev. „Vsi igralci razen Aleša Zemljiča, ki trenira po posebnem programu, so nared za drugi del priprav. Med njimi je tudi Tilen Kosi, ki je pred mesecem dni staknil poškodbo gležnja, a je bilo okrevanje po poškodbi tudi zaradi marljivosti igralca več kot uspešno. Z nami trenirajo tudi Ognjen Savković, Matej Niedorfer, Žan Toplak, Gašper Pungartnik, Aljoša Munda in Žiga Borko, ki so udarni igralci pri drugoligašu iz Velike Nedelje. Sicer je ekipa ostala ista, ni prihodov in ne odhodov. S tem igralskim kadrom bomo v nadaljevanju sezone lovili točke, ki nam bodo čim prej prinesle obstanek v ligi. V drugem delu imamo nekoliko težji žreb in bomo prve tri tekme odigrali v gosteh proti Trimu, Škoi Loki ter Slovanu. Z izkupičkom vsaj dveh točk iz teh treh gostujočih tekem bi bili zelo zadovoljni. Prvo domačo prvenstveno tekmo v letu 2022 bomo odigrali šele v soboto, 26. februarja, ko na Hardek prihaja Riko Ribnica. Dogovorjeni smo za nekaj pripravljalnih tekem, od 20. do 23. januarja pa si bomo privoščili tudi mini priprave v Poreču, kjer bomo odigrali dve pripravljalni tekmi proti Poreču in Umagu. Ves preostali del priprav bomo opravili na domačem terenu, v športni dvorani Hardek. Z vnemo igralcev na prvih štirih treningih sem več kot zadovoljen. Verjamem, da bo trajala čim dlje časa in da do začetka drugega dela sezone ujamemo pravo formo, ki bo prina- šala točke,“ je po sredinem treningu povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Ormož bo januarja rokometno obarvan Slednjega že čez nekaj časa čakajo priprave mladinske reprezentance, ki bodo potekale v Ormožu. Poleg Prapotnika so člani te reprezentance tudi Blaž Fergola, Nik Čirović (posojen rokometaš Celja) in Denis Škrinjar. Sicer bo mesto Ormož skozi cel januar rokometno obarvano, saj na priprave prihajajo kar tri mlajše reprezentance Slovenije (mladinci, kadeti, mlajši kadeti) in 1. B-ligaš Črnomelj, kateri bo med drugim odigral pripravljalno tekmo proti Veliki Nedelji. V ormoškem klubu so se začeli lotevati tudi igralskega mozaika za drugo sezono, kar bo bistveno težja naloga kot si zagotoviti obstanek v ligi. „Sestaviti bo treba kar dve ekipi, in sicer ekipo Jeruzalema ter tudi ekipo Velike Nedelje, ki v tej sezoni sestavlja večino igralcev iz Ormoža. Želimo, da bosta v prihodnji sezoni obe ekipi konkurenčni, Jeruzalem v NLB ligi in Velika Nedelja, upamo, da Foto: Črtomir Goznik Ormožani bodo v drugi del sezone krenili z domala nespremenjeno ekipo. v 1. B-ligi. Treba bo zbrati blizu 40 rokometašev, kar ne bo enostavno. Če želimo imeti v naši okolici vrhunski rokomet, pa drugače sploh ne gre. Želja je počrpati najboljše rokometaše iz naše okolice in z njimi igrati vidno vlogo v slovenskem rokometnem prostoru. Dela je vrh glave in upamo, da nam uspe uresničiti čim večji del iz seznama naših želja,“ je še nekaj o prihodnosti rokometa v občini Ormož spregovoril predsednik Mladen Grabovac. Uroš Krstič Odbojka z Srednjeevropsko prvenstvo U-19 Zlata medalja tudi Ptujčanki Niki Milošič Maribor je v zadnjih dneh lanskega leta gostil zaključni del srednjeevropskega prvenstva za odbojkarice do 19. leta starosti. V slovenski reprezentanci je vidno vlogo odigrala Nika Milošič. Ptujčanka je z odličnimi igrami pomagala Sloveniji do prvega mesta in do zlate medalje. Naše mlade odbojkarice so v velikem finalu s 3:0 (22, 24, 22) premagala Avstrijke. Na poti do končne zmage so v skupinskem delu zabeležile štiri zmage. Varovanke trenerja Sama Miklavca so po vrsti premagale Avstrijke (3:0), mlado slovensko reprezentanco do 17 let (3:0), Hrvaško (3:1) in Madžarsko (3:0). Madžarke so nato s 3:0 še enkrat premagale v polfinalu. O pripravah na turnir in igrah na srednjeevropskem prvenstvu je Nika Milošič dejala: „Zbrali smo se 25. decembra 2021 v DRAŠ centru v Mariboru, kjer smo se dobro pripra- vili na prihajajoč turnir. Glavni trener Samo Miklavc ter ostali trenerski štab je zelo dobro izkoristil kratek čas priprav. Turnir MEVZ je trajal od 28. do 30. decembra v Mariboru. Na tekmovanje so bile povabljene vse srednjeevropske države, vendar se zaradi novega virusa covid-19 niso odzvale vse. Tekmovale smo proti Avstrijkam, Madžarkam ter Hrvaticam. Zavedale smo se, da so vse ekipe kakovostne in da se bomo morale potruditi in v vsako tekmo vstopiti skoncentrirano in z veliko pozitivne energije. In tega smo se tudi držale. Menim, da je naš odnos na igrišču veliko pripomogel k našim zmagam. Odigrale smo dobro, vendar vemo, da nas v prihodnje čaka težje tekmovanje, to so kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki bodo letos aprila.« Nika najboljša blokerka turnirja Nika Milošič je v zadnjih letih igrala za ptujski ženski odbojkarski klub, medtem ko je pred kratkim prestopila v Odbojkarski klub Formis. V novi sredini, ki nastopa v 1. B državni ligi, Reprezentanca Slovenije U-19: Nika Milošič, Taja Gradišnik Klanjšček, Urška Cikač, Adela Škoflek, Ula Gorjup, Žana Godec, Živa Javornik, Julija Grubišič Čabo, Anja Farkaš, Isa Ramić, Neja Čižman, Tia Koren, Neja Vidali, Nina Svetina. Selektor: Samo Miklavc. Foto: OZS Nika Milošič Ptujčanka igra na mestu korektorja, medtem ko je v reprezentanci igrala na svoji bivši standardni poziciji blokerke. Na tej se je odlično znašla in je bila razglašena za najboljšo blokerko turnirja. O svoji igri in proglasitvi za najboljšo blokerko je Milošičeva dejala: „S svojo igro sem bila kar zadovolj- na, saj že celo letošnjo sezono v OK Formis igram na poziciji korektorja. Poziciji sta si dokaj različni. Na željo glavnega trenerja Sama Miklavca sem turnir odigrala na mestu srednje blokerke. Na začetku me je skrbelo, kako se bo izšlo, saj že od lanske sezone nisem igrala, niti trenirala na tej poziciji. Sama sebe sem pozitivno presenetila in si dokazala, da sem zmožna igrati dobro na obeh pozicijah, ter da je z močno željo mogoče doseči veliko. Vesela sem, da sem dobila priložnost igranja na vseh tekmah. Neizmerno vesela sem pa tudi naziva, ki je bil še dodatna potrditev mojih zmožnosti ter dobrega dela.“ David Breznik Tenis z Mednarodni turnirji Čehinji ugnali Slovenki Po porazu z Mario Sakkari (6.) v uvodnem krogu turnirja WTA 500 v Adelajdi (to je bil prvi uradni dvoboj v letu 2022 v ženskem delu svetovne serije) je Tamaro Zidanšek čakal na istem prizorišču še nastop v dvojicah. Njena partnerica je bila tokrat Kaja Juvan, ki je med posameznicami pripravila veliko presenečenje z izločitvijo 2. nosilke in 2. igralke sveta Arine Sabalenke iz Belorusije. Tami in Kaja sta tokrat prvič zaigrali v paru na svetovni turneji, edini skupni dvoboj doslej sta odigrali leta 2020 v Luksemburgu v okviru Pokala Federacij. Tekmici Slovenk sta bili Čehinji Marie Bouzkova (23 let) in Lucie Hradecka (36 let). Gre za odlični igralki dvojic, Bouzkova je v tej konkurenci 36. igralka sveta, Hradecka pa celo sedem mest višje (bila je že tudi 4. igralka med dvojicami). Velja izpostaviti, da sta Zidanškova in Bouzkova nekaj časa trenirali skupaj, med dvojicami pa sta tudi odigrali nekaj skupnih turnirjev v letih 2019 in 2020. Prvi niz sta Slovenki suvereno dobili, v drugem pa sta Čehinji hitro povedli 1:4. Tami in Kaja sta bili zelo blizu vrnitve (3:4, 40:15), a jima odločilnega koraka ni uspelo narediti. V master tie-breaku sta se hitro znašli v zaostanku (2:6), prednost pa sta izkušenejši Čehinji znali brez posebnih težav zadržati. Rola v tretje neuspešen z Eliasom Medtem ko je Tamara nastopala na turnirju serije WTA 500, je Blaž Rola (181. na ATP) priprave na odprto prvenstvo Avstralije začel na turnirju serije challenger v Bendigu. Gre za mesto s približno 100.000 prebivalci, približno 150 km severno Turnir WTA 500 v Adelajdi, dvojice: 1. krog: Zidanšek/Juvan – Bouzkova/Hradecka (Češka) 6:1, 3:6, 7:10. Turnir serije challenger v Bendigu, posamezniki: 1. krog: Rola (12.) – prost 2. krog: Rola (12.) – Elias (Portugalska) 4:6, 6:3, 3:6. Dvojice: Foto: OZS Slovenska reprezentanca U-19 je na srednjeevropskem prvenstvu osvojila zlato medaljo. 1. krog: Rola/Couacaud (Slovenija/Francija, 2.) – prosta 2. krog: Rola/Couacaud (2.) – Pearson/Pospisil (Avstralija/ Češka) 6:4, 6:3; 3. krog: Rola/Couacaud (2.) – Fabbiano/Popko (Italija/Kazahstan). Foto: Instagram Kaja Juvan je na prvem turnirju nove sezone ugnala Irino Sabalenko, v paru s Tamaro ZIdanšek sta bili manj uspešni. od Melbourna, kjer je nagradni sklad za igralce znašal 58.000 dolarjev. V glavnem delu turnirja je nastopilo 48 igralcev, nosilci so bili v uvodnem krogu prosti. Med njimi je bil tudi Blaž Rola, bil je 12. nosilec. V 2. krogu je bil njegov tekmec Gastao Elias (217.), vrstnik iz Portugalske (oba sta letnika 1990). Doslej sta se merila dvakrat (leta 2017 v Milanu v Italiji, leta 2019 pa v Tampereju na Finskem), obakrat je na peščeni podlagi zmagal Ptujčan. V tretje – tokrat na trdi podlagi – ni šlo … Tekma na osrednjem stadionu v Bendigu je potekala po notah dobrih serverjev, v srečanju izenačenih tekmecev so odločale malenkosti. V prvem nizu je bila odločilna že prva igra, break je uspel Portugalcu, ki ga je zadržal do konca – 4:6. V drugem je z enako mero vrnil naš igralec, edini break mu je uspel v osmi igri (3:5). Elias je imel v naslednji igri priložnost za rebreak, a jo je Blaž ubranil in niz dobil s 6:3. V odločilnem nizu sta igralca držala svoj servis do osme igre, ko je bil pri začetnem udarcu Rola. V najdaljši igri dneva je imel Rola tri priložnosti za izenačenje na 4:4, a mu jih ni uspelo izkoristiti, Elias je na drugi strani unovčil drugo priložnost za odvzem servisa (3:5). Vrnitve v dvoboj za našega igralca več ni bilo in po dobrih dveh urah igre si je Elias zagotovil napredovanje v 3. krog. Uspešneje je Blaž začel svoje nastope med dvojicami, kjer igra skupaj s Francozom Enzom Couacaudom. Po uvodni zmagi sta uvrščena v polfinale. Blaža naslednji teden čakajo kvalifikacije za Odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu, potekale bodo med 10. in 14. januarjem. JM Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 petek z 7. januarja 2022 COLOR CMYK Šport, zanimivosti stran 15 15 Šport 2021 v sliki (Foto: Črtomir Goznik, mxgp) Šport 2022 Zimske olimpijske igre, nogometno SP … Potem ko so v koronskem letu 2021 vendarle izvedli dve izmed največjih športnih prireditev na svetu z enoletno zamudo (poletne OI in nogometno EP), bo leto 2022 postreglo še z enim olimpijskim vrhuncem. Že čez manj kot dva meseca bodo na sporedu še zimske igre v Pekingu, športno leto 2022 pa prinaša tudi številna prvenstva, prvič tudi svetovno nogometno pozimi. Za slovenske ljubitelje bo eden od vrhuncev leta 2022 prišel že kmalu. V začetku februarja bosta Peking in okolica, resda spet – tako kot v Tokiu pred dobrega pol leta – v mehurčku gostila najboljše zimske športnike na svetu. Gledalcev, vsaj tujih, na igrah ne bo, prireditelji upajo, da jih bodo lahko izpeljali v predvidenem časovnem roku med 4. in 20. februarjem. Za Slovenijo so bile dosedanje igre zelo uspešne, v Pekingu pa bi lahko slovenski športniki dobili še kakšno medaljo in tako obogatili zbirko, v kateri je zdaj 21 medalj na zimskih izvedbah največjih tekmovanj na svetu. Leto 2022 bo obenem tudi priložnost za proslavo lepe okrogle številke: minilo bo 30 let, odkar so slovenski športniki na velikih tekmovanjih osvojili prve medalje za samostojno državo. Po 30. obletnici ustanovitve samostojnega olimpijskega gibanja bo konec leta, natančno 16. decembra, slovensko olimpijsko družino prevzel nov predsednik. Takrat bo potekala volilna skupščina Olimpijskega komiteja Slovenije, na kateri dosedanji predsednik Bogdan Gabrovec ne bo kandidiral za nov mandat. Manj pozornosti javnosti bodo deležne še ene igre, na katerih so Slovenci doslej tudi nastopali zelo uspešno. Gre za sredozemske igre, nekoč zelo cenjeno tekmovanje držav tega območja, ki je v zadnjih izvedbah izgubilo nekaj mika, ostaja pa priložnost za nabiranje izkušenj za mlade. V letu 2022 bo igre konec junija in v začetku julija gostila Alžirija. V Afriki bo tudi prvi velik nogometni dogodek leta, afriško prvenstvo v Kamerunu, ki se bo začelo januarja. Nad njim sicer že nekaj časa visi meč negotovosti, tudi zato ker številni evropski klubi zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer na tej celini ne želijo, da bi tam igrali njihovi afriški zvezdniki. Že februarja sledi klubsko svetovno prvenstvo v Abu Dabiju, glavni dogodek nogometne sezone pa bo seveda svetovno prvenstvo v Katarju. To bo postavilo številne mejnike. Tako bo SP med 21. novembrom in 18. decembrom prvo, ki bo potekalo v arabskem svetu. Zgoščen spored tekem in prizorišč bo teoretično omogočal navijačem, da si bodo lahko ogledali celo več tekem v enem dnevu – če bodo seveda novembra razmere takšne, da bodo gledalci lahko na tribunah. Prvenstvo je bilo in bo verjetno tudi še v letu 2022 sicer deležno precej kritik; predvsem zaradi delovnih razmer za delavce migrante, pa tudi zaradi nejasnega vpliva vremena. Prav zaradi zmanjšanja vpliva vročine so prvenstvo prestavili na jesen in zimo, kar pa tudi ne ustreza vsem velikim akterjem na nogometni sceni. Za razliko od Pekinga in OI v Katarju Slovencev ne bo, svojo priložnost so izbranci Matjaža Keka zapravili že precej pred koncem kvalifikacij. Na slovenski sceni bo prav v tistem času v ospredju zaradi vloge gostitelja tudi rokomet. Slovenija namreč med 4. in 20. novembrom v navezi s Severno Makedonijo gosti EP za ženske, kar bo največji športni dogodek v Sloveniji v letu 2022. Tudi leta 2022 v koledarjih mednarodnih zvez ostajajo slovenska prizorišča, ki so že dodobra uveljavljena, predvsem tista v zimskih športih, kot so Kranjska Gora, Rogla in Planica. Ta bo gostila več tekem na najvišji ravni, osrednji dogodek bodo marčevski poleti. Maja bo po dveh preložitvah končno na vrsti tudi drugoligaško hokejsko SP v Ljubljani. Čeprav ne bodo igrali doma, pa bodo zagotovo deležni velikega zanimanja športne javnosti košarkarji in odbojkarji. Reprezentanci, ki sta navduševali na letošnjih olimpijskih igrah in EP, se bosta spet potegovali za medalje. Košarkarji – še vedno s statusom branilcev naslova z EP 2017 – bodo v glavni vlogi na EP med 1. in 18. septembrom v Nemčiji. Odbojkarji pa bodo po srebrni kolajni na EP leta 2021 v prihajajočem letu lovili še vrh na SP. To bo v Rusiji med 26. avgustom in 11. septembrom. In ker je Slovenija v zadnjih letih postala kolesarska velesila, bo na koledarju za leto 2022 z rdečo – ozi- roma bolje rečeno z rumeno – podčrtana tudi dirka po Franciji, kjer si navijači obetajo nov slovenski obračun med dvakratnim zmagovalcem Tadejem Pogačarjem in izzivalcem Primožem Rogličem. Francoski Tour bo potekal med 1. in 24. julijem. Že prej, med 7. in 29. majem, bo na vrsti italijanski Giro, Rogličeva rdeča Vuelta pa bo letos med 19. avgustom in 11. septembrom. Dogodkov v Sloveniji in po svetu bo seveda še veliko. Vsi prireditelji upajo, da jim koronske razmere ne bodo preveč prekrižale načrtov ter da bodo, z gledalci ali brez, lahko izpeljali svoje tekme. Številne med njimi spadajo med klasike, izvedbe se štejejo v desetinah. Le za zbujanje športnih apetitov velja izpostaviti nekatere najodmevnejše: finale lige NFL, sloviti superbowl, bo tokrat v 56. izvedbi v Los Angelesu 13. februarja. Pa seveda vsi štirje turnirji za grand slam v tenisu, 106. dirka 500 milj Indianapolisa 29. maja, številni izzivi v formuli 1, kjer se obeta nov spopad med zdaj svežim svetovnim prvakom Maxom Verstappnom in izkušenim Lewisom Hamiltonom ... Motociklisti z branilcem naslova v motoGP Fabiem Quartararojem se bodo prvič po dveh desetletjih in pol morali znajti brez upokojenega »doktorja« Valentina Rossija. sta Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK Šport, zanimivosti 16 stran 16 petek z 7. januarja 2022 Šah z Šahovsko društvo Ptuj Ptujski šahisti v luči uspešnih organizatorjev skozi osem desetletij Takoj po ustanovitvi Šahovskega društva Ptuj leta 1935 so njegovi člani postali izredno aktivni v smislu nastopanja na različnih tekmovanjih in Foto: arhiv ŠD Ptuj - 2136 priložnostnih turnirjih, svoje Svetovni prvak Anatolij Karpov med nastopom na simultanki delovanje pa so dopolnili še organizacijsko. Tako so že leta 1936 organizirali prvo društveno prvenstvo in ta oblika tekmovanja se je z manjšimi presledki obdržala vse do leta 1997. Kasneje so jim dodali organizacijo pospešenih in hitropoteznih turnirjev, Ko se je leto 2021 počasi poslavljalo ki se redno letno izvajajo in so ptujski šahisti nekako že kovali načrte za praznovanje 90-letnice neuše danes. Zalo priljubljena mornega člana Šahovskega društva oblika tekmovanja so Ptuj Martina Majcenoviča, je kot streFoto: arhiv ŠD Ptuj - 2055 bile simultanke in prvo je Pozdravni nagovor predsednika ŠD Ptuj Milana Kneževiča pred začetkom simultanke svetovnega prva- la z jasnega odjeknila novica, da se je leta 1946 na Ptuju odigral Martin za vedno poslovil. ka Anatolija Karpova 1975 na Ptuju »Martina sem par dni pred tem Bogomir Stupan iz Maribora, žalostnim dogodkom obiskal v Domu leta 1947 pa še mojster Anton prvaka na Ptuju odigral Anatolij upokojencev Ptuj, kjer je po smrti Karpov, za kar ima največ zaslug Preinfalk iz Ljubljane. žene našel svoj drugi dom. Kot ved- Poslovil se je Martin Majcenovič starosta ptujskega šaha Organizacijsko prelomno je bilo leto 1950, ko je Šahovska zveza Slovenije Ptujčanom zaupala organizacijo Zveznega turnirja prvokategornikov, čeprav v svojih vrstah niso imeli igralca za nastop na tem turnirju. So pa Ptujčani izkoristili to priložnost in ob zaključku izvedli še hitropotezni turnir, na katerem so nastopili udeleženci zveznega turnirja in sedem članov domačega društva. Zmagal je ing. Boris Sikošek (na zveznem turnirju je bil drugi), najboljši domačin pa je bil 18-letni Janez Podkrajšek, ki je osvojil 2. mesto. Ob nekaterih promocijskih turnirjih in drugih prijateljskih srečanjih so nadaljevali organizacijo simultank, kjer so gostili številne vrhunske domače in svetovne šahiste. Med njimi so bili VM Vasja Pirc (1950), VM Boris Kostič (1950), MK Andrej Mišura (1951), MK Ivan Kukovec (1952), MK Leon Guselj (1953), MK Janez Nemec (1954), VM Dragan Janoševič (1956 na slepo), VM Bruno Parma (1965), MM Stojan Puc (1973), MM Vojko Musil (1975), VM Svetozar Gligorič (1976), MM Janez Barle (1977 in 1985), VM Wiliam Lombardy (1978), MK Danilo Polajžer (1979), VM Vlado Kovačevič (1980), VM Dragutin Šahovič (1987), VM Zdenko Kožul (1989), VM Anatolij Vajser (1989), VM Bojan Kurajica (1991), MM Anita Ličina (1992), VM Aleksander Beljavski (leta 1998 dve), MM Domen Krumpačnik (1999). Vsekakor pa med simultankami izstopa tista iz leta 1975, ki jo je takoj po osvojitvi naslova svetovnega takratni predsednik društva Milan Kneževič. Velemojster je odigral simultanko na 28 šahovnicah in dosegel 20 zmag, dve partiji je izgubil, šest se jih je končalo z remijem. Kot zanimivost naj zapišemo, da je Karpov ponovno obiskal ptujske šahiste kot gost na mednarodnem turnirju Ptuj Open leta 2008, ki se je igral v istih prostorih Narodnega doma, kjer je leta 1975 odigral simultanko in tega se je ob tokratnem obisku še dobro spomnil. Dolg je tudi seznam organizacije republiških prvenstev tako v članski kot mladinski konkurenci v času skupne države Jugoslavije, kasneje pa tudi državnih prvenstev samostojne Slovenije. Naj jih naštejemo (navedeni so zmagovalci ter najboljši domačini/domačinke; slednji s poudarjenim tiskom): - avgusta 1975 – 25. republiško prvenstvo članov; zmagovalec Ivo Mihevc, 18-letni Danilo Polajžer 7. mesto, osvojil tudi naslov MK; - aprila 1978 – finalni turnir za pokal Maršala Tita; zmagala ekipa LŠK Ljubljana 14 točk, ŠD »Izbira« Ptuj 6. mesto 11,5 točke (najboljši posameznik v ptujski ekipi Janko Bohak 3,5 točke iz petih partij); - junija 1980 – 6. republiško prvenstvo za mladinke; zmagovalka Lidija Horvat, članica domačega društva; Foto: arhiv ŠD Ptuj - 1644 Simultanka Anite Ličine pred odhodom na olimpijado leta 1992 - julija 1983 – 35. republiško prvenstvo mladincev; zmagovalec Štefan Cigan, Rado Brglez 2. mesto; - julij/avgust 1985 – 35. republiško prvenstvo članov; zmagovalec Leon Gostiša, edini domačin Janko Bohak 14. mesto; - avgust 1986 – 38. republiško prvenstvo članic; zmagovalka Simona Orel, Tatjana Vaupotič-Košanski 2. mesto; - julij 1987 – kvalifikacijski turnir članov in članic za nastop na finalnem turnirju za prvenstvo Slovenije; pri članih je zmagal domačin Rado Brglez, pri članicah prav tako domačinka Anita Ličina; - oktober/november 1990 – 40. republiško prvenstvo za člane; zmagovalec Igor Jelen, Danilo Polajžer 7. mesto; - julija 1991 prvo državno prven- Foto: arhiv ŠD Ptuj – 1726 Udeleženke 38. republiškega prvenstva na Ptuju 1986; domačinka Tatjana Vaupotič (sedi prva z leve) je osvojila 2. mesto. stvo SLO za mladinke; zmagovalka Nataša Krmelj, Anita Ličina 2. mesto; - oktobra 1991 prvo državno prvenstvo SLO za članice; zmagovalka Anita Ličina, članica domačega društva; - 1994 – četrto državno prvenstvo SLO za članice; zmagovalka Kiti Grosar, Anita Ličina 2. mesto; - april/maj 2002 – državno prvenstvo RS za mladince in mladinke do 20 let; pri mladincih je zmagal Blaž Bratkovič, Črtomir Štrucl 9. mesto; pri mladinkah je zmagala Vesna Rožič, Vanja Butolen 6. mesto; - avgust 2005 – 15. državno prvenstvo za člane in članice; pri članih je zmagal Jure Borišek, najboljši domačin Gregor Podkrižnik 9. mesto; pri članicah je zmagala Jana Krivec, edina domačinka Vanja Šeruga 15. mesto; - avgust 2015 – Slovenija open; zmagovalec Marko Tratar, Andraž Šuta 6. mesto; - avgust 2020 – ekipno državno prvenstvo mladink in mladincev; zmagovalke pri mladinkah ekipa ŠK Celje 5 točk, pri mladincih ŠK Žalec 12 točk; ŠD Ptuj 6. mesto, 4 točke (v ptujski ekipi najboljši Mihajlo Ilijič 3 točke iz sedmih partij); - september 2021 – mladinska državna liga; zmagovalci člani ŠD Kočevje 10 točk; ŠD Ptuj 4. mesto 6 točk (v ptujski ekipi najboljši Mihaijlo Ilijić 3,5 točke); - september 2021 – 1. mladinska državna liga; zmagovalci člani ŠD Domžale 16 točk; ŠD Ptuj II 9. mesto 10 točk (v ptujski ekipi najboljši Mihael Kukovec 5,5 točke); - oktober 2021 – šest krogov članske državne lige; zmagovalci člani ŠK Tajfun Ljubljana 17 točk; 3. mesto ŠD Ptuj 12 točk (v ptujski ekipi najboljši Ivan Ivanišević 6,5 točke). Se nadaljuje Silva Razlag no je bil razpoložen in dobre volje. Zaželel si je, da še v letu 2021 odigrava vsaj eno partijo šaha, kar sem mu tudi obljubil. Žal naju je usoda prehitela in je on svojo zadnjo partijo odigral sam, brez ure, brez sodnikov, brez tekmeca, brez velikega pompa, tiho in spokojno,« so prve besede predsednika Šahovskega društva Danila Polajžerja ob odhodu legende ptujskega šaha Martina Majcenoviča. Težko je v nekaj stavkih opisati njegove vsestranske šahovske vrline in aktivnosti, saj je bil odličen igralec, organizator, funkcionar, šahovski sodnik, vzgojitelj in mentor mlajšim generacijam. Slednjim je bil leta in leta vzor vztrajnega in trdega dela, ki lahko pripelje do uspehov, kakršne je dosegal sam z osvojitvijo naslova mojstrskega kandidata ali še višje. Kot član Šahovskega društva Ptuj je prve večje uspehe dosegal na priljubljenih društvenih prvenstvih, kjer je že leta 1963 osvojil naslov prvaka, ob tem pa premagal vseh 11 tekmecev. Leta 1973 in 1983 je zasedel drugo mesto, leta 1968, 1974 in 1982 tretje, večkrat pa še mesta med deset. Prav ti turnirji so bili nekakšna odskočna deska za nastopanje na turnirjih in tekmovanjih širše po Sloveniji pa tudi izven meja. Od leta 2002 do vključno 2019 se je redno udeleževal mesečnih pospešenih turnirjev, kjer je po enkrat osvojil 1., 2. in 3. mesto, pa še nekaj uvrstitev med deset. Skoraj nikoli skozi desetletja ni zamudil rednih mesečnih hitropoteznih turnirjev. Vse od leta 1963 je bil več ali manj stalni član prve ekipe na številnih mednarodnih turnirjih, v interligi, v pokalnem tekmovanju, republiškem prvenstvu, II. zvezni ligi zahod - skratka v vseh oblikah tekmovanj za čas skupne države Jugoslavije. Največji uspeh je dosegel z ekipo ŠD Ptuj leta 1980, ki se je kot slovenski republiški prvak prvič uvrstila v II. zvezno ligo zahod. Na tem tekmovanju je nastopil v letih 1981 (5. mesto), 1982 (3. mesto), 1983 (5. mesto) in 1984, ko je ekipa osvojila 9. mesto in za vsega pol točke nesrečno izpadla. Ko se je leta 1989 ponovno vrnila, se je okrepila z nekaterimi mlajšimi posamezniki in Martin je z razumevanjem sprejel dejstvo, da lahko pomaga ekipam v nižjem rangu tekmovanja. Vse od leta 2007 je bil nepogrešljiv član druge ekipe v drugi državni ligi vzhod, ki se je po njegovi zaslugi uvrščala na visoka mesta in ni bila nikoli v položaju za izpad v nižji rang tekmovanja. Največji uspeh je dosegla prav lani (2021), ko se je prvič uvrstila v prvo državno ligo vzhod, pri tem pa je kljub častitljivim 89. letom svoj prispevek dodal tudi Martin. Gotovo bi bil nastopa v tem drugem najvišjem rangu slovenskih državnih lig še posebej vesel, žal pa je svojo zadnjo partijo moral predati brez boja. Ptujski šahisti se ga bodo spominjali po njegovih številnih anekdotah, ki so jih vedno znova in znova razveseljevale, čeprav je nekatere pripovedoval večkrat, vendar vedno z enakim navdušenjem in njemu lastnim humorjem. Velik pečat je pustil tudi v bivši Tovarni glinice in aluminija TALUM Kidričevo, kjer je bil gonilna sila pri odvijanju tradicionalnih »aluminijad«, ob tem je bil stalni član sindikalne šahovske ekipe. Spominjali se ga bodo člani Šahovske sekcije Spuhlja, kjer v njihovi 30-letni zgodovini delovanja skoraj nobeno leto ni izpustil tradicionalnih velikonočnih in še kakšnih drugih turnirjev, večkrat pa je na njih opravljal tudi funkcijo sodnika. Posebno poglavje je spisal z organizacijo t. i. »Martinovih« šahovskih turnirjev v občini Zavrč, kamor se je preselil po upokojitvi. Martin je svoje šahovsko znanje nadgradil s strokovnim izobraževanjem in opravil izpit za šahovskega sodnika. Večkrat je bil namestnik ali pomočnik glavnim sodnikom, na nekaterih turnirjih pa je bil glavni sodnik. V največjo čast si lahko šteje sojenje na najvišjem svetovnem šahovskem dogodku, šahovski olimpijadi leta 2002 na Bledu. Njegove širše sposobnosti so v ŠD Ptuj prepoznali kmalu po včlanitvi v društvo in mu na občnih zborih leta 1964, 1965 in 1971 zaupali funkcijo tehničnega vodje ekipe, zadnje tri mandate pa je opravljal funkcijo predsednika nadzornega odbora. Ob 40-letnici delovanja društva je leta 1975 prejel srebrno plaketo Telesnokulturne skupnosti Ptuj za organizacijsko delo in tekmovalne dosežke, leta 2005 pa ga je društvo imenovalo za častnega člana. V svojih vitrinah ob številnih visokih nagradah in priznanjih hrani tudi bronasto plaketo Šahovske zveze Slovenije iz leta 2012. Šah je bil Martinovo življenje, ki ga je v polnem smislu živel skoraj sedem desetletij in v njem pustil močan pečat. Silva Razlag Štajerski TEDNIK petek z 7. januarja 2022 petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki 17 Ptuj z 70 let Združenja šoferjev in avtomehanikov Skupaj za večjo varnost v cestnem prometu V ZŠAM Ptuj so se v preteklem letu, kljub epidemiološkim ukrepom, trudili po najboljših močeh, da so v celoti izpeljali načrtovane aktivnosti. Za leto 2021 so jih strnili v enajst točk: varovanje otrok po zaprtju šol zaradi covida-19, akcija mobitel, varovanje otrok po jesenskih in zimskih počitnicah ter ob začetku in koncu šolskega leta, aktivnosti ob Evropskem tednu mobilnosti, akcija, izobraževanje starejših voznikov motornih vozil in izvajanje prevozov starejših občanov z vozilom šoferko, ki jih člani prostovoljno izvajajo celo leto. Za izvedbo omenjenih aktivnosti so člani porabili 309 ur in prevozili 2.240 km. Leto 2021 je bilo za ZŠAM Ptuj še posebej pomembno, od začetkov njihovega delovanja v letu 1951 je minilo častitljivih 70 let. Na prehojeno pot in dosežke v tem obdobju so zelo ponosni. Zaradi koronavirusa lani niso mogli praznovati, zato so se odločili, da bodo ta častitljivi jubilej praznovali v letu 2022, praznične trenutke pa delili z vsemi člani, prijatelji ter sorodnimi organizacijami iz regije in širše. „Ponosni smo na svoje člane, ki so vedno in povsod pripravljeni sodelovati in pomagati. Najaktivnejši so naši starejši člani, ki sem jim še prav posebej zahvaljujemo. V svoje vrste vabimo nove člane, to je naša stalna naloga, da obogatimo naše vrste in tudi pomladimo. K sodelovanju vabimo poklicne in ostale voznike ter vse, ki želijo sodelovati v delu našega združenja ter aktivno prispevati k večji varnosti v cestnem prometu. Vsa varovanja otrok, vse aktivnosti naši člani opravijo brezplačno, zato se jim iskreno zahvaljujemo. Želimo si okrepiti sodelovanje s poklicnimi vozniki in organizacijami, ki izvajajo prevoze v cestnem prometu. Naši strokovnjaki, ki delujejo v okviru Zveze združenj šoferjev in Foto: Črtomir Goznik Največ aktivnosti ZŠAM Ptuj namenja prometni varnosti otrok Foto: Črtomir Goznik Janez Strelec, predsednik ZŠAM Ptuj: „V letu 2021 je bila naša organizacija stara 70 let. Zaradi epidemioloških razmer nismo praznovali. Častitljivi jubilej nam veliko pomeni, zato smo se odločili, da ga bomo praznovali letos, skupaj z vsemi člani, prijatelji in sorodnimi organizacijam iz regije in širše.“ avtomehanikov Slovenije, imajo veliko znanja o prevozih v cestnem prometu in o prometnih pravilih. V vsakem trenutku so pripravljeni pomagati voznikom, ki se znajdejo v težavah. Članstvo v združenju je namenjeno tudi izmenjavi izkušenj med vozniki. Velik poudarek pa namenjamo tudi seznanjanju javnosti o našem delu. Dobro sodelujemo z lokalnimi mediji in širše. Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije izdaja v sodelovanju s Tranzitom strokovno revijo Prometno varnostni vestnik, ki prav tako prinaša prispevke o prometni varnosti, o delovanju združenj ter predstavlja vozila za opravljanje storitev,“ je o delu ZŠAM Ptuj povedal predsednik Janez Strelec. Za varno pot v šolo in domov Vseh članov imajo trenutno okrog 180, delujejo pod okriljem Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. V prvem obdobju delovanja so se v glavnem posvečali izobraževanju in usposabljanju voznikov. Tako so izvajali avtošolsko dejavnost, ki pa so jo sčasoma opustili. Organizirali so druženja voznikov in avtomehanikov ter jih seznanjali z novostmi na področju njihovega delovanja. Že pred nekaj desetletji pa so se usmerili v preventivno dejavnost na področju cestnega prometa. Pri tem aktivno sodelujejo s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, predsednik ZŠAM je vedno tudi član tega sveta. Vključujejo se v različne akcije Agencije za varnost prometa, kot so: hitrost, uporaba mobitela med vožnjo, alkohol, bodi viden itd. Največ aktivnosti pa je usmerjeno v varovanje otrok ob začetku šolskega leta in po vsakih počitnicah dopoldan in popoldan. „Z osnovnimi šolami sodelujemo tudi pri opravljanju kolesarskih izpitov, vsako leto tudi pri pripravi in izvedbi kvalifikacijskih tekmovanj Kaj veš o prometu. V tednu mobilnosti zagotavljamo tudi varovanje prireditev, ki potekajo na prometnih površinah,“ je še o aktivnostih ZŠAM Ptuj povedal predsednik Janez Strelec. MG Podlehnik z Cestnik-Vaupotičevi vztrajajo na najlepših haloških bregovih Haloška trma in vztrajnost se odražata v odličnih domačih izdelkih Na haloški izletniški kmetiji Cestnik-Vaupotič so v lanskem novembru opravili trgatev izbora renskega rizlinga na 600 trsih. Upali so, da bodo lahko opravili ledeno trgatev, po kateri so zelo znani, a temperature in vremenska napoved temu niso bile naklonjene. Trgati so začeli rano zjutraj, ko so temperature še nizke. V vinograd so se odpravili domači berači, povabljenih zaradi epidemioloških omejitev ni bilo. S trsov so pobrali sladko grozdje. Trgali so v vinogradu, ki je bil zaščiten z mrežo pred divjimi živalmi in pticami, kljub temu pa je veliko grozdja propadlo. Nabrali so malo grozdja, ki ga niso nič mleli, pač pa le stisnili in natočili 100 litrov mošta, iz katerega bodo skušali donegovati najkakovostnejše vino pod imenom izbor Žana - Simon, po dveh vnukih. To bo imelo za družino poseben čar. Veliko vina ustekleničijo, saj je sedaj pomembna butična prodaja in degustacije. Na kmetiji živijo Dragica, nosilka dopolnilne dejavnosti, gospodar Franc, sinova Martin in Miha z družino. Hči Patricija si je družino ustvarila na Pobrežju in vedno rada pride pomagat na domačijo. Dragica in Franc sta ponosna dedek in babica trem vnukom, za katere si kljub obilici dela vedno najdeta čas. Do njihove hiše je speljana lepa Ob vinih še bogata paleta odličnih domačih specialitet Poleg ponudbe kakovostnih rdečih in belih vin na domačiji v pravi krušni peči pečejo tudi domači kruh; znan je predvsem rženi. Razvažajo ga na več prodajnih mest. Gostom in drugim kupcem pa ponudijo še salame iz svinjine, divjega prašiča, jelenovo in gamsovo salamo ter špehovko. Pripravljajo tudi domačo tunko in zaseko, ocvirke, meso iz tunke, klobase iz tunke ter domače klobase za kuhanje. A to še ni vse: doma skuhajo odlična domača žganja in likerje, znani pa so tudi po jabolčnem in grozdnem soku. So dobitniki številnih najrazličnejših visokih priznanj in zahval na turističnem in kulinaričnem področju, predvsem pa vinskem. Na Slovenskih dobrotah 2021 so prejeli zlato priznanje za rženi kruh, zlato priznanje za vino traminec-polsladki in srebrno priznanje za jelenovo salamo. modernizirana asfaltna cesta in do njih pridete iz doline v dobrih petih minutah z regionalne ceste ali z avtoceste. Na kmetiji nihče ne hodi v službo, vsi so predani delu na haloških gričih, kjer redijo živino, obdelujejo njivice in vinograd. Kljub predanosti in modernizaciji haloška zemlja še vedno reže tanke rezine kruha, zato morajo biti preudarni, iznajdljivi in izdelovati izdelke najvišje kakovosti, da lahko zadržijo kupce. Šumakovega sela ne bi zamenjala za nič na svetu Šumakovega sela, kakor se po domače imenuje njihov zaselek, ne bi zamenjala za nič na svetu. To je bil tudi razlog, da sta si ob Frančevi razpadajoči domačiji začela graditi svoj lastni novi dom. Začela sta iz nič in z golimi rokami poprijela za delo. Kmetija obsega okrog dva hektarja hribovite zemlje. Odkupila sta tudi zemljo od sorodnikov, da sta lahko začela graditi hleve in kmetovati. Najprej sta začela krčiti zaraščene bregove. Postavila sta družinsko hišo in hleve, zasadila trto in delala od jutra do večera. Dragica in Franc dolga leta skušata iz skope haloške zemlje pridelati kar se da največ krme za govejo živino, drobnico ter za pujse. Živino gojijo za predelavo mesa. Leta 1996 sta zasadila prvo trto, saj želita, da se Haloze promovirajo z vinom in vinogradništvom, kar je njihova prioriteta. Na haloški lapornati zemlji raste trta, ki daje vrhunska vina in so dosegla sloves po celotni Sloveniji in izven meja. Trto imata zasajeno na vertikali na zelo strmem predelu. Kljub modernizaciji in strojem, je še vedno treba polovico dela opraviti ročno. Prihodnost – kljub epidemiji – v turizmu Dragica in Franc vidita prihodnost v turistični dejavnosti s ponudbo odličnih vin in domačo bogato kulinariko. Zato so zraven hiše po letih utrujajočega boja z birokracijo postavili prizidek s prostori, kjer lahko sprejmejo do 50 gostov. Uredila sta tudi apartma, kjer lahko gostje prespijo. Vsak težko prislužen evro od prodaje suhomesnih izdelkov ter vina in kruha koristno naložita, a pandemija je tudi njim hitro po odprtju zaprla vrata turističnega objekta. »Ker pa gostje velikokrat ne najdejo poti do nas, jih poiščeva kar sama,« v šali pravi Franc in pojasnjuje, da se z Dragico redno udeležujeta kmetijskih in novoletnih sejmov, prireditev, martinovanj ... Foto: Sandi Šprah Ponosna sta na sinovo družino, ki je ostala doma in pomaga pri delu, zato se jima prihodnosti ni bati. Sin Miha se je posebej specializiral za suhomesne izdelke. Upata, da se bodo razmere doma in v svetu vendarle počasi popravile, s tem pa vrnili tudi gostje in kupci. Čeprav je znano, da se Haloze počasi, a vztrajno zaraščajo, pa je ob takšnih zanesenjakih, kot je družina Cestnik-Vaupotič, še upanje za bodoče rodove. Za delo na haloških bregovih človek potrebuje res veliko ljubezni do vinogradništva, kmetovanja in domačega kraja. Zdenka Golub Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 petek z 7. januarja 2022 Ptuj z Ljudska univerza ponuja številne možnosti izobraževanja GLASOVNICA  stran 18 Učilnice so polno zasedene Ime in priimek Naslov Glasujem za Slovenko leta 2021: (Vpišite ime in priimek kandidatke – samo ene!) Vsi kuponi bodo ostali v uredništvu. Ne bomo jih uporabili za noben drug namen. Foto: Mateja Jordovič Potočnik Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali nam ga pošljite v kuverti na naslov: Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Moste - Polje. Glasovanje bo omogočeno tudi na spletni strani www.slovenkaleta.si. Zvezdana Mlakar Foto: Mateja Jordovič Potočnik je večna iskalka smisla in resnice, ki se razdaja v gledališču ter v televizijskih oddajah. Pogovorov v svoji oddaji Zvezdana se loteva iskreno, osebno in brez predsodkov, zato ji gostje po navadi povedo veliko več, kot pričakujemo. Spremljajo jo celo generacije, za katere so bile teme o čustvih, odnosih in notranjem življenju prej tabu; nove so bile tudi za javno televizijo. Sama pravi, da so ji njeni gostje odkrili nove svetove in jo pripeljali do nje same. Tako, kot se spreminja sama, s svojimi gosti vpliva na življenja svojih gledalcev – spodbuja jih k razmišljanju in spremembam. Od nje se lahko učimo spontanosti in navdušenja nad življenjem. Vse, kar počne, dela predano in strastno. Pa naj bo to vodenje oddaje, igranje, predavateljstvo, pisanje ali pa delo na posestvu. V znanju je moč, je prepričana. Na Ljudski univerzi (LU) Ptuj se v zadnjih letih povečuje zanimanje za neformalna izobraževanja, torej znanja, ki ne dajejo javnoveljavne izobrazbe, temveč nove kompetence. Vse več je udeležencev na različnih delavnicah (učenje tujega jezika, spoznavanje računalniških veščin, osebnostna rast, komuniciranje, vodstvene kompetence, srečno starševstvo …). Organizacijo slednjih prednostno omogočajo sredstva, ki jim jih je uspelo pridobiti na državnih in evropskih razpisih. »To so programi, kjer je mogoče pridobiti veliko novega znanja in uporabnih veščin,« je dejala Mojca Volk Korošec, direktorica LU Ptuj. V času epidemije se je še bolj pokazalo, kako pomembno je na primer osnovno znanje računalništva. »Učiteljica, banka, zdravnik so se čez noč preselili na splet, zato se je marsikdo znašel v stiski. Vsi namreč niso vešči uporabe računalnika, zato smo marsikoga naučili, kako si na primer vzpostaviti elektronsko pošto, se naročiti k zdravniku, se prijaviti na roditeljski sestanek preko zooma ali nasploh uporabljati internet.« Z vpisom v srednješolske in študijske programe so na LU Ptuj zadovoljni, saj so učilnice letos polno zasedene. Vse tri srednješolske programe (prodajalec, ekonomski tehnik in predšolska vzgoja) obiskuje približno 100 udeležencev. Njihova povprečna starost je ocenjena na 25 let. Kot ugotavlja Korošec Volkova, je bila pred desetletji povprečna starost vpisanih v srednješolske programe precej višja. Kot razlog za vpis največkrat udeleženci navajajo prekvalifikacijo. »Med njimi je veliko posameznikov, ki niso zadovoljni s svojim delovnim mestom in si želijo preizkusiti kaj novega. V naših vrstah je tudi precej posameznikov, ki so bili sicer z izobraževanjem na izbrani šoli oz. fakulteti zadovoljni, pri delodajalcu pa so nato doživeli razočaranje – delo so si namreč predstavljali čisto drugače.« Pouk zaradi epidemiološke situacije izvajajo kombinirano – predavanja potekajo večinoma preko spleta, vaje pa v učilnicah. Na študijskih programih do 200 udeležencev V oktobru so začeli izvajati tudi študijske programe v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Koper, ki so jo pred leti skrbno izbrali kot partnerja, ki v lokalnem okolju nudi dodatne študijske programe. »Iskali smo strokovnost v povezavi s prijaznostjo in jo našli.« Gre za dva magistrska (socialna pedagogika in inkluzivna pedagogika) in dodiplomski program predšolske vzgoje. Predavanja trenutno v celoti potekajo na daljavo. V letošnjem študijskem letu je na vse tri Foto: EK Direktorica Mojca Korošec Volk se je na Ljudski univerzi Ptuj zaposlila pred 16 leti. programe vpisanih med 150 in 200 študentov. »Vsako leto se trudimo, da uspemo pridobiti čim več razpisanih prostih mest za naše lokalno okolje, saj ima Pedagoška fakulteta Koper omejeno število mest.« Povprečna starost študentov je okoli 35 let, v veliki večini so to zaposlene ženske, ki se odločajo za dodatno usposabljanje oz. kariero. Tako srednješolski kot študijski progami so plačljivi. Dijaki, ki jih eno leto šolanja stane nekaj manj kot 700 evrov, lahko kandidirajo na razpisih Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, če uspešno zaključijo izobraževanje. Pri študijskih programih pa cene narekuje Pedagoška fakulteta Koper, šolnina za letnik znaša med približno 2.500 evrov ter jo je mogoče poravnati na deset obrokov. Nikoli ni prepozno za spremembo Na Ljudski univerzi Ptuj nudijo pomoč tudi vsem tistim, ki bi radi spremenili poklic oz. kariero. V svetovalnem središču je odraslim na voljo svetovalka, s katero se lahko pogovorijo o možnostih kakršnegakoli dodatnega izobraževanja. Uspešno in zgledno pa sodelujejo tudi z lokalnimi podjetji. »Če so bili pretekla leta iskani pretežno programi, ki so neposredno povezani z delom na določenem delovnem mestu, kot na primer program viličarist, računovodja, pridobivanje specifičnih IKT-kompetenc, je zadnje čase v porastu iskanje veščin, znanj in spretnos- Izobraževanje odraslih sestavlja več področij in sicer: izobraževanje za pridobitev izobrazbe (od osnovne šole do vključno fakultetne izobrazbe), neformalni izobraževalni programi – pridobivanje kompetenc, poklicno usposabljanje (npr. usposabljanje za računovodja, za voznika viličarja, socialni oskrbovalec, izdelovalec spletnih strani, tekstilni konfekcionar, predelovalec mesa, vodja projektov …), programi pod okriljem MDDSZEM (Center za družine Špajza modrosti, Socialna aktivacija), LAS programi za razvoj podeželja ter dodatna strokovna pomoč udeležencem (Svetovalno središče Ptuj, Svetovanje za odrasle, Središče za samostojno učenje). ti, kot so dobra komunikacija na delovnem mestu, pozitivni vodja, preprečevanje stresa in izgorelosti, timsko delo, motivacija za delo ter razne oblike promocije zdravja na delovnem mestu,« je pojasnila Volk Koroščeva in dodala, da so med drugim dobro oboroženi tudi s ponudbo tovrstnih usposabljanj za zaposlene. Estera Korošec Kristina Modic je dipl. ekonomistka, že nekaj let izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, ki je za rakom zbolela leta 2005, ko je imela šele 33 let. Diagnosticirali so ji maligni limfom. Po ozdravitvi je postala ambasadorka te bolezni in borka za pravice bolnikov s krvnimi raki, ki jih je vsako leto več. Že leta 2007 je s kolegi ustanovila združenje, to je z leti raslo in razvijalo številne brezplačne podporne programe za bolnike ter njihove svojce. V zadnjem letu se je še posebej izkazala, saj sta s prof. dr. Samom Zverom, zdravnikom in legendo slovenske hematologije, ob veliki podpori strokovnjakov, bolnikov in širše javnosti uspela v treh mesecih zbrati kar okoli 850 tisoč evrov za nakup dveh naprav CAR-T, ki za bolnike s krvnim rakom, ki so izčrpali že vse druge možnosti zdravljenja, pomenita novo upanje za zdravljenje in življenje. Foto: ČG Prostori Ljudske univerze Ptuj v središču mesta Štajerski TEDNIK petek z 7. januarja 2022 petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Po bučnem praznovanju se bo življenje počasi in vztrajno spustilo stare tirnice. Največ priložnosti in pomembnega sodelovanja vas čaka v pogledu dela. Tokrat prihaja vaših pet minut in tako ali drugače boste nagrajeni za svoje delo. V ljubezni potrebujete več svobode. BIK (21. 4. – 20. 5.) Obeta se vam harmoničen čas. Kljub temu da ne želite biti opaženi, se bo to zgodilo v tem tednu. Dokazali boste, da ste v koraku s časom in da sledite modnim zapovedim. Na delovnem mestu se vam obeta več priložnosti. In zna se vam izpolniti srčna želja! DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Je boginja razmnoževanja, zemlje, prsti, poljedelstva in rodovitnosti polj ter zakonske zveze. Je hči Saturna in Ree. Njen simbol je pšenični snop. Postavili so ji dve svetišči, in sicer na vznožju Aventina, enega od sedmih rimskih gričev, in v Ostiji. Enaka je grški boginji Demetri. ALLORI, Alessandro - italijanski slikar, ANLIKER, Regula Aebi - nekdanja švicarska sprinterka, EASTMAN, George - ameriški izumitelj fotografskega filma v zvitku Privlačile vas bodo skrivnosti in zaradi tega vzbujate pozornost. Znate na pravilen način reči bobu bob. Skozi svet mistike, ezoterike in vsrkavanja duhovnih znanj se spreminjate. Naredili boste pomembne poteze. Res pa je, da sledite svojim interesom, Ljubezen: svobodoljubno. RAK (21. 6. – 22. 7.) Slovenija z Sajenje medovitih rastlin že tudi v tujini Dan D za čebele bo 26. marec Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je domače in tuje organizacije, občine, društva in posameznike pozvala k sajenju medovitih rastlin. Kot je znano, si je zveza zadala, da bo v Sloveniji v naslednjih osmih letih posajenih dva milijona medovitih rastlin. Vseslovenska akcija bo potekala 26. marca, doslej se je prijavilo že skoraj 50 partnerjev, med njimi tudi iz tujine, zlasti iz Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Rastline, ki jih opraševalci potrebujejo za hrano, bodo sadila slovenska veleposlaništva v Vatikanu, Makedoniji in na Češkem, med spodnjepodravskimi občinami so se akciji že pridružili v Lenartu, Benediktu, pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah in v Cirkulanah, pa tudi številne šole, med njimi Šolski center Ptuj oziroma Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo. Čebelarski zvezi pri projektu pomaga Zavod za gozdove Slovenije, ki bo poskrbel, da se bodo ustrezna medovita drevesa, kot so lipa, javor, kostanj, jabolka, hruška in češnja, sadila v primerno okolje, pripravil pa bo tudi navodila za sajenje, vzdrževanje in nego medovitih dreves. Gozdarji zavoda bodo s pomočjo donatorjev in sponzorjev prav tako poskrbeli za brezplačne sadike. Medovita Od ljudi se učite. Naučite se povedati svoje mnenje in stališča. Blizu vam bodo sodelovanja in skozi timsko delo se učite. Skozi moč sodelovanja prihaja prava oaza nekih dobrih in ugodnih priložnosti. Nekoliko manj se boste poslušali in v ljubezni prihaja čas prilaganja. Finančno boste uspeli. LEV (23. 7. – 22. 8.) Ljubezensko življenje vas bo raznežilo. S partnerjem lahko preživete veliko lepega in ura v dvoje bo balzam za dušo. Zdi se, da boste tudi sami spoznali starodavno misel; »kolikor daješ, toliko lahko prejemaš«. Obdobje je ugodno za delo in telesu dovajate naravne vitamine. Foto: SD Slovenski čebelarji želijo v naslednjih osmih letih posaditi dva milijona medovitih rastlin. drevesa in druge rastline bodo ljudje sadili na večjih ali manjših površinah: v gozdovih, na vrtovih, v balkonskih koritih in na javnih površinah. Čebelarji si želijo, da bi vsak Slovenec posadil po eno medovito rastlino. »Dan sajenja medovitih rastlin bo prvi takšen projekt v Evropski uniji. Medtem ko jih želimo v Sloveniji do leta 2030 posaditi dva milijona, je cilj za celotno EU veliko višji, in sicer bi radi posadili tri milijarde takih dreves, s čimer bomo konkretno prispevali k načrtovanemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, podnebni nevtralnosti Evrope in preživetju za hrano pomembnih opraševalcev,« pravijo na ČZS. Čebelarji že dolga leta spodbujajo k sajenje medovitih rastlin, pri čemer izpostavljajo dobro sodelovanje z občinami. Tako nekatere ob rojstvu otrok staršem že podarjajo medovita drevesa, svoje parkovne površine pa pokosijo šele potem, ko rastline že odcvetijo. SD DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Čas bo primeren, da se sprostite in da pogledate nase iz drugega zornega kota. Ustvarjalna žilica se bo le še okrepila in ozavestili se boste, da je življenje čudež. Če si priznate ali ne, bodo vaši otroci učitelji. Včasih je lahko vzgoja naporna, kajne? Odpravite se po modnih nakupih! TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Kljub temu, da je praznovanj že konec, da počasi ugašajo luči novoletnega vzdušja, boste vi še vedno praznično razpoloženi. Notranja povezanost in srčnost vas bo gnala naprej. Seveda pa boste na vsak način dokazati, da imate prav in to vam bo uspelo. Želja po svobodi tli in tli! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Besede vam bodo tekle kot namazane. Navežete nove kontakte in se lotite vseh tistih komunikativnih obveznosti. V pogledu partnerstva zna biti nekoliko valovito, toda čas bo, da se izjasnite. Vonj domačega ognjišča, potreba po varnosti in harmonija doma bodo zaščitni znak. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Obveznosti bodo klicale in tako vam ne bo preostalo drugega, kot da se jih lotite. Bodite nekoliko bolj premišljeni in naredite sintezo, kaj je manj in kaj bolj pomembno. Ne pozabite na zmerne sprehode in sproščanje. Zvezde bodo na vaši strani. Denar: nihajoče! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Želeli boste dokazati svojo veljavo in čas je, da pokažete čustva. Pri tem bo sprva nekoliko težje, ampak kasneje čedalje lažje. Okrepila se bo želja po varnosti in tako se zdi, da postanete senzitivni. Morda to ne bo vidno vsem, ampak le pozornemu opazovalcu. Odpravite se na izlet! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Sreča je nekaj, kar hitro pride in hitro mine. Pomembne so drobne pozornosti in postali boste precej prijetnih mislih, harmoničnega razpoloženja in skladnosti. Pestrost ljubezenskega dogajanja vas bo razveselila in nekaj več tišine bo v komunikaciji. Prijatelji bodo balzam za dušo! RIBI (19. 2. – 20. 3.) Prijatelji so kot vino življenja in pri vas doma bo še v tem tednu posebej živahno. Zastavili boste nekaj novosti in naredili sintezo prihodnosti. Zdi se, da imate priložnost, da se vam odpre neka prijetna in spodbudna priložnost. Nekaj več mirovanja bo le v ljubezni. Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 Na mizi vsi protikoronski ukrepi Varna uporaba prehranskih dopolnil Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. v državah EU ne morete nabaviti po spletu. Če torej nabavite zdravilo brez recepta v spletni lekarni, preverite, ali deluje legitimno, saj boste tako najbolje poskrbeli za varen nakup. Lekarne ali specializirane prodajalne, ki so pridobile dovoljenje za izdajanje zdravila na medmrežju, morajo na svojih spletnih straneh objaviti enoten EU logotip, ki je prilagojen posamezni državi. Logotip uporabniku pomaga prepoznati spletne strani, ki lahko zakonito prodajajo zdravila, in pomagajo preprečevati, da bi ponarejena zdravila vstopila v zakonito dobavno verigo. V spletnih lekarnah lahko varno nabavite tudi prehranska dopolnila, kozmetiko, medicinske pripomočke in druge izdelke. Spletni nakupi izven uradne mreže pa predstavljajo veliko tveganje. Ljudje pogosto kupujejo zdravila, ki se sicer predpisujejo na recept, po spletu in seveda brez petek z 7. januarja 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti V skrb za svoje zdravje in z namenom dopolnjevanje nepopolne prehrane danes vse več ljudi posega po prehranskih dopolnilih. V tem prispevku želim podati nasvete, da bo njihova uporaba varna in smiselna. Prehranska zdravila, čeprav jih porabljamo v enakih farmacevtskih oblikah kot zdravila, to niso. Tablete, kapsule, sirupi, praški so farmacevtske oblike. Če so to zdravila, vsebujejo zdravilno učinkovino. Z obsežnimi študijami je dokazana njihova varnost in učinkovitost zdravljenja ali preprečevanja bolezni. Za doseganje pozitivnih izidov zdravljenja se morajo uporabljati za točno določen namen in na predpisan način. Vsako zdravilo ima lahko tudi neželene učinke, a se jim s pravilno uporabo v največji možni meri izognemo. Prehranska dopolnila so prav tako v farmacevtskih oblikah, vendar to niso zdravila. Vsebujejo koncentrirana hranila, lahko tudi minerale ali izvlečke zdravilnih rastlin. V osnovi so namenjena zdravim osebam, ki si lahko ali želijo občasno pomagati z omenjenimi izdelki. Najpogosteje uporabljana prehranska dopolnila so vitamini in minerali ter izdelki, ki vplivajo na odpornost. Potem so tu še bolj tvegane skupine prehranskih dopolnil, kot npr za zmanjšanje telesne teže, za vitalnost in več energije ipd. Trg prehranskih dopolnil nezadržno raste. Vzporedno raste ponudba nekvalitetnih ali celo škodljivih izdelkov. Narašča tudi uporaba zdravil brez recepta. Oboje uporabniki vedno več oziroma vedno pogosteje iščejo po spletu. Nakup zdravil po spletu ureja stroga zakonodaja. Zdravil na recept stran 20 recepta in brez predhodnega posveta z zdravnikom. Tveganj je tu cela vrsta, od tega, da zdravilo ni kakovostno (ne vsebuje zdravilne učinkovine ali je vsebnost manjša od predpisane, vsebuje škodljive nečistoče), do tega, da pacient uporabi zdravilo, ki je zanj popolnoma neprimerno (zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije pri srčnih bolnikih). Enakim tveganjem se izpostavite tudi pri spletnih nakupih prehranskih dopolnil. Če prehransko dopolnilo npr. ne vsebuje dnevno priporočenega vnosa vitamina ali minerala, je to še najmanjša težava. Veliko prijav dobijo inšpektorji na zdravstvenem inšpektoratu zaradi napačnega navajanja, da prehransko zdravilo določeno bolezen zdravi, torej zaradi zavajajočega oglaševanja. To je zlasti težava, če nekdo opusti zdravljenje z zdravili in se začne »zdraviti« s prehranskimi dopolnili. Druga velika težava pa ja kakovost prehranskih dopolnil. Lahko vsebujejo nečistote, škodljive snovi ali substance, ki so prepovedane oziroma so na seznamu prepovedanih substanc za športnike na tekmovanjih. Videz in športni uspehi sta dva vzroka za pogosto uporabo prepovedanih substanc. Predvsem fantje bi radi prišli do mišičaste postave po skrajšani poti in zato posegajo po anabolnih steroidih. Nabavijo jih po spletu, kar je povezano z vsemi prej naštetimi tveganji. Ob tem pa se ne zavedajo, kako zelo ogrožajo svoje zdravje. Posledice so kratkoročne, kot je pojav aken, visok krvni tlak in holesterol, zmanjšano število semenčic, rast prsi pri moških, okvara jeter, zastajanje vode, pri ženskah poraščenost telesa, globok glas. Pri obeh spolih pa močno vplivajo na psiho. Med dolgoročnimi posledicami jih je prav tako veliko, od obolenj srca in ožilja, psihičnih in nevroloških obolenj do depresije. Tudi športniki pogosto posegajo po prehranskih dopolnilih. Če gre za nadomeščanje magnezija ali povečane potrebe npr. po vitaminu C ali kalciju, ni s tem nič narobe. Vsak športni uspeh, tako profesionalnih kot rekreativnih športnikov, ki je rezultat nedovoljenih poživil, daje slabo sliko tako o športniku kot o športu. Imejte v mislih predvsem dolgoročne posledice na svoje zdrave, če posegate po nedovoljenih substancah. Ko se odločate za dovoljene, pa dobro premislite o nakupu in se o uporabi posvetujte s svojim farmacevtom. Zavedati se morate tudi tveganih nakupov po spletu. Mag. Darja Potočnik Benčič, mg. farm., spec. Foto: Sta/M24 Zaradi pospešenega širjenja koronavirusne različice omikron so na mizi vsi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom, je na v začetku tedna napovedal zdravstveni minister Janez Poklukar. Po zadnjih podatkih so v Sloveniji doslej s sekvenciranjem potrdili 324 primerov okužbe z različico omikron in še 2.335 sumov na okužbo s to različico. Ker je po njegovih podatkih povprečna dolžina inkubacijske dobe pri novi različici 2,5 dneva, je epidemiologom zastavil vprašanje, če je možno karanteno v primeru okužbe prekiniti po petih dneh ob negativnem izvidu testa na okužbo s koronavirusom. V prihodnjih dneh minister zaradi omenjene različice namreč pričakuje porast okužb in posledično tudi odrejenih karanten, kar bi na različnih področjih, ne le v zdravstvu, lahko vodilo v izpad delovnih procesov zaradi pomanjkanja zaposlenih. Čeprav iz tujine prihajajo različne informacije o novi različici, tudi, da ta povzroča manj hospitalizacij kot različica delta, Poklukar opozarja, da so marsikje v tujini zaradi visoke precepljenosti nov val okužb pričakali z manj zasedenimi bolnišničnimi kapacitetami. Na vprašanje o možnosti uvedbe obveznega cepljenja in pogoja preboleli, cepljeni (PC) je odgovoril, da čaka na usmeritve stroke. »Ko jih bomo dobili, bomo z drugimi deli družbi pretresali, če je to mogoče implementirati,« je dodal. Epidemiologi NIJZ nenaklonjeni uvedbi PC Epidemiološki kolegij Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je sicer prejšnji teden že tretjič razpravljal o obveznem cepljenju proti covidu-19 in ponovno potrdil stališče, da trenutno ne more podpreti njegove uvedbe, saj še ni načrta implementacije. Kot kaže, epidemiologi NIJZ niso naklonjeni niti uvedbi pogoja PC. »V trenutnem stanju, ko so vsi napori namenjeni obvladovanju širjenja virusa, po našem mnenju ostaja testiranje pomembno. Z vidika omejevanja širjenja okužb poudarjamo pomen po prosto dostopnem samotestiranju za celotno prebivalstvo,« so sporočili. O pogoju so z ministrom govorili na sestanku 23. decembra lani. sta Pomagajmo si Zdravil ne shranjujte v kopalnici ali kuhinji Neuporabna zdravila med posebne komunalne odpadke Mnoga zdravila so toplotno občutljiva in lahko pod vplivom neugodne toplote ali mraza postanejo (ne)škodljivo spremenjena, Ko končate predpisano oz. priporočeno zdravljenje, ne shranjujte hkrati pa neučinkovita in celo škodljiva. ostankov zdravil, razen če so zdravila del domače zaloge za pomoč ob Spremembe zdravil pod vplivom temperature zraka lahko vplivajo na farmacevtsko obliko zdravila. Na primer maščobe, kreme ali paste se raztopijo pri povišanih temperaturah in strdijo pri visokih temperaturah. Tablete, kapsule, sirupi in raztopine pri neprimernih temperaturah lahko spremenijo organoleptične lastnosti: barvo, vonj ali okus. Toda številna zdravila, zlasti biološka, lahko spremenijo tudi svojo kemično strukturo in s tem kemično sestavo. Za vsako zdravilo proizvajalec v navodilih za zdravilo navede način shranjevanja, torej sprejemljive in nesprejemljive spremembe, ki se lahko pojavijo, če se zdravilo ne shrani pravilno. Prevoz in skladiščenje v »hladni verigi« V farmacevtski industriji, pri transportu, skladiščenju in v vseh lekarnah obstajajo številna stroga pravila, ki zagotavljajo predpisane temperaturne pogoje med skladiščenjem in prevozom zdravil do trenutka njegove uporabe, torej dostave pacientu. To še posebej velja za zdravila, ki se prevažajo in shranjujejo v tako imenovani hladni verigi. To so tista zdravila, katerih temperatura shranjevanja je predpisana na hladnem (od 8 do 15 °C), in tista, ki so shranjena na zelo hladni temperaturi (od 2 do 8 °C). v hladnejšem, temnejšem prostoru ali omari in v škatli na ločenem mestu, morda v spalnici, na hodniku ali v shrambi. V kuhinji in kopalnici je preveč temperaturnih nihanj, pogosto pa je prisotna tudi vlaga, zato ta prostor v domu ni najbolj primeren. Paziti je treba, da zdravila niso izpostavljena soncu ali viru toplote. Zdravila, ki jih je treba hraniti v hladilniku, je najbolje hraniti v najnižjem predelu in stran od sten hladilnika. Mojca Kopriva blažjih zdravstvenih težavah. Zdravilo iz »domače lekarne« je lahko nevarno v primeru neustrezne uporabe, obstaja pa tudi nevarnost zastrupitve, predvsem otrok. Zdravil, ki kažejo znake kvarjenja ali jim je potekel rok uporabnosti, ne smete uporabiti. Neuporabna in neuporabljena zdravila moramo pravilno uničiti. Odlagajte jih med posebne komunalne odpadke. Pri sobni temperaturi ali v hladilniku Zdravila, ki niso tako občutljiva, se shranjujejo pri sobni temperaturi in imajo sprejemljiv razpon od 15 do 30 °C in optimalno temperaturo do 25 °C. Poleg zdravil je shranjevanje pomembno tudi za različne medicinske pripomočke ali diagnostične trakove. Vsaka škatla z zdravili je opremljena z navodilom za uporabo zdravila, ki med drugim navaja tudi shranjevanje. Navodila je treba vedno prebrati in jih hraniti, saj se nekatera zdravila shranjujejo drugače pred odprtjem in drugače po odprtju. Zdravila, shranjena pri sobni temperaturi, je treba hraniti Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 petek z 7. januarja 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila Ž“£œ˜“š“ šŽ‹—Ž“”œဘ 21 VSAK #0Á«Á0kٍ ‫ה׏‬³Á«zXñ(«àXR«0!0¨Á à !ɮƺɎƏƮƏًƫȸɀɎǣƮȇǣȒǝȸȒɮɎًǸȒȸƺȇǴƺ ǣȇȵȸƺɀȇƺɀǼƏƳǣƬƺɎɖƳǣɿƏɮƺǕƏȇƺ àXÁkXXzàI «xX «0ñxÈ#0zh ÈƮǣȇǸȒɮǣɎȇƏƮȸɎɿƏ‫א׏‬ȅƺɀƺƬƺɮًƳƏƫȒɀɎƺ ɮ‫אא׎א‬ɀȵȸƺȅƺȇǣǼǣɀɮȒǴȒȵȒɀɎƏɮȒِ Á0xÁ0(zXzn0Á xȸƺʁƏɀɎȸȒǸȒɮȇǴƏǸǣȇǴ zà0‫ي‬ óƺȇɀǸƺȅȒȸƏǴȒƫǣɎǣƫȒǼǴɮǣƳȇƺǣȇɀǼǣɄƏȇƺ ÁÈh0Xz( x#0 ñà0ñ(0¨«ñzÈh0h kƳȒƫȒȵȒǼƺǕhɖȸƺɎƏkȒɄǣȸǴƏ ǣȇ!ƏȅƺȸȒȇ(ǣƏɿǼƺɎȒɀ ɄƺɀȸƺƮƏǼƏƫȸƏǝƏȅƏّ ‫ڷ‬kzhXóX! Postite se, ƏȵȸƏɮǣǼȇȒٍ + 17 receptov za zdrave smutije Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu N ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅNovice Svet24, za samo 2,99 EUR.  œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ–“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œk¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM 3H HWHNDYJXVWDRE www.tednik.si Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Ļ“” ¤ 1 = * Festival slovenske narodno-zabavne glasbe na Ptuju ima eno pomembnejših vlog v tovrstni glasbi, saj je od ]DĀHWNDDQVDPEORPRPRJRĀDOSUHSR]QDYQRVWREWHPSDVNUEHOGDVHMHQDGUçDYQLUDYQLWD]YUVWJODVEH UD]YLMDODLQVHMHRKUDQMDORNDNRYRVWQRJODVEHQRL]UDçDQMH7RMHYOHWXNRMHIHVWLYDOSUD]QRYDOOHWQLFRSUHSR]QDODWXGL5HSXEOLND6ORYHQLMD'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMMHSUHMHODRGOLNRYDQMHSUHGVHGQLNDGUçDYH %RUXWD3DKRUMD7XGLYOHWXVRNOMXEHSLGHPLMLL]]YHQHOHYLçHSWXMVNHJDIHVWLYDODNLVRODQLRGPHYDOHQD 3XKRYLGRPDĀLMLY6DNXåDNX 2UJDQL]DWRUMLVRçHSULSUDYLOLSURJUDPIHVWLYDOVNHJDGRJDMDQMD]DOHWR&HORGQHYQRGRJDMDQMHER SRVWUHJORVIHVWLYDOVNLPSURJUDPRPDYJXVWDNRVHERGRSUHGVWDYLOLDQVDPEOLNLVHOHWRVSRWHJXMHMR]D IHVWLYDOVNHSODNHWHLQRUIHMH9HOLNLÀQDOH)HVWLYDODVORYHQVNHQDURGQR]DEDYQHJODVEH3WXMNLERY SHWHNDYJXVWDERSRVWUHJORåH]RELOLFRREIHVWLYDOVNHJDGRJDMDQMDLQXJOHGQLPLJRVWLYUHYLMDOQHPGHOX WRUHMODKNRVSHWSULĀDNXMHPRJODVEHQLLQWHOHYL]LMVNLSUHVHçHN 'UXæED5DGLR7HGQLNGRRUD]SLVXMH 1DURĀLWH 53. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2022, ki bo v petek, 19. avgusta 2022. 3ULSULSUDYLLQL]YHGELIHVWLYDODSROHJGUXçEH5DGLR7HGQLNVRGHOXMHMR5796ORYHQLMD²5HJLRQDOQLFHQWHU0DULERU 5DGLR0DULERU7HOHYL]LMD0DULERU 0HGLD5799HVHOMDNLQUHYLMD0X]LND Razpisna pravila in pogoji:  1DIHVWLYDOXODKNRVRGHOXMHMRDYWRUMLLQDQVDPEOLL]6ORYHQLMHLQ]DPHMVWYDNLJRMLMRWRJODVEHQR]YUVW6RGHOXMHMRODKNRDQVDPEOLNLLPDMR]DWRJODVER]QDĀLOQHLQVWUXPHQWH XSRUDEDHOHNWURQVNLKLQVWUXPHQWRY EREQRYLQUDĀXQDOQLåNLKSURJUDPRYQLGRYROMHQD LQNDWHULKĀODQLVRVWDUHMåLRGOHW 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( ND • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNHSRÿLWQLFH *UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ.URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD 'YDNUDWWHGHQVNRDNWXDOQLGRJRGNLL]6SRGQMHJD3RGUDYMDV 3UOHNLMRWHUSUHJOHGGRJDMDQMDY6ORYHQLMLLQSRVYHWX  9VDNDQVDPEHOR]LURPDDYWRUODKNRQDUD]SLVXVRGHOXMH]HQRDOLYHĀQRYLPLVNODGEDPL$QVDPEHOODKNR VRGHOXMHOH]HQRQRYRWHNPRYDOQRVNODGER3ULMDYDPRUDYVHERYDWLGHPRDOLçHGRNRQĀDQSRVQHWHNSULMDYOMHQHVNODGEHLQEHVHGLORYWUHKL]YRGLK'ROçLQDVNODGEMHODKNRQDMYHĀWULPLQXWHLQSRO  =DQDVWRSQDIHVWLYDOXERGRDQVDPEOLVSUHMHWLQDRVQRYLRGORĀLWYHVWURNRYQHNRPLVLMHNLMLKERRFHQLODQD PRUHELWQLMDYQLDYGLFLMLDOLVSRVOXåDQMHPVNODGE2GORĀLWHYERVSUHMHWDQDSRGODJLQHVSRUQHNYDOLWHWHDQVDPEOD6WURNRYQRNRPLVLMRLPHQXMHRUJDQL]DWRUIHVWLYDOD.RQĀQLL]ERUDQVDPEORYLQVNODGEERNRPLVLMD RSUDYLODGRMXQLMDLQERGRNRQĀHQ3RWUMHQLDQVDPEOLQHPRUHMRRGSRYHGDWLVRGHORYDQMD  9VLQDIHVWLYDOVSUHMHWLDQVDPEOLPRUDMRQDMSR]QHMHGRNRQFDMXQLMDRUJDQL]DWRUMXGRVWDYLWLGRNRQĀDQVWXGLMVNLSRVQHWHNWHNPRYDOQHVNODGEH]DIHVWLYDOVNRUDGLMVNROHVWYLFR  S sodelovanjem na razpisu ansambli in avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in teleYL]LMVNLSURJUDPSUHGYDMDMRLQL]GDMRQDQRVLOFLK]YRNDLQVOLNHWHUGDVRGHOXMHMRQDIHVWLYDOXYVNODGX] QMHJRYLPLSUDYLOL  ,]YHGERVNODGEHLQEHVHGLODERGRQDIHVWLYDOXRFHQMHYDOLVWURNRYQDçLULMDLQNRPLVLMD]DEHVHGLODNLMX LPHQXMHRUJDQL]DWRUWHUREĀLQVWYR Razpisane nagrade so: QDJUDGHVWURNRYQLKNRPLVLM QDMEROMåLDQVDPEHOPHGNODVLĀQLPLNYLQWHWL²QDJUDGD25)(-LQGHQDUQDQDJUDGD DQVDPEHO QDMEROMåLDQVDPEHOPHGGUXJLPL]DVHGEDPL²QDJUDGD25)(-LQGHQDUQDQDJUDGD DQVDPEHO QDMEROMåHEHVHGLOR²GHQDUQDQDJUDGD DYWRUEHVHGLOD QDMEROMåDYRNDOQDL]YHGED².RUHQRYDSODNHWD SHYHFSHYNDDOLSHYFL NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________  $QVDPEOLERGRQDIHVWLYDOXQDVWRSLOLYGYHKNDWHJRULMDKYNDWHJRULMLNODVLĀQLKNYLQWHWRY KDUPRQLNDWUREHQWDNODULQHWNLWDUDEDV LQYNDWHJRULMLGUXJLK]DVHGE QDJUDGDRELVNRYDOFHYQDSULUHGLWYLLQUDGLMVNLKSRVOXåDOFHY QDMEROMåDVNODGEDIHVWLYDOD²GHQDUQDQDJUDGD QDJUDGRVLGHOLMRDYWRUJODVEHDYWRUEHVHGLODLQDYWRUDUDQçPDMD  $QVDPEOLVHSULMDYLMR]DQDVWRSQDIHVWLYDOXQDMSR]QHMHGRSRQHGHOMNDPDMD 'RGDWQHLQIRUPDFLMHVRQDYROMRSULGLUHNWRUMXIHVWLYDOD'UDJX6ODPHUåDNX HSRåWDGUDJRVODPHUVDN#UDGLRWHGQLNVLWHO DOLSULXUHGQLNXIHVWLYDOD'RPQX+UHQX HSRåWDGRPHQKUHQ#UDGLRWHGQLNVL WHO  RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj $QVDPEOLVHSULMDYOMDMRQDSWXMVNLIHVWLYDOQDVSOHWQLVWUDQLZZZSWXMVNLIHVWLYDOVL9VSOHWQRSULMDYQLFR]DSLåHMR SRGDWNHRDQVDPEOX NDWHULLQVWUXPHQWLJUDSRVDPH]QLNQDIHVWLYDOXLQNGRYVHSRMH RYRGMLDQVDPEODVNODGEL LQQMHQLKDYWRUMLK3ULMDYDPRUDYVHERYDWLåHQHNDMLQIRUPDFLMRGHOXDQVDPEODQMHJRYLKPRUHELWQLKXVSHKLKLQ GLVNRJUDÀMR =RGGDMRVSOHWQHSULMDYQLFHDQVDPEHO]DJRWDYOMDUHVQLĀQRVWYSLVDQLKSRGDWNRY = YVHPL DQVDPEOL NL ERGR QDVWRSLOL QD IHVWLYDOX ER RUJDQL]DWRU VNOHQLO SRJRGER NL ER GRORĀDOD SUHRVWDOH PHGVHERMQHREYH]QRVWLLQSUDYLFH Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK petek z 7. januarja 2022 Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž Program TV Ptuj Napoved oddaje 8. in 9. januarja (sobota ob 21.00 – nedelja ob 10.00) V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je bila od 29. decembra na ogled prostorska instalacija Beseda za besedo avtoric Metke Zupanič in Lade Cerar. V projektu se umetnici ukvarjata z aktualnimi družbenimi problemi in uporabo gest. – Pohod kolednikov pred praznikom svetih treh kraljev je običaj , ki se še ohranja v krajih podeželja ptujskega območja. Obisk trikraljevskih pohodnikov je posnet v Kicarju. – Filipov tek na starih smučeh je tradicionalni tek na smučeh starih, tudi sto let. V spomin na prvo srednjeevropsko smučarsko tekmo iz leta 1895 ga ohranjajo smučarji veterani v oblačilni podobi tedanjega časa na tekmi v Bovcu v Trnovskem gozdu. – Jamarski klub Črni galeb je pod Podgorjem Raduhe odkril vhod v 1300 metrov dolgo Snežno jamo. Na ogled te znamenitosti nas bodo popeljali člani jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda. – Plavajoči beli labodi na Ptujskem jezeru plešejo v taktu valčka Na lepi modri Donavi. Posnetek Tinček Ivanuša. – Na sporedu je lovska oddaja Dober pogled. – Z glasbeno oddajo Graška Gora poje in igra stopimo v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj – Videoprodukcija Tinček Ivanuša. NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& MIHA NOVAK ¨«0kX¨0à (³«0#0 Novo leto, nova ljubezen BOŠTJAN ROMIH MORA ZGODAJ IZ POSTELJE Prva jutranja kava z Ljubico PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. POKVARJENI PRAZNIKI ELEN BATISTA ŠTADER Posloviti se mora od Dnevnika ³«0#z ³x³kn0! k zƏÁǣȇƳƺȸǴɖǴƺɿƳȸʁƏǼƏɎƺƳƺȇƳȇǣ XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,20 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,80 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,20 EUR. vsako sredo tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ KOLOFON ODDAJA ENA NA ENA Prvi gost bo Mitja Okorn Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak k«nh0à(«ÈóXz Vse je zanimalo, kaj je princ William kupil svoji Kate Middleton Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec (zX0n«(!nXII0 kȒȇƮȇȒȵȸǣɿȇƏǼًƳƏǴƺƫǣǼȇȒȸȒɿƏǼǴɖƫǼǴƺȇ v Heleno Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič zÁR zçR ¨kXz³ ·ȒǸǣȸƏǼɿǣɿǴƏɮȒȒɀɮȒǴǣǝƮƺȸǸǣ Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si SANREMO 2022 Pred vrati je festival, o katerem lahko ȇƏɀȒȇƮȇǣɀɎȸƏȇǣǼȵǼƺɀƏȇǴƏȅȒ Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) ʁƺɮ prodaji Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. + TV SPORED na 42 straneh Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 150,15 EUR, za tujino v torek 119,95 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅNovice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Lady, za samo 4,20 EUR. www.odkrito.si Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena, mama in babica UPANJE5 na 1919 UPANJE10 na 1919  Z   W >   E   K  : s   S poslanim SMS sporočilom boste darovali 5 ali 10 EUR. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha, T-2 in Bob. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. ODKUPUJEM hlodovino jelše. Plačilo takoj. Tel. 041 610 210 ali info@kupi-les.si. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. UGODNO prodamo seno in otavo v rinfuzi. Tel.031 869 884. 23 OSMRTNICA Prinesimo upanje družinam in posameznikom v večjih stiskah. STORITVE stran 23 Oglasi in objave petek z 7. januarja 2022 Mali oglasi COLOR CMYK ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. V 88. letu se je poslovil naš dragi oče, brat in stric Tanja Vobner Anton Čič – sodnica v pokoju – sodnik v pokoju IZ KAJUHOVE ULICE 10 NA PTUJU Z VOLKMERJEVE CESTE 10 NA PTUJU Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu v ponedeljek, 10. januarja, ob 13. uri na ptujskem pokopališču. Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu v petek, 7. januarja, ob 15. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 14. uri. Žalujoči: vsi njegovi Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: mož Drago in sin Aleš z družino Srce je omagalo, dih je zastal, a na tebe spomin bo večno ostal. PRODAMO prašiče težke od 30 do 90 kg. Tel. 051 335 017. Kupim traktor lahko Zetor, IMT, Deutz ali podobno. Tel. 041 680 684. NESNICE, rjave, 20-tedenske. Sprejemamo naročila in bele leghorn prodajamo. Možna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. ZAHVALA Utrujen od bolezni je zaspal naš dragi Slavko Bezjak Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka IZ DRBETINCEV 55 Miroslava Hergula IZ PODGORCEV 12B NEPREMIČNINE PRODAM hišo v starem mestnem jedru Ptuja, KP1M+terasa, obnovljena 2021 in takoj vseljiva (nova CK na mestni plin). Možna poslovna dejavnost, parkiranje z dovolilnico. Hiša je vpisana v register nepremičnin Kulturne dediščine pod št. ESD:6529. Cena 125.000,00 €. Kontakt: 041 680 844. Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili jutri, v soboto, 8. januarja 2022, ob 13. uri izpred mrliške veže na pokopališču pri Svetem Andražu v Slov. goricah. Žara bo položena v mrliško vežo dve uri pred pogrebom. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu izkazali spoštovanje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, sosedu Martinu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, cerkvenim pevcem za odpeto mašo, pogrebnemu podjetju Aura in godbeniku za odigrano Tišino. Vsi njegovi Žalujoči: vsi, ki smo ga spoštovali in ga imeli radi V NAJEM oddamo frizersko-pedikerski salon v Podvincih 66. Za informacije pokličite 041 588 301. Srečko Čeh, s. p., Ptuj. Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. PRODAMO - Ptuj, Kicar, Moderna hiša (2004), popolnoma obnovljena in opremljena, 235 m2]HPOMLåĆHP2, &HQD(85 DOL  www.re-max.si/Poetovio SPOMIN 6. januarja je minilo sedem let žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, dedek, tast in stric Gustln Milošič RAZNO IZ MALEGA OKIČA 18 KUPIM malega psa srednje velike rasti in dobrega čuvaja, pasma ni pomembna. Tel. 051 376 732. www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo KMALU NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ 8 SEZONA . PROJEKTA Pravični pa živijo v večnost, njihovo plačilo je v Gospodu, zanje skrbi Najvišji. (Knjiga modrosti 5,15) SPOMIN na našega dragega Jakoba Emeršiča 5. januarja pred desetimi leti je odšel v večnost. Spremenil se je samo način odnosa, povezanost pa ostaja živa. Radi se ga spominjamo v hvaležnosti za bogato duhovno dediščino, ki nam jo je zapustil. “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” NAJLEPŠE JE DOMA! Odlične ideje za vaš dom na 84 straneh! TRAJNOSTNA KUHINJA Zdaj je čas za akcijo! VLAŽILEC ZRAKA Uporaben pripomoček ali modna muha? LEONARDO DICAPRIO Odkrivamo njegov izbran okus ORJAŠKE LEPOTICE Top rastline za velike prostore OGREVANJE Plin ali elektrika? Že v prodaji www.revijadom2.si Žena Doroteja, sinovi in hčere: Jurij s Špelo, Veronika z Janezom, Cecilija z Janezom, Metod s Saro, Monika s Petrom in Anton Martin ter vnuki Jakob, Ivana, Peter, Marija, Neža, Marta, Ana, Mojca, Tinka, Janez Pavel, Mirjam, Mihaela, Jožef, Benjamin, Tobija, Sofija, Eva, Dora, Urban, Klara Štajerski TEDNIK petek, 7. 1. 2022 COLOR CMYK stran 24 Tednikov mozaik 24 petek z 7. januarja 2022 Ormož z 43. tradicionalni koncert pihalnega orkestra Ptuj z Ni se zaljubil le v Slovenko, pač pa tudi v Slovenijo Nazdravlja odločitvi, da je poročil Ptujčanko Kljub vsem nevšečnostim uspeli Isaac Palma se je letos po krajšem glasbenem premoru z novo skladbo vrnil na slovensko Kljub vsem epidemiološkim zapletom je pihalni orkester Glasbene šole Ormož izpeljal svoj tradicionalni, že 43. novoletni koncert. glasbeno sceno in tako na martinovo vsem Slovencem vzklikal: »Na zdravje!« Isaac Leandro Palma je slovensko-argentinski pevec, ki se je s Slovenijo spoznal prek argentinskega podjetja, ki ga je poslalo na Ptuj. Njegova družina si je Slovenijo najprej ogledala prek spleta, v živo pa ga je povsem očarala. Zelena pokrajina, prijazni ljudje in varnost, ki jo čutiš na vsakem koraku. Patricijo je spoznal na eni od zabav, a sta par postala šele čez kakšno leto, ko ga je simpatična Ptujčanka Foto: Denis Žuran /M24 obiskala v Argentini. Po krajšem razmisleku se je odločil, da bo Slovenija pravšnja dežela za življenje in ustvarjanje družine. Zdaj je oče dveletni Isabeli, ki že ima svojo modro harmoniko in zna slovensko, špansko pa bolj malo. »Zdi se mi prav, da govori čisto slovenščino, če živi tukaj. Ne želim je zmesti s španščino, čeprav si želim, da bi znala tudi moj materni jezik, saj bi se tako lahko pogovarjala tudi z mojimi sorodniki,« je v oddaji Slovenija brez meja povedal Isaac, ki je po verskem prepričanju evangeličan. Njegov dedek je bil pastor in prav v cerkvi se je zaljubil tudi v petje. Pri ustvarjanju nove skladbe je tokrat sodeloval s svojima dobrima prijateljema, tekstopiscem Rokom Lunačkom in argentinskim glasbenikom Nicolasom Niveyrom, ki se mu je pri aranžiranju pridružil tudi on. »Želim si, da bi pesem združevala nas, v tem času nekoliko manj združene ljudi. Prihajam namreč iz okolja in celine, kjer so družina, dobra družba, prijateljstvo in ljubezen vrednote, ki jih uvrščamo na prvo mesto. Rad bi, da si jo tudi drugi prepevajo, ko so v krogu najdražjih; da si vzamejo trenutek in se nasmehnejo življenju,« o skladbi razmišlja Isaac. Janja Ulaga Foto: arhiv GŠ Ormož Ormoški godbeniki so navdušili. Kar 65 članom orkestra pod taktirko dirigenta Vladimirja Krničarja je, kljub temu da je bilo pri načrtovanju koncerta potrebno ogromno previdnosti, pred dnevi uspelo pričarati resnično čudovit glasbeni večer. Lepo število obiskovalcev, blizu 500 jih je bilo, so v športni dvorani na Hardeku uro in pol razvajali z dobro glasbo iz osemdesetih let. Tako niso manjkale največje uspešnice osemdesetih, kot so Rock Mix, Crazy Little Thing Called Love, Maniac, Queen of Pop …, koncert pa so zaključili primerno prazničnemu času – z nepogrešljivo Last Christmas. »Komaj smo čakali, da bomo lahko izvedli koncert. Naj povem, da je bil vse do zadnjega prisoten strah, da se kaj ne zalomi. Predvsem smo se bali okužb, karanten, kajti v tem primeru bi se vsi naši načrti okrog koncerta sesuli,« je povedala ravnateljica GŠ Ormož, kamor spada omenjeni orkester, Tatjana Petek. Koncert so popestrili baletke, pevski oddelek in mažoretke. Obiskovalci so bili navdušeni. »Odzivi so bili zelo pozitivni. Vsi smo si zares želeli tega koncerta, saj ga lani zaradi epidemije nismo mogli organizirati. Najbolj smo veseli, da smo ob upoštevanju vseh ukrepov koncert spravili pod streho,« je dodala ravnateljica in se zahvalila vsem trem občinam, zvesti publiki, predvsem pa donatorjem in sponzorjem, ki so jih finančno podprli. Monika Horvat na za produkcijo, že za n o i rb sk , torko dela kcijo. čen z organiza nin prijatelj pa za reprodu ro o p je r a k d O ukcije, že redukcijo prod *** 15 let h zrelih letih že a. ši ep jl a n o tn a kirurg ermanen Prijateljica v p an najprej pokliče estetskeg d na novega leta lo *** z 10 let pogna če za ra M a k čka in ded vanje bo Boži nudiste. re g se o ln a b lo G med ča. *** la plezati na ti če za fu še je , rezultatov i dalo želenih n t ri v je n ze Ker le *** ne. ne pogreva hra li o ik n i k , ca ri a kuha Matilda je edin ega *** za sprejetje prv s ča i jn ra sk i bil že tikoronskem b nskega paketa. ro p em et es d o P protipetokolo AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Plečnikovo in Tartinijevo leto Vstop v novo leto 2022 je bil izjemno hrupen, po mestu je pokalo, kot še nikoli doslej. Šele okrog ene ure zjutraj se je stanje malo umirilo. Poziv k manjši uporabi pirotehničnih sredstev se je izjalovil. Zaželeli smo si srečno, zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto. Kakšno pa bo, bo pokazal čas, četudi je največ odvisno od nas samih, koliko si v resnici želimo vsega tega. Že kmalu bomo tudi videli, kakšen bo letošnji pustni čas. Bomo tudi letos ostali brez pustne povorke, srečanj pustnih likov in mask ter pustnih zabav, po katerih je Ptuj znan daleč naokrog? Vse bo odvisno od epidemioloških razmer. Te pa so odvisne od vseh nas, od vsakega posameznika! Leto 2022 je vlada RS razglasila za leto arhitekta Jožeta Plečnika in skladatelja Giuseppeja Tartinija. Letos je 150. obletnica Plečnikovega rojstva in 330. obletnica Tartinijevega rojstva. Ministrstvo za kulturo je pozvalo javne zavode in javni sklad, ki delujejo na področju kulture, naj v okviru svojih možnosti pri načrtovanju programov in projektov za leto 2022 pripravijo vsebine, ki se bodo navezovale na ti pomembni obletnici. Razglasitev Plečnikovega leta bo dodatno spodbudila oblikovanje novih programov in dejavnosti v zvezi s Plečnikovo dediščino in pozitivno prispevala k širjenju zavesti o izjemni humanistični in duhovni vrednosti arhitekturne dediščine. Jože Plečnik je s svojim obširnim opusom pomembno zaznamoval arhitekturo celotne Slovenije in deloma tudi Evrope. Nedavni vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na Unescov seznam svetovne dediščine je visoko mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitekturne dediščine, ki je pomembna za vse človeštvo, obenem pa zaveza za njeno še skrbnejše varovanje in vključevanje v sodobno življenje. Tudi Ptuj bi se lahko danes ponašal z arhitekturnimi umetninami Jožeta Plečnika, če se v mestu ne bi dogajalo, kar se je. Mestne oblasti so pred več desetletji Plečnika pozvale k ureditvi mestne tržnice (ta se je preselila s Slovenskega trga na prostor pod proštijsko cerkvijo). To so dokončno uredili z ornamentirano betonsko ograjo in svetilkami po načrtih študen- tov arhitekta Jožeta Plečnika (Vir: Vodnik po mestu Ptuj). A se je ograja morala umakniti novodobni arhitekturi ob zadnji prenovi ptujske tržnice v prireditveni prostor. Tudi za ureditev starega ptujskega mestnega pokopališča se je mesto povezalo z znamenitim arhitektom, a tudi ta projekt ni bil uresničen. Arhitekt Jože Plečnik je v letih 1947 in 1949 pripravil tudi različne načrte za obsežno prenovo tako notranjščine svetišča, glavnega oltarja (za to je pripravil dva načrta) in zakristije, kot tudi novih barvnih oken za Marijino cerkev na Ptujski Gori. Izdelal je še načrte za večno luč in začel pripravljati načrte za cerkvene lestence. Čeprav so bila dela že začeta in so se počasi zbirala sredstva za nakup materiala in plačevanje delavcev, so nadaljnji dogodki prekinili vse. Zaradi represivnih posegov oblasti so se prenehala romanja, zaplenjen je bil zbrani denar in cerkev zaprta. Plečnikovi načrti niso bili nikoli uresničevani. J. Šamperl je ob tem zapisal: „Danes lahko samo sanjamo, kako bi pela gorska cerkev z glavnim Plečnikovim oltarjem, ki je na načrtih ves v stebrih in stebričkih ..., kako bi sijala z barvnimi okni, ki jih je zasnoval Plečnik, kakšna bi bila prezbiterij in zakristija, če bi bili realizirani njegovi načrti. Domala vsaka umetniška doba od gotike do moderne umetnosti je na cerkvi na Ptujski Gori vtisnila svoj pečat. Izjemna škoda je, da v cerkvi ni sledov velikega mojstra Plečnika, ki bi ji nedvomno dodali novo kakovost in nove razsežnosti.“ (Vir: Bogdan Kolar: Bratje minoriti 80 let na Ptujski Gori). Nagradno vprašanje Za pravilen odgovor na vprašanje o tem, katera družina znanih ptujskih vinskih veletrgovcev se je sprva ukvarjala z veleprodajo voska in sveč (to je bila družina Fürst), bo nagrado prejela Natalija Petek s Ptuja. O tem priča tudi upodobljen čebelji panj na fasadi Fürstove hiše v Krempljevi ulici 1, ki nosi letnico 1899. Danes sprašujemo, v kateri ptujski stavbi je bil v 18. stoletju sedež carinske uprave. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 14. januarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE V kateri ptujski stavbi je bil v 18. stoletju sedež carinske uprave? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Foto: Črtomir Goznik Na ornamentirano betonsko ograjo in svetilke ob nekdanji ptujski tržnici, ki so jo uredili po načrtih študentov arhitekta Jožeta Plečnika, spominjajo le še stare fotografije. Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.