1 zbuja vsak fletrtek. Cona mu Jo 3 K na loto. (Za Nemčijo 4 K, ka Ameriko in drtifro tuje državo 6 K). — Posamezno Številko ko proda'aio ■	*io 10 vinarjev.	■
prilogami:
Naš Kmečki dom, Uriišftenft, Mh gospSInla
Spisi in ilopisi po poSIIJajo : Uredništvu ,.Iloinoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroFoina, reklamacije in inserati pa: 1'pravnifttvu »Domoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—
V Ljubljani, dne 8. februarja 1912.	Leto XXV.
Stev. 6.
Pri sosedih.
Ko so je razdelila po nesrečni vojski Ii« a 1807 naša država v dve polovici. se je tukorekoč kar pod roko oddala t.mli moč na naši plati Nemcem, na ogrski Madjarom. Mi Slovenci in Ur-valjo >1110 liili takrat pravzaprav prodani. Pri nas se je po dolgih bojih izkazalo, da je ta račun popolnoma zanič. Nemški račun se ni sponoscl. Mislili so, da bodo z lahkoto Nemci spravili Slovence podse, toda zdaj vidijo, da je io jalovo. V Gradcu še deželnega zbora ne morejo imeti, če Slovenci nočejo in radi, ali neradi se bodo morali naposled mlati in dogovoriti s Slovenci nu pravični podlagi. !)o tega mora priti tudi a Koroškem. Na Primorskem je bil Slovenec in Hrvat izročen Lahu, da Ka podjarmi in pohrusta. Ni se mu posrečil,, in tudi tam se žo bliža čAs temeljitih izprememb. Nemška nadvlada v naši državni polovici se kruši dan za dnem in nc bo ve-2 dolgo, pa bo ostal od n je samo spomin.
Drugače jo pa na Ogrskem. Tam gospodujejo vsled strašno krivičnega volilnega reda bogati j udje in grajšča-|<i in zatirajo vse, kar ne pleše po njihovi muziki, na nepopisno surov na-•'ni. Zadnji čas se to posebno hudo ka-med našimi brati Hrvati. Ti imajo sicer navidez v postavah zajamčeno samostojnost, toda v resnici ne velja na Hrvaškem druga postava, nego kar
"ladjarska vlada. Bana, cesarskega. namestnika v Zagrebu, imenuje vla-oar na predlog madjarskega ministr-sKcga predsednika in sevoda ni ban nič oruacga, nego samo ponižen služabnik 211-?a' katori Pa jc predlagal. Dozdaj iv>rt -iZa bana lia IIrvaškem verski od-taomk Tomašič, o katerem smo svoj as °»širneie pisali v »Domoljubu«. Par
let, kar je vladal, ni prišel hrvaški deželni zbor do nobenega dela; ban ni tega pustil, ker ni imel večine za seboj. Poslanci so bili izvoljeni; zbora pa ni bilo. Proti koncu lanskega leta je Tomašič razpustil zbor in razpisal novo volitve. Pri teh jc zopet pogorel; niti tretjino poslancev ni imel na svoji strani. Nato je odstopil in na njegovo mesto jo bil imenovan za bana Čuvaj. Ta je pti pokazal svojo madjarsko pravilnost s tem, da jc zbor, preden ga je sploh sklical, iznova razpustil in zraven šc na vsa usta povedal, da novih volitev še ne bo tako brž, dasi bi morale biti po postavi najkasneje tri mesece po razpustu. Obenem pa dela hujše kakor Turki s svojimi političnimi nasprotniki. Voditelja kmečke stranke Radiča, ki sc jc bil udeležil ustanovnega shoda Vseslovenske Ljudske Stranke v Ljubljani, je dal zapreti, časopise zaplonja, če zapišejo lc besedico proti vladi, društva prepoveduje, shode razganja s pandurji. Par tednov šelo vlada in žc je tekla kri v Zagrebu, ko je surovo, brez vsacega postavnega vzroka, dal napasti dijake, ki so hoteli na pravilen način zborovati. Pokazal je že zdaj, da mu ni nobeno sredstvo pre-grdo in prekrivično, če more ž njim škodovati domovini in vladarju zvestim Hrvatom. S silo hoče dobiti Madjarom u dano stranko, ki bi delala to, kar je madjarski vladi všeč in bi mirno prenašala, da se izsesava ubogi narod na korist svojih madjarskili trinogov.
Od sedanjega bana se sme res pričakovati vse najhujše, šole ima sila malo. Dovršil je spodnjo gimnazijo in kadetno šolo v stari vojaški Krajini; izkušnje za oficirja pa ni izdelal. Svoje delovanje je začel kot občinski pisar in kot ponižen, zraven pa zvit sluga-svojih gospodarjev jc zlezel kvišku.
j Postal je najprej občinski predstojnik; madjarska vlada jo spoznala v njem dobrega hlapca za svoje namene in dasi ni imel nobene visoke šole jc poslal iz občinskega predstojnika uradnik in nazadnje veliki župan, —- služba, ki jc višja kakor pri nas okrajni glavar. Kot veliki župan jo šel v pokoj in jc živel v Gradcu. Oiltam ga je poklical bivši ban Rauch, ki je bil pred Tomašiccm, in ga je imenoval za podbana. V ti službi je ostal tudi pod prejšnjim banom. Zdaj je pa nekdanji feldvcbelj za bana na Hrvaškem. Obnaša se res kot stari feldvcbelj, ki hoče s palico delati politiko.
Hrvatje so naši najožji sorodniki, naši bratje. Z njimi smo bili zvezani v preteklih časih, ž njimi v zvezi pričakujemo lepše bodočnosti. Zato nas iskreno bole krivice, ki tlačijo ta del našega naroda, ki jc več sto let s svojo neupogljivo zvestobo in hrabrostjo branil meje našega cesarstva proti Turku, ki je bil edina zvesta opora cesarju, ko so se spuntali Madjari, s čegar krvjo so pognojena vsa bojišča, na katerih se je šlo za hrambo našega cesarstva in za obstoj naše cesarsko rodbine. Hudo so jim plačuje njihova zvestoba.
Nc gre pa samo zanje. Ko listamo njihovo krvavo zgodovino in ko gledamo, kaj se ravno zdaj godi med njimi, nas skrbi tudi za našo državo. Naša država no more naprej, čc ne dobi zaupanja pri balkanskih narodih. Kaj naj pa sodi Srb, kaj naj misli Bolgar o naši državi, ko sliši, kaj se godi Hrvatom. Madjarska nasilnost zanaša naravnost, sovraštvo do Avstrije pri vseh naših sosedih in to je, kar nas najbolj peče. Ni dolgo, kar jc ogrski minister Lukač v zbornici v Pošti rekel: »Mi Madjari nimamo nobenega sorodnika na svetu, nobenega prijatelja, in če mi propademo, ne bo nihče jokal za nami«. Prav jo govoril. Nasprotno jo res: ko se stero
1>
madjars*a nadvlada, v kar trdno zaupamo, da so bo zgodilo, sc oddahne cela naša država in šele potem ho mo-,'oče misliti na pravilen in vsem na-,xxlom pravičen razvoj avstrijskega cesarstva.
nnannDaanacaaaano
Političen pregled

AVSTRIJA.
Državni zbor.
Državni zbor bo sklican, kakor se sedaj z gotovostjo pričakuje, dne 27. februarja. Prva točka dnevnega reda je ostalo poročilo draginjskega odseka, nato pa pride na vrsto prvo branje nrambene predloge.
Službena pragmatika za državno uradništvo, o kateri je, kakor smo poročali, že zboroval državni zbor, jc najbrž pokopana. Odbor zveze državnih uradnikov se je posvetoval in sklenil, da se uradniki ne zadovolje z vladno predlogo. Celo s sklepi odseka pravijo, da ne morejo soglašati. Ker pa vlada na noben način noče in tudi nc nore več dovoliti, bo stvar najbrž zaspala. Če se bi tudi morda službena pragmatika sprejela v državnem zboru, gosposka zbornica je nc bi potrdila adi grozečega izzivanja uradnikov. Vlada si hoče za enkrat pomagati z iredbo aktivitetnih doklad.
Naše dežele in vodne ceste.
Kakor znano, izvrši letos vlada v evernih deželah, posebno v Galiciji, velikanske kanale, ki požre milijone, (er morajo k temu plačevati tudi juž-te dežele, nc da bi imele kak dobiček, nočejo poslanci alpskih dežel, da se da tem pokrajinam za to zadostno od-kodnino. Na Svečnico so se zbrali na Dunaju pod predsedstvom bar. Fuchsa tipski poslanci, med drugimi tudi dr. šusteršič in dr. Korošec, ter se pome-tili, kaj zahtevajo od vlade v odškodnino. Dr. šusteršič je sprožil mi-icl, naj se k akciji pritegne poleg alpskih dežela tudi Dalmacijo, Goriško in fslro in tako da celi zadevi večji pomen. Posamezni poslanci so navedli, <aj zahtevajo za svoje dežele. Zedinili ;o se v teh-le točkah: Vlada nuj ustanovi primeren fond, ki se bo v to uporabljal, da se čimpreje izvrše vodne regulacije in enaka dela. Fond naj bi skrbel tudi za vzdrževanje teh naprav n naj bi se uporabljal samo za južne ležele. Nc glede na ta posebni fond majo južne dežele pravice do podpor •z žc obstoječega vodno - gospodarskega fonda. Izjavili so se tudi za fonde za napravo kanalizacij, vodovodov ild.
Novi nuncij.
Kakor imajo države v tujih državah svoje zastopnike, poslanike, tako mu tudi papež pri vseh vladah svoje ndposlance, ki so imenujejo nunciji Na Dunaju je pred tedni umrl naglo 2.
nuncij Bavona, ki je bil spiTten d ] ] )-mat in splošno priljubljen. Sedaj pa je imenovan na njegovo mesto monsignor Scapinelli, ki je bil že enkrat tajnik pri dunajski nuncijaturi.
Dr. Ebenhoch.
Dne ,10. januarja je umrl na Dunaju bivši poljedelski minister dr. Ebenhocli. Bil je voditelj nemških konservativnih katoličanov, ki so se po volitvah leta 1907 združili s krščansko-socialno stranko. V sedanji zbornici je bil nekaj časa tudi načelnik krščanko-socialnega kluba. Svoj čas je bil tudi deželni glavar na Gornje-Avstrijskem. Kot poljedelski minister je veliko storil za kmetijstvo in veliko njegovih načrtov v prospeh našega kmeta je palo v vodo, ko je moral odstopiti.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZROR.
Ves čas, ko veselo zboruje kranjski deželni zbor, štajerski ne more niha-mor. Že tedne prihajajo iz Gradca poročila o pogajanjih, ali o uspehih ni slišati. Pokazalo sc je, da nemška liberalna večina ni zmožna za delo. V svoji oholosti zamotajo pravično spravo s Slovenci in drve s svojim gospodarstvom v pogubo. In v večini sami se prepirajo med seboj. Bazni voditelji bi radi vodili vse, če tudi niso zmožni. Nekateri med njimi so puč za spravo s Slovenci pod vodstvom dr. Linka, pu jih vedno prekriče radikalci pod vodstvom Wastiana, ki vidijo rešitev vsega v uničenju Slovencev. — Zadnja poročila so prinesla odločitev: Deželni zbor je odgoden.
VOJNA.
Turški napad na Ain Zaro.
Dolgo jo že, kar so zavzeli Lahi Ain Zaro, ki leži južno od mesta Tri-polis, pa še sedaj niso tam preveč na varnem. 28. januarja so jih napadli Turki z veliko močjo in kakor se da razbrati iz laškega poročila s precejšnjim uspehom. Lahi sami tako-le poročajo: »Blizu 1000 Turkov in Arabcev je začelo ob 3. uri zjutraj streljati na laške utrdbe okoli Ain Žare. Okoli (j. ure zjutraj se je napad ponovil. Vsled ognja laških baterij se je sovražnik počasi (!?) umikal. Okoli 7. ure pa je sovražnik Še z večjo močjo napade! naše pozicije m dobro zavarovan na nas močno strelja*. Naše baterije so mu živahno odgovarjale, na kur sc je sovražnik okoli 8 ure m pol začel počasi (!) umikati. Medtem pa je druga nova številna kolona, med katero je bilo več kon jenikov, obšla Ain Zaro. Naša arti-jenja jc sovražnika uničevala. Boj je (rajal do pol 11. ure dopoldne. Soditi jc da je imel nasprotnik velike izgube Lahov sta mrtva dva, osem pu je lahko ranjenih.« Tako Lahi uradno poročajo. Toda iz tistega »p o č a s n e g a umikanja« Turkov bi človek sklepal, da je Italijanom trda predla Namesto da bi napadali, sc morajo neprestano braniti
Zadeve radi parnikov.
Francoski ministrski predsednik Poincar6 (Pounkarč) je izjavil, da so je zadeva radi parnika »Manuba« reSila tako, da se je varovala čast tako Francije kakor Italije. Francija bo preiskala identiteto turških potnikov in Ie zdravnikom in bolniškim strežajem dovolila prehod skozi Tunis v Tripolis. Italijanska vlada pa je obljubila, da bo svojim organom naročila, naj svojo službo kar se tiče preiskovanja tihotapstva, izvršujejo z največjo previdnostjo in lak, toni.
Parnik »Tavignano«, ki sni n ga zadnjič omenili in ki so ga Lahi z; c-nili, ni imel, kakor je komisija dogi a, na krovu nobenega vojnega mater a. Zato so ga izpustili, posebno, ker ju Francija odločno protestirala.
HRVAŠKA.
Hrvaški sabor razpuščen.
Pri volitvah, ki so se vršile j red kratkim na Ilrvuškent in pri ka c.ih so je delalo s strašnim pritiskom od zgoruj, je ban Tomašič vendar dobil manjšino v sabor. Zato je odstopil. Prišel pa je na njegovo mesto drugi hujši in slabši. Hrvatje bi morali bili ludi slabega bana veseli, kajti kadar pride nov, jc še veliko hujši. Tu pa zato, ker ga cesarju predlaga v imenovanje o,- i ska. vlada, I i vedno gl< <'!r, kako bi urvate čimprej zatrla in ) oma-žurila. Sedaj je poslala na bansko mesto nekega Čuvaja.
Ta človek sabora, ki je bil napovedan na 7. februarja niti sklical ni, ampak kratkomalo oznanil v vladnem listu »Narodne Novine«, da je sabor ruzpuščen. Razpust je prišel tako naglo, da se je vse začudilo, še bolj pa so sc vsi začudili, da se jo izvršil na nač it, ki je proti vsaki postavi in ki o njem na Hrvaškem še ni bilo slišati.
Nasilja.
Ta razpust je znamenje za rtova dobo nusilstev, kukoršnih so Hrvatje že več doživeli. Novi ban je takoj začel boj proti časopisju. Dal je zapleniti vsak časopis, ki je zapisal količkaj proti razpustu in sicer brez vsakega drugega, vzroka ter zagrozil, da tiste liste ustavi, ki bi pisali proti njemu.
Drugo nasilstvo je bil nastop prol? dijakom - visokošolcein. Ti so sklicali shod v avlo (prostor v vseučilišču, k er imajo visokošolci redno svoja večjil zborovanja) proti banovim nasilstvora. Toda rektor je dal vrata kratkomalo zapreti in dijaki niso mogli v vseučilišče. Zborovali so zalo zunaj, naenkrat pu pridivja policija na konjih in jili začne razganjati z golimi sabljami. Drugi dan so so študentje zopet zbrali v vseučilišču in izjavili, da se prej nc umaknejo, da dobe zadoščenje. In ker na vseučiliška tla nc sme policija, stražila jc zunaj, da nihče ne bi mogel oditi in ostalim prinesti hrane. No. rektor vseučilišča sc je vdal in dijaki so dobili zahtevano zadoščenje. Profesorji so se izjavili solidarne s študenti. rektor pa bo moral, odstopiti.

Se večjih nemirov sc pričakuje dne 7 i. bi., na dan, ko bi imel biti sklican «al>ar. Novoizvoljeni poslanci so izjavili namreč, da kljub temu, da so nji-koui mandati uničeni, pridejo v Zagrebu skupaj.
Nove volitve.
Postava določa, da se mora sklicati novi sabor vsaj tri mesece po razpustu prejšnjega. Če bi se vlada držala postave, bi se moral sniti novi sabor že 27. aprila. Toda ban je izjavil, da hoče napraviti brez sabora na Hrvaškem red ♦seveda po svojo), razpis volitev pa utlvisi od obnašanja hrvaških strank.
Hrvaška in Ogrska.
Da opravičijo svoje postopanje pred svetom, izmislili so si Madžari, da je vlada zvedela, da hoče sabor takoj v prvi seji skleniti, da se Hrvaška odcepi od Ogrske. Zato, pravijo, so morali storiti odločen korak, da zamore že v kali vsako demonstracijo. No, če bi Hrvatje res mislili na tak sklep, bi bilo le pametno, seveda, če bi se dal v teh razmerah izvesti. Največja nesreča za Hrvate jo namreč, da so prostovoljno vtaknili glavo v madžarski iarem, ki se ga no znajo sedaj otresti. Hrvat postaja od dne do dne bolj odvisen od Madžarov in kmet hrvatski tudi vedno bolj beden. In pri tem zadnjem, pri revščini hrvaškega kmeta imajo svoj greh vse hrvaške stranke, kajti tu se da »udi iz lastne moči kaj napraviti.
Spomenica na kralja.
Hrvaški poslanec ) ravaš S t j e p a n Zagora c in dalmatinski poslanec dr. A nt o Sesardič oddala sta v kabinetni pisarni cesarjevi spomenico, v kateri se opisuje žalostno stanje Hrvaške in prosi cesarja, naj poseže vmes. Prosijo tudi združenja vseh hrvaških iložcl Podpisalo jc to spomenico 55 poslancev stran'.e prava iz Hrvatske, bosiic in Hercegovine ter Dalmacijo.
Kranjski deželni zbor.
Seja dne 25. januarja.
(Koncc.)
Melioracijski zaklad.
Poročevalec dr. Žitnik predlaga, da so bilanca melioracijskega zaklada, ki Izkazuje koncem leta 1910. 6,894.153 K 68 vin. pasiv, 4,370.625 K 5 vin. aktiv, tore) 2.523.533 K 63 vh,. dolga, odobri in izkaz nepovračljivih stroškov v znesku 459.549 K 65 vin. vzame na znanje.
Poročevalec zavrača na podlagi poročila očitanja, ki so se v pogledu melioracijskega zaklada oa gotove strani razširjala in jih imenuje obreko-
D r. Lampe: Čudim se, da se k tej točki j» ogiasil noben član narodno-naprednega kluba. , . ®"odih so poslanci narodno-napredna stranke "ezelnemu odboru očitali, da je denar iz melio-[acnega zaklada zapravljal in kradel. (Dr. Triller; pi fes J Ampak jaz se nisem danes zato oglasil, da c nap.tde zavračam, ampak le zato, da opozorim ■"Pet, pod kako ugodnimi pogoji je dežela dobila melioracijsko posojilo. Od tedaj se je denarni trg ,n slabšal. Gospodje, berite, pod kakšnimi prijet <>ina neugodnimi pogoji se je zdaj oddala dr-"vna renta, medtem ko smo mi dobili posojilo al
pari! (Res je!) To je dokaz, kako koristno je bilo, da smo ob pravem času melioračno posojilo najeli.
Predlog odseka sc nato sprejme.
Nato sc šc odobri računski sklep deželnega zaklada in pa nekaterim občinam se šc dovoli pobirali višja kakor 100-odstotna doklada.
Seja dne 26. januarja.
Poročila deželnega odbora se odkažejo odsekom.
Predlogi poslancev;
Gospodarska šola za višjo izobrazbo mladeničev.
Dr. Krek in tovariši so vložili predlog:
Poučni tečaji po deželi izpričujejo, kako uka-željno je kmečko ljudstvo, zlasti njegova mladina. Nc gre pa pri tej izobrazbi samo za strokovno plat, nego tudi za splošno izobrazbo. Poizkušnja kaže, da sc le tam strokovna izobrazDa širi, kjer se vsled višje kulturne stopinje uineva njena potreba.
Po zgledu takozvanih danskih visokih šol za kmečke mladeniče, ki so sc udomačile že tudi na Nemškem in v Švici, predlagamo:
Deželni zbor skleni:
1.	Deželnemu odboru se naroča, da ustanovi jeseni letošnjega leta v sveži s Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani Gosp odarsko šolo po priloženem načrtu.
2.	V la namen se dovoli deželnemu odboru kredita 3000 K,
Nove postaje na dolenjski žcleznici.
Posl. Jaklič, B a r t o 1, dr. Pegan in to-vaiiši predlagajo ustanovitev železniške postaje v 2 1 e b i č u. postajališča v Lipovcu in razširjenje postajališča v Stari cerkvi.
Izprememba deželnega zakona z dne 28. avgusta leta 1883.
Posl. V e h o v e c predlaga, da se zakon iz-premeni v toliko, da sc smejo tudi globe nad 40 kron, ki pridejo v ubožni zaklad, porabiti za občinske reveže ter jih ni treba naložiti na obresti.
Nova Oslnica.
Posl. Jaklič, B a r t o 1 in d r. P e g a n predlagajo ureditev farnih in občinskih meja v Osilnici.
?o*očila odsekov.
Ustavni in finančni odsek predlaga, da se prošnja posestnikov v Notranjih Goricah za razdelitev občine Brezovica odstopi deželnemu odboru, da izvrši vse poizvedbe.
Finančni odsek predlaga, da se prošnja županstva D. M. v Polju za podporo k zgradbi pokopališča odstopi dcže'ncmu odboru. Na pokopališču se pokopavajo tudi mr'iči iz blaznice.
Prošnja zavoda sv. Nikolaja v Trstu za podporo se odstopi deže'nemu odboru.
Prošnja c. kr. centralnega zavoda za vreme-noslovje za zvišanje podpore se odkloni.
Ustanovitev deželne klavnice in mesnice.
D r. L a in p c in tovariši predlagajo:
Da se do--cže vs'ed velike draginje potrebna regulacija mesnih cen, po kateri bi živinorejec imel stalnega odjemalca, konsument pa možnost po vsikdar rednih cenah dobivati meso, predlagamo:
Ustanovi se centralna deželna klavnica in mesnica. Ta bodi kot posredovalec med produccnlom in knnrmentom v lesni zvezi z organizacijami domačih živinorejcev. Meso naj oddaja v mestu Ljubljani in raz-iih, zlasti in-duslrielnih krajih deže'e in v letoviščih, po potrebi tudi izven dežele. Dežela pristopi kot odjemalec s svojimi zavodi.
Ta predlog utemeljuje dr. Lampe sledeče:
Gospodarske razmere zadnjega časa silijo nujno na to, da sc osnuje deželna centralna klavnica in mesnica Dmginjsko gibanje je povzročilo od gotove strani veliko agitacijo, vsled katere so široki sloji prebivalstva izgubili pravo smer mišljenja, so se nahujskali konsumenti zoper produ-cente in se je pozabilo, da je treba med vsemi stanovi gotove harmonije, ako hočemo gospodarsko izhajati in se razvijati. Naša stranka je slednje vedno poudarjala in je prepričana, da potrebujemo močnega kmeta, ki bo veliko in dobro produciral, a ravnotako solidnega konsumenta, da bosta drug drugega podpirala. In ravno s centralno klavnico upamo storiti velik korak v tem oziru.
To vprašanje smo že precej dolgo proučevali. Mi stojimo namreč pred dejstvom, da bomo morali deželne dobrodelne zavode, ki jih zdaj oskrbuje red usmiljenih sester, prevzeli popolnoma v lastno režijo. In zalo smo začeli misliti najprvo na deželno klavnico in mesnico.
Toda, zakaj bi se ta stvar ne razširila na širši krog, zakaj bi se zlasti ne. razširila tako, da bi imelo od tega korist zlasti prebivalstvo Ljubljane? (Odobravanje.)
Mi smo zadnje čase videli, da cene živini zelo padajo, cene mesu pa ne. (Res je!) Kmetje so živino pod ceno prodajali, konsumenti pa niso imeli nič od tega, ker morajo meso kupovali ravnotako drago, kakor preje. Ob zadnji suši se jc narodno premoženje Kranjske na milijone zmanjšalo, ker je kmet slepo prodajal stran svojo živino, konsument pa je ječal pod draginjo. Zato pa ustvarimo regu. latorja za cene, da producent ne bo prišel ob ves sad svojega truda in bo konsument vendar dobiva) meso po cenah, ki jih lahko zmaguje.
Zato naj bi centralna klavnica bila tako urejena, da bi imela direkten stik z živino, r e j s k i m i zadrugami, ki so dobro organizi-,-ne in že zdaj prospevajo. Čc dobe s klavnico trgovskega posla, se bo vnovčenje živine uspešno izpeljalo. (Odobravanje.)
Gospodje! tudi po deželi jc draginja. (Pritrjevanje.) V mestih sc časih marsikatera stvar lažje in ceneje dobi. Tudi na kmetih se težko živi. (Tako je!) Vzrok je ta, cla manjka direktnega stika s konsumenlom, primerne organizacije.
Centralna klavnica naj bi v prvi vrsti preskrbovala z mesom Ljubljano. Ljubljansko prebivalstvo bo to misel gotovo z veseljem pozdravljalo. Deželna centrala mu- bo preskrbovala meso po primernih cenah, Potem mislim na industrijske delavske kraje, potem na letovišča, kjer vk.da v sezoni taka draginja, da tuice naravnost odganja.
Mi pa mislimo še delj. Zakaj bi ne segli izven deže'nih mej, v Trst, Reko, Opatijo itd.? V Trstu so na primer tržne razmere dnzolatn.e. Trst je ves odvisen od enega špekulanta. Pa tudi mesarji nam bodo hvaležri, zakaj deželna centralna klavnica bo malim mesarjem pod soMdnimi porfoji lahko meso odr!nja'a, dočim zdaj veliki mesarji male le izkoriščajo. (Pritrjevanje.)
Seveda pogoj bi bil, da dobj^deje^a v svoje reke veterinarsko oskrbo in nadzorstvo sama, zakaj tu so mogoče šikane, ki povzročajo škodo. Finančn~rnu odseku priporočam, naj vznne to v ptštcv, ko bo to vprašanje proučeval. (Ploskanje in odn' r.-.\r'-!c pri večini.)
Za predlog je glasovala cela zbornica in dež. glavar je izročil predlog finančnemu odseku.
V tajni reji, ki se je nato vrši'n. so se rešile nekatere osebne zadeve in s tem je bila seja končana.
* * *
beja
dne 1. svečana 1912.
Predlogi poslancev.
R a v nikar predlaga, naj se ustanovi mesto okrožnega zdravnika za Pivko in košan-sko doli. o s s-cležem v Št. Petru
D ti 1 a r ž?'i odpraviti cigansko nad-1 o g o na Do!en:skem. Doženc naj se domovinnlvo ciganov, piisili jih k delu in ako mogoče stalno naseli.
M a t j a š i č želi zgradbo mestu čez Kolpo pri Gribljah,
V	c h o v e c predlaga izpremembo zakona o liccnrovaniu bikov.
Vsi ii predlogi se odkažejo od?eknm.
M a l j a 5 i č interpe'ira dežel, predsednika zaradi slabe izvršitve d r u š i č k e ceste.
Dr. Pega n interpe'ira dežel, predsednika glede poizvedovanja orožnikov, ki dostikrat ž'ipa-ne Šikanirajo. Okrajna glavarstva naj orožnikom naroče, da o rečeh, o katerih je županstvo že poročalo, poiz\edujejo z največjo diskrecijo.
Liberalni poslanci postavljeni na . . . .!
Dr. Lampe in tovariš: stavijo na deželnega glavarja sledeče vprašanje:
V	zbornici se je trdilo, da je postopanje deželnih poslancev S. L. S. v zadevi verifikacije mandatov iz mestne skupine v protislovju z neko obljubo, ki jo je baje podal gospod deželni glavar svoj Čas kol načelnik kluba deželnih poslancev
S. L. S.
Podpisani vprašujemoc
Kako stališče zavzema gospod deželni glavar k tej trditvi?
Odgovor deželnega g 1 a v a r i a.
Jaz nisem nikdar podal take izjave bodisi v imenu stranke ali v lastnem imenu, ki bi se dotikala posredno aH neposredno vprašanja, ki se |c rešilo s sklepom deželnega zbora glede verifikacije mandatov bivših ljubljanskih poslancev Reisner in Ribnikar. Vse tozadevne nasprotne trditve m iz njih izvirajoči napadi na večino deželnega zbora — napadi, ki so sc pogojno obračali tudi zoper deželnega glavarja — so tedaj brez vsalic dejanske podlage. 'Odobravanje.)
Poročila deželnega glavarja sc odkažejo posameznim odsekom.
Deželna klavnica.
Dr. I. a m p e jo utemeljeval kratko predloge finančnega odseka. Povedal jc iznova, zakaj je klavnica potrebna, da bo v korist živinorejcem in meščanom. Ob tej priliki sc jc pokazala doslednost in možatost liberalne stranke. Ko so je v prejšnji seji razpravljala nujnost tega predloga, so vsi liberalci, nemški in slovenski, glasovali kot en mož za predlog, ker vedo. da je klavnico koristna naprava. Toda ker so se spomnili, da stojimo tikoina pred volitvami v trgovsko zbornico, so liberalci iz strahu pred mesarji, da nc izgube glasov liberalnih mesarjev, nastopiti proti ustanovitvi deželne kla;-nice. V finančnem odseku so liberalni poslanci glasovali za vse predloge, a sedaj so v zbornici nastopili proti svojemu prejšnjemu delovanju. V boj so poslali samega generala svoje stranke, gospoda dr. Tavčarja In ta nam je razodel, zakaj nasprotuje klavnici. On si ne more predstavljati, kako se bo dala ta naprava izvršiti. Ne ve. koliko bo stala. Še dr. Laiiipe ne ve. (Dr. Lampe: 0, dobro vem.| Sposobnih ljudi nc bo dobiti. Kaj bo če se klavnica ponesreči. Klavnica je preveč kmetijska naprava. Kmet se l;o vas oklenil, kaj bodo pa rekli mesarji? (Ta mali bodo v klavnici kupovali, namesto pri velikih mesarjih.) Ljubljanske mesarje hočete uničiti. Kmet bo zahteval visoke cene. Namesto dežele naj take stvari napravi občina. (Ali bo poleni mesarjem kaj bolje?) No, videlo sc je, da ko hi sc bilo to vprašanje razpravljalo po volitvah, bi bil dr, Tavčar drugače govoril, ali vsaj molčal.
Nestvarnim Izvajanjem odgovarja ognjevito poslanec Povše.
Kol zastopniki kmečkega ljudstva smo podpisali predlog dr. l.ampcta v prepričanju, da bo deželna centralna klavnico \ prid produccntu in konsumentu. V parlamentu se ni čisio nič pozitivnega storilo glede draginje. Treba je producenta konsumentom spraviti v najožji stik. (Tako je!) Berite, kaj «o v tem oziru storile in dosegle druge države! (Bravo!) Ravno vi bi morali pozdravljati lo naso namero. Predgovornik sc boji stroškov, češ ni proračuna ild. V finančnem odseku jc poročevalec vse to natančno in podrobno razložil. (Klic: Rabijo za agitacijo!) Sicer pa sedi član napredne stranke \ deželnem odboru in bo imel tam priliko -elo zadevo zasledovati, saj bo odbor zadevo na .se strani premislil. Odločno oporekam mnenju, Ja bi zavod imel namen od kmeta prav drago kupovali. Cene se ravnajo po svetovnem trgu, klavnica bo najizvrstnejši regulator cen. (Klic: Nc bo odirala kakor drugi zavodi!) Govornik opominja na državni zakon o vnovčevanju živine. Dežela bo dobila na jvodlagi klavnice državni prispevek 30 do 40 tisoč kron. Cena goveji živini je že danes padla. V pravem času moramo tedaj storiti to, da bo mogel kmet obstajati, da sc bo pošteno preživel na svoji grudi, (Veliko odobravanje.) Kar se pa lice električne akcije, katero jc predgovornik zopet kritikoval. kot kmečki zastopnik izjavim, da sem iz prepričanja glasoval za električne naprave ker bo lo največji vir za dohodke dežele. Ravno ljubljanski župan bi moral pozdraviti misel, čc se "stanovi zavod, da bo ljubljansko meščanstvo preskrbljeno z dobrim mesom po pravični ceni. (Ve-iko pliirjevanje.) Govornik sc peča s tistimi, ki umeia in odjemalca pri ceni mesa odirajo. Novi zavod bo proizvajalca in odjemalca neposredno zvezal, da bosta oba zadovoljna. (Veliko odobravanje in ploskanje.)
Baron Bom ima še pomisleke in želi, da bi SC zadeva odložila do prihodnjega zasedanja.
Bog blagoslovi io delo!
Poslanec B a r t o I izjavi, da deželno klavnico z veseljem pozdravlja. Prebere pismo živinorejske 41
zadruge v Loškem potok«, ki dokazuje, kako tu 1, produccnti klavnico komaj pričakujejo ^ ie živinoreja na Kranjskem zadnje žasc k al ta vn-storila velik korak napre,. preš.čeicja c titativno poskočila. Klavnica ho me za dc/clo tudi ta velik pomen, da bo prcbival tv sc šc h< živinoreje lotilo. (Pritrjevanje.) Od tega bo dczel le dobiček imela. (Tako. jO .Govori podr.^ o o živinoreji. Bojazen dr. Tavčarja, da bodo kmetje klavnico izkoriščali, je prazna. I-tudst^« bo deželni klavnici rado cencjše prodajalo, tlako )<..) Bog blagoslovi to delo! (Odobravanje.)
Dr Novak zastopnik mesarjev, govori neslano kakor po navadi. Deželna klavnica bo konkurenca trgovcem in obrtnikom. Zavod ne bo imet drbička. Protivi sc tudi, da bi dežela sama vršila živinozdravniško službo v klavnici.
Nasprotnikom spretno odgovori dr. Lampe.
Jaz in dr. Tavčar sva zdaj največja mučenika v kranjski deželi (Velika veselost), iaz sem finančni minister kranjske dežele, on pa ljubljanske občine. Talca dva reveža naj bosta prijatelja med seboj (Veselost), kaj sc bova napadala? Narodno-na-predna stranka je za nujnost glasovala! V odseku se pa narodno-napredni poslanci niso razprav udeleževali. Kako to. čc se jim je zadeva prvotno zdela nujna? V odseku so sc načrti in proračuni podrobno razlagali. Tehniki bodo imeli zadosti govoriti, naj se dr Tavčar nc hoji. Stvar bodo strokovnjaki dobro proučili. Sposobnih ljudi jc tudi treba. Če jih bomo dobili, bo stvar šla, čc pa ne. pa nc bomo naredili. To žc vnaprej povem Nekateri gospodje predlog napačno razumejo. Naš zavod nai bi služil produccntom in konsumentom. Mi se ne zavezujemo za nobene cene, klavnica bo cene regulirala. (Novak: Kai pa bo kmet rekel? Dr. Pegan: Vaš nič! Veselost.) Kar se tiče obrtnikov, je v Ljubljani nekaj velikih mesarjev, ki imajo male v rokah. Mali mesarji klavnico z veseljem pozdravljajo, te bomo rešili par oderuhov. (Tako je!) Ti veliki mesarji so vzrok, da se jc narodno-napredna stranka premislila in sc je zdaj klavnice ustrašila. (Pritrjevanje.) — Kar se g. barona Borna tiče, imamo finančni načrt tu, bil je celo v rokah strokovnjakov v poljedelskem ministrstvu. Kar se deželnih zavodov nižjeavstrijskih tiče, sem jaz mnenja, da so jako dobri. Jaz ne verjamem vsega, kar piše Neue Frcie Pressc*. (Veselost.) lNižjeavstrijski deželni zavodi se zelo rentirajo. — Dr. Novak, ia jc pa najhujši. (Veselost.) Ta je glede užilninskega zakupa proračun z računskim zaključkom zamenjal. Potem pa jc njegov očitek, da bo klavnica komu konkurirala, čisto neutemeljen. Klavnica bo le cene regulirala, kar je le prav in potrebno. Glede veterinarstva opo-7arj" poročevalec, kake inkonvcnience bi se godile, ako hi ohčina deželni zavod v sanitarnem oziru nadzirala. Tržna policija tudi ni v nobenem prenesenem delokrogu. (Odobravanje in ploskanje.)
Pri glasovanju so bili predlogi sprejeti in deželni odbor jc dobil pooblastilo za ustanovitev deželne klavnicc.
Uprava skupnih zemljišč.
Sprejme sc predlog dr. Kreka da deželni odbor v prihodnjem zasedanju vendarle predloži zakon o upravi skupnih zemljišč.
Meščanska korporacija v Kamniku.
Posl. L a v r e n č i č na dolgo utemeljuje svoje pravno prepričanje o pravnem značaju meščanske korporacije. V dokumentu, ki sc jc našel v dunajskem arhivu, se premoženje meščanske koiporacije pripisuje mestni občini kamniški. V imenu Odseka predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da razsodi o pravnem značaju premoženja meščanske korporaci|c v Kamniku. Po mnenju dr. T r i i -1 c» j a nima deželni zbor pravice sklepali o tej stvari, ampak sodišča. Dr. Pegan ga pa pouči da tem potom priženemo do zadnje inštancc, kjer se bo vendar enkrat razsodba izrekla. Vilfan ki zastopa kamniške liberalce, jc kajpada tudi nasprotoval. Dr. Krek je pa predlagal: Deželni odbor naj stopi v dogovor z deželno komisijo za agrarne operacije, da sc bo stvar v pravi in defi-nitiv ni lir spravila in končno rešila.
Uravnava Sore.
Sprejme se dotični zakonski načrt za uravnavo Sorc od Godešič do Goričan. Priporoča ga posl. Povše. Jarc graja, ker doslej merodajni faktorji niso dovolj hitro postopali, in želi, da sc
sivar kolikor mogoče hitro izvrši. Isto želi post;, ncc D i m n i k.
Kmetijsko-kemični preiskovalni zavod
prevzame dežela, ako zagotovo svoje prispevno država, ljubljanska občina in trgovska zbornica. Ustanov i sc mesto deželnega zemlja,
' ' Rok za vračanje brezobrestnega posojila vino. gradnikom iz občine R a d o v i c a in D r a. š i č i sc podaljša za eno leto.
Delo ral poslancev.
PREDLOG
p o s 1 a n c a Jakliča 111 t o v a r i 3 o y o
zgradbi žc-lezn žko zveze Dunaj—Vzbodna štajerska—Dolenjska—Lika—Dalmacija (Spi t) s stransko progo Novo mesto na Primorsko (Štanjel in Herpelje).
Zgradba zgoraj navedeno železniške zvez.' tvori zadnji čas predmet živahnega razprav Ijanja po časopisju, po udeleženih strokovni! korporacijah in v postnvodajnih zastojih, sploh v vsem javnem ž vljenju.
2e pred iti leti so je tako s strani državi' kakor tudi s strani zasebnikov posvečala posebna pozornost vprašanju, da so zveže z železnico najjužnejša dežela naše monarhije, ne da hi se bilo več zgodilo, kakor da so zgrnil.It malo poizkusilo progo od takratno d.žavne meje proti mestu Bnnjaluki po desetletnih pogajanjih. V tem času se je razšir la moč monarhije močno proti jugu in politična razini--Ijevanja, priklopiti Turčijo srednjeevropskemu, glavnemu prometnemu omrežju, so se zetu oslabila. Ojačenje našega Mhodnega soseda nI' Jadranskem morju zahteva, da s« ojači tudi stališče Avstro - Ogrske, oh vzhodni obali Jadranskega morja.
A tudi avstrijsko Primorje in tisti.deli južnih alpskih dežel« monarhije, ki pomeni: zanje zgradba druge žel. zveze s Trstom pu Bohinjski železnici odvrnitev prometu in ki zato, nakazane na južno železnico, dvakrat močnejše čutijo težo tarifov južne železnice, tudi te dežele, osobito Štajerska n vcl'k det Kranjske, delajo z vso silo na to, tla sc zgriul>' tretja, od južne železnice neodvisna zvenu s Trstom, in sicer tako, dn se nadaljuje |»roi:a Dunaj — Aspung iiartberg (Proga čc/. \Vcchsel). tiikozvana vzhodnoštajerskn longitudinalna proga Hartberg - Gleisdorf 1'cM-bach Ptuj —Brežice zvezana s takOJivano kranjsko transverzalno progo Brežice Nove mesto Postojna—Štanjel ob Bohinjski progi s postransko progo čez Lož -Ilirsko Bistrico v Ilerpeije ob istrski državni železnici; Nov" mesto naj bi bilo iz toč išče proge skozi Delu Krajino —Karlovec - Lika Knin Spljit, k«-tere proge belokranjski tlel je že finančno zagotovljen. Te pokrajine prepregajo zdaj delu-ma malo dobičkanosno in nezadostno opremljene lokalne železnice, medtem ko čaka vet^ dol zgoraj navedenih prog, da jih še zg)'H<fc; zgradbo bo ta proga postala oim najvažnejših nicndionalnih prometnih žil naše držuve.
Merodajni činitelji, ki pridejo tozadevno v poštev, tležel Štajerske in Kranjske, deželna odbora obeh dežela in pred kratkim ustanovljeni veliki železniški odbor, so so glede nn tc proge popolnoma sporazumeli in so se pri tem čuvale tako gospodarske koristi prizadetih pokrajin kakor tudi strategične potrebe.
Največje važnosti za štajersko jc lani otvorjena takozvnna VVechselželeznica in njčn< nameravano podaljšanje skozi vzhodno Štajersko, kar bi ustvarilo naravnostim zvezo na eni strani s Trstom, na drugi pa z Dalmacijo. Nuj važnejši del te proge tvori na štajerskem proga Gleisdorf—Hartberg.
Zgradim te proge je potrebno, dn se reši glavno mesto Gradec iz izločitve promet« vzhodno Štajersko in da se otvori železnemu prometu veliko po naravi bogato otid«''-tono ozemlje vzhodne Štajerske.
Tej progi ho priklopi nameravana ž.elez-. „il proge državno železnico Gradec—Geh-'•inff i»i Feldbachu proti Purkli čez Gleichen-! , katero zdravilišče bi zodobllo po železnici novo bodočnost. Za ta del prehajalne pro-' s0 j»c izdelani pred- in podrobni načrti, po Kalorib"so jo že izvedla revizija proge, oziroma političen obhod.
Od 1'urkle čez l'tuj do Rogatca vodi v Ktaier.skeiu železniškem programu obsežena ,,roVa veliko ozemlje, ki nujno potrebuje boljših zvez, čc se liočo gospodarsko ojačiti pre-iiivaMvo iri dvigniti produkcijska in davčna ,„(„• (ilavui načrti te proge so bili žc revidirani iu so bodo kmalu napravili podrobni načrti delne proge Ptuj-Rogatt-e.
/adnji člen verigo na Štajerskem tvori nameravana proga Rogatec - Brežice, katere jjrrailba je življenjskega pomena zu dvignjene bogatili zakladov doline Sotla kakor tudi za mesto Brežice. Glavni načrti za lo progo sc pravkar izdelujejo.
Tu se priklopi po kranjskem deželnem odboru v svoj program sprejeta kranjska transverzalna železnica, ki se namerava zgradili od Brežic v smeri Novo mesto, Cirknica, Postojna, 1'revalje in Štanjel in čez Ilirsko Bistrico Trnovo na Ilerpelje, kjer sc priklopi v Trst vodečemu programu državne železnice.
iz. Novega mesta južno se namerava zgraditi nu Kranjskem po državnih organih že tra-Mtanu proga v Metliko v zvezi z železnico, ki naj jo zgradi ogrsko-hrvaška vlada čez Karlove' in l.iško, da sc priklopi dalmatinski program.
Oba deželna odboru sta izpoznaln veliko vrednost navedenih prog. ki bodo ustvarile nove zveze z. jugom monarhije in sta sklenila sc r. v*) silo zavzemati za njih zgradbo.
Dasi -o tudi delne proge velike važnosti tudi m lokalni promet, jc samoobsebi umevno, ila ln osobito južne proge nc izpolnile svoje prometno politične važnosti, čc bi sc nc zvezale x \Ycchsel-progo, ker bi drugače ne bilo zvezane z glavnim mestom.
Deželna odbora sta zato smatrata kot svojo dolžnost. da sta osobito opozarjala, da jc tako za trgovinski promet štajerske s Kranjsko in rele države kakor tudi za vojno upravo potrebno. da se zgradi celotna proga.
Končno še kratka primera s tudi projektirano, a zdaj zavrženo nameravano zvezo Du-naj-Brežiee-Novi-Unska dolina in koliko bi ta prosa stala.
Zadnji čas se je potisnila v ospredje Un-s-ka železnica, po kateri bi pa bila zelo na korist vzhoda oškodovana proga Brežice čez Zagreb - Sisek - Sunja - Novi, kar bi škodilo narodnogospodarsko naši državni polovici, osobito Kranjski. Upoštevali pri tem niso težkoč IttMhe železnice, kakor tudi niso šc zbrali potrebnih podatkov. V tem slučaju bi bila dolga 1'roga Dunaj - Spljet zgolj 835 km, na ogrsko državno polovico bi odpadlo okroglo 300 km. 1'roga v Unski dolini bi pa bila dolga 182 km 'l0 Knina, z vojaškega stališča ima pa glede 'm mor monarhijo na jugu Kvrope avstrijska Koga ioy. Kranjsko in Istro prednost, ker so križa v Ptuju z ogrsko progo južne želez-nice, •avnotak o v Brežicah, z dolenjsko žcleznico v ftovem mestu in Velikih Laščah, ker sc spoji
v	St. Petru z glavno progo južne železnice, in V« l.npoglava istrskih državnih železnic, kar I' Omogoči veliko pomožnih prog.
Skupna dolžina Dunaj - Brežice - Spljit mašu <i;!0 km, Od teh odpade na dežele: 101 km ji a Nižje Avstrijsko. 271 km na Štajersko, ™ Hm na Kranjsko, 321 km na llrvaško, 148 km ?(o .ulmar'i°- Kar tiče zgradbe sta žo zdaj
vi	u loklllnlh ali glavnih prog, ki sc bodo
dopolnile ali pa premenjule tračnice in ianasi|)' 529 kul sc mora zgraditi, in siter Mnnef10'11 155, na Kranjskem pa približno
Končno navetlimo šc nekaj številk glede na l!ro11iaC'.lnano 8tr°ške, ki temelje večinoma » c/r i iasi ?iP izdelanih prog in pa po javno ''/.položenih troškovnikih glavnih načrtov po-^•■meznih prog.
rti'wii'alt0!!T?"u hrvaška proga ali zveza Dal-Jirnr. %'-10 -?,kl žolcznici hi stala 170 milijonov •iirrukn i .m,lljonov kron okroglo odpade na v l ik? i™™ Polovico večinoma za železnico
'' »"'oslu novih prog na Štajerskem zna-
šajo približno 41,,'tOO.OOO kron, 0,800.000 kron bi porabili za preosnovo in izpopolnitev že obstoječih prog.
Zdaj zapostavljena proga Dunaj-Brežice-Novi bi stala 156 milijonov kron. Ogrska bi bita obremenjena z okroglo 66 milijoni kron.
Del stroškov, ki bi odpadel na avstrijsko državno polovico, bi ostal primeroma enak, ker so namreč smatra zgradba proge Brežice-Novo mesto v obeli slučajih neizogibna z ozirom na eminontno narodnogospodarsko in strotegično važnost to proge, ki bo v prvi vrsti poklicana, da se bodo po njej v slučaju vojske neodvisno od preobložene južne železnice prevažali vojaki iz Hrvaške in iz Slavonije.
Glede na poolektrizovanje to železnice so štajersko progo pokrite po Latinici, Muri, Dravi in Savi. Tudi hrvaška in liška proga ima dovolj vodnih moči, kur velja tudi za dalmatinsko omrežje.
»S stavbno-tehničnoga stališča se mora pripomniti, <la so nove štajersko in kranjske proge primerno poceni, ker ima ozemlje v geološkem oziru mlade formacije, aluvij in di-luvij.
Predlagamo:
Visoka zbornica skleni:
Visoka vlada sc poziva, da naj pospeši tehnična pripravljalna dela (izdclavanjc glavnih in podrobnih načrtov) železu ške zveze Dunaj - vzhodna Štajerska - Dolenjska - Lika-Spljit (štajersko-kranjska longitudinalna proga) za direktno zvezo Dunaj - Dalmacija - Novo mesto - Štanjel, oziroma Ilerpelje (kranjska transverzalna proga) v dosego tretje železniške zveze Dunaj - Primorsko, kakor naj se tudi nemudoma prične s šc morebiti ne pričetimi pripravljalnimi deli in naj finančno ministrstvo zagotovi to železniško zvezo.
Predlog naj se nakaže brez prvega branja železniškemu odseku.
Dunaj , 28. julija 1911.
Gostinčar. — Fr. Demšar. — Dr. Gregorčič. — Dr. Jankovič. —■ Fon. — Roškar. — Dr. K. Vcr-stovšek. — Jarc. -— Mandič. — Spinčič. — F. Jaklič. — Šusteršič. — Dr. Krek. — Grafenauer. — J. Hladnik. — Dr. Sesardič. — Dr. Korošec _ Or. Laginja. — Dulibič. — Povše. — Pišck.
naaaaDnnao^apaoPS
D D
____n
aaagaanaoaaagaaaa
LISTEK
Prosto po Russellovcm romanu »Krmar Holdsvvorth«.
(Dalje.)
ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE.
Vest o Štefičevi smrti se je potrdila in poizvedovanja od strani oblasti so poleg drugega tudi dognala, da si je bil v gostilni »Pri belem medvedu« naročil razkošno kosilo, pri katerem si je privoščil celo par steklenic šampanjca. Ko se je tu naveličal, je šel dalje v sosednjo krčmo, katero jc docela pijan zapustil šele pozno v noč. Njegovo truplo so našli tik ob bregu, kjer voda nikakor ni bila globoka. Nobene rane ali drugega znaka kakega zločina ni bilo najti na njem, zato je bilo z verjetnostjo sklepati, da je nesrečnež v pijanosti zabredel v reko in utonil.
Vse to je Milanovič izvedel pri županu, kjer sc je ogiasil na poti v mrtvašnico. Ko si je ogledal mrtvo truplo, jc takoj ukrenil vse potrebno za dostojen pogreb.
Ko se jc bila Vida opomogla iz svoje nezavesti, jo zaprosila, naj bi jo pustili samo. Začutila je v sebi hrepenenje po molitvi, da bi tako Bogu izlila svoje srce, od njega si izprosila pomoči in tolažbe in govorila z očetom svojega deteta, katerega je v dttliu videla zreti z nebeških višav.
Tudi Milanoviču se je zahotelo po samoti. Nemoten je hotel premisliti ves položaj, ki je bil nastal ob nenadnem preobratu. Ko je prišel domov, sc je zaprl v svojo spalnico. Korakal je po sobi gor in dol in se skušal umiriti; a njegovo razburjenje je bilo presilno, da bi mu bil mogel bili takoj kos. V duhu je videl pred seboj svojo ženo v vsej njeni bedi, viclel jo je, kako v skrbeh zre na svojo hčerko, čutil je njeno osamclost in obup njenega srca pri misli na temno, negotovo bodočnost.
Stena, ki ju je ločila, je bila padla; prepada, ki je zijal med njima, ni bilo več. Ali jc bilo treba sedaj še kaj pomislekov, da bi takoj privil na srce svojo ljubljeno ženo? Ali naj morda z ozirom na rajnkega Štefiča še čaka? Ne! Za to ni imel v resnici nikakega povoda. Sedaj je bilo popolnoma v njegovih rokah, da naredi konec bedi svoje žene; čemu naj bi sedaj še jokala in tugovala? Čemu naj bi le en trenutek še žalovala in trpela, ko ji je lahko v hipu izpremenil tugo v vesolje in bridke solzo v radost?
Tiho sc jc približal k vratom sobe, kjer je bila Vida in prisluškoval. — Cul jc ihtenje in ta glas je premagal in pregnal njegovo neodločnost.
Lahno je pritisnil za kljuko in stopil v sobo. Vida je klečala na tleh poleg naslonjača, njene roko so oklepale malo Jelico in svoje obličje je imela zakopano v dekličinem naročju. Ko je začuia po sobi korake, se je zdrznila, mu nekaj časa boječe zrla v obraz in počasi vstala. Stopil je bližje in obstal precl njo.
»Ko bi se mi vendar hoteli popolnoma zaupati!« je začel s tihim, skoraj šepetajočim glasom. »Ali nc verujete, da sem vaš najboljši prijatelj?«
Hotela jc odgovoriti, a jok ji je zadušil sleherno besedo. Milanovič je sedel, vzel na kolena Jelico in nadaljeval:
»Prosim, potolažite se vendar za nekaj časa in nehajte jokati. Vedite, če jc sploh na svetu človek, ki vam more dati tolažbe, tedaj sem jaz tisti. Tudi jaz sem okusil, kaj se pravi izgubiti bitje, ki nam je dražje kot srčna kri, ga izgubiti, a tudi — zopet najti. — V mislih imam svojo ženo. Bil sem pomorščak in moral sem jo zapustiti in iti na daljnje potovanje. Ladja, na kateri sem se vozil, se jc potopila in nato sem več dni brez jedi in pijače taval v malem čolnu okrog po širnem oceanu. Moji tovariši so drug za drugim bedno poginili vsled žeje in lakote, jaz edini sem še ostal. Nezavestnega in skoraj mrtvega me je rešila neka angleška ladja in me vzela na krov. Posrečilo se jim je, vzbuditi me iz smrtne nezavesti: rešen sem bil smrti, a moj
11111786
spomin je bil izgubljen. Niti svojega imena, niti imena svoje domovine se nisem mogel spomniti; neznan mi je bil moj prejšnji poklic, neznano pristanišče, iz katerega smo bili odpluli, da, celo najdražje, kar sem imel na svetu, moja mlada žena, je bila iZgini-la iz mojega nesrečnega spomina.
Toda nekega dne mi veli božji glas, naj zapustim Avstralijo in po-iščem svojo domovino. Prišel sem v Trst. Tu jc nekdo slučajno imenoval Zapoljc. To ime me jc zadelo kakor strela z neba, a zakaj, tega nisem vedel. Zato sem odpotoval ija .11 ko sem dospel v Podgrad, sc mi je ob pogledu na kraj, v katerem mi je bil znan sleherni kotiček, zopet vrnil moj ubegli spomin. Sedaj se mi je pojasnilo, ■ osa sem pravzaprav iskal v Primorju, spoznal sem, kaj sem bil izgubil. Pripovedovali so mi, da 1110 je moja žena smatrala mrtvim in sc zato zopet poročila in da stanuje z mojim otrokom tukaj - v tej ulici — tamkaj v oni-le hiši. O, Vida! O, moja iskreno ljubljena žena!«
.Mahoma posadivši deklico lia tla skoči kvišku, da bi jo objel in pritisnil ha svoje srce.
Toda Vida je sedela prod njim ka-Kor okamenela. I/, bledega obraza mu je strmelo nasproti dvoje blazno sc svetlikajočih oči, usta so bila odprta, u glasu ni bilo nobenega iz njih.
fšele čez nekaj minut se zopet zave in življenje zopet zapol.e po njenih žilah. Z glasnim, histeričnim krikom in smehom plane s sedeža, pade pred Milanovičom na tla. in sc oklene njegovih kolen: »Ivo! .Moj Ivo!«
Za nekaj hipov je postalo v sobi liho kakor v cerkvi.
Nato Vida iznova zaihti: »Ivo! O, Ivo!« nese njegovo na svoji glavi počivajoči) roko bliže očem, jo opazuje, vstane in skrbno motri njegov obraz, njene ustne pa kakor v samogovoru šepetajo nerazumljive besede.
.Milanovič jo ho"e objeti in priviti na prsi, a Vida se boječe umakne na-raj, venomer .srepo motreč njegovo obličje. Milanovič stopi korak bliže, a ona mu zopet preplašena z roko prepreči njegovo namero.
>Vida, moja ljubljena vida, ali uc več ne poznaš? Poglej me natanko; Eu.j moj glas! Oij, povedal li bom ko j iz starih časov! Ali še veš, Vida, kako sva upala, da se v poletju zopet tliva? In potem naj bi se nikoli več ne • ■čila. Siara mati je p^edlagi.hi, naj v spalnici < b: sUno koledar I š vsak večer črtala en dan in štela, kedaj pride ura ,v .Vonja. O, IV,g, \ako težka in dolga poskušnja nas je čakala! — Ali se več ne ,vpomnis onega sprehoda na prrlvočoj mojega oJhodu? Ali še veš, lam ob reki, kako sva oba jokala, ko se mi jc od lugc in boli trgalo srce in sem zaman iskal tolažbe tvoji in moji bridkosti? — Ali, draga moja, tega gotovo nisi pozabila!« jc vzkliknil obupno,, ko jc videl, da zre vanj Vida še vedno z istim nezaupnim in preplašenim pogledom,
Grozna bojazen mu pretrese kosti in kakor blisk se mu pojavi v glavi s.rašna misel: Kaj, če je vsled nenadnega odkrit a njegove skrivnosti zblaznela! Mogoče bi bilo in n eno obnašanje je kazalo znake blaznih. Kri mu je zas'ala po žilah pri tej misli, srce se mu je krčilo grozne bolesti in iz njegovih ust se je izvil obupen, presunljiv klic: »Vida, prisrčno ljubljena Vida, ali me res nočeš več poznati? Ah, oircsi svojo nezavest in razburjenost in opogumi se zopet! Glej, nič vc-2 nisem mogel skrivati svojih tajnosti. T\ojc solze so mi vzele zadnjo moč. Nisem mogel dalje čuti tvojega joku in gledati tvoje bede in nesreče. Ne umeš li, ljuba moja, koliko težkega hoja me je stalo, ko sem ti moral osiati tujec, ))o,em ko sem 'e po dolgih letih zopet našel? Ali nisem morda še do-\oij trpel? Usmili se me vendar in pri-tli na moje srce. bodi zopet moja edina nad vse ljubljena žena.«
Zopet je poskušal okleniti se je z rokami; a zopet se mu je .zvila in skočila nazaj; popolna podoba blazne ženske. Glavo sklonjeno naprej, lase razmršeno viseče preko čela in z vzbu-I enimi očmi o zrla vanj kakor duh z onega sveta. Spoznala ga jo, po katerem ji je mrlo srce in katerega je skozi pet let nir vega objokovalo njeno oko, a njegova prikazen ji je bila nekaj tako ncumljivega, da s rab in bojazen nista pus ila na dan koprneče ljubezni, katere ji jc plamtelo srce.
Drug drugemu zroč v oči sta nepremično stala, dokler se ni iz Mi'ano-vičevih prsi izvil težak, globok vzdih; obrnil se jo proti hčerki in vzkliknil:
»Jelica. hčerka moja, ti pridi k meni, jaz sem tvoj oče!«
To besede so učinkovale. Z glasnim krikom: »Moj mož, moj ljubljeni mož!« se mu vrže Vida na prsi. »Mrtev, a 11 og to mi je dal zopet nazaj!«
(Konec prihodnjič.)
MMMm dekle.
Puslotnik je bil najboljši krnel na Globokem. Imel jo veliko lepo poi.est-vo, krasno živino, dosti denarja, samo nobene. — žene. Za dobro, zvesto in odkritosrčno ženico bi bil pa rad dal polovico svojega premoženja. Pa zdelo se mu je, tla takih zvestih, odkritih src ni več na svetu. Ta in ona bi ga bila rada vzela; pa vselej je bil prepričan, da so ni šlo za njegovo osebo, ampak za njegovo posestvo ju njegov denar. Zato je bil še vedno samec; vkljub svojim štirim križem pa je bil še čvrst in čeden fant.
Pred kratkim pa so je zopet zagledal v deklico, čedno 111 pridno sicer, pa nekoliko boječo in tiho: Potokurjevo katrico s Ihiba. Potokarju se ni kaj dobro godilo; pehal se jc in potil leto za letom, kakor je najbolje vedel in znal, pa. je šlo bolj nazaj kot napr >j. Dolgov vedno več. vsega drugega pa
vedno manj. In tako je imel s svojo žc.
110	in osmimi otroci vse prej kot nobe. sa nn zemlji. Največ pa jo bil dolžan ravno Pustotniku na Glol>okem. V par tednih bo treba plaJali obresti, pa so 0 Hožiču izginili zadnji desetaki iz hiše. In Potokarju se je zdelo, da ga zadnji čas Pustotnik povsod preganja; nit poti v cerkev zunaj v gozdu, na sejmu, povsod mu je bJ za petami, go ovo v. namenom, cla ga spomni na obresti iu povračilo dolga. Dozdaj so je Polo', ur-ju še vedno posrečilo, da se je izum-/, nil Pustotniku in se mu toliko izognit, da ga ni mogel nagovoriti. Vendar mu je vselej vroče poslalo, kadar ga je z;u glodal.
Neko popoldne okoli Svečnico. sedel Potokar s svojo najstarejšo hčerko Ivatrico sam v izbi. Drugi otroci so bili deloma v šoli, deloma v gozdu gospodinja pa je pri sosedi nekaj ] . ta-gala Katrica je predla, oče pa j. zamišljeno gledal skozi okno. Nae,. u'ui na ves glas zakriči:
»Strela, zdaj pa imam! Tantlc gre Pustotnik naravnost proti naši hiši. Pijavka krvava, go ovo mi bo s! išai izsiliti zapadle obresti, ko nimam niti dveh desetakov pod streho. Trisio ne-dvedov, kaj naj storim? lieŽati m uc utegnem, ker bi go.ovo opazil in riti. mu tudi pred nosom nc morem : ic-niti. ker vidi, da so odprta.«
V kotu sobe jo stala velika o nra. Ivo obs'ane Po okarjevo oko na njej. je njegov sklop hitro gotov. Urno s cofi odpre vrata omare, zleze noter in skrije za razno vise,'o obleko, i o cm še zavpije: »Ka riru, zapri omaro i 1 j» zakleni saj zraka ho dosti; -- zakleni iu reci, da me 11, doma, --- da : ein \ gozdu — 110 reci, kar hočeš.«
Dekle stori, kakor ukazano, h imni je omara zaprta, že prikoraka <-• kozi vrata Puslotnik. Nič kaj neprijetno h-nenaden. da, dobi Katrico samo, pravi prijazno:
»Dober dan, Katrica! Pa vedno lih ko pridna? Ali si sama?«
»(.isto sama,« odgovori jecljajo dekle. »Mati so pri sosedi in bru i • vlačijo les iz gozda.«
»Kje pa so oče?«
»Oče so tudi v gozdu.«
»Skoda, rad hi bil nekaj važnega govoril z njimi; no pa saj lahko policam celo večnost ne bodo v gozdu.
»Oče sklada jo les in pred nočjo ji!> najbrž ne ho; so Midi rekli, da na nor stopijo kar iz gozda po opravkih v va*
111	(hi ni treba z večerjo čakati,« laže Katrica daljo; »težko jih boš pričakal.
»Skoda,« pravi Puslotnik na vide/, razočaran; »rad bi jih bil vprašal v neki stvari za svet . . . No malo bom pa o počakal — pa nekoliko pokram-ljajva!«
Katrica mu v zadregi porine Stol. Ko se vsede, zopet začne:
»Pravzaprav Katrica, tudi ti sim,! vedeti, zakaj som tukaj . . . Glej, P1'1 svojih velikih razvlakali res nič voČ morem zmagovali sam in sem naravnost prisiljen, da sc oženim . . . Tvoi
„20 poznajo ljudi in liiše — in zato som jih hotel vprašati, če morda nc vedo ri Kako primerno nevesto.«
»Pri tebi so gre seveda za kako bo-irato- toda pri bogatinih moj oče nimajo kaj veliko posla,« odvrne deklo nekoliko trpko.
»Katrica, to se pa motiš. Za bogato pa ne škilim, naravnost povedano, bogate neveste še no maram ne . . . Če dobim kako, ki bi bila nekoliko čedna, i,it zraven krotka ter delavna in pridna gospodinja — pa če bi me vsaj majčkeno rada imela, potem bi bil najsrečnejši Ji o vek na svetu, in tudi če ne bi pre-joogia druzega kot obleko na sebi.«
njn pri teh besedah pogleda Katrico Jako pomenljivo, da ji kar vročo postane i.i jo rdečica oblije. Vsa zmešana odgovori :
»Pnstotnik, takih deklet imaš pa ilos1 i doli na Globokem.«
Tu se zasliši v kotu ropot, kakor Te bi kdo z nogo udaril ob tla.
»Kuj je pa to bilo, Katrica? vpraša, radovedno Pnstotnik.
o nič, nič.« odvrne plaho deklica; i pri nas jo od silo miši in kar neprestano škrabljajo in ropotajo za stenami «
liižkone je to bila mačka,« pravi I'usa nik;« toda da prideva nazaj na najin pogovor. Take deklice, kakoršno li jaz rad, so redko sejane. — Veš, eno stvar zahtevam prav posebno od nje. Mojii bodoča žena mora biti zvesta kot /Jato in odkritosrčna kot čista vest. — Bo p ne daj, da bi me kdaj nalagala . . Oe 1 zalotil lo ono laž pri njej, odstopil 1 ' ud poroke če bi bila tudi žo tretjič o l:oana dii, pred oltarjem bi ji nlii. il hrliot, če bi le ona sama njena laž i" išla na dan.«
: rlca pri teh besedah postane še M j rdeča in so vsa trese. Nekaj časa iib.i molčita, potem pa Pnstotnik kratko vpraša:
»Katrica, ali še nikoli nisi mislila na možitev?«
■laz? Ne, ne, ne! mene nikakor iie morejo doma pogrešiti,« odvrne deklica skoro boječe.
»Tvoji bratje in sestre so žo precej odrasti i in ni več taka siia za delavce; mislim, da bi to nazadnje že kako pogrešili . . . Katrica, kar odkritosrčna hodi! če bi te jaz zdajle vprašal: »Ali hočeš bili Pusiotnlca?« — kakšen od-tfovor bi imela na to?«
Deklo postane bledo kot smrt in ^sa iz sebe strmi v Pustotnika.
»Katrica, jaz resno mislim,« se oglasi ta še enkrat; »ali mi hočeš biti dobra, zvesta žena?«
Zdaj si Katrica z rokami zakrije wwaz in na glas zailiti.
»Ne, ne — nc morem!« žalostno
zastoka.
. 1 u so zasliši iz kota jezno godrnjanje.
»Kaj je bilo pa to zopet, Katrica?« ■vpraša Pustotnik skoro prestrašen.
!> nič, nič . . . Ne vem, danes je '•se tako čudno . . . Nazadnje se je še «a.i< lisjak prikradel gori pod streho. 1 ogledat pojdem,« jcclja deklica.
»Počakaj malo Katrica in mi poprej odgovori, da vem, ali naj grem domov ali naj počakam . . . Povej, zakaj me ne maraš? Ali sem ti zoprn? Ali misliš, da bi ine res nikakor ne mogla rada imeti?«
»Oh ne, ne —- Bog obvaruj! Rada bi tc že imela in šc prav od srca! Toda ne smem in ne smem«! zailiti Katrica zopet.
»Zakaj ne smeš?«
»Ker, ker — sem bila neodkritosrč-na — in in — sem tc — nalagala —• grdo nalagala!«
»Mene nalagala? Saj do danes še deset besedi nisva skup govorila.«
»Ravno danes sem te nalagala — ravno sedajle —- dvakrat in trikrat zapored — in vedno bolj som se zamota-vala v mrežo laži . . . Cclo življenje bi me bilo sram pred teboj!«
»No, toga pa ne razumem!«
V tem hipu nekaj strašno zalirešči, vrata od omare odskočijo in venkaj piano oče Potokar.
Kar zelen od jeze pograbi hčer za roko in za kriči:
»Oj ti neumna goska — prismojena, lažnjiva stvar! Ali sem te tako učil? Ali ti nisem vedno zabičaval resnicoljubnost in odkritosrčnost v govorjenju in dejanju? In sedaj me pripraviš v tako sramoto pred Bogom in pred ljudmi «
»Toda oče, saj sle mi sami rekli, naj vas zata im prod Pustotnikom!«
»Pojdi se solit, čisto napak si me razumela.«
»Potokar! Pusti, da jaz eno zinem!« so oglasi šc precej dobre volje Puslotnik. »Kako pa prideš ii v omaro? Kaj si p;i delal notri? Ali si miši lovil?«
»To jo vse od dekleta! In šc za lisjaka me je izdala! Jaz nisem navajen lagati, Pnstotnik, in zato ti bom povedal golo resnico . . . Videl sem te od daleč, ko si prihajal proti hiši. In mislil sem, da prihajaš po triletne obresti. Veš in spomnil som se, da vse moje bogastvo še deset kron nc iznese. — Bežati nisem več utegnil in zato som so v tej hudi sili skril v omaro.«
»Ila-ha-ha-ha,« se zakrohota Pu-stotnik; »zdaj mi je vse jasno. In Katrica je nalagala ž e n i n a , da bi o č c -t a rešila. — Jc pa vendarle dober otrok.«
»Gotovo, dober in priden, Pustot-nik. Samo da bi se teli preklicanih laži odvadila!«
Katrica si s predpasnikom pokrije obraz in hoče skozi vrata; toda Pustot-nik ji zastavi pot in pravi med smehom:
»Katrica, nekoliko premalo odkritosrčna si res bila nasproti meni; vendar v teh okoliščinah sc stvar da zagovarjati. Če stvar prav vzamem, si pa vendarle odkri a deklica. Kaka druga bi bila lagala do zadnjega in me za nos vodila. Ti me za nobeno ceno nisi hotela oslepariti. Zato ti rad odpustim to neresnico, ker si sama priznala . . . Toda biti pa mora to prva in zadnja laž!«
»Koklja naj me brcne, prva in zadnja! Za to jaz dober stojim, njen oče«, hiti Potokar.
»Katrica, zdaj te pa šc enkrat vprašam: Ali hočeš biti moja dobra, zvesta ženka?«
Katrica pa je jokala in molčala.
»Strela, govori vendar! Seveda, Pnstotnik, da hoče!«
»Povej, Katrica, ali me moreš imeti majčkeno rada in me maraš za moža?«
»I seveda, rajši te imam kakor kateregakoli na svetu — in svoj živ dan to ne bom več nalagala.«
»Zdaj je pa vse dobro, Katrica«, pravi Pustotnik in seže Katrici v roko.
Tri tedne pozneje je bilo veliko že-nitovanje na Globokem. Pustotnik je dobil v Katrici izvrstno ženko; ž njo se je naselila sreča v njegovi hiši. Poto-karju se je pa kamen odvalil od srca, ker so ni bilo treba več bati zaradi dolgov in obresti.
MI SMO FANTJE I
Ponosni, pogumni kot bojni junak smo fantje slovenske dežele, ponosna nam hoja in čvrst je korak, narave smo čile, vesele.
V	nas pamet je jasna in veder razum, boječnost nam src ne razdvaja,
mi gremo na prosto med vihro in šum, navdušenje v nas se poraja.
Gorečnost za sveto in narodno stvar, cla zmaga poštenost, pravica, zatreli kar mlademu srcu je v kvar, ta misel jc naša vodnica.
V	tej misli po žilah pretaka sc kri za misel lo srce nam vdarja
in zbiramo čilih življenskih moči, da gremo med sile viharja.
Na čelu trobojnica naša vihra, križ zmage je vanjo zarisan; na prsih slovenski se znak lesketa, pogum nam je v srce zapisan.
Zastonj si sovražnik srdito želi propasti slovenske mladine, dokler nam po žilah pretaka se kri, navdušenje nafc ne mine.
I. M. Limbarski.
SMEŠNICE.
Pri vojakih. Stotnik: »Kakšen sto vendar! Kapo imate po strani, gumbe in črevlje ne-osnažene! Kako vam jc ime?« — Vojak: »Lenart!« — Stotnik: »Zatorej! Narednik, zapišite mu 2<i ur zapora!«
Iznenadenje. Petošolec na pošti: »Ali leži tukaj kako pismo z nnslovcm .ljubezen ?« — Poštar: »Takega ni, ampak eno samo je z napisom palica'!«
Slab spomin. Sodnik: »Povejte, ali ste zadnjič prisegli po pravici ali krivo?« — Zatože-nec: »Lepo vas prosim, od tokrat je že dve letil Kako sc hočem spomniti, je bilo li no pravici ali po krivem!«
Cenjenim »Domoljubovim« naročnikom. Da moremo konečno urediti svoje letošnje zapisnike in poskrbeti za pravilno priredbo naslovov, vabimo vse cenjene naročnike, da nam sporoča vse morebitno napako pri pošiljanju »Domoljuba«, ker le tako nam bo mogoče odpraviti vse liedostatke. ■ Obenem opozarjamo, da bomo z marcem mesecem ustavili »Domoljuba < vsem, ki dotlej ne bodo poslali naročnine. Kdor torej pri !). številki opazi, poleg naslova na ovitku začrtan znak z višnjevim svinčnikom, naj ve, da bo zanj !). številka zadnja, ako nemudoma ne obnovi naročnine. Položnice imajo iink vsi v rokah, vendar jih na zahtevo šo radi dopošljemo. • P. n. skupne odjemalce prosimo konečno, da nam izvolijo čim preje javili dofinitivno število odjemalcev.
Volitve v trgovsko iu obrtno zbornico. Naša odkritja o nečuvenih razmerah, ki jili je trpela dosedanja liberalna večina v trgovsko-obrtni zbornici, so liberalnemu časopisju zaprla sapo. Nič no odgovarja na našo števil ko, nič no piše, kaj jo koristnega naredila liberalna večina za trgovca in obrtnika, ono pi.še samo o K reg« r,ju in Stefetu, oziroma o tem, kar so si iz-vestni liberalni sleparji izmislili o K roga rju in Šlefetu. Tako kažejo liberalci svojo velikansko omejenost. Ker liberalnega tlela za trgovca in obrtniku ni nikjer nič, sedaj izvestni ljudje vpijejo, da to, kar je naša stranka napravila, je liberalna prej »mislila«. ]!cs škoda, tla liberalna stranka takrat, ko jo imela moč v rokah, ni nič naredila in tla jo delo čakalo šole na S. L. S. Itosniea pa jc in ostane: šole S. L. S. je uvidela z bistrim pogledom važnost in pomen obrtnega in trgovskega stanu, spoznala je, da je ta stan dragocen zaklad ljudske moči, da je poleg kmetskega stanu najtrdnejši temelj države. In poprijola se jo z vso resnostjo delu, da ga reši in otme. Ustanovila je v zvezi z zadružno slovensko trgovsko šolo, kateri se bo pridružila kmalu ženska trgovska šola, daljo obrtnopospeševal-m zavod, kjer obrtnik lahko vsak čas dobi strokovnjaškega sveta in pomoči; prireja strokovne in izobraževalno tečaje, skrbi za obrtni naraščaj (vajeniški dom) in določa v proračunu 80.000 kron za pospeševanje trgovine in obrti. S. L. S. je zamislila idejo, naj dežela dobi vodne moči v svojo last in tako preskrbi obrtnikom poceni električno luč in obratno moč. S. L. S. je ustanovila deželno banko, ki bo velikanskega pomenu za povzdigo trgovino in obrti v naši deželi. Liberalna stranka sc ponaša samo z — »Glavno posojilnico« in »Agro - Mercurjem«, ki sla ogromno 8»
škodovala na kreditu trgovcem m obr -Mikom. Kos čudimo so, da si takt ljudje še upajo izrabljati nekaj bivših kon-sumov, za katerih omejitev jo ravno vodstvo S. L. .S. udlo.no nastopilo. N k od o. k i so jo 1 i bo r a 1 ci n a -pravili z »G 1. po soj ilnico in
»Agro-Mercurjem«, 110 moro
n o b o n a s t v a r od v a g a t i. 1 'oleg tega so ljubljanski liberalci, ki po propadlem liberalnem uradniškem kon-sumnem društvu hočejo ustanoviti novo liberalno uradniško konsumno društvo. Trgovci in obrtniki! Streznite se, zdramite se! Zgodovina vtis uči, sedanjost vas opominja. Pomagajte si in podajte roko S. L.S*., ki vas hoče rešiti iz žalostnega položaja in ototi pogina. Ona vam nudi izobrazbo in napredek, nudi izdatno pomoč.
4 Liberalna agitacija za trgovsko in obrtno zbornico. Iver so se trgovcem in obrtnikom glasovnico že dostavile po pošti, napenjajo liberalci vse sile, da bi trgovce in obrtnike premotili. Opozarjamo naše somišljenike, naj pazijo na vse liberalno zvijače. Mnogi I i b e r al c i s e 1 a ž o j o naši m 1 j u d e m , d a a g i t i r a j o z a n a š o stranko. Somišljeniki, ki še niste obiskali trgovcev in obrtnikov, storite to takoj! '/. dežele nam poročajo, da je ljubljanski liberalni advokat dr. Novak, ki je z molkom zastopal doslej trgovsko in obrtno zbornico v kranjskem deželnem zboru, razposlal vsem volil-cem po pošti oklice in irankirane kuverte, naj glasovnice pošiljajo ujema. V mnogih pismih je priloženo ludi šo liok.vj znamk »za korespondenco«. Naši somišljeniki naj bodo povsod na straži in naj pravilno podpisane glasovnice pošiljajo v rekomandiraiiih pismih na naslov: Tajništvo Slovenske Ljudske Stranke, Ljubljana, Miklošičeva cesta, št. 6. Pri tem lahko porabijo od dr. Novaka jim poslane znamko.
, Kako se podpisujejo glasovnice za {vgovsko in obrtno zbornico? Opozarjamo, tla morajo mciikl. volilci sami podpisali glasovnice tam, koder jo označeno: Podpis volilen. Ženske volilke morajo ravno tako samo podpisati glasovnico, ako nimajo po obrtnem rodu postavljenega upravitelja. Ako imajo upravitelja, podpiše ta in pristavi k svojemu imenu »upravitelj«. Ako pa ženske volilko nimajo upravitelja, podpišejo, kakor zgoraj omenjeno same, zraven njihovega imena pa mora podpisati kak moški, ki mora svojemu podpisu dostaviti: Vo-ldni pooblaščenec. - Dobro je, ako jo tisti moški, ki podpiše žensko glasovnico, tudi volilec v trgovsko in obrtno zbornico, vendar je lahko tudi vsak drugi moški, paziti pa je, da jo
doiičiii moški .izpolnil 2i. leto. Vank moški sme podpisati samo eno glasovnico. Osebo, ki ne znajo pisati, mora ju napravili pred svojo ime, ki ga kdo podpiše, križec, podpisali se morata zraven še dve drugi priči, ki moralii biti 24 let; stari.
Volitev deželnega poslanca iz volilnega razreda kmetskih ohrin v volilnem okraju ("ii nonieli-.Mellika na mesto odstopivšega poslanca Prana pl. Sukljeia se bode vršila dne 14. marca 1012 v 'postavno določenih volilnih krajih. Natančneje odredbe bodo dobili volile' na volilnih izkaznicah.
Škofovi zavodi v št. Vidu. Naučim minbtrsivo jo podelilo vsem razredu.i (od 1. do 7.) knozoškofijske gimnazije v št. Vitlu nad Ljubljano pravico javnosti.
Slovesno umeščenje novefja še*>i-psterskega župnika v Ljubljani .se. izvršilo minulo Svečnico. Cerkveni govor jc imel prosvetli gospod knezoškof. Cerkev ter župuiščo sta bila tem povodom krušno ozaljšana. Pri sprevod v cerkev so napravili Špalir šolarji ter 70 Orlov domače župnijo. Take priro. ditvo žnpljani no pomnijo.
Nov napredek »Slovenca«. Nas k i-loljški dnevnik jo stori! zopet korak iriproj v namen, da sc še bolj razširi mod našim ljudstvom. Po trgovinah ter tobak aruuli, k jer so izobešene tablici', se prodaja odslej - Slovenec« vsak dan po (i vin., le sobotna Številka ti" veljala še nadalje lt» vin. Somišlje niki, segajte po »Slovencu !
Ljudski otlcr ponovi prihodnjo nedeljo dne II. t. m. zadnjič krasno uspelo veseloigro »Pri belem konjičku. I'panje je, ila se bodo tudi to pot d" zadnjega kotička napolnili prostori Ljudskega doma kot na Svetnico.
Župnik Zalokar umrl. Pri Sv. Uar-baii v Bridgevillo v Ameriki jo dne
januarja umrl tamo-nji Župnik gospod Josip Zalokar. Kajni je bil vojen leta 18'ii. v Gorjah, bil leta 187!). v Ljubljani posvečen v musnika, služboval najprej v ljubljanski škofiji kot kaplan in je leta 1888. odšel v Ameriko, kjer ga jc sedaj smrt dohitela. Priporoča <e v pobožno molitev!
»Gorenjsko knjižnico«, zbirko leposlovnih povesti iz »Gorenjca«, je začelo izdajali »Tiskovno društvo v Kranju«. Cena zvezkom po 'J pole jo 30 vili rjov. Prvi zvezek je že izšel.
Nov veliki zvon se je oglasil prvič za Svečnico v Smartnem pri Kranju. V torek, dne ,'it). januarja so ga pript-ljnli r/. Ljubljano.
Predoseljsko občino nameravaj«' razdeliti. Spodnji iil gornji dol vasi naj bi bili samostojni občini. Tozadevno prošnjo so že vložili.
Sin umoril očeta. Pri Izoli so na
šli umorjenega 50 let starega posestni (u* Janeza Marčiča. Dne 1. februarja so prijeli morilca — njegovega 22 let starega sina Janeza Murčiča. Morilec je svoje dejanje že priznal. Izjavil je, da jc očetu umoril, ker je pijan vedno pretepa val mater.
Poizkušen samoumor. V Četrtek, dne I- t. m. popoldne si je na Polulali pri Celju neka Celjanka prerezala z britvijo vrat in nato skočila v tam zelo i/toboko Savinjo. Prišli so ravno takrat mimo neki moški, ki so jo napol mrtvo potegnili iz vode.
Novi grobovi na Koroškem. V Celovcu je dne 29. januarja umrl v 80. letu starosti dr. Val. Janežič, c. kr. nadštabni zdravnik v pokoju, član znane narodne rodbine Janežičev, ki ie dala slovenski stvari mnogo vrlih noriteljev. — V Lovankah pri Dobri i-vasi je umrl na Sv. Štefana dan 501et-m posestnik Fran Lipic; dne 12. t. m. je umrl v Sinčivasi iste župnije mizar Tomaž Ceh nor. Zadela ga je kap. Te-i|cb pozneje je umrl v Dobrlivasi tudi nagle smrti Gašper Kumcr v 70. letu starosti. Vsi trije posestniki so bili vrli, znuTajni naši možje. N. p. v m.!
Velika nesreča se je pripetila minuli teden na cesti med Idrijo in Sv. J.ueijo. Dvovprežna kočija, v kateri sta so peljala zakonska Živec iz Skopega na Krasu, se je po neprevidnosti voznikovi prevrnila s ceste v 20 metrov globoko strugo Idrijco. Voz se je razbil, konja sta znatno poškodovana, izmed ljudi so pa ni nobeden smrtno poškodoval. Soprog Živec si je zlomil roko, soproga in voznik sta pa dobila le neznatne poškodbe. Naravnost čudo! Živec je hotel na obisk sina gostilničarja v Idriji, ki je sedaj v onriotni bolnišnici, J)tt se je moral sam podati v ljubljanske bolnišnico. — Pred par dnevi so 'iiu komaj rešili gotove smrti sina dijaka. ki se je zastrupil s hrenom.
Nezgoda. V Zatičini je dne 31. ju-'uiftrja mladega samostanskega brata ')ri »lelu v gozdu padajoče drevo tako nesrečno zadelo, da je kmalu potoni izdihnil.
Nesreča na železnici. Dne. 30. junu-:lria jc ponesrečil železniški kurjač KoekI po imenu, močan, še mlad člo-
Padel je s tovornega vlaka med IVvučino in Rihembergom. Ko je stro-J^odja zapazil, tla ga ni, so iskali in našli na mostu s prebito črepinjo. 'V Gorico so prepeljali še živega, pa je lu»oj nato umrl.
Tkala padla skozi streho v hlev in ubila kravo. Dne 26. januarja je soproga Peka gospoda Ivana Može na Trsatu j)o*iolzla kravo in se vrnila v kuhinjo. I" zaslišala naenkrat iz hleva mo-„n f(°l>ot. Ko pride v hlev, vidi, da se je odtrgala velika skala z« hišo. padla a streho, jo prebila in se zvalila v '" v. lani je padla ravno na kravo, ki £ »na na mestu mrtva. Potrebovali so ,).' "r.\ Pfcdno so jo odvalili s krave. «p"1.bila soproga Uršula Može le še J «r minut ostala v hlevu, pa bi bila tu-ona mrtva. Gosp. Može ima krog
1000 K škode. — Isto jutro se jc tudi poročila na Trsatu hčerka g. Možeta.
Pazite na decol Viničarka Helena Kekec v Ilrastovcu pri Ptuju je pustila svojo 51etno hčerko in lletnega sinčka sama doma. Otroka sta našla vžigalice in se začela z njimi igrati. Vnela se jo postelja. Sinček se je v dimu zadušil, hčerko pa so komaj šc oteli.
Pozor, Belokranjcil
Iv m e čk a zveza za Bel ok r a-j i n o priredi v nedeljo, dne 11. februarja dva velika shoda in sicer v Metliki ob devetih zjutraj v dvorani Kmetijskega društva, v Črnomlju ob treh popoldne pri Lacknerju. V ponedeljek, dne 1 2. f c b r u a r j a pa se bo vršil v M e-tliki iit Črnomlju ves dan pod-učen kmečko - političen t e č a j. Na shodih in tečajih bodo govorili poslanci ti r. K r e k, d r. K o r o š e c in Jarc. B e 1 o k r a n j c i! Pridite v kar največjem številu na o b a s h o d a in teč aj a!
V	Studenec padel. Posestnik J. Vc-zjak v Stanetincih pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah je šel s škafom po vodo k studencu, krog katerega je bil gladek led. Tu mu spodrsne in pade naravnost z glavo v studenec. Ker je bil studenec ozek iu leden, se nesrečnež ni mogel ganiti, ne klicati na no-moč in ga je voda zadušila. Imel jc tudi prebito glavo. Pokojnik je bil občinski odbornik in vrl slovenski mož. Zapušča vdovo in štiri otroke.
Opozarjamo naše somišljenike, da vse tiste naše somišljenike volilce v trgovsko in obrtno zbornico, ki še niso dobili glasovnic in legitimacij, spravijo na doiične pošte, da vzamejo glasovnice in legitimacije I Pošljite nato glasovnice in legitimacije takoj v reko-mandiranih pi mih na tajništvo Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljano, Miklošičeva cesta 6.
Konja sta se splašila hlapcu Mengeške pivovarno dne 1. t. m. v klancu pod mestom v Kranju. En konj, vreden 300 K, se je ubil, hlapcu se ni nič zgodilo.
Vlak skočil s tira. Med postajami Trbovlje-Zagorjc se jc utrgala nad železniškim tirom ogromna skala in se zvalila na tir. Ker vlakovodja ni skale precej zagledal, je skočila lokomotiva in par železniških vozov s tira. Od po-tovulcev k sreči ni bil nobeden ranjen.
V	Ameriki umrli Slovenci. V Kan-sas City, Kans., je umrl Slovenec Jakob Cvilkovič. Hojen jo bil v Tribučali, fara Adlešiči, okraj Črnomelj. — V Pue-blo, Colo., je umrl Slovenec Fr. Kova-čič. —■ V Sygun, Pa., je umrl Urban De-bcljak, rojen v Hotavljah nad Škofjo Loko. V Ameriki je bil 21 let. — V Alix Ark., je umrl Andrej Koren. Star je bil 29 let in doma iz fare Gorice pri Kranju. — Na progi Lake Sliore je ubilo Marka Bastašiča. Natančnejšega o njem ni znanega, kot da je bil star 35 let. — V Clevelandu je umrl rodbini Vrančič sin Josip, v Collinvvoodu pa rodbini Jcvnikar hčerka Frančiška. — V Bur-
dine, Pa., je umrl Josip Brudar, rodom iz vasi Malo Mraševo pri Sv. Križu na Dolenjskem. Zrušila ga jc neka skahi, ki jo je izpodkopaval. — V Mol-lenauer, Pa., je umrl Franc Vegant, Doma je bil iz št. Jurija pri Litiji. Slai je bil krog 30 let
Slovenska poroka v Ameriki. \ Holsople, Pa., sta se poročila Josip lliršič iz Cerknice in Marija Kovačifc doma iz Radie vasi.
Lipovec pri Ribnici. Tu se je pole glo izvanredno težko tele, ki jc na dar poroda tehtalo 64 kilogramov. Redek slučaj.
Občni zbor c. kr. kmetijske druž-be kranjske bo v ponedeljek, dne 26. februarja 1912 ob devetih dopoldne v dvorani hotela »Union« (vhod skozi Frančiškansko ulico) v Ljubljani. — Spored: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1911. 3. Predložitev družbenih računov za leto 1910. in 1911. in proračunov za leto 1912. in 1913. 4. Volitev novih udov glavnega odbora na mesto j>o S 18. družbenih pravil izsto-pivših, ki jim je pošla doba, a morejo zopet biti voljeni. Ta nova volitev so ima vršiti vsled prošle poslovne dobe za družbenega predsednika gospoda Fiančiška Po v še ta, komercijskega svetnika, državnega in deželnega poslanca, grajščaka itd. v Ljubljani; za podpredsednika gospoda Ivana Kneza, predsednika trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, in za odbornike gospode: Leopolda barona Liech-t e n b e rg a, namestnika deželnega glavarja, grajščaka itd. v Jablah; Alojzija Puu lina, c. kr. veterinarskega nadzornika v Ljubljani ter Frančiška Pavlina, c. kr. višjega stavbnega svetnika v Ljubljani. 5. Predlogi glavnega odbora: a) glede potrditev no-voustariovljenih družbenih podružnic in b) glede izpremembe družbenih pravil na. podlagi sklepa v družbenem občnem zboru dne 14. novembra 1910.
Pozor« Dotična oseba, ki je izgubila. o Božičnih praznikih »šal« ali ogrinjalo v Nunski cerkvi (in že enkrat prišla vprašat) naj se oglasi pri cer-kveniku tam.
Redek slučaj. V Logatcu bomo praznovali v eni hiši hkrati tri poroke. Zlato, srebrno iu zeleno. Stari oče in mali obhajata zlato, hči srebrno, sin pa navadno, zeleno. Ded in babica sta stara okrog 80 let. Oče je bil krojač in cerkovnik dolgo vrsto let, na starost pa se je umaknil svojemu sinu, ki je tudi kroja?. Otrok je še živih deset. V Logatcu sta dve hčeri in en sin, en sin je v Mokronogu, eden v Trstu pri fi-nanci, eden in sicer najmlajši pa jc mornar, podčastnik — ta se sedaj poroči. Ena hčer je v Vipavi, ena v Št. Petru, clve sla pa v Ameriki. Široko po svetu govore o starem mežnarju in o njegovi mnogobrojni žlahti, ki šteje s sinovi in njihovimi ženami, hčerami in možmi, vnuki in z njihovimi družinami do 70 članov. Poroka bo v ponedeljek, dne 12. svečana t. 1. Svatov bo do 30. Prijetno jc slišati, da so svatje z
Qi
malo izjemo vsi z dušo in telesom pristaši S. L. S. in naročniki »Domoljuba«. — Bog živi vse poročence! — Vnuk.
/jjjioaku imioinjaif^a^
flb hju iou !Knet{t{tovo/
9leariLoa*v jpJnuai eneor/vAiiff.
Majboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 ',2% brez kakega odbitka.
MM ure on 9. i0\ Ho 1. popoldne.
@lel teratl
aQaaaaagDnannn5^
° Gorenjske novice
°ggagnann5abnnr^.
g Klerikalna strahovlada v Kam-
f"; (»Slov. Narod« z dne 13. januarja Kaj takega pa .še ni videl in sli-hal svet! Komaj se je občinski odbor konstituiral in prevzel občinske zadevo v svojo roko, že vidi dopisnik »Slov Nar.« v navedeni sobotni številki klerikalno strahovlado v Kamniku. Kaj se je vendar zgodilo? Občinski odbor Ju je v rokah S. L. S., jc g. odborniku iVVeibelnu odpustil od mitniške najemnine 100 K, ker je imel od oblastveno prepovedanih sejmov izdatno škodo.
10i
Liberalcem ni prav, ker so to s o,i odborniki S. L. S. Lansko leto je pa bilo vse v redu, ko so liberalni občinski odborniki spoznali, da zasluži omenjeni gospod zdaten popust pri najemnini in so mu iz ravno istega vzroka darovali več, kakor pa letos njegovi lastni somišljeniki. Neki rek pravi: »Ako dva isto storita, ni isto.« Ali ni res, gg. liberalci? Kar \ i storite, je vse dobro, kalmi storimo, je po vašem mišljenju vse za nič. Pa nikar ne mislite, da nas bo to vaše mišljenje zadrževalo pri našem delu. Kar bomo spoznali, da je v blagor mesta in okolice, bomo storili in dosledno izvršili, pa naj se »Slovenski Narod« in njegov dopisnik na glavo postavita! Največjo hudobijo je občinski odbor storil s tem, ker hoče skrbeti, da bodo gostilničarji natančno držali policijsko uro. Gospodom dopisnikom »Slov. Naroda« to ni prav. Kako naj bi jim bilo všeč, kako naj bi jim bilo ljubo in drago tako predrzno postopanje občinskega odbora, ker tako radi posedajo po gostilnah čez policijsko uro in zjutraj na vso zgodaj merijo, kako široke so ulice kamniškega mesta. Kdo bo pa potem plačeval te kamniške inženirje? .Mi davkoplačevalci že ne! Zato prosimo si. občinski odbor, naj vzame to notico na znanje in naj dovoli liberalnim inženirjem, da bodo ludi v bodoče opravljali brezplačno vsi tako težavni posel. — Brez vse vrednosti pa le ni dopis »Slov. Naroda« z dne 13. m. m. Med drugim tudi pravi: »Občinski proračun izkazuje v e l i -kanski deficit.« Hvala ti, »SI. Narod«, da si lo ti povedal, sc vsaj nam ne bo treba zagovarjali, ko nas bodo kamniški liberalci napadali, da ne znamo gospodariti. Prejeli smo v oskrb prazne blagajne po zaslugi padlih liberalnih občinskih odbornikov in vzor-gospodarjev. Pa dobro bi bilo, ako bi bile samo blagajne prazne, ampak občinski proračun izkazuje velikanski deficit, to se po domače pravi: kup dolga. iz te prazne blagajne naj :-e denar razsiplje, iz te prazne blagajne naj si g. dekan napolni svojo nikdar polno bisago! Take logike je zmožen samo modrijan, kateremu napolnjujejo glavo duhovi vinskega boga Baha. Bes, žalostni časi so minuli za prej tako ubogi Kamnik. »Kje ste vi, ponosni in zavedni liberalni meščani ? Iz vaših obličij je izginila zadovoljnost in ponos. Mračnih obrazov hodite po mestnih ulicah,« tako zdihuje »Slov. Narod«. Še nekaj tako duhovitih dopisov v »Slov. Narodu«, pa bodo v resnici začeli veličastni vrhovi Kamniških planin zmajevati svoje bele glave in pomilovalno bodo gledali na vrste liberalnih junakov, ki hranijo v sebi take »duševne velikane«. Da vlada v liberalnih krogih nezaupnost in liinav-ščina, da govore drugače kakor mislijo, da se iz njih vrst ne. slišijo samo kletvice, temveč prav grde kletvine, da kamniški liberalci še nikoli niso bili prav svobodni — ker jih vodi, če ni drugače, tudi kak zakotni pisar — da niso prav nič samozavestni, to je vsem
dobro znano, da hi dopisniku ne biin treba se posebej pripovedovati. Pa g0 nekaj nc smemo pozabiti. Vse, karkoli se v Kamniku zgodi, vsega je kriv naš ljubljeni g. dekan. Ako koga ubijejo, kriv je g. dekan. Ako liberalci sovražijo svoje prijatelje in sorodnike, kriv j«.' g, dekan. Ako liberalci vsled svoje veliko mlačnosti ali pa vsled popolnega brez-verstva ne hodijo v cerkev, kriv je. g. dekan. Ako liberalna žena ozmerja .svojega liberalnega moža, kriv je g. dekan. Ako so od liberalcev izpraznjene občin-ske blagajne prazne, kriv jc g. dok,m. Ako se iz praznili blagajn razsipa de-nar, kriv je g. dekan. Nazadnje bomo še tako daleč prišli, da bo gosp. dekan kriv, ako bo kak kamniški liberalec kihnil. G. dekan, vemo, da ste že napadov vajeni, povemo vam pa, da sto nam toliko bolj dragi in ljubi, kolikor bolj vas liberalci napadajo.
g Iz selške doline. Ko je bil proil par tedni obsojen selški gosp. kaplan v globo nekaterih kron zato, ker je nekomu vso časti vrednemu liberalcu rekel nekaj zoper čast in je nato obsojeni g. kaplan rekel tožitelju: »No, zdaj pa le glejte, da boste vso to lopo op.sali v »Slov. Domu«, jo eden izmed navzočih v sodni dvorani rekel: »Saj ima pravico!« Tako! Kaj vso počenja »Sio\. Dom«, koliko blata je že nametal na razne mu neljube osebo. Koliko laži, koliko grdih obrekovanj! Sedaj sole vemo, zakaj to dela zato, ker ima , pravico. »Slov. Dom« ima pravico, mi »klerikalci« pa pravice šolo iščemo, ko jo najdemo, bomo sporočili, upamo, da so par tednov pred sodnim finem to žo zgodi. - »Slov. Dom« lažnjifo kvasi o nekem parčku v Dražgošah in laže, da mi pravimo, da to, čo bi bilo resnično, ni greli, samo če so »klerikalno« w>li. Na to pravimo samo to: »Prav lepo liho, pa roke na klop, če ne bomo mf povedali o nekem drugem parčku i/, naprednega tabora v Dražgošah in poročali bomo resnico, ki bo nekoga liberalnega generala zelo zelo zapekla iu mu podžgala suknjo, da si bo zaželel daleč stran v deveto deželo, kjer ga nihče ne pozna, ako ima le še količkaj časti v sobi. Torej, napredna, molla, najprej prod svoj prag! — Dne 22. jaii. je umrl v Železnikih lesni in vinski trgovec g. Janez Demšar. Bil jo pristaš narodno-napredne stranke in starosta žel ozniških »Sokolov«, vendar jc bit človek, s katerim se je dalo govoriti. Bil je dobrega srca, rad je pomagal, kjer je mogel. Bil je do sto otrokom krstni in birmski boter. Pogreb je imet jako lep. Spremili so ga »Sokoli« iz. Železnikov, Kranja in Škofje Loke k zadnjemu počitku. Došla jo tudi godba gasilnega društva iz Loke, nosili so krsto člani gasilnega društva. Pevci so zapeli: »Blagor mu« in »Nad zvezdami«. Bilo je vse lopo in dostojno, samo eno nam ni bilo všeč. Otroci so jokali i« sorodniki, železniški »Sokoli« pa ho se smejali, ko so na komando: »V St"'* stop!« vse zmedli in jih je bilo šest. v eni vrsti, v eni pa dva. Tudi to nas jo neprijetno dirnilo, da je godba po po-
lm zaigrala veselo koračnico: »Oj Hanovci!« Ali res nc znajo drugega? Vse mejo pa presega to, da se je ta ve-Per i»o pogrebu Cula iz Thalerjevega sa-Jona pesem: »Al me boš kaj rada imeli?« Naprednjak jc pač naprednjak in kakšnega blagega čuta nezmožen, to _toji. 1" da 1)1 1,11 raniki Janez vstal iz irroba, bil bi vso to družbo jezen pognal Spat. — Kako se glasi § 3. o volilni svobodi? »Kdor volilnemu upravičencu ponudi, d&, ali obljubi kako premoženjsko korist, da bi s tem podkupil voliv-uega upravičenca, da ne bi volil ali volil v gotovem zmislu, se stori krivega prestopka, ki se kaznuje z zaporom od ,<aega do šest mesecev. I-tega prestopka je kriv tudi tisti, ki se da podkupiti.«'Torej kdor obeta, če bo volil ta in ta z napredno stranko, da bo dajal vsak dan juho iu dal povrhu še »en fin far trinkgelda«, pride pod ta paragraf. Pod 8 pa pride tudi tisti, ki juho in »trinkgeld« vzame. Ali ste slišali? Torej, varujte sc
g Domžale. Kal. izobraževalno m podporno društvo v Domžalah je v letu 1911. štelo 110 moških in 217 ženskih, iskupno 327 udov. Od teh je bilo: 78 mož, 32 fantov, 94 žena in 123 deklet. Drugtvrni »strokovni odsek slamnikar-.vkega delavstva v Domžalah« je štel 35 moških iu 92 ženskih, skupno 127 udov. rrreznostni odsek je štel 176 članov, med temi 8 popolnih abstinentov. Telovadni odsek Orel je štel 37 rednih in H podpornih članov. Podpore se je razdelilo med 70 bolnih udov 1315 kron. In vendar je bilo koncem leta čistega blagajniškega. preostanka do 700 K, ki so naložene v tukajšnji hranilnici. Za »Društveni. Dom« so se v pretek, letu plaŽale vse obresti in še precejšnja vsotami kapital. Ker je v društvu vstanov-(ljcna »samopomoč«, so udje ob smrti 'S udov dali |h> 30 vin. in se je svojcem ranjkih udov zamoglo vselej nad 60 K izročili, pač lepa pomoč! V čebelico moškega iu ženskega odseka se je tekom leta vložilo 5586 K 10 v, vzdignilo pa 591 Iv. Prihranjena vsota 4995 K ;I0 vin. se je 31. decembra 1911 vzdignila in porazdelila s pripadlimi obrestmi v tukajšnji hranilnici na 113 hranilnih knjižic posameznih vlagateljev in vla-gatoljic. Iz društvene knjižnice, ki šteje. Nedaj 446 knjig, se je prebralo 1307 knjig. Moški so jih prebrali 365, ženske Pa 9i2. Telovadba je bil« 88krat; udeležilo se jc je 1371 telovadcev, povprečno <orej p0 16 članov vselej. Društvo je imelo naročenih 6 »Slovencev«, 40 »Mladosti« in 20 »Naše Moči«. Veselic priredilo društvo 9, predavanj 7. Pome« in korist društva sta iz teh številk Pač jasno razvidna!
fi Iz Motnika. Trško načelstvo naznanja, da bo dne 12. februarja semenj za ži-V,IK!' h kateremu vabi v obilnem števili:.
- Zimski mraz je življenje zunaj zatrl, 'J?Se društveno življenje pa le še spodbudil. O Božiču so se naši fantje postavili z »Mojstra Križnika božični večer«, meh smo dva predavanja o stari zgodo-viiu trga in župnije; seveda smo v velikem >ievdu in z največjim zanimanjem poslu-
šali domače zgodbe. —. Beremo pa tako, da je veselje: Vsako nedeljo vzamemo v knjižnici od 40 do 50 knjig, trije izvodi sobotnega »Slovenca« romajo kar od hiše do hiše, svojega starega znanca "Domoljuba« pa dobivamo v kakih 40 izvodih. Izobraževalno društvo šteje že čez 120 udov. Naša hranilnica ima v tretjem letu prometa krog 200.000 kron. Občni zbor za hranilnico bo 25. februarja.
g Selca. Zoper nad vse sijajen izid občinskih volitev S. L. S. v Selcih so liberalci vložili pritožbo. Deželna vlada je pa to pritožbo ovrgla. Čuditi se le moramo potrpežljivosti, s katero vlada tako resno odgovarja otroško naivnim liberalnim pritožbam.
g Dolsko. Na razno načine skuša jo pri nas liberalci lajšati bolečine svojega poraza pri občinskih volitvah. No, tepeni so bili res, kakor se spodobi takim ljudem; zato nekateri tolažijo svojo jezo po šnopsarijah, drugi kolnejo, neka sorta teh ljudi »čuka« ponoči in podnevu, višje njih glave pa pošiljajo svoje odpadke v »svinjski dom«, ker se tam čutijo najbolj domače. Neki stari lisjak pa hladi svoje srčne rane s tem, da rubi in toži na vse plati svoje dolžnike, če niso bili z njim, bolj neusmiljeno, kakor kak turški paša. Kratkokrila »amazonka«, o kateri govore hudomušneži, da je šla na volišče ženina iskat, se pa <olaži, da bodo volitve, ovržene in bo še enkrat poskusila svojo srečo. Da bi le prej predpust ne minul! Kako že pravi ona narodna: »Včasih je lušno b'lo, zdaj pa ni več tako«. Počasi se. hote že privadili, ne gre drugače. — Umri je pri nas v torek, dne 23. m. m. ob 1. uri ponoči občespoštovani fant Janez Vode, 28 let titar. Bil je zvest pristaš Slov. Ljudske Stranke. Bodi mu lahka žemljica! Pogreb so mu tovariši Orli oskrbeli kar najslovesnejšo.
g Iz Loma. Petdesetletnico svoje poroke sta obhajala dne 1. februarja zakonska Janez in Marija Meglič iz Loma h. št. 33, po domače pri Zrimšne-kovih. Vsled bolezni žene Marije se jc opravila vsa slovesnost v domači hiši, kjer se je zbralo petero sinov in iri hčere. Dosegla sla častitljiva zakonska lepo starost, mož 83, žena pa 79 let. To je znamenje, da je pri nas zdrav kraj. V kratkem dobimo še vodovod, da bomo pili bistro studcnčnico in nc več potoka, ki teče skozi našo dolino. Potom upamo, da so bo še v marsikateri hiši vršila zlata poroka.
g Iz Cerkelj na Gorenjskem. V nedeljo, dne 11. februarja bo popoldne ob 3. uri pri Petrovcu občni zbor Kmečke mlekarne. Udeležite se mnogoštevilno. — Liberalci so vložili rekurz zoper občinske volitve pa so seveda hudo pogoreli — zamudili so rok za vlaganje in tudi niso vložili po županstvu, kakor je postavno. Čudno, da so laki učenjaki med njimi, pa še tega niso vedeli — še pšaški dohtar ni tega po-grunlal; zdaj pa pravijo, da se bodo na cesarja pritožili. V Cerkljah imamo 2 vrla trgovca — Lojzeta Bepnilc in Janeza Eržena — oba odločna pristaša
S. L. S., imata prav dobro blago in sta z malim dobičkom zadovoljna. Zato ju prav toplo priporočamo.
g Iz Begunj. Drugod ženitvujejo vedno l>ol> skromno, pri nas pa vedno bolj razkošno. Vsaj. priprave za eno letošnjih ženitnin so bile tolike, da je še gg. orožnike domače postaje jelo skrbeti, če bodo mogli sami skrbeti za rod ter so po posvetovanju z okrajnim glavarstvom preskrbeli pomoč od nekaterih sosednjih postaj. Sicer so je hrupna svatba vršila v treh domovanjih (v Poljičali), vendar je ostala orož-niška pomoč nepotrebna. Lažje bi bil pomagal radovljiški gospod lekarnar, ki zna mačke preganjati — in teh je bilo tisto jutro po ženitnini kar na sto-ve po naši občini.
g Cerklje pri Kranju. V »Slovenskem Domu« je rekel dopisnik, da so v Cerkljah pri občinskih volitvah prvič nastopili liberalci. Dragim bralcem »Domoljuba« pa povemo, da so že pro padli? sledeče liberalne zadruge: 1. Kmečka mlekarna. 2. Pašniška zadruga. 3. Čitalnica. 4. Strojna zadruga ir. 5.'bode lelos, kakor liberalci sami pravijo, jonjala poslovati Kmečka hranilnica pri Matevžu. Ako bo kaj zgube ali ne, bodo udeleženci sami videli. To je torej sad njihovega delovanja. — Jako krepko in varno pa deluje naša hranilnica. Imela je v preteklem letu okoli 1,200.000 kron prometa, torej za 150.000 kron več kakor lansko leto. Na-čelništvo deluje popolnoma brezplačno in z največjo natančnostjo.
g Iz Zg. Tuhinja. Kakor po vseh občinah, imeli smo tudi pri nas občinske volitve, katere so izpadle popolnoma v z m. slu S. L. S. No, naša občina je bila itak od početka ti? stranke njenega mišljenja. Pripominjati se mora. da tudi pri nas razburja liberalni duh nekatere ljudi — seveda preslepijence, vendar upamo, da tudi te sreča pamet, kar jim od srca želimo! — Sejmov žc nismo imeli eno leto, ker jo bila kuga v našem okraju. No, sedaj je, hvala Bogu, ponehala, zato sc bodo vršil prvi sejem dne 20. februarja t. 1. v Zg. Tuhinju, na katerega se prav toplo vabijt no le posestniki in kramarji, temvef tudi kupci! Le pridite v obilnem številu, boste videli, drt imamb Tuliinjci lepo živino. Kramarji pa itak vedo, da jim da vsakokratni sejem precej sku-pička! Na svidenje torej 20. februarja 1912 na-anjf»i$8u v. Zg. Tuhinju.
g GbrjeVČ! g. Jožef Zaloknr, župnik v Ameriki, je umrl 18. januarja: Ranj-ki je bil doma v Podholmu. Zelo je ljubil svoj rojstni kraj, želel je preživeti stara leta v rojstni hiši. Bilo mu ni dano, umreti je moral v 56. letu v tujini. Bil je blag značaj, velik dobrotnik gorja nske fare. Bog mu bodi plačnik za vse dobrote! — Požarna hramba jc imela svojo običajno tombolo pri Črne-tu v Spodnjih Gorjah dne 4. februarja. Čisti dobiček jo namenjen za napravo gasilnega orodja. Slab zaslužek imajo letos vozniki lesa iz gozdov verskega zaklada, ker je zima neugodna. Pomanjkanje denarja je radi tega zelo
§te\r. 0
občutno.
_ »Domoljuba« prihaja v skupnem zavitku 1(30, torej več kot lansko leto. — V gorjanski fari je bilo leta 1911 rojenih 71, .umrlo jih je 42, poročenih pa 12 parov. — Občni zbor hranilnice in posojilnice bo 11. t. m., v nedeljo, ob treh popoldne. — Postajališče Vintgar - Podholm bo v mesecu maju gotovo že otvorjeno. Podholmci pod nadzorstvom župana g. Jana kaj pridno delajo. Suha zima je bila kakor nalašč za tako delo.
razsvitljen

npnnnaggngnaaaoP°
d Loški potok. Vincencijcva druž-je za našo šolarsko mladino napravila nekaj prav koristnega. Pri nas so nekatere vasi precej oddaljene od so-I-, tako da otroci opoldne ne morejo
neira napredka. — Lepo je r
g pred cerkvijo, odkar je vpel a tukajšnji hišni posestnik m občinski odbornik Krn ost Drčar ^e.i.ens co raz-svctljavo v svojo hišo. Lepa ol l a daje lepo in močno luč, ki pride pu v , uJli(>m zlasli ob nedeljah, ko pnha a-jo zjutraj v temi k sv. masi. lako po-časi napredujemo tudi glede luč ; napredek bo pa še večji, če vpelje, kako se govori, tukajšnji tovarnar gospod Knaflič električno razsvetljavo.
d Vače. Vse drugo na svetu liberalec lažje prenese nego mir. Zmerja in napada te na cesti, da hi mir pregnal. Naznani te sodišču, morda celo po krivem priseže ali uradno laže, da bi se boj pričel. S linlo si prste maže in obroku je po časopisih, da bi kdo odgo-j varjal. Boja lačnim liberalnim poštenjakom hodi enkrat za vselej povedano, da bi nas moralo biti do dna duše sram, če hi jim odgovarjali. Kar naprej
'J° j naj lažejo! Življenje gre svojo pot pre-domov radi popoldanskega pouka. Ta- j ]<0 ijjjeralhih listov, lažnjivi zapiski pa
ostanejo na svojem mestu. Kdor je pameten, že davno ve, kako liberalec laže. Kdor je v resnici naš, se za liberalne laži ne zmeni. Kdor jc pošten, se časnikarskega papirja ne boji, a ga tudi nc pogleda. Le pustimo času čas! Saj Lhiž-ji mlini ne zamrznejo, čeprav počasi meljejo, vendar fino smeljejo. V našem izobraževalnem društvu jc 1 i. januarja letošnjega leta predaval č. g. župnik Kulan o treznosti. Kdor ima glavo in srce na pravem mestu, mora biti nasprotnik pijančevanja. Mnogi so sc že vpisali v družbo treznosti, marsikdo sc še bo. Vsem, ki si za potrebo privoščijo kozarec vino, priporočamo Oso-Jetovo in Mrvelovo gostilno, kjer imajo mir pred usiljivinii liberalci iu njih
ki šolarji ne dobe razun kruha od zjutraj pa do pozne popoldanske ure nič jedi, zlasti nič gorkega. Reveže pa še bolj zebe in nič kaj ni prijeten za mlade želodčke tak neprostovoljen post. /.,,to jc imenovano društvo napravilo nekako šolarsko kuhinjo. V sobi Vin-cuicijeve družbe se je napravil štedilnik iu kar se treba za kuhinjsko obrt. Tu dobivajo proti malemu plačilu šolarčki malo kosilo. Seveda nc posebno zbrane »rihle«, marveč domača jedila. Zii posanuio osebico znaša dnev-nu celiii (5 do N vinarjev. Revni dobivajo brezplačno. Sedaj ima novi hotel •J*J stalnih gostov, ki sc kaj zadovoljujejo s kuharico in gorko »kuhinjo«! Zlasti v zimskem času je za našo dceo lo kaj dobro in koristno, skušalo se pa ho tudi leto.
Šmartno pri Litiji. Kakor je obvestilo poštno ravnateljstvo v Trstu tukajšnje županstvo, dobimo kmalu brzojavno in telefonično postajo. Posamezne slranke so zložile tolik znesek, da občini ne ho treba dajati nikakega pi ispevka. - - V Javoriah so priredili v oiidotnem društvu dne i. februarja prvo predpustno zabavo z malo šaloigro: Mudeči nosovi«. Zabava je dobro izpadla.
d Litija. Umrla je v Ljubljani dne zG. januarja bivša tukajšnja poštna oficijantnija gdč. Frančiška Oražem. Bila je delavna članica naših društev, zlasti Marijina družba in Izobraževalno društvo sta izgubila v njej močno delavno silo. Posebno veliko je storila za olepšan jo šmartinske in litijske cerkve. Zagotovila si je našo trajno hvaležnost. Bog ji bodi plačnik! . Šmartno. Hranilnica in posojilnica je imela v preteklem letu prometa precej nad pol milijona. Ljudstvo se je trdno oprijelo te v resnici kmečke posojilnice, ker ve, da je v vestnih rokah m da točno vstreza željam vlagateljev m dolžnikov. Zlasti lepa lastna hiša poleg Društvenega doma je dokaz nje-J 2i
, • leparijo. Želeli bi pa poleg pokalic še S kuhinjo ustrezali našim malčkom j ,in,gjh brezalkoholnih pijač. — Krneli v ostalem času, skozi celo šolsko ,jjski tečaj od 2. do i. 1. m. se je nepričakovano dobro obnescl. Povprečna udeležba je bila precej nad sto. Poslušalci so z živim zanimanjem sledili predavateljem. Niti snežni metež jih zadnji dan ni doma zadržal. Visokemu deželnemu odboru naša srčna zahvala za prekoristno prireditev!
d Studenec pri Krškem. C. kr. dež. vlada je pritožbo liberalcev zoper našo občinsko volitev zavrnila. In tako jc Grilc z vsem svojim napenjanjem kon-čno-veljavno propadel. Volitev župana se vrši prihodnji teden. Le eno upanje si liberalci šc delajo, namreč, da spravijo župnika -- proč. A tudi tukaj se jim bo godila kakor lisjaku, ki je s'kobilo vred v Savo padel.
d Litija. Umrla sta v soboto ponoči gg. Ludvik Magolič, c. kr. sodni oficial v pokoju in Franc Ravnikar, bivši občinski sluga in posestnik v Litiji — Poroči sc v ponedeljek hčerka g. Martina Bokala, posestnika in občinskega svetovalca, gdč. Angela Bokal z g. Jakobom Konjar iz Smlednika. Oba sta vrla člana naših organizacij. Kličemo: Bilo srečno 1 - V soboto popoldne nam jc blisk in grom oznanjal novi sneir dobili smo ga na večer precejšnjo por-cuo. ~ Pred dnevi je pet prožnih de-
lavcev med postajama Savo in Zagor, jem, napadlo nekega popotnika, kterc. ga so zvezali in oropali in zvezanega pustili na progi. Zagorski orožniki so roparje izsledili in pripeljali v zapor.
d Škocijan pri Mokronogu. Smešna občinske seje delajo naši sinešni liberalci, Pri predzadnji — kakor tudi pri seji kmei tijske podružnice — so se spravili nad Do. moljuba«. P. Durjava ga je držal v rokah in mahal okrog sebe. Seveda, tega >Domo-ljub« nc sme povedati, da so naši liberalni občinski gospodarji za tisočpetstodevctjn. sedemdeset kron novih davkov naložili, __ Pri zadnji seji pa jc hotel P. Durjava, da zavzame občinski odbor nadzorstvo nad kaplanijo. Kajti nikakor ne gre, da bi sc g. kaplan po vsej kaplaniji šopiril. K sreči se je posrečilo Benedičiču zamešati Petrove kozle. Sam pa je šc bolj, ne samo neumne, ampak zlobne trdil o uničenih ustanovnih listinah. Enkrat bo žc mera polna!
d Št. Rupert. Vprašamo sedaj libcralce in lažnjivce, ki so lagali čez Orle, kdo sc pobija, proklinja, ne da ponoči miru? Ubile šipe na hranilnici dosti glasna govorijo! Orli pa bodo dobili odškodnino, eclcn 25 K, eden pa 9 K, ker so bili napadeni od tistih, ki bi bili radi nedolžni ■— a sta dobila eden (Čeh) 14 dni, drugi pa 7 dni! Zakaj sc nc primejo pa tisti, ki so jih najeli za tepež?! Zakaj nc tisti, ki so plačevali s cigarami ta poboj?!
d Št. Rupert. Natančni računi strašno skrbe naše šentrupertske liberalce za mlekarno, — nc vemo pa, ali hočejo biti iako dobri, da hočejo tistih par lisoč kron dolrfa plačati, ali ka-lil Menda ne, ker samim manjka, da šc pogrebov nc morejo plačali! Da pa ustrežemo želji, pa povemo nai mene številke. Denarja so dobili za mleko ljudje natančno 49.203 K 10 vin., posneto mleko po 2 vinarja pa znaša 6905 K li v., torej skupno 56.108 K 24 vin. Koliko pa so ljudje dobili za delo, jc pa tudi velika vsola. precej čez 10.000 K. To jc d>jtiar, ljubi liberalci! Kje pa imate vi kaj? Za živinorejo sc jc v zadnjih mesecih več storilo kot prej ccl čas! Samo za teleta se je dalo 500 K. Imamo pa še precej — za poštene kmete; za zabavljače in figa-može pa nič!
d Ambrus. Tam na Krki živi v svoji raztrgani bajti velik liberalen prerok in pastor, ki piše svojim vernikom od časa do časa pastirske liste. Kaj čuda torej, da so sli k njemu na božjo pol trije možje i/ našega kraja in ga prosili, da jim pride delat rekurz zoper občinske volitve. Prišel je res in jo nagio odkuril, boječ se za svojo liberalno kožo. Uspeh te božje poti jc lo, da je moral liberalni Godček odložiti županstvo in sc je izvolil za župana naš pristaš, ki bo vodil novo volitev radi nezmožnosti svojega prednika. Lepa hvala torej liberalnemu pastorju in njegovim romarjem!
d Iz Št. Janža. Pri nas so liberalci začeli izvrševati politični bojkot. Majcelnova mati so odpovedali stanovanje poštarju samo zato, ker tudi naši ljudje, n. pr. župnik, prineso kako pismo na pošto in izpr*-' govore nekaj besedi z g. poštarjem. Ali i« to lepo, ali grdo, o tem ne pišemo, ker to vsak pameten človek ve. Puč pa pribijemo to-le: Ljudstvo ni tako neumno, kakor si par mogočnežev predstavlja. In ljudstvo bo
„ p0SkrbcIo, da tudi tako ravnanje prejme primerno plačilo!
d Sv. Križ pri Kostanjevici. Dne 22. ja-uaria sta prejela zakrament sv. zakona hnez Pangerčič in Marija Baznik, oba uda Marijine družbe. Poročil ju je č. g. Janko Baznik, kaplan iz Hoč na Štajerskem, nevestin brat. Na gostiji se je nabralo za telovadni odsek Orel v Hočah 5 K 76 v. Bog Vam povrni stoterno! — Vlč. g. Kozina Pavlic, mnogozaslužni župnik v Sv. Križu pri Kostanjevici, je tudi podaril telovadnemu odseku Orel v Hočah velikodušni dar 10 K, za kar mu izreka odsek najpri-srčnejšo zahvalo. Bog Vam plačaj! — Janko Baznik, tč. predsednik.
d iz Šmarjete. V šmarješki občini imamo žc nekaj let jako visoko občinsko naklado, za tekoče leto celo 84' «. To je nekaterim liberalcem mastna kost, katero slastno glodajo ob vsaki priliki, češ: »Ker župnik cerkev zida, zato imate tako visoko davčno naklado«. Ker spada tudi nekaj škocijanskih faranov v šmarješko občino in se je tudi pred cerkvijo v Škocijanu razglasilo, kako visoko davčno naklado ima šmarješka občina za to leto, je takoj neki liberalec dal duška svoji jezi in zaupil: • imarješki župnik zida veliko cerkev!« Če bi bilo liberalcem kaj na resnici, bi se, lahko na lastne oči prepričali, za katere potrebščine se občinska naklada pobira. Videli bi, da mora šmarješka občina samo /. novi šoli v Šmarjeti in Klenoviku vsako Itin 7500 kron prispevati, lahko bi pa tudi videli, da se za cerkev v Šmarjeti še ni nikdar vinar stavil v proračun. Kar se zida in dela pri cerkvi, se dela s prostovoljnimi darovi, pri davkih pa ni še noben občan za cerkev v Šmarjeti ficka plačal in ga ne bo treba. To jc resnica. Ali liberalcem ni za resnico, ampak za hujskanje proti duhovščini in cerkvi, zato jim ni nobena laž pre-ostudna. Liberalci! K d o r dokaže, da se je kdaj kaj pri davkih pobiralo za cerkev v Šmarjeti, dobi pri meni 1000 kron, kdor pa to trdi, ne da bi mogel dokazati, je laž-nik, ki kaže le, da mu je cerkev trn v peli. Ni čuda! saj so že večkrat povedali, da bi radi iz cerkve magazine naredili; a ker se šc nove cerkve zidajo in celo s prostovoljnimi darovi, menda uvidevajo, da se jim njih želje še ne bodo tako hitro izpolnile — "d lod ta jeza. Mi pa smo vedeli, da je ljudstvo po večini še dobro in verno, ki se s studom od lažnjivega liberalizma proč obrača. V zaupanju na to ljudstvo, vneto '■a čast božjo, smo se lotili dela, da bi razkrili farno cerkev. Kdor je bil kdaj v Šmarjeti pri službi božji, ta ve, kako potrebno je to bilo. Površina stare cerkve je obsegala 122 m2, torej komaj za 400 ljudi prostora, dasi je samo šolskih otrok v fari nad 400. Prezbiterij z velikim oltarjem je "'J pod zvonikom le 4 m širok. Lahko si mislite, kakšna gnječa da je bila v cerkvi in koliko jih je moralo zunaj biti. Poleg tega pa še zvonik razpokan, da se nam je prepovedalo z velikim zvonom zvoniti. Kaj smo hoteli? Ubogim faranom, ki že komaj davek za novi šoli zmagujejo, še novih davčnih bremen nakladati nismo mogli. &do smo začeli z nabiranjem prostovoljnih darov; in hvala Bogu! darovali so ne le 'urani nepričakovano veliko, darovi priha-
jali so tudi od drugod in razširili smo cerkev vsaj za silo in pozidali novi zvonik. Zato izrekam tukaj vsem, ki so kaj darovali za cerkev, srčno zahvalo in prosim Boga, naj nam nakloni še novih dobrotnikov, da bomo mogli delo dovršiti in preskrbeti cerkvi še tlak in notranjo opravo. Da bi ljubi Bog povrnil dobrotnikom z duhovnimi in telesnimi dobrotami, za to molimo zanje vsako nedeljo, vsak prvi petek v mesecu pa se opravlja za dobrotnike sveta maša z blagoslovom, in te maše nc bodo prenehale. Imena teh, ki so ali še bodo darovali za cerkev vsaj 10 kron, se bodo vpisala v posebno knjigo in za vse te v knjigo vpisane se bo naredila ustanova za večne maše. Vedno se bo molilo in maševalo za dobrotnike cerkve, ki so pomagali jo zidati. Bog plačaj stotero! — Andrej Zaman, župnik v Šmarjeti na Dolenjskem,
d S Krke. Naše gasilno društvo se kaj dobro izobrazuje. Skoraj celo preteklo leto ni imelo nobeno vaje z orodjem. Ako bi bil nastal kakšen požar, bi zopet nc znal nobeden brizgalno pripraviti, da bi se moglo gasili, kakor se je to zgodilo pred nekaj leti, ko je bil požar na Gmajni. Pa saj to ni čudno. Jožek, ki je načelnik gasilnega društva ima vedno veliko posla. Prej je bila agitacija za občinske volitve, zdaj ima zopet agitacijo za obrtno zbornico itd. Ampak možje in sploh volilci, ako pride Jožek k vam agitirat za obrtno zbornico, nikar ne verjemite njegovim besedam!
d Sela pri šumbregu. Dne 30. jan. je po kratki, a mučni bolezni preminula soproga posestnika in corkvenika pri podružnici v Arčevci Magdalena Trlep. Pokojna Lena, po domače Miklavževka, je bila vseskozi blaga duša, zares pravi zgled krščanske in spoštovanja vredno gospodinje. Veliko sc jc trudila z zidanjem novo hišo, a nemila smrt ji jc prekrižala račun v starosti okolu 35 let. Zapušča moža in dve nedorasli hčerki. Njen pogreb je bil priča, kako je bila pokojnica priljubljena in spoštovana daleč naokoli. Žalujoči rodbini našo iskreno sožalje, pokojni Leni pa večni mir in pokoj. — Dolgo znželjena želja, da bi bila Sela samostojna občina, se bode, kakor se poroča, v kratkem izpolnila. Za vsako malenkost hoditi dve uri daleč v Dobrniče, to ni karsibodi in podobčina Sela, ki šteje blizu 6000 duš, sc pač spodobi, da ima svojega gospodarja.
d V šmartnem pri Litiji priredi v dnevih 11., 12. in 13. februarja t. 1. deželni odbor kmetijski poučni tečaj s sledečim sporedom: i. V nedeljo, dno 11. febr. ob pol 3. uri predava deželni sadjarski učitelj g. Martin Ilumek o sadjarstvu. 2. V p o n d e 1 j e k , dne 12. febr. predava zjutraj o b p o 1 9. uri g. c. kr. okrajni živinozdravnik Ilugon Turk o živinskih boleznih. Predavanje je namenjeno le odraslim osebam. O b 2. u r i p o p o 1 d n e predava zdravnik g. dr. Fran Dolšak o zdravstvu v kmečki hiši. 3. V torek, dne 13. febr. zjutraj ob pol 9. uri predava g. deželni nadzornik Hado Legvart o govedoreji. Ob te i
priliki sc ustanovi za Šmartno in okolico živinorejska zadruga. Ob 2. uri popoldne predava g. ravnatelj cesarski svetnik Gustav Pire o prašičereji. Ob 7. uri zvečer predava g. deželni zadružni komisar Lovro Pogačnik o ustavi naše države in dežele. Gospodarji iu gospodinje, udeležite sc tečaja v obilnem številu. Pošljite na tečaj odrastle sinove in ličerol Predavanja so nalašč tako razvrščena, da morejo popoldne k dvom važnim predavanjem priti tudi gospodinje. Ves tečaj so vrši v »Društvenem Domu«.
Opomba. Na plakatih deželnega odbora, ki so nabiti na liišali, je dnevni red za pondeljek in torek popoldne drugačen, kar pa je poruata. Red bo tak, kakoršen jc tukaj naznanjen.
d Muljava. Na dopis v zadnjem »Domoljubu« izjavljam podpisani, da ni res, da bi jaz podpiral liberalno časopisje, ker nisem naročen na noben tak lisL; pač pa berem »Domoljuba« ter imam v hiši tudi »SLovenca«. Toliko v pojasnilo! — Tone Lampret.
d Iz Žužemberka. Prejšnji torek, dne 30. m. m. okolu poldne so na gričih nad našim trgom nenadoma začeli pokati topiči ter naznanjali naši širni občini veselo vest, da jo zopet dobila svojega gospodarja. Ta dan se je vršila namreč volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana jc zopet izvoljen naš vrli deželni poslanec Ivan Vehovec, za njegovega namestnika pa Josip Stu-pica iz Žužemberka. Svetovalcem so izbrani vsi isti možje, kakor pretočeno dobo, le namesto g. Zavodnika, ki sc vsled bolehnosti ni pustil volili v občinski odbor, je bil izvoljen Franc Ilus iz Zafare. Vsa volitev se je vršila v naj-liajlepši slogi ter soglasno. Kar se po-sebič župana tiče, sploh nihče ni ua koga drugega mislil, kol na dosedanjega, ki že 17 let tako modro in nesebično vodi našo velikansko občino. Le on sani ni bil teh misli. Prav odločno se je bil zavzel, da več ne spre jme županstva. Razumljivo je, da se je v tolikih letih naveličal tega bremena, zlasti, ker si jo sedaj, kot sila vesten in marljiv poslanec navalil šo drugo večjo nase. Toda živahnemu prigovarjanju g. okrajnega glavarja, ki jc voiitev vodil ter pritisku ožjih prijateljev so je slednjič vdal, ter izvolitev sprejel. Ves občinski odbor je v tem trenotku z živahnim ploskanjem ter navdušenimi »Zivio«-kliei pokazal, kako ga veseli, da bo zopet imel za glavo moža, ki je tako vsestransko na svojem mestu. Svojemu vesolju nad srečnim izidom volitev so dali občinski možje duška tudi pri veselem popoldanskem sestanku, ki sc je priredil v čast novoizvoljenemu županu v njegovi prostorni dvorani. Ker so bili ravno vsi župani našega okraja zbrani na uradnem dnevu v Žužemberku, so se tudi ti udeležili tega sestanka, ki se je razvnel v prav prisrčno in prijateljsko zabavo. Med gromenjem to-pičev in neumornim sviranjem tambu-rašev našega izobraževalnega društva, so je vrstila napitnica za napitnico. Prvo jc govoril k. okrajni glavar, ki jc
192
tudi popoldanski sestanek počastil s svojo navzočnostjo ter se s pomenljivi mi besedami obrnil na navzoče župane in odbornike, slavil zasluge g. Vehovca, ter mu slednjič prisrčno čestital h iz kazanemu zaupanju. G. župan se je \ izbranih besedah zahvalil za izkazano mu čast ter nato v ognjevitem govoru načrtal svoj program ter navdušeno pozival zbrane može, naj zvesto in možato korakajo za njim, ki hoče vedno krepko in neustrašeno nositi zastavo Slovenske Ljudske Stranke. Nepopisno navdušenje je sledilo njegovim prepričevalnim besedam. Rekla se je potom še marsikatera modra in šaljiva, tudi naši ljubeznivi liberalci so dobili svoj »porejonc. škoda, da ni bilo vsaj Ribni-karja in Podboja zraven! Kako bi bila vesela primernih nagrad, ki so so jima izbrale za njune zasluge pri znanih duhovitih glasovnicah. Pa sta menda ta čas »pod velbom« svoje kandidate »truhtirala«. Le dobro jih »žavbajte«, da se vam čez tri leta kateri ne izneveri! Sicer se je pa Podboju ta dan zopet odprla srčna rana, ko je videl uničene vse svoje liberalne upe. Ker pri volitvah ni nič opravil, hotel je vsaj z rekurzom nekoliko ponagajati, pa mu je še to spodletelo. Z velikim trudom je stuhtal pritožbo in poln veselja so je peljal zadnji čas pred potekom roka k svojemu najzvestejšemu v šmihel, v čegar imenu je hotel pritožbo vložiti, da jo le-ta podpiše; toda o joj, ta jo bil že tako »nažavban«, tla ni več ločil peresa od frakeljna! In tako je bila vsa dobra volja Podbojeva zastonj, ker je med tem rok za pritožbo potekel. —-Blažev semenj zadnjo soboto je bil izredno obilno obiskan. Zjutraj jo bilo namreč toplo in ugodno vreme, zato jo prišlo sila veliko ljudi, pa tudi živine ho nagnali skupaj, tla že z lopa ne toliko. Zal da ni bilo kaj prida kupčije, ker ni bilo dosti kupcev in še ti, ki so prišli, so silno pritiskali ceno doli, tako da je vsak rajo gnal domov, kot da bi dal tretjino pod ceno. Popoldne pa se je vreme naenkrat sprevrglo. Začelo je hudo brili in nastal je strašansk .snežen metež, kakršnega žo dolgo ne pomnimo. Kakor bi trenil, so se ljudjo razkropili na vse strani, kramarji so v največji naglici pospravljali svojo blago, ki se jim ga je pač tudi precej pokvarilo, pa hajd notri v tople gostilniško prostore, ki so bile kmalu vse nabito polim. Je že tako, čo enim no. »ra-ta«, pa drugim tem bolj! To pot je pač ! jro »ratalo« gostilničarjem, bolj slabo pa ubogim s imarjem. ki so morali v ne/m m vilm,- mod bliskanjem in močnim gromenjom gaziti visoko napadli sneg proti domu. Vilo in snežilo je sc pozno v noč, nato pa je začela »riti ostra burja m nanesla velike žamete, tako da so v nedeljo zjutraj le posebno junaški prišli k sveti maši No, predpust je, pa jc tudi vreme postalo bolj norčavo'
d Iz Št. Janža. Pred kratkim smo Citali v »Dom.« o napredku naših društev. Ros je da lepo uspevajo! Toda ne eamo z društvom, ampak tudi z gospo-
darstvom gremo naprej Pred par mo seci smo ustanovili živinorejsko z. drugo. Pristopilo je takoj približno 40 udov Zadruga je že tudi kupil« pod vodstvom g. Ilataja posestvo v »I ju« od Kosa za ','4.500 kron; zraven ti dva hleva, hišo in gospodarsko poslop je V kratkem se bo uredilo do <>0 ora lov pašnikov. Spomladi bomo poslali žc tja mlado živino. Upati je, da bo to™ potom veliko pomagano našim živinorejcem. — Zadnji čas se je veliko govorilo o naprednem št Janžu. V čem pa so vendar ti ljudje napredovali? Alt so ti naši liberalni naprednjaki ustanovili kako zadrugo, da bi bili tako pomagali kmetom? Ali so vsaj ceste i>o-suli, kjer je blata do kolon? Vsega tega ne! Napredek je opaziti samo v gotovih gostilnah, trgovinah itd. Kmete pa so inteli za bedake, ko so jim šli na roke, da so jih pošteno ožemali. Tudi sedaj, ko so pristaši S. L. S. s pomočjo rospoda župnika ustanovili živinorejsko zadrugo, so bili liberalci prvi, češ, ukaj se gre za krone, te bomo pa že mi naprednjaki pograbili. Naši naprednjaki so zadnji čas na vsa usta lagali in še lažejo, da je g. deželni odbornik dr. Lampe zapravil 11 milijonov. Slišali <mo pa iz gotovega vira, tla jo g. dež. odbornik dr. Lampe so izrazil, tla je 11 milijonov ros zapravljenih, in sicer za entjanške in druge liberalce; za pristaše S. I.. S. pa so šo vsi na razpolago. Po šcntjanškiii gostilnah so vedno sliši zabavljanje čez deželni odbor in S. 1,. S. To zabavljanje pa vodijo naši gostilničarji. Zato pa, kor so naši ljudje že težko izogibljojo takih zabavljačev, bo treba misliti na lastno prodajalno in gostilno. — Naši liberalci, oziroma naprednjaki imajo zadnji čas veliko pisati v svojo umazano glasilo »Slovenski Dom«. Naj polog čenč navedejo tudi, ktij so še kdaj koristnega napravili za našo kmetovalce! Dokler toga no store, jih imenujemo nazadnjake.
gaangnnananannnno
□
n_ _____
aaannaacannnnDEaD
pose ga je, 100 rednih in pod-
li Vrhnika. Letošnji občni zbor našega Orla, ki se je vršil dne 14. januarja t. 1. v »Društvenem domu«, je bil vsem zadovoljiv. Udeležilo kakor šo nikoli, do
pornih članov. Po pozdravu br. predsednika Turšiča je zbranim fantom in možem izpregovoril prepričevalno in navdušeno br. Terseglav iz Ljubljane o naloga b, ki jih ima Orel v bodočnosti - Zanimivo je bilo tajniško poročilo! ?.aV(l'mo 8ttmo Klavno točko: Odsek
s eje 73 rednih, 43 podpornih članov in 15 obrtnega naraščaji. Odborovih <» ie bilo 20, fantovskih večerov 36 Te mrtve številke nam povedo, da jo Orel v minulem letu ros deloval iu napredo val vsestransko. Zlasti fantovski3wCe?f »arn pričajo, da je Orel tzpolnoval sV ) .io izobraževalno nalogo v pinimeri Kako kratkovidni so torej t i k «^
«(l
dajo orlovska stremljenja samo strani; samo zunanjost jim pade v nN
—	a notranjega, izobraževalnega
ne vidijo. Tvurina za fantovske vejSer« se je zajemala iz »Zlate knjige »loven skiii Orlov«, »Knjige o lepem vedenju," »Mladosti«, raznih drugih spisov in j,' dnevnega časopisja. Letošnjo zinio .so so vpeljale tudi govorniške vaje, Pri katerih nastopajo z zanimanjem fa„. t je sami. — Vrhniški Orel si šteje tudi v zaslugo probujo sosednjih vasi; v tu namen je ustanovil dve novi postojaii. ki: 5. marca 1911 odsek na Stari Vrh', niki in 23. julija pododsek v Ligojni' Obtt so povoljno razvijata. — Kakor posnemamo iz načelnikovega (br. Ivan Jerina) poročila, ki je tudi ugodno, se je telovadilo v novi, v minulem letu zgrajeni telovadnici v 2 vrstah vsak večer. Poleg tega jo imel svojo tolovad-no uro tudi vaditeljski zbor in obrtni naraščaj. Telovadcev v obeh vrstah je bilo povprečno 32. Izletov, oziroma jav-nih nastopov je bilo 7. Za poletje pri. reja odsek večjo telovadno prireditev.
—	Marsikaka tehtna misel se jo šc iz-prožila na tem lepem občnem zboru v blagor odseka. Novi odbor, ki se je slednjič izvolil in izpopolnil, pa nam jamči, da se bo to lepo razvijajoče se delo v prid naše orlovske misli še nadaljevalo v prihodnjem poslovi em letu. Ziito vabimo vse poštene fante v nuše vrste, možje pa naj z besedi, in dejanjem podpirajo naša vzvišena stremljenja! »Telesa moč, duha krepost, to vzor je lepi tvoj, mladost <
n Št. Jošt pri Vrhniki. Pni v lepo
' " le,o,
smo j tri nas zaključili pretočeno Blagoslovljena jo bila namreč lična ka-pelica našega farnega patronu sv. Janeza Evangelista. Kapelico so posta-vili naši mladeniči. Podobo, namenjeno za to kapelico, je pa izvršil neki domačin iz Rovt za 90 kron v splošno za« dovoljnost. Slavnost se je pričela v nedeljo, 31. grudnu 1911 ob 1. uri popoldne. Pri tem opravilu sta pomagala če. gg. župnika otl Sv. TVeli kraljev J. Miklavčič in Fr. Rajčevič iz Lučeit. Slavnost je otvoril g. J. Miklavčič z na« ovorom v farni cerkvi, kjer je bila tudi podoba sv. Janeza Ev. Nato jc bil rožni venec in pete litanije z blagoslovom. Po dokončanem opravilu se je uvrstil sprevod. Načelovala je lepa za-iva Marijine družbe, za njo mladeniči in dekleta iz družbe. Za temi so nesli mladeniči okrašeni kip sv. Janeza Kv. in za kipom čč. gg. duhovniki, ka-'orim je sledila množico vaščanov v epom redu. Vso slavnost je pa poveličevalo ubrano potrkavanje zvonov in lokanje topičev. Pri kapelici jo imel č. K- Kr. Rajčevič lep in spobuden govor iti vse navzoče ter ga jc končal z željo, " bi dobila ta kapelica kmalu svojo sestrico pri možni ji, ker potem bi bili vsi štirje »evangeliji« pri procesiji zi' 'lani. Nato je zapel cerkveni zbor Zupanovo pesem »Učene ljubezni čisti '■vot« in lopa slavnost je bila končana, vsem sotrudnikom in šotrudnicam pa, su pripomogli ali pri zidanju kape-ucc, ali pri svečanosti sami, srčna hva-
i. ; prav iskrena hvala ludi obema so-jlninia župnikoma za nagovora in za r.utl Bog plačaj! — Kuj pa naročniki Domoljuba«, ali ste žc storili svojo dolžnost in plačali naročnino? Ne sme hiti hiše, kjer bi ne bilo »Domoljuba«, ki jc za naše razmere tako koristen. Če i1(. more eden sam plačati, se pa naj /.družita dva ali trije ter skupno na-loče eden izvod. Isto velja za družbo sv. Mohorja.
n Žiri. Društveno življenje presojamo najlažje po tem, kako skrbi za 1 iioforo časopisje. Kako izvršuje izobraževalno društvo pri nas to svojo prvo dolžnost? »Bogoljubov« prihaja — pod skupnim zavitkom računamo sledeče številke pri vseh listih — 109, »Mladosti 32, »Glasnikov« 29, sobotnih »Slovencev« 10, precej »Detoljubov« in Cvetja«, o »Domoljubu« bomo pa prihodnjič enkrat poročali, ker sc še vedno oglašajo novi naročniki. Če tudi niso šteti pri tem tisti naročniki, ki prejemajo razne liste na dom posamezno idi skupno v zvezi s sosedi, vendar ne Iro nihče trdil, tla je to za kraj, kakor so Žiri in za razmere, kakor so v Žireh, zadosti. Časopisje jc žila, po kateri se dovajajo med ljudstvo dobri vplivi in odvajajo slabi. Skrbimo, da se širi dobro časopisje — pa smo izvršili glavno dolžnost društvenih pravil. Bolezen razsaja med otroci že dolgo časa. Že nekaj mesecev sem si išče smrt svoje žrtve izključno lc pri otrocih. Kaj po-muga, ako se kontumacirajo hiše, kjer seje pojavila nalezljiva, domnevno nalezljiva ali celo nenalezljiva bolezen, itku pa ni pri rokah zdravniške pomori.' Ljud je, sami sebi prepuščeni, nc zadenejo v takih slučajih niti najpripro-stejših zdravstvenih pravil. Okrožni zdravnik iz Idrije stori svojo predpisano dolžnost, da obišče Žiri enkrat na mesec; večkrat — ali vsaj enkrat v času, ko ni dolžan — pride zdravnik le k tistim, ki lahko plačajo. A kilo pa ne ve, ilti je zlasti pri otročjih boleznih vse zamujeno, ako se ne pokliče zdravnika pravi čas in ako ne pride večkrat k bolniku? Zalo je pač povsem umljiva splošna želja prebivalstva, da bi se mu v tem oziru na kakoršenkoli način pomagalo. Zdravniška pomoč iz Idrije pa ztt žirovsko občino s tolikim številom prebivalstva nikakor ne zadostuje.
n Vipava. Starodavno graščino f-anthierjev prezidavajp v vojašnico. Zi-lajo skozi nedelje in praznike. Bog jim '•cli tudi primeren blagoslov: za Vipa-vo nenavaden mraz, dež, sneg, burjo. Hcseda liberalnim občinskim oče-Zakaj se niso oddala zidarska, tesarska, mizarska, kleparska in druga "'•'iu pri vojašnici posebej? 180.000 K 1'ojde v tuje roke! Domači obrtniki so v kot potisnjeni, ker nima noben toliko kapitala, da bi vse prevzel. Dolg «te nam naložili, zaslužek pa vzeli. Ni-•Kte naši očetje, še jerobi ne! — Zadnjega potomca grofov Lanthierjev ste za slaboumnega proglasili, da jc užaljen zapustil trg in umrl v tujini. Zagrešili »te zgodovinski madeži Vsem je bilo znano dobro srce grofovo in ni dvoma,
da sc bi ob svoji smrti kot zadnji potomec starega vipavskega plemstva spomnil svoje domače občine. Odgnali ste dobrotnika občine in oškodovali ste nas! Niste naši očetje, še jerobi ne! Pa tudi ne boste več naši očetje, tudi jerobi nc; pri prihodnjih volitvah mora izginiti zadnji liberalni oče z našega občinskega stolca. To zahteva čast občanov in njihova korist!
n Gradišče pri Vipavi. Naša vas napreduje. Nove hiše se zidajo, stare popravljajo, hlevi prenarejajo, studenci urejajo, napajalniki napravljajo. In vse to iz naših lastnih žepov. Občina, ki pobira doklade, ni niti z mezincem ganila, da bi nam pomagala pri naših javnih napravah. Bili smo glas vpijočega v puščavi od pamtiveka, kar gospodari liberalna gospoda v občini. Urovalini in Mayerji, Petrovčič in Mcr-cina povrh z Živčevim Pcpctom so mislili, da mora gradiški kmet molčati, kadar govori gospoda. Dobro! List bomo obrnili. Zdaj naj umolkne gospoda, kmečka roka grudiška, trška in zeinon-ska naj se sklene in pri novih občinskih volitvah, ki bodo v kratkem, bomo volili svoje može in začeli mi govorili. Vsi razen nekaj višjih glav ječimo pod težo bremen in čas je, tla postanemo v občini samosvoji gospodarji. Ilro-vatin in tovariši so gospodarili v občini dobro zase, zanaprej hočemo mi gospodariti dobro - zase! Osleparjeni smo bili z lažmi pri prvih volitvah —-na zadnjem shodu pri Andloveu pa je razkril vse njihove laži gospod poslanec. Prliavee in liberalne glave sta do živega zmila brata Andlovca. Osleparili nas ne bodo več. Ena je bila spoved za advcnl, ko je kmet grevengo molil, druga bo spoved za veliko noč, ko boste vi grevengo molili!
n Iz Idrije. Zadnjič smo pisali, da bode po novem opravilniku zelo ugodno stanje za naše rudarje-začetnike in samce. 181etni mladenič bode na novo vsprejet in dobil na dan stalne plače, ki se mu t tuli v provizijo šteje, 2 K 60 h. Nekateri so nam lo zamerili, češ, pri sedanji draginji, kaj je to? Vsak drug je na boljšem, kakor rudar. Poglejmo to kar v našem mestu, ni treba daleč naokrog hoditi po zglede. Na naši realki je poučeval še lansko leto kandidat, ki je zvršil gimnazijo, končal univerzo, napravil vse izpite, bil je oženjen, imel družino, a je moral poučevati zastonj, ker ni bilo mesta praznega. Kako vesel in hvaležen bi bil, ko bi mu dali 2 K 60 h na dan! In pomislimo še, koliko let. je študiral, koliko so žrtvovali za njega stariši, pa ni kruha po tolikem trudu in naporu. Abiturienti naše realke iščejo zaslužka. Eni so prosili k davkariji. Čakali so brezposelno eno leto, a še nič dobili, ker je prosilcev preveč. In kateri je bil tako srečen, da je dobil, je delal celo leto zastonj, hodil v pisarno dopoldne in popoldne, celo ob nedeljah in praznikih nekaj ur. Ko je tako celo leto brezplačno robotal, so mu dali šele malo podporo, mesečnih 50 K, torej šc vedno ne toliko, kakor začetniku rudarju. Poglejmo uči-
teljstvo na naši c. kr. rudarski šoli. Osem let so dalj časa študirali, kakor rudar in marsikateri ima vso z odliko. Nekateri je dobil letno podporo, src? čen oni, ki je postal suplcnt, in dobiva mesečno 66 K, torej še vedno manj, ka? kor rudar-začetnik. ln koliko je takili na naši šoli? Mladi, 181etni funt bo zaslužil 2 K 60 h na dan, to ne doseže v nobenem drugem stanu. A hujše bode za oženjenega z družino sedaj, ko so žilo in drva odpravili. Naj se tudi pomika vsuke tri leta višje v plačilu, vendar ne bo poboljšek toliki, da bi zadostoval vsem potrebam večje družine. Prej je dobil za vsakega otroka posebej žito, sedaj se plača ne bo nič ozirala na družino, in vprašalo se ne bo, si oženjen nli ne. Iu radi tega bode v mnogo: številni družini pomanjkanje, ki ga prej ni bilo.
n Iz Spodnje Idrije. Naša reč se v naši župniji očitno krepča in dviga. Naše ljudstvo /. veseljem prebira naše časopisje in ga naročuje. Vedno več naročnikov pridobivajo naši krščanski časox>isi v naši občini in župniji. Prav je to! Na meji kranjske dežele smo, brez pravili cest in prometnih zvez, vendar od te dežele, pričakujemo, da bo tudi nas kmalu dvignila. Obljubljeno imamo in obljuba naših mož tudi drži. Večina naše župnije, je v taboru S. L. S. in še vedno je bo več. Tudi zmerni rudarji so nam že naklonjeni in upamo, da bodo tudi rudarji spoznali, kdo ima res skrb za delavske stanove. Pri nas bi še bilo, pravi marsikdo, če bi ne bilo konsuma. Tam jih je nekaj, ki samo zabavljajo, ki mislijo, da imajo oblast vse rudarje v vseh podrobnostih nadzorovati, kje kupujejo in kam hodijo. Vsiljujejo jim garja-sto »Zarjo«, lužnjivega kljukca, in precej jiii je, ki čitajo ta list. Nam je vseeno, kaj mokrači berejo, vendar našim ljudem svetujemo, da rdeče berilo še ni bilo nikoli prida ne glede podatkov, ne glede resnice, zato ga tudi ne beremo. — Za prašiče rejce se je oznanilo, da bodo dobili cenejša krmila. Opozarjamo naše posestnike, naj se pri županstvu oglase za krmila. — U mrl je v Spodn ji Idriji dne 3. februarja t. 1. učitelj g. Davorin Tratnik, komaj star 33 let. Osem let jc ležal le v postelji in nič si ni mogel sam pomagati. Bolezen je dobil pri vojakih in je ni več mogel ozdraviti. Služboval je v Godoviču in v Postojni. Naj v miru počiva !
n. Iz Knežaka. Pretočeno nedeljo je priredil naš poslanec dr. Žitnik pri nas dva shoda, enega v Knežaku, enega na Baču. Obeh shodov so se naši možje v obilnem številu udeležili. Liberalna stranka, katero vodi po vsem okraju znani liberalni učitelj Čcsnik, je poslala na shod za špijona učitelja Capudra iz Zagorja, ki pa jo je kmalu od-; kuril, ko je gospod poslanec neusmiljeno udrihal po liberalnih učiteljih in žandarjih. Kako naj žandar nepristransko poroča glede suše na glavarstvo, če mu gleda iz enega žepa »Narod«, iz druzega »Jutro«, zadaj P%:
»Dan«. Zato sc jc zgodilo, da so liberalne Senožeče dobile 1600 K podpore, veliko večje naše Hrenovice pa 100 kron! To je očitna krivica! Zato se je poslanec pri glavarstvu pritožil in tako ravnanje odločno obsodil. Liberalec Ccs-nik sedaj bega ljudi, češ, on bo cesto na Bač napravil. Poslanec je odločno povedal, da pri tej cesti nima Česnik čisto nič govoriti. Vprašal je naravnost inženirja Ivlinarja, če je bil ta človek glede te ceste katerikrat pri njem, ta jc pa odgovoril, da tega človeka še ne pozna ne! Tako zdaj farba ljudi, da bo on cesto napravil. Bližajo se občinske volitve. Česnik bi rad zlezel na županski stolec. Možje! Ne poslušajte ljudi, katerim je cerkev deveta briga, bodite edini in volite može krščanskega prepričanja ! Česnika in njegovo liberalno gardo pa vrzite med staro šaro
n Iz cerkniške doline. Dne 20. prosinca so se vršile v tukajšnji občini občinske volitve. Zmagala je lista S. L. S. v vseh razredih in podobčinah razven Cerknice. Ker je v liberalni trdnjavi cerkniški pokalo na vseh krajih in koncili, so jo le z največjim naporom, težavo in surovostjo obdržali, mogoče le samo za eno dobo. V vseh razredih in podobčinah je oddanih 3142 glasov, in sicer: S. L. S. 2206, liberalna 9.16, torej ima S. I.. S. 1270 glasov večine, izmed 30 odbornikov je 20 naših in le 1 liberalec (cerkniška podobčina). To jc najboljši dokaz zaupanja za stranko, katera dela v korist ljudstva, kajti ljudstvo si je ohranilo razne spomine na preteklost in na dobo tlačanstva. Ko ni bilo še nobene posojilnice, so razni mogotci ljudstvo odirali do skrajne meje. Nekateri so se kazali še celo kot pristaši naše stranke, da so le lovili ljudstvo na svoj lini. Dokazi se nahajajo še danes; razna velika gospodarska poslopja razpadajo radi razprodanih zemljišč, nekaterih še dobrih in eelo varčnih gospodarjev, ki so sc v sili zatekli k takim oderuhom in jih niso bili več prosti, dokler so jo moglo kje kaj doseči. Hodili so se živina in prašiči za takozvane dobrotnike; ko jo pri-. šel čas prodaje, so se razni trgovci odvračali, da je bil dolžnik prisiljen svojemu upniku za slepo ceno prodati, za kar mu je dal nekaj na račun, dolg je pa rastel tako, da je bila v teku nekaj let najboljši kmetija pod oderuškim plaščem. Ko so pa laki dobrotniki sprevideli, da sc ne da l judstvo več vleči in ila S. L. S. stoji na stališču, da se ljudstvo pouči in na pravo pot pripelje, so bili mahoma vsi v liberalnem taboru Liberalni trgovci so pri blagu različne cene nastavljali za vsako osebo skoro drugače, kakor jim je kazalo, da je več ah manj odvisna. Dr. Tavčar je pač na Notranjskem dobro poznal stališče oderuhov, ker ga je omenil v spisu »Slovenski pravnik« (knjiga družbe sv. Mohorja), a vkljub temu hodijo v našo dolino njegove stranke pristaši reševat čast in obstanek teh liberalnih oderuhov, ki mislijo, da bodo, ker jih ljudstvo zapušča, na. kupu od raznih reve-zev skupaj znesenega denarja, glada
poginili. Po liberalnih gostilnah so pred volilvijo napadali sami gosti ; čarji naše pristaše ter jih z raznim lažmi boleli na vsak način odvrniti od Volitve; a vkljub temu se je ljudstvo v obilnem številu udeležilo volitve m pokazalo. v koliko zaupa liberalni stranki. Grozno peče nekatere liberalne odbornike za izgubo odbornikih mest, bolezen je huda tako, da kar besnijo in od togotc so popolnoma brez glave; njih volilci pa skrivajo oči, ker jih vest peče, da so izdajalci ljudstva. Volitve so tajne, obrazi pa javni. — Hesnieo-ljub.
n Iz Erzelja. Tako neznosnih občinskih razmer, kakor jih imamo mi, boš zastonj iskal daleč naokrog. Že dvakrat so se vršile občinske volitve, obakrat jc pogorel sijajno naš mogočnež Terčelj, a šc vedno se drži kot »klop« županskega sto-Hčka. Mora biti prav prismolen nanj I Že ve sam, zakaj!... Zvedeli bodo kmalu pa tudi drugi. Posebno zadnje volitve so bile zanj naravnost poniževalne. Polde je bil izvoljen enoglasno, to je: dobil je cn glas; enoglasno je bil pa obsojen od pametnih mož, da naj gre v staro šaro. Pa glejte, kaj si je iztuhtala la kunštna, visoka glava! Komisijo sestavi tako, da so bili v njej samo štirje člani. Člani S. L. S., misleč, da je učitelj Mercina, kot glavarstveni komisar tudi ud komisije, niso temu ugovarjali in volitve so se vršile s popolnim porazom erzeljskih liberalcev. Sedaj pa zopet pokaže župan in njegova stranka svojo modrost in vložijo proti samim sebi utok, češ, komisija ni bila pravilna. Terčelj bi moral torej povrniti občini vse stroške, ki bodo prišli nanjo radi novih volitev! Da bi pa ostal še dalje pri županskem koritu, nabira s svojimi podrepniki že zdaj čisto na tihein ludi po Branici pooblastila. Pa tiča poznajo in se je pod nosom obrisal. Upamo, da se tudi glede svoje županske časti pod nosom obriše.
n Vrhniške novice. »Kmečka zveza za vrhniški sodni okraj« je imela dne 28. januarja svoj občni zbor na Vrhniki. Marsikaj umestnega se je ukrenilo pri tej priliki; predvsem se je določilo podrobno delo, katero naj zveza v tekočem letu vzaine v pretres. — Pretečeno ne d c 1 j o, to je 4, februarja, je priredila Kmečka zveza« na Vrhniki v /Društvenem Domu« javen političen shod, na katerem sta poročala poslanca dr. Krek in Gostinčar. Ta dan vršil se je obenem iz-vanredni občni zbor > Kmečke zveze«, lz-premenila so se nekoliko pravila. — Skupina »Jugoslovanske Strokovne zveze« bo imela svoj občni zbor drugo nedeljo v februarju. Člani in članice sc vabijo. — Vse obsodbe vreden slučaj seje pripetil dne 21. januar,a na Vrhniki v gostilni »Mantua«.
1 Matevž Drašler iz Goričic, fare pre-serske je pričel na najpodlejši način zabavi,ah cez dr. Šusteršiča. Ko je obrai lega in »klerikalce«, si je privoščil še cesarja in
n3 ali Vr^'' • kateri1' nc more™
zaplat.. Roka pravice je bila hitro za njim. Zasluzen- kazen ne odide. — Z a n i -
dnelioaM 1Žb? 'CJbila U,ka' n,inuI" lede ,o Nase lovsko društvo, ki obstoja že
neka, desetletij, je razprodajalo svoj in!
ventar. Najbrž misli na razpust. — Kd0 je z a draginjo? Ko se je od naše strani uljudno opozorilo domače mesarje da nastavljajo mesu pretirane cene, se je' oglasilo nekaj liberalcev, ki so dali mesar, jem prav. Imena teh mož so na razpolago, Potem bo pa še prišla kaka zgaga in vpila! klerikalci delajo draginjol
gnaganagDagDan
Drušfiu&fil uesfnik S
iff 1°
■--- >•
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Sv. Helena. Dne 11. februarja oh 3. pop0|. dne priredi tukajšnje izobraževalno društvo dve predstavi z moškimi vlogami, predavanje, petje moškega in mešanega zbora. Vabimo vse prijatelje društva k obilni udeležbi.
Gorje. »Dimeža« bodo igrali naši fantje v nedeljo, 11. t. m. v dvorani ob 6. zvečer. Ker sc Gorjanci radi smejejo, bo gotovo udeležba velika. Mora tudi za predpust kaj veselja biti. — Nove kulise nam je čedno napravil J. Martine z Jesenic,
Iz Semiča. Naše prostovoljno požarno tiru. štvo v Semiču priredi v nedeljo, 11. februarja t. 1, v prostorih gostilne -pri Matičku« veselico z zanimivim sporedom. Začetek ob pol 8. uri zvečer, Vstopnina: Sedeži 50 vin., stojišče 30 vin. Ker je dobiček namenjen v nabavo novega orodja in nov« obleke, vabi k obilni udeležbi odbor.
V Radečah priredi v nedeljo, dne 11. febru. nrja t. I. dekliška Marijina družba zanimivo predstavo »Svojeglavna Minka«. Kdor se hoče pošteno nasmejati in poceni zabavati, naj se le potrudi k predstavi. K obilni udeležbi vabi Marijina družba.
Radomlje. V novem društvenem domu priredimo v nedeljo. It. t. m. otvoritveno predstavo. V prvi vrsti bo nastopil naš novi društveni pevski zbor in zapel nekaj mičnili pesmic. Slišali bodete tud' naš novi tamburaški zbor Mladika«, ki je sestavljen iz samih za društvo navdušenih src. Tudi deklamacija vas bode zanimala, ker jc sestavljena kakor nalašč za to predstavo. Razveselila vas bode nazadnje še burka Trije ptički«, ki nudi gledal« cem obilo nedolžnega smeha in zabave.
žažar pri Vrhniki. Kat. slov. izobraževalno društvo v Žažarju ima svoj občni zbor v nedeljo, 11. svečana. Povabljeni ste vsi vaščani k obilni udeležbi, da se boste lahko prepričali, kako dobro je za vas, da imate svoje lastno društvo. — Naznanjamo tudi, da je letošnjo zimo v najhujšem mrazu v društvu zrojila Čebelica« in sedaj že pridno donaša nikelnasto in srebrno obnožje. Le tako naprej; ne bo vam žal, ne staršem, ne otrokom, kajti pregovor pravi: Od kamena do kamena palača, od zrna do zrna pogača!
Novaki. Katol, slov. izobraževalno društvo priredi dne 11 februarja veselico s sledečim sporedom: 1. J. Aljaž: »Oj planine!., mešani zbor. —
2.	»Kazen nc izostane«, igra v štirih dejanjih. —
3.	Slamnati mož/, šaloigra v treh dejanjih. —
4 Šaljivo srečkanje. — Vstopnina: sedež 60 vin., Stojišče 41) vin. Člani plačajo polovico. Začetek tccno ob pol 1. uri popoldne. Društvo uljudno vabi vse člane in nečlane ter vse okoličane. Vabi tudi vsa sosednja bratska društva. Prijatelji napredka, pridite! — Posebnih vabil se ne razpošilja. — Ud bor.
Postojna. Katol. slov. izobraževalno društvo priredi svojim podpornim članom veselico v nc ncljo, dn» 11 februarja v restavraciji g. Ar.ibro« žica. Srečolov z bogatimi dobitki, petje in tambti-ranic naj privabi kljub slabemu vremenu kar največ naših prijateljev! — Odbor.
stara Loka. Katol. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo popoldne ob 3. uri predstavo »Kovačev študent, in »Oh ta Polona« v društve-jV prostorih. Vstopnina: sedeži I. vrste 70 vin., 'jT Y- vrste 60 vin., stojišča 40 vin. K obilni udeležbi vabi najuljudnejc odbor.
10
lesom
POROČILA O PRIREDITVAH:
(z Podlipe pri Vrhniki. Kol dodatek dopisu Domoljubu' »t- 5- d"0	m- omenimo, da
,,'im nekateri Podpeščani veliko pripomogli 7.
in vožn|o
naš DruStvoni dom < in neka-
teri kmetje iz Zaplane, za kar smo jim zelo hva-
"stari Kot (Draga). Letošnjo zimo je pri nas iz-živahno. Ustanovila sc je nam knjižnica, ki ""luie kaj lepo. V šoli imu svoj sedež, kjer dohi-'■,'mii l''iii'Se 'L'PU vscblne. Potem pa se /.beremo v laki liiii. ''icr nam ''"k" domače dekle ali kdo ■lrui>i bere naprej, cia im;'i° užitek od knjige tudi mi katerim nc gre branje več tako gladko. Med figami so tudi nekatere kaj koristne vsebine. « .jjrj|„ se je pri nas ludi časopisje. Domoljuba < irihaja lepo število izvodov. Tudi Slovenec nas ..bifče vsak dan, ki potem kroži po hišah Za de-liltla pa šc posebej dekliški >.Naš Dom . Kes, da j.nn boli v hribih in v kolu, pa vendar glede branja časopisov nismo zadnji, česar smo mi najbolj useli, saj do zadnjega časa ni bilo tako.
Iz Radoralja pri Kamniku. Nase kalot. slov. izobraževalno društvo je doseglo svoj namen. Dobili sino namreč že dojgo zaželjenc društvene prostore, v katerih smo si priredili v hitrem času lično dvorano. Vso easl in hvalo izrekamo vsem sotrud-.•iiom, ki so pomagali pri delu. Posebno pj moramo pohvaliti- zidarskega mojstra g. Iv. Sršena, ki nam jo bil v vsakem oziru vedno na uslugo, izdelal nam je primeren načrt in poslal izkušenega zidana na nic-slo, ki je delo vrlo hitro in točno dovrfil. Pozabiti ne smemo dalje mizarskega pomočnika Antona P.ujca, ki nam je v tako kratkem času pojavil primeren in ličen oder. Uvida m i za njegov trud! Tako, dragi člani našega društvu, sedaj imamo društveni dom. v katerem bomo z združenimi močmi delovali z Bogom za narod. Priredili bomo v prosimih ludi bralno sobo, ki bo nudila članom Jokaj r- vedrila z raznimi časopisi. Tudi knjižnico home nanovo uredili in knjige se bodo ob določe--ih urali lahko dobile pri knjižničarju, lzprcviditc orti lahko, dragi prijatelji društva, da bomo 1110-•ali poseči globoko v žep, da bomo \se te naprave poplačali. Prosimo tedaj, udeležite sc v obilnem številu otvoritvene predstave, ki ho v nedeljo, dne 11. svečana. (Glej dopisi)
Goric. Igra. Na Svečnico so nuf-i dekleta proizvajala srce hlažilro igro: Na Marijinem ^■cu . Ze marsikalerikrat so ž-ile dekleta pohvalo na našem odru. Znane so kol izboru«, igralke, ki bi delale čast na mestnem odru, toda s toliko fineso. s toliko spretnostjo in s takimi čutili še niso nikoli nastopile. Uloge so bile srečno izbrane ter vsaki igralki kakor prirojene. Vsaka je svojo nalogo rešila zares mojstrsko. Čast igralkam! Posebno pa f.e gosp. kaplanu ,'avorniku, ki žrtvuje z veseljem čas v povzdigo našega odra. — Lc tako naprej!
Spodnja Idrija. Društvene vesti: 14. januarja k' predaval v društvu g. Ignacij Obcrslnr o prometu in omiki«. •— 28. januarja smo imeli občni 'hor društva. Bilo jc živahno! Predvsem se jc poudarjalo za živahno agitacijo novih članov. Želeti i" da sc Kanomeljci ludi ka| odzovejo našemu povabilu. Imamo društveno knjižnico, ki obsegu okrog 1100 lin]ig in veliko časopisov ki so vsak čas na razpolago. Sklenilo sc je, da gremo spomladi in po-kli v Kanomljo, kjer napravimo primerne društvene prireditve. Kanomeljci, pristopite k našemu društvu, saj hoče tudi Vam nuditi vse dobro! — ""e 21. januarja je imelo pri nas občni zbor gasilno društvo. Vsi smo želeli, da bi se naše ga-l|lno društvo postavilo na kakšne trdne noge. Pa ne vemo, če sc je že! Mislimo pa, da šc ne! Če bo toliko rdeče politike pri gasilnem dr ištvu, kakršna •e ic Kazala sedaj nekaj let sem, nc vemo. če bo imelo društvo kaj pravega uspeha. Zelja vseh dobro mislečih in pametnih nioz pri naši (ari pa je. da naj bo gasilno društvo to, kar ima biti, namreč pošteno, ohčekoristno društvo, ki se nc bo dalo l.omandii-ati od konsumarskih mož! Ti možje nili mso v društvu, naj torej ne komandirajo celega društva! Toliko za enkrat I Bodi torej gasilno dru-slv" nepristransko! Samo lo želimo v splošni blagor vseh občanov.
Iz Zgornjega Tuhinja. Na Svečnico, dne 2. 'p-ruarja t. |„ priredile so nam dekleta Marijine
^ prav prijetno zabavo s srečno izbranim ■•porodom. Kot prva točlia sc je vršila igra Najina hči«. Dasi so uloge precej težavne, vendar ■floram« resnici na ljubo priznati, da so jih proiz-\aiale v popolno našo zadovoljnost. Pripomniti moramo, da jc premajhen prostor zelo vplival na
igralke, kakor tudi na občinstvo. Osobito pa nas je presenetil ženski tamburaški zbor, ki šteje 17 proizvajalk. Občudovali smo vztrajnost in marljivost tainburašic, ker so se v tako kratkem času privadile notam in inštrumentom. Mi z zadovoljstvom kličemo: ..Le tako naprej! Nc zmenite se za glasove nasprotnikov in zabavljačcvl- Naj pridejo, shšajo in zmagale boste vel Mnogo zaslug ima pri leni gospicu učiteljica Pranja Grom, za kar ji bodi izrečeno toni polom iskreno priznanje.
Vipavska Bogomila ie imela 14. januarja svoj diugi občni zbor. 1. Predsednica Tončka Miler otvori zborovanje in pozdravi navzoče s primernim nagovorom. 2. tajnica poda poročilo delovanja v letu 1911. Sej jc bilo 26, redno vsakih 14 drii. Mesečnih sestankov je bilo 7, s povoljno udeležbo. Govorov je bilo 16, in siccr sledeči: Mladenka v svetu, čipkarstvo, postrežba bolnikov, o cvetlicah,
0	varčnosti, mladina in abstinenca, o zdravju, zakaj k dekliški zvezi?, mladenka ob bolniški postelji, o stanovanju vpliv berila, abstinenca, o /raku in zračenju stanovanj, mladostni čas. Marijina družba, ženstvo in abstinenca. Kot govornice so nastopale: Tončka Miler, Franica Silvester,
1	ranica .lanežie, Marica Petrič, Franica Kariž, Anica Šček, Metoda Baje. Terezija Prcle. Uvrščenih je bilo tudi več deklamacij. 21. julija je bil velik shod v Logu. katerega se je udeležila ludi Bogomila z znaki. Naročilo se je nekai gospodinj -sko-podučnih knjig in več prolialkoholnih katekizmov. 28, maja se je ustanovil treznostni odsek, ki šteje si daj 23 članov I. stopnje in 23 članov 11. stopnje. — 3. Blagajn: čarka poda blagajniško poročilo. 4. Preglcdovalke računov potrde. da je vse \ najlepšem redu. 5. Prcc. g. kaplan Rihar govori o društvenem življenju, Ženska društva naj bi bila var.ihi javne moralnosti. Žene in dekletu imajo skrbeli, da stoje same na višku časti, imajo p.i tudi pravico čuvati nad moralnostjo v domačem I raju. 6. Volitev odbora, ki jc >.a leto 1912. sledeči: Predsednica Tončka Miler, namestnica .Marica Petrič, tajnica Rezika Prelc. namestnica I ranica .lanežič. blagajničarka Anica Šček, namestnica Alojzija Durn, knjižničarka Tončka Kariz. namestnica Mimica Cunta. — Predsednica zaključi zborovanje. — Dal Bog, da bi se naša zveza vedno bolj razcvitala, cia bi vsa poštena dekleta bila zbrana v okrilju Bogomile. Na delo, vipavske mladenke, da bodo ludi nam veljale besede pesniku:
Zdaj sadimo korenike
Za prihodnji čvrsti hrast,
Gnal bo vrhe, ne vršičke,
Bogomili bode v časi.
Tajnica.
Podirdo (Goriško). V nedeljo, dne 21. jann-; rja l. I. ju imelo naše kal. slov. izobraževalno društvo predavanje in peli redni občni zbor. Prvi nuni jc predaval g. župnik Kragelj o pravem pomenu besede društvenega naslova. Drugi govornih gosp. vikar Abram iz Oblok je predaval o razvoju socializma. Velika udeležba poslušalcev se iskreno zahvaljuje obema predavateljema. Nato sc je vršila volitev društvenega odbora. Uvzcmši par novih odbornikov jc ostal stari odbor. Imenovali so se ludi zaupniki društva zunanjih vasi. Takoj prvi dan je pristopilo nad 40 članov in članic. Z združenimi močmi le vztrajno nr.pr?j za resno izobrazbo in pošteno zabavo! — Dne 25. januarju je zgoraj označeno društvo o priliki krsia novorojenke gosp. Franca Zupana, cerkvenega pevca, v gostilni -pri pošti v veseli družbi nabralo 6 K 40 vin. Hvala vsem darovalcem in darovalkam! Posnemanja vrednot —• V kratkem času bode imelo društvo zopet predavanje o kmetijstvu, živinoreji itd. Dan se pravočasno naznani. Opozarja se torej že tem potom vse člane k obilni udeležbi. Vsak dobi kaj /ase potrebnega navodila, oben<\m tudi lahko stavi Svoja vprašanja na predavatelje. Menda vsakdo že lahko izpozna, posebno dandanes, da io boljše sc izobraževati — seveda na pravi podlagi — kakor pa hoditi po gostilnah ter čas in denar zapravljati.

-: 7 T D
D tissratoM gssssatf&rsfea a
n_-_-______d
Pozor, kadar se zavarujeie proti požaru! Kadar v kaki vasi pori, se začno vsiljevati ljudem zastopniki različ-
nih zavarovalnic in nastopajo, kakor gobe po dežju. Vsak izmed njih tivali svojo zavarovalnico, »uivi najcenejše pogoje, da le katerega ujame na svojo limanoe in nevedni kmet, kloremu se obeta tako nizka cona zavarovalnine, je kmalu pridobljen, da se zavezo v obetano pogodbo. Ko pa pride čas plačila in dobi pismeno terjatev, takrat pa gleda, debelo, ker se mu jo obetana nizka cena zdutno povišala. Vsa kletev, da to je agent prevrnil, ne pomaga nič, plačati moraš, sicer to s tožbo primo-rajo: So pa tudi agenti, ki novedneže preslepijo in z obo.ano nizko ceno popolnoma premotijo, da jili zavarujejo, dasiravno so še jiti drugi zavarovalnici po dve leti zavezani, češ, bomo že mi odpovedali. To se pa rado pozabi in konec lomu jo, da mora pri oboli zavarovalnicah plačati. Lahko vam navedeni slučaj, ko jo bil posestnik po brezvestnem agentu zapeljan, da se je zavaroval pri zavarovalnici (zavarovalnice ne omenim nobene), ko še od prejšnjo ni bil prost. Kaj je nastalo iz tega? Prišla je terjatev zavarovalnino o/l obeh zavarovalnic; podal se je v tožbo, v kateri je popolnoma propadel/, zapravil pri tem kravo in konečno j'e motal še plačati pri oboli zavarovalnicah zavarovalnino. Vprašanje jo, od katero zavarovalnice bi ta posestnik v slučaju požara prejel zavarovalnino? Najbržc od nobene, ker jo prepovedano pri dveh zavarovalnicah poslopja zavarovali. Kdo bi bil temu kriv? Dragi či-tatelj, ko pride agent in ti ponuja nizko ceno zavarovalnine, hodi previden, pic nio skleneš z njim pogOdhti* pojdi z njim k županu, naredi tam pismeno pogodbo in ako zavarovalnica ugodi, kar jo agent predlagal in obetal, jo pogodba veljavna, ako pa bi poskočila na večjo zavarovalnino, .je pogodba neveljavna in ti si rešen vsakih neprilik, katero hi sicer nastale. Sicer je v vsakem večjem kraju kakšen zastopnik od ie olj ono zavarovalnice, obrnite, se k njemu in ta vam bo gotovo razložil vse; ne verjemite pa vsakemu, ki pride do vas in katerega vi ne poznate, ne dajte se mu speljati na led, pokažite mu \rata, posebno onemu, ki vas nagovarja pristopiti k drugKzavarovalnici dokler slo še zavezani s prvo pai let, da ue pridete v nepotrebno stroške, kar se ie že marsikateremu zgodilo.
Omeniti jo šc to, da nekatero posojilnico posodijo zadolženemu kmetu na ta. način posojilo, da zastavi zavarovalnino, katero hi moral prejeti v slučaju požara. Ivo pa ogenj izbruhne in jo kmet potreben podpore, takrat pa se oglasi posojilnica, in vzame še tisti pripomoček, ki ga ima zavarovalnino. Gotovo je, tla jo nemogoče takemu revežu poslovil i poslop-o. Ako ui posojilo na zemljišču in kar ima še premoženja, dovolj varno, naj so mu isto raje odreče. To bi bilo priporočati našim poslancem, da bi se tako posojilo postavnim potom prepovedalo.
X X X
Mislimo na združitev malih mlekarn v skupne centralne mlekarne.
(Iz kamniškega okraja.)
Očividno jo in znano, da se od strani živinorejcev samih, še več pa od visokega deželnega odbora pri nas veliko stori za povzdigo živinoreje. Kako pridno se odbirajo in uvažajo le najboljši biki in krave, zlasti se gleda na dobro krave molznice, pa vkljub temu hirajo in pešajo mlekarske zadruge, koje so sc ustanovile z majhnimi okoliši. Nepobitna resnica je, da se mlekarne s tako malimi okoliši nc bodo nikdar ali pa prav težko keclaj še dvignile do one množine mleka, da bi mogle dvigniti ceno mleku ta o visoko, kakor te vrste živilo zasluži, in niti tolikšne množine mleka dnevno ne bodo več prejemale, kakor : o ga preje male ob svojem postanku.
Mlekarne pa, koje ne prejemajo dnevno vsaj 400 do 500 litrov mleka, jim jo nemogoče osobje mlekarn dostojno plačati, kamo-li cene mleku zvišati in koristiti članom zadruge, kajti cene mleku zlasti v mlekarnah manjšega ustroja so res tako niz' e, da se že živinorejcu ob teh draginjah živil res ne izplača mleko pošiljati v mlekarno. Zato na tem mestu priporočamo idejo, naj bi sc združilo po več manjših mlekarn v večje skupne cent r a I n e m 1 c k a me, koje naj bi bile v središču združenega okoliša in če le mogoče blizu kolodvora.
Za tukajšnje razmere bi bilo najbolje čc bi se združile mlekars e zadruge : Prevoje, H o v a , Radomlje, S m a r c a . Krtina, Mengeš, če mogoče tudi Vodi c e in K o m e n -da. i oje bi spravile skupaj 4000 do 50C0 litrov mleka.
lekarna naj iii se ] oshvra v bližini kolodvora J a r š e - M e n g e š.
Takšna mlekarna bi imela nas av-Ijcne rajevne voznike, koji bi i ovažali nvel o v mlekarno; bližnji preje, daljni pa , oz-reje, in tako bi prišli vsi i ravo-časno na vrsto.
-ile arne, ki danes vzdržujejo v zgoraj navedenih mlekarnah 14 oseb z mesi čno plačo 1000 K, bi potem vzdrževale le tri osebe z mesečno plačo 280 kron ter bi bili primerno dobro plačani.
/>\ svoje pošteno plačilo bi imeli tudi dovolj dela celi dan. Ostalih 700 kron pa bi že prišlo na povišanje cene mleku.
Takšna centrala bi lahko izdelo-
vala boljše blago ter lahko zahtevala za izdelke tudi višje cene.
Nc stalo bi tudi odvažanje blaga na postajo, dovažanje mleka pa že danes itak stane, ker ima žc vsaka mlekarna nastavljene voznike.
Kakršno so razmere, je upati, da bi se dalo to izpeljati in da bi se nc stavilo prevelikih ovir od strani zastopnikov raznih zadrug, ko bi se pozvali za tako združitev, ker so lahko prepričani, da bi bil to edini pomoček, da sc cene mleku dvignejo, sicer ostanejo šc vedno 12 do 15 h za liter.
Vse odbornike prizadetih mlekarskih zadrug prosimo, da to premislijo in upoštevajo razloge, ki ta o glasno govorijo za lo združitev, zlasti na razloge, koliko bi se prihranilo pri kurjavi, gonilni sili in pri vzdrževanju strojev, kajti lo stane denarja, kar bi v centrali veliko manj stalo.
Deželni odbor ali pa »Mlekarsko zvezo« pa prosimo, naj o prvi ugodni priliki skliče k tozadevnemu posve.o-vanju vse odbornike prizadetih mlekarskih zadrug na primeren kraj, n. pr. v Domžale.
Pri tem sestanku bomo šele zaznali potrebo lake združitve, ko bo vsak povedal svoje mnenje o tem, kakor tudi slabe strani.
Vsekakor je pa stvar vredna premisleka, ker bo velike koristi za člane vseh zadrug in se bo s tem kora om ugotovil obstoj našemu mlekarstvu.
F r a n c Bore, mlekar.
! j i^a	C3 ra an zzi
:0---. —
lu Mmm n__
•^air-e^cr:.": □
n
r>?L
I rir^;cr.£ 'Hzs.z^azzi... ^cacrcrser-D
dolgem molku pojavil na cerkveno, glasbenem polju, in podal našim n-r! kvenim zborom novo bogato gradivo češjenjo preblažcnc Device — naip »■(.(: dvajset Marijinih pesmi. Besedilo is,^ jc večinoma znano in je od naših sta. rejših domačih pesnikov: Volčič, ,j'e' ran, Mani, Ilicinger itd. — Pesmi so jako lepe, vse so zelo inclodijozne, več jih je naravnost krasnih. Vidi se, (|(l jih je imel v roki mojster, kakoršen j« Gerbič. Cerkve,ii zbori jih bodo z vese. i jem gojili in proizvajali pri raznih prilikah Marijinega češčenja. Naši ror. kveni zborovodji pa si jih bodo tem rajši nabavili in marljivo gojili ne 1(. zato, ker so (e pesmi poklonjene \jso. komu dostojanstveniku, ki je bil nino. gim organistom vnet učitelj, temveč tudi za lo, ker jih je zloži) ravnatelj Gerbič, kateri ima za razvoj slovenske pesmi največ zaslug. — Dobivajo se v Katoliški Bukvam« v Ljubljani.
»Orel«, kora-niča za klavir op II zložil Anton Jaki, besede spisal l-Van Kristan, dež. nadoficijal v Ljubljani. Gena 1 K. Orel do sedaj šc ni imel svoje koračnico. Antonu Jaklu se i« posrečilo zložili prav primerno rn< !i(L-,'ozno koračnico, ki se bo gotovo pri .ia-ših telovadnih društvih kmalu vpeljala in udomačila. Posebno lep je trio v kaorent je v treh kiticah podložen pomenljiv K ris anov tekst, ki sc lahko tudi enoglasno korakoma poje. Skladba je pa obenem tudi prirejena za orkester na pihala in se instrumentalni glasovi dobe pri skladatelju A. Jaklu, Stros.smayerjeve ulice št. 1, klavirski posnetek pa v Kaloliški Bukvami v Ljubljani.
»Slava nebeške Kraljice«, dvajset Marijinih pesmi za mešani zbor, soli in orgle op. TI, zložil Franc Gerbič, ravnatelj »Glasbene Matice«. Založila Ka o-liška Bukvama v Ljublja i. Cena par-tituri 3 K, posamozn.m glasovom (»0 v. — Naš odlič.ii in prezaslužni skladatelj profesor Gerbič, odkar je prenehal izda a'i pred mnogimi leti izhajajočo »Liro Sijonsko«, ni več ta!-o pogosto izdajal cerkvenih napevov. dasiravno > bil nad deset let regenscliori pri sv. Jakobu v Ljubljani. Zlagal je bolj posvetne pesmi. — S to zbirko Marijinih pesmi, katero je poklonil bivšemu in pre-zaslužnemu predsedniku Cecilijcnega društva, sedanjemu tržaškemu škofu, dr. Andreju Karlinu, se je pa zopet po
■Sp fočpl 0 najnovejših urah, zlatnini i JO UCitih sreb n ml koji se vsakomur n.. zahtevo brezplačno ilopošlje. Zadostuje ilu-plsnica za 5 vinarjev in vaš naslov.

1 par od K 7-— naprej. Graviranje zastonj.
Prešernova ulica štcv.l.
Lastna tovarna ur v Švici. "5-8
Šivalni stroji, najboljši in najcenejši,
s petletnim jamstvom.	-!)7
Itonlslfca
Obresti; !e lira M V/M ? nlino •. :oge ro ^ /4 /O b:cz \ ..roga odbitka. Ob esli e pti-pi ttif o Ravnici poluletro. Vlo: c v tel . . r,\ gro-rafitnu in na hI pajni-s e !i ;c po najugodnejših pogoi h
v deželnem dvorcu. ^gtv^lspo5t<i
Daie lomiinalna | cs >j|ia občinam, okrainiin in šol lini odborom le, zdravstvenim	r«/. komu-
zasloponi v	f. . 'fO n.>hiili
zadolžnicah.	111
Hipotekama posojila v
lisiih po
4 Va %
Eskoinptnje mcnlcc denarnih zavodov m daje lomliardn . posojila, iTodaja lastne pupilarno - varne komunalne zadoUnlce ln zastavne liste.
Banka ie pupilarno varen zavod, ter j.mii zanjo dežela Kranjtlo
Uradne ure za stranke vsak ddavn.k od pol 9. ure dopoldne d i I. ure popoldne.
Zdrav želodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller jeve odvajalne ! SrSST .Klsa-krogljice- Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite iste, ki pospeLje prebava in kieue želodec. 0 skatluc franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici. Kisa tr* 10 (Urvstsko).
0| D
Za kratek čas
□□□OD,
D
D □
iaaaooaaon°aQaann
Vsevcdež.
V sobi so tri osebe, recimo: Anton. Janez . jožef. Vsak si ima misliti kako ref n. pr. "rvi izmeti njih nuj si misli uro, drugi .krono, trot i i P« prstan. Kako zdaj uganeš, katero izmeti leti reči si jo vsak mislil V
Pri tem ravnaš takole: Daj Antonu krajcar U )i(lk tlnig penez, Janezu dva, Jožefu pa tri krajcarje v roko. Potlej položi šo na mizo 18 krajcarjev ter reci, naj tisti, ki si je mislil uro, odvzame otl te i t 1H krajcarjev na mizi enkrat tolik" kakor iniu v roki. Tisti, ki si je mislil krono nuj odvzame dvakrat toliko in končno tisti ki s> J° misMl prstan, nuj odvzame od listiii IS krajcarjev štirikrat toliko, kolikor ima v roki. Potem odidi vun, da tiste 3 osebe izvrše naročeno. Potem se vrni, poglej na mizo ter preStej, koliko jo tam Se ostalo krajcarjev Potlej pa ravnaj po sledečem vzorcu:
Krajcarji, ki so ostali na mizi	Osebo	Mišljene reči
1	Anton Janez Jožef	ura krona prstan
2	Anton Janez Jožef	krona ura prstan
3	Anton Janez Jožef	ura prstan krona
5	Anton Janez Jožef	krona prstan ura
0	Anton Janez Jožef	prstan ura krona
7	Anton Janez Jožef	prstan krona nra
Zdaj ostanejo na mizi n. pr. 3 krajcarji. Poglej tukoj na razpredelck :! ter brez obotavljanja reci: Anton si je mislil uro, Janez prstan, Jožef pa krono itd. Če ostane n. pr. 7 krajcarjev, potem si jo Anton mislil prstan, Jane/, krono in Jožef uro. .številke 4 ni v razpredoiku, ker ■t krajcarji nikdar ne ostanejo.
(Zemljepisna uganka.) Potovanje po mariborski Škofiji.
.R
a	a	a	a	a	a	a
a	a	a	a	a	h	b
c	c	c	e	d	0	e
e	e	c	e	0	e	K
i	i	i	i	i	i	i
Skakaliua.
j j k k 1
o o o o
m	n	n	n o o t
1>	: P	P	
r	i r :	r	1]
s	S	>i	1
i t	i t :	t	
v	v	z	I
ali: 13a: 2 1>; 3c; 1 č; Id; 9c; 1 g; 1 h; II i; .".j; 2 k; 31; 7m; 3ll; 7 0; 3p; lir; 4s; 1 .š; 51; tu; 4 v; 2z; 1 ž. V zgornjem in spodnjem predalčku sta le črki; druga vrsta znači mesto, tretja, peta in dvanaista trge, ostale pa značljo vasi v mariborski škofiji. Srednja vrsta od zgoraj navzdol naznanja imenitno osebo.
Čudodelni štirjak.
.i b
1 j 2	3	*	5
(i | 7	8	o	10
11 1 12	13		15
1<i j 17	18	It,	»
21 ' •>•> 1 --	23	2,	25
,1
Številke 1—25 razdeli v posamezne predalčke in sicer tako. da bo znesek prečnih vodoravnih in navpičnih vrst, kakor tudi proti-kotnili a d iu c b vrst vselej enak, namreč »>5.
kar	le	ni	se-	če	gelj	ne-	t -
sc-	va	ni-	moj	me-	ko	sre-	ar-
sem-	ni-	njem	mir-	lo	žni	čist	. ni
ko	di	ce-	k	bo	no	me-	no
kar kaj		0-	•	ni	ti	dol-	11
1 o- mi		v	ne-	| ne	in	dav-	od-
njem se j di			| v ke- |		sev	gled	nc-
1 ! gle- ko 1 les- mc po-					boj	če	v/e
r\
ze zdravlls va
v
jc prebavo na vsak način na višku s\i.ie naloge ohraniti in jo po moči pod| irati.
Prnizl.iisi-iio iz izbranih )ia|bnl,š h in uspešnih z.ira-\ihiih zi-li Kkrluio napravljeno. tok zbn.jfdfio in p-n-1'iivl ,iin,»' )Kisij.'Šii(o'*'' iu lahko odva^iigočo ilou;'.«"o .'.lrnvilo ki nbl.i/i ill odstrani ziiniu-nusl- 'ikoni*> r-nttgti. s! hI .o dioto, prelil !y,o]ijii in zoprnega z.inn,ii. n. •• . Kor«io'.:o. napenjanje. nezmerno tvorbo t.r k r.'. t p, dr. Rose baz m za želodec u lekai ni' H. Fragncrja v Pn gi.
'VftRHOl Vi d:ll culi. lažo
-—— imal-3 po ta\no
jJ> ticponovan varst. zn roke
GLAVNA ZALOGA: LEKARKfl
B. FRRCihiLR -]a; c. in kr. dvor. dobn. a, „,'ri Črnem orlu", PRAGR, Mala strana 203,
vogal Nern.lovo nliVo.	M10
Po po JI se 8:f)ošlja vsak i«an Cc'a «teki. 2 pol slekl.' K, IVoi nnpr.-j vpo.silj. K i.*•<• ko i>".-l.,« n.ala st« IJ. inVa. za K lf'HO velika sU»-kl.mVa. /a K 170 2 v.-liki Molonioi za K • 4 veliko st(-kl<-im't- /a K 22'—- i i vol. Kt«*klonio poštnino pr» sto
na \ postaj o avHtr.-o«jr* monarhi;«?. Zaloga v lekarnah "avstr.-opr. V.Ljubljani: It li. Sušnik. Dr. (!. Picooli. .loh Cižaiar.
Naroča te sobokecja .Slovenca'
Oslovski kašelj
jc najbolj razširjena ter najpogostejša otroška bolezen, ki no prizanese šo tako nežni dobi naših ljubljenčkov, napade pa lahko tudi odrasle, zlasti matere in oskrbovalkc. Epidemično nastopanje, s katerim se pojavlja z veliko in dolgo-li'ajno nevarnostjo za nalozonje in huda oje oblika, dolnjo te vrste kašelj za jako nevaren. Prenese so bolezen najlažje z )l»Cevanjem z bolniki, in sicer z vdihavanjem njegove sape ter z izmečki kaš-ja. Prostori, kjer se bolezen lahko na-•oze, so torej igrališča., šolo, cerkvc, olroškc sobe.
"ušljivi kašelj na otroku predoči svojo obliko tako, da so nc moremo vzdržati usmiljenja z ubogimi otroki. Najprej se pojavi pomanjkanje slasti, nemirno spanje, nahod, zardočolc oči, kašelj, suho grlo in praskanje po njem. Kašelj kmalu naraste ter postaja vodno »ilnnjgi, nazadnje v hudih sunkih ob opiran ju sape, česar se otroci tako bole
in zato kašelj kolikor mogoče dolgo zadržujejo in s tem napad šc povečajo. Hitro otroci tudi oblede in shirajo.
Ozdravljenje sc pojavi šolo čez šest do deset tednov; večkrat pa otroci tudi umrjo. Otl otrok, pod letom dni starih, jih umrjo povprečno (it) odstotkov, od eno- do dveletnih 25 do :H> procentov. Umrljivost je torej jako velika, pa ni samo umrljivost listo, kar dola bolezen tako strašno, nogo žal daje lo prepogosto povod za druge molitve telesa: bronhialni katar, vnetje pljuč, emfizc. Iu to bolezni so. ki ali samo ali v družbi z drugimi pljučnimi boleznimi čez leto in dan pobero mnogo otrok. Tudi živčevje jo večkrat hudo prizadeto. Pozneje nastali epileptični napadi ali bebost niso nikakšne redkosti.
Da bi nastopili proti razširjenju te kuge, bi bilo najbolje nalezenje sploh zabraniti. To pa ni tako lahko, ker tudi najstrožja osamljenost bolnika no more zabraniti slučajnega nalczenja. Zato ne bomo mogli bili brez na znotraj delujočega sredstva,ki mora nepogojno imeti I
tri lastnosti! Telo mora to sredstvo ja-čiti in delati odporno, žc nastalo bolezen mora hitro privesti do ozgrav-ljenja, zabraniti sc morajo posledice.
To tri pogoje izpolnjuje Sirolin ,,Roche", kakor nobeno drugo sredstvo, ker otrokom povzdigne tek, ker ga za-radi dobre slasti radi uživajo. Omili tudi draženje h kašlju in mu vzame bolečino, eventualno se ni treba bati pozneje nastalih bolezni n. pr. vnetja pljuč,bronhialnega katarja,tuberkuloze ker jo Sirolin ,,Roclic" specifično in odvračal no sredstvo proti njim in je v tem smislu rabijo tudi odrasli. Vse matere, ki imajo svojo otroke resnično rado, ravnajo prav, ako Imajo vedno pri roki steklenico Sirolina .,Rochc". Ker pa, kakor znano, ljudje vse dobro ponarejajo, je tudi „Roehc" dobil pona-rcjalcc, in sicer stotino njilil Za naše ljubljenčke jc pa samo najboljše, v tem slučaju Sirolin .,Roche*' komaj zadosti dobro. Sirolin „Roche" se dobiva po vseh lekarnah.
_____ 281 2
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 31. jan.: 71, 66, 61, 75, 56. Gradec, 3. febr.: 65, 86, 13, 57, 83. Dunaj, 3. febr.: 48, 10, 7, 80, 31.
TrŽElS ££flie
za 100 kg.
Ljubljana, ti. februarja 1912.
	Cena			C c
Deželni pridelki: PScnica..... Rž.......	K	Lv_	Živina, meso	K
	! 24 i 10	1 r,o j 00	živa vacja:	
Ajda......	22	; HO	Goveda pitana . .	! 04
Ječmen.....	! 19	t 70	l eleta teži»a . . .	HO
Oves......	1 20	! 00	Teleta mala . , .	ma
Proso belo . . .	21	! .10	Pr. Siči.....	1:1.1
Proso rumeno . .	■ IX	1 20	KoStrunl . • . .	105
Koruza srarrt . .	' 21	i 70		
Koruza nova . .	20	00	Kuretnlna in drugo:	
Leča...... Grah ......	20			
Laneno seme . .	45	20	Maslo kuhano od	
GraSita.....	24	»0	K 200' do. . .	280
Dt.ninCa detelja . .	154		Masto surovo od	j
Gorenjska i * pa . .	t";i	—.	K £80* do . . .	8£0
Fižol Ribničan . .	43	00	Slanina sveža(Speli)	152
Fižol 1'rcpeliCar .	40		Slanina prehojena .	102
Fižol AAandalou		so	Mnst svinjska . .	t M
Čebula ....	22	—	Loj.......	02
Krompir ....	a		Jajca lOo komadov	0
Zelje sveže . .			i išanci . , . • •	1
Zelje kislo brez			Golobi.....	
soda ....	11	—	Raca......	3
Repa sveža . . .	—	-	Gos......	<1
Repa kisla brez	•			
■ soda	lo;	—		■
Brinje......	20 j	00	Kolonijaino hlago	
Orehi ...,..: Gobe sulic. * . .	58 j		na dobelo:	V
	10		Riž Ranqon od 1	|
Želod......	u i	30	K 27- do . . .	sol
Smrekovi storži .!,	—		Kava Santos od 1	
Seno......!	4 !	oo	K 285 . . .	294 J
Slama .....!	:i1	20	Sladkor.....;	100 .
Stelja......^	1	—	Petrolej.....1 j	10
K 4*40 SS2pist odela za Konje.
Finejša vrsta, u-java s pisanimi ]>as. mi K :» 50. Iinaka vrsta m-mena 7 nidcče višnjevimi pašami, krasna K (i1— 1 'porab a tudi za sto drugih namenov, drugod bi morali plavali zanjo dvojno ceno. Odeja je svitlo-ruj., L'(tocm dolg. 14''cm sir in okolu 2,/4kf5 težka. -
___ I.ažja vrsta i kg
^^ teže stane K 1*9»» odej, c'obi denar nazaj
— Kogar ne razveseli dobrota teli
Bratje Scheich, Iglava 70, Moim
'_R.i7po-ilja sc ro povzetju ali predplačilu
popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov dgigi ostanki za 20 K. In
sicer: i moderna.obleka iz raševinc ali listra, 1 praktična obleka za hišna opravila in 1 krasna poletna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd.
popolnih srajc
vsebujejo moji 40 metrov dulfti rumbiirSkl ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so pripravni za nijboljšc opreme.
c ' Razpošilja se po pov7el|u.
Prvovrstna tovarniška razpoalljalnioa
Josip Fronkenslein, Jaromer 91, Češko.
Od ostankov sc ne pošiljajo vzorci. Od vseh drug h predmetov vzorci na željo franko Vzorci se morajo vrniti.
V gostilni ustreljen gostilničar. V go
stilni Jožefa llerberga v Pratru so gostji ogledovali revolver sluge dunajske trgov ske in obrtne zbornice. Revolver je šel iz rok v roke, pri tem so pa bili gostje tako neprevidni, da sc jc nakrat revolver iz-požil. Gostilničar Herberg se je zagrabil z roko proti srcu in se mrtev zgrudil Kroglja ga jc zadela naravnost v srce.
Napačna prebava je vzrok največ bolezni. Za vedno uravnavo prebava-njn je najboljša uporaba izbornega dr. Ilosa balzama iz lekarne c. kr. dvornega dobavitelja B. Fragncrja v Pragi. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej oglas!
za nrazne (strašilni) streh.
Varno, in i.ajbolj gotovo sredstvo za obranijo, pre-plaScnje in strešenje.
Vcilno za strel pripravljeno. Zelo glasen pok. Nadomesti draejo In nevarno i rožje. Neizogibno potrebno za kolesarje, turiste, potnike,avti mobllistc, vrtnarje itd. Naiboijše strašilno in t ranimo sredstvo pioti napadom in psom. Pri slavno-st.li in izletih nt škodljiv prednici zašalozveliltini uspehom. Cena pištoli iz kovine fino izdelani s filpatroni K 3'—. Nadomcst.inuuicija 100 patre n K 3- , 200 palron K 5' . Skallja za zavoj K • 30. Pošilja po povzetju ali Ce sc denar naprej posije
J. H. R a b i n owi c z, Dunaj 1'1I., Lindenoassa2 D. L. n«
Censno češko
samo rova dobra kakovost 5 kg sivega, skubljenega K 0 00, 12-—, boljšega K IS belega mehkega puha K - I* — , boljšega K 30* -, snežnobelega, zelo finega K .".>•- do K 4J — Razpošiljanje franko in carine prosto proti povzetju. Zamena proti povrnitvi postnih stn skov dovoljena.
D. Schnurmacher,
Taus 246 (CeČko).
Najzanesljivejše in najboljše je ako sc izbere iz .lust. cenika z vzorcem postelj, perja in postelj, blaga, ki se pošlje rade-volje zastonj in franko 'c 1'rosi sc naznan li ceno'/ perja za poskušnjo.
oisranjei/alec taii
zaj. neškodljiv, potov uspeli. •Skallja za K 4' zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
Kos- Or-1 Rix, Laberat.,Onnaj ix., fisroaassB i?/C. 347
MmM in psirt!
7a obiske zsebmh p bdajaicev s snkncnini blagom 7.t cosnode iu dam.- se sprejmo proti visoki proviziji event. p zncjc stalno pri prvi razpoš. blagi. 1'onudbe pod: „Weltfirina 9 6" na anoneno pisarno M. Dukes Nachf. Dunaj I 1. :r,8l. Narav, nakup IJstanovlj. 1870.
' le naravnost
cd tovarniško razpo-šiijalniee
,vSUDETIfl"
Krnov slu. 42 'avstr.Sleiijal
kupite L'),'!2
blago za moške in ženske
kakor tudi ilBSkO
najboljše kakovosti no najnižjih tovarniški) cenab.
Ostanki zelo poceni. bsi Zahtevajte vzorce.
Krasne sezijske novosti
fll Zastonj
kljub splošni draginji dobi lepo uporaben predmet, kdor naroči 5 kg-zavoj	g
ržetie ltave „3>robat".
1 poštni zavoj stane samo K 3'70 poštnine prosto.
„2>robat"
da sam brez drage zrnate kave zdravo in okusno kavo.
1'risluo samo te jc vročica zaprla z znam-ko ,,1'UOMAT".
Bernsdorf. žilna pra-žarna: BGrnsdart 20
Učenca
za pekovsko obrt sprejme takoj Mihael černe pekovski mojster na Jesenicah. ^u."
illJlSCM
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici v
sobi št. 3) se bo vršila v pondeljek dne 12. Ie. bruarja ob pol 11. uri dražba zemljišča vi. Hit
in 195 k. o. Bohinjska Srednja vas, obstoječega iz dveh hiš št. (i in 711 v Bohinjski Srednji vasi in iz treh vrtnih parcel, ene njive, treh trav. nikov in petih gozdnih parcel.
V hiši se nahaja tudi gostilna. Eno posestvo jo cenjeno na 8021)'05 K, ilntgn pa nu 6023'05 K, skupaj torej na 14(547• K ter znaša najmanjši ponudok za zemljišče vi. številko 101 5,'148• 70 K, za vi. št. 195 pa 4415'im k, Z ozironi na razvijajoči se tujski pronu 1 v Bohinju, je to ugodna prilika, ki naj je nikdo, ki refloktira na kako posestvo v dotičneni kraju, no zamudi.	.Mi
Krasen brzonarii t dvema mM
priredi dve posebni vožnji v:
Eio dc Janelro, Sam-tos inBuenos Aires
ter se vstavi v pristaniščih:
"r
11
Odhod iz Trsta 7. sušca 1912.
Vožnja traja: Neapolj—Buenos flires samo 16 dni. Več pove S. Kmetetz, Ljubljana, Kol. ul. 26.
Tako neolikan
ni danes gotovo noben več, da nc i)i vedel kako dobro učinkuje zdravil, priporočeni I
CONTRHEUMAN I
besedni znak za (mentolov salickiran kostanjev Izvleček)
pri revmatizmu.	j
protinu, nevralgiji, ozeblini i. t. d. : za iiitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanjc, masažo ali obkiadke.
1 pušica 1 krono.	j
Izdelovalnica in glavna zaloga v J
lekarni B. FRAGNER-ja,
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203. j
i'ri naprej plaCilu K P50 se pošljo I ptiSiea fianko I
" i) » >, fi'— ,. „ 5 „ "I » " » II s-- i, „ lo „ „ ; Pozor na ime izdelka in izdelovatcljal j ZALOGA V LEKARNAH.	jš
V Ljubljani: Rib. Sušnik, Jos. Čižmar, j dr. G. Piccoii.	31171
Moja
št. 410 nikel Roskopf
jako dobro idoča, samo K 4 10, fej štoOOzsekund.kazalceni K5'50
iu/ Dve leti garancije.
protokolarna tovarna ur v Švici.
tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko

SJ-^?J{SrCK£Bt8BMHBH12)CD(T'l^<P"Ml> .d' ,t nimUHl!"
Izjava.
Podpisani s tem obžalujem vse žalitve, s katerimi som povodom občinskih volitev žalil KospoOa župana iu deželnega poslanca Ivana Vehovca ter se mu za velikodušno odpustitev najlskreneje zahvuljujem.
Žužemberk, dne 24. januarja 1012.
Jože Glavan
posestnik lin Rebri St. 1.
Preklic.
Ignacij Zidar, posestnik v Tehaboju, pro-klicuje s tem vse žalitve, ki jih je o gospodu Angnstinu Mcserko, posestniku iz Tehaboju izrekel, ter sc mu zahvaljuje za odpuščeno kazen, oziroma umik dotične tožbe po pisarni gosp.
Janko Jarašeka, odvetnika v Litiji. V Litiji, dno 31; januarja 1!>12.	315
OČPPPfl za kr°iai5ko °i,r(
vvIlVIl sprejmem takoj. Peter krojaški mojster, Bled, Gorenjsko.
Velik uspeh
nun \ salto krojaško podjejte z lepo opremljeno, bogato sortirano in zelo priljubljeno ZBIRKO suknarne	340
LOŽNf & TRLICU
Brno
Zahtevajte takoj doposlatve zbirke zastonj 111 fl'anko. — Vse potrebščine za krojače. Ostanki po izredno nizkih cenah.
Inženerska akademija •
m:	nelo.ni Za »trojna in clfiktr. Inie-
nlKUiar, USiScB. nerje, stavb. Inienerje.ge-ometre in arhitekte. — Železobctonska	in
kulturna tehnik'. Novi laboratoriji.	•
ftf.<j*wism»K Absolventi višjili obrtnih Sol -< ^pivjcmajo. • • •
|t w	za čevljarski obrt sprejmem
1	takoj 1)0 dogovoru Franc
Zupan, Bodešče, p. Bled.
Hrocfntrp rfpcfro po 3em debele poljub-lUdatUVC UC^Jfcu ne dolžine in širjave kupuje ]>roti takojšnjemu plačilu Ivan šiška, parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica šterv. t.	217 (i-1
licenca
za kolarsko obrt sprejme v poti k Franc Krašovee, kolarski mojster na Vrhniki.
IViSSHIlig,Ljubljana,Stari trg?
priporoča svojo največjo zalogo 313
usnja in čevljarskih psireMčin.
Nazdar!	*
Slovenskim tovarišem priporočamo, da si na-roče bogato zbirko vzorcev tvrdke
Rudolf Foukal, Mori,
Ta vsebuje najnovejše in najcenejše
ursfe snkna
in zuto zasluži omenjena tvrdka, da dobi mnogo odjemalcev.
Mnogo čeških in moravskih krojačev.
Zaslužek!
3 —4 K na dati In stRlno s pte-vzčljem lahke pletenine doma. IZdino moi slrol /a hitro ple-Itnje „Patenthebcl" ima izkušene jeklene dele, plcle zanesljivo nogavice, modne in športne Izdelke. Predznanje nepotrebn i. Poduk zastonj. Oddalieiioslneškodule. Troški inali. Pism.garimc. tiajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj Pcdxlje za po-speševanje domačega delti, trgov, sodit protokol. Kari Wolf, Dunaj, Mnrlalilir, Ncl-kengass.? 1/06.	1U0J
»CHS11
znanstvena revl|«, Izhaja
II) krit v letu lil »tane po 5K n* leto. Naročnino prejemi, upravnlSIvo v Ljubljani.
Izjauljam,
da jo potrebno v vsakem gospodinjstvu zaucs« Ijivo razkuževalno sredstvo. Za čiščenje ran, turov, za odvrnitov infekcijoznih bolezni, v svrbo dcsinfeciranja ob bolniških posteljah ter . preprečenja slabega duha ter potenja nog jc steklenica
Lysoforma
ko.t de.sinfokcijsko sredstvo priznano najboljše, Dobiva se z vporahnim navodilom v vsaki lekarni 111 drožeriji po 80 v izvirnih steklenicah, I.vsoform toaletno milo 1 K komad. 52—1
CLIMAX motori na
Najcenejši obrat.

s
Bacfcrich & Co.
tovarna za motor)e DUNAJ XIX 6,
Helligenstadterslra«. SJ.je. Najstarejia Specialna lovarra monarhije 2a dvotaktne motorje na surovo olje.
Tovarna štedilnik.« H, KMoseus, Weis, Zg, Avstrijsko.
Po dobroti In kakovosti nepre-kosljiv /dežni, eirajlinml, porcelanasti Sted'inl i kakor tudi iz majohke za gospodi' jstvo, - otele, restavracije i d NaCrti /a kult.nje na paro, plinove štedilnike, irse peci za trajno kuijavo. Dobijo se v vsaki 2etezni trgovini, kjer ne, se pošiljajo naravnost
Zahtevajte ,.Izvirne Ko-loseus - šte-dilnike"inz vrnile slabejSe izdelke Mli Ceniki zastonj
oh te line m^ &erje
t kq siv»ca skublienoga K 2--, boljšega K 2 40. pol belega pr ma K s-.-o belega ft t —, finega mehkega puha K C, prvovrstnega K 7'-, k- in tl-co. Sivega puha K (i--, 7 —, belega finega K 10 —, prsnega puha Kis - od pet kg naprej franko.
Dolžene napolnjene postelie
iz gostega. trpi'2ucga, rudeCeqa modrega au belega inlet nunkingi blaga. 1 Vernica iš.i cm dolga, ISO cm š roka, z 2 vzglavnicatna. vsaka ta. t>o cm doloa, co cm Široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in trpežnim posiellnlm i.eriom i> m —, s pol puhom K SO' ,s puh perlctn >> i'l — Posamezno pernice k iu—, 12 -, h'—, Hi-. Posamezne vzglavnlce K .- —, 3-50, 1 -. Pernice sofl irat 14" cm velike k 1:1 . 5-—, 18 -, lo' ■ Vzglavnlce !o 7, cm velike I-:,o, S--, 5-50. Spod. pernice iz rtojboli gradla za postelje no 1 tli cm velike k I3-- in 15—, raz-poS lia nrnit povzetju ah r; prej vp ncilu
Maks Berger Dešenica št. 412 a Cešl:i les.
Niaak riziko, ker se zam njava dovoli ah denar vrne. Bogr.tl ilustr. cenim vsega postelnega blaga zasonj. .117
-.UsEii
O/ermvallo?,

železnato Jfina-Vitto
lligietiična razstava na Dunaju I9C6
Drž-vno odlikovare in častni diplom K zlati ko'ajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri iti je re-konva eseentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl okus.
Večkrat odlikovana.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovlje.
Adolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL SINOVI
tvornica barv, lakov ln firnežeV
priporoča:	214
oljnate, suhe, emajlne ln iasadne barve, flrnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode ln stroje, karbolinej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljub-ljana.	Cenik zastonj.
In modno blage za gospode in gospe prlp. izvozna lilSa
FROKOP SKOHKOUSP in S1H
v llumpolcu na ČeSkem. Vzorci na zahtevo franko. Na žello hočem dati tako) izgotovitl gosposke obleke. 284
ima m or
na Jančem se razpisuje. Nastopi se lahko takoj.
Vam je li siateo?
Imate bolečine v želodcu ? Glavoboe? Omotico? Zaprtje?
Poskusite
OrVenv-jeve „raslll««ke kroglice", katere
so iz člane edino iz rastlinskih izvlečkov, nt* vst-buie o nikakih škodljivih sestavin in so torej najzanesljivejše
odvajalno ln krltisiilno
domače sredstvo. — Urejujejo prebavo, napravilo red v želodcu in črevih, vzbujajo slast do jedi in j h zavoliotega tudi zdravniki radi predpisujejo« Tudi pri zdravljenju debelosti izborne!
Izvirna ška Ijica 00 vinarjev. 3271 Tri škntljice franko K K ."»O Naroča sc po povzetju pri izdelovatelju Hug6 Orl»eny-|*.-vi IcFturnl v Iluflape&ti, Thokoly-StraBe 28. Zaloga: 45.
Brez znanja not igrate
na patentovane amerikanske
kitarne citre.
Te citre so 4 cm dolge, z 41 strunam , 5 akorduimi vrstami V eni uri zna vsak igrati, ker se note podložc pod strune. Igra sc tudi lahko po notah kakor na vsake druge citre. Te pozo nost vzbujajoče kitarne citre z solo in drugimi potrebščinami in s 6 listi z notami, kakor: Dolarski prince->inja, Ves la vdova, » ic valove, Na grobu stariš v, i. t. d. st ne samo K tO'—. Druge note a 20 h za list. Se/.namek listov z notami 7 stonj in poštnine prosto. — Za zaboj se ? ara tu na »sO h
J. 11. ItabiiMicz, Dunaj Vil., Lindengasse 2, D. L.
B53H
5)omač gorski tkalec sera,
ln pošiljam ra/no blago
40 do 50 metrov za eeno K 18 do 22
po povzetju, zajamčeno pralnih barv, brez hib
KANAFASA TKAN. BARHENTA PLATNA	OKSFORDA
KRISETA	BRISAČ
PELENA	FLANELE
za krila CEFIRA za bluze 1 tucat težkih, čisto volnenih brisač, I to cm dole. _€0 cm Sir- K 1- , sedaj K «•&".
Vse ze o iročno Iz. clano, zelo krasno, trpežno, pošilja
Fr.Marl, s? Ccs. Cerma K
32
Združene tovarne za volnitio prodajajo letos zopet izključno po meni 4000 komadov takozvunih
vojaških kocev za konie
za ceno le K 1'HO komad in K 8 '60 za pat
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150 200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali če se denar poSljc naprej, naj se pošljejo na
STEINEH-jevo komisijsko razpošiljultiico združenih tovarn za kocc Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugnia-
joče sc zavežem vrniti naprej poslani detuir. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komornu in Brody-ju župnika Kolarja Tutz-u dr. Vračuna, odvetnika v Varusuu, posestnika Weidibergerja Ilosva, Grtlnwalda, Zor-kovak, Rotter Liditen, pl. Mroczkowski-ja Dot ro-stanij, Rosenauerja Zg. Moldava, Hatitissa Manketi-dorf, Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega niiina, Foiiringerja in dr.	2855
e te
fino mlete, namesto ajdovih plev. Ona 6 Kron za 100 kg z vrečami vred. Priporoča Franc Kalan, mlinar, Škofja Lo::a.
XiOina una
' Cunard Line
vožnja
3 98 12
LlLnji odbod iz con:ače mke Reke: Franconia 14./2. Ulton.a 21./2. Laconia 2,3. 1912.
iz Liverpola: Lusitaniia (na hitrejši najve< 1 'n na epši parnik sveta), 17.'2.,9./3,30./3.,27./4„ 18. 5. 1912, Mauretania 20.'1 2 '3., 2J./3.13./'t. 11. 5.1912.
Pojasnila in vozne karte pri iindre, OdlaseK, t. M" liana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve 6rca lezusov. Cena vožnji Trst-I ew-Jork III. razred K 200'— za odras.o osebo vštevši davek in K 110.— za otroka pod deset let vštevši davek.
jgjO □□□□□□□□□□□□C □□□□□□□□□□□□□□
n Rudolf Foukal
Jagerndorf, Češko.
Razpošilja sukno krojaškim mojstrom
Omenjena tvrdka ruzpošilja krojaškim g mojstrom, ki imajo veliko odjemalcev, nnj- J
cis.i. nintrnoviipi^r, in nnitanSn	tJ
D
i
novejSe, najtrpožnejSe in nnjlepSe
vrste sukna
tudi na metre po tvornliki ceni. Bogato zbirko S vzorcev pošilja zgora^na tvrdka poštnine g a prosto na ogled.	b 278 M
ODDDnnaannnnaDODnDDDDODDoaaapBj
* oh suši in pomanjkanju vode so za lastnike vodnih sil
Henrika Lanz v Mannheimu
hitro v obrat spravljivi cenejši,izredno varčno delujoči, za vse vrsto kuriva pripravni,
. rezerua moči.
Avstrijska prodajalna pisarna: tEiiii Iflonigmatiti, Duna 2X/4. Lito! cbg*sse 4.
Int. telefon 15.594. Obisk inženirja brezplačno.

V
Izvirni švedski motorji i surovo olje
Balder (stoječi), Robnr (ležeči),
najpopolnejše iu najboljše izvršitve novo patentovani na celem svetu! Edini dvotaktni motor na surovo olje, ki deluje brez dima in duha, celo pri najnianjSem obtežiiul Brez zavžiganja, brez ventila, nizko število obratni -- Uporaba jc enostavna, streže lahko vsak delavec poleg druzega dela. — Glavna os teče v olju, zavoljo tega tudi nobene obrabe. — Obratni stroSki 1—2 vinarja na uro in konjsko silo. Nobena nevarnost ognja, nobene finančne kontrole I Pripravni za poljedelce, mline, za nabavo električne luči kakor za vsakovrstni obrat do 500 HP. Zahtevajte popis in cenik št.18 zastonj.
Obiski inženirjev ip proračuni nabavnih stroškov kakor pojasnila zastonj brez obveznosti.
Samoprodaja od	2346
Szabo & Wittmann
špecijalna trgovina za metorje na bencin in surovo olje
GRHDEC. Hnnenstrasse 30.
Razprodaja se odda protokolirmilm tvrdkam.
Tednik ..SLOVEHEC" IS
stane na leto 7 K,
Gr.-nd Prix svetovna razstava Parls 1900.	1303
Kw zdov • estducijskš f^u^d
Voda za pranje konj.
Cena: 1 steklenica K 2-80.
Nml 50 let v rabi na dvomili konjušnicah in jaltaliSčih za ojačenjo in zopet no krepitev po velikem, trmlnpolnem delu pri otrpnoHti kit itd., sposolii konja k izrednemu naporu pri vožnji.
Ilustrovuni ceniki zastonj iu franko od glavno zaloge
Fronj* I«sn Kuri^n** o. in kr. avstr-ogr,, kralj. rum. in kralj. buig. dvorni netili/ ilrt 11. IV WiitVta. okroMcksrnar, Kornenburg pri Dunaju.
Najboljša češka ivrdka.
iieno posteljno perje.'
1 iig sivega, dobrega »kublje-ne-a i. K; nol|Svf|n i in 4«; p rima noliielcga 'j K 8(1; belega l k; -leloga nuha K 10; ' i'i Izredno finega, snežno-belega, skubljenega Ii K 'm. H K ; Kfl puha I K, 7 K ; puha Mi K; najfinejši puh U K. - Pri 5 kise pošl|e rranko.
dovršene napolnjene postelje
LiS? !,!?sk'fln "lečecjn, modteio, ooieiia nli rumenega linZI 1 1 Pernica IK) cm iiolga, l»i čin šlrokn z 2 Manama, VSBk„ „„ C|n dQ|(|a b cnl sirok!li nnpolnjena () "'vini, sumih, zelo trpežnim, puhastim postellnlm perjem ,2 i) i/i,lp"h0?'2 Kl » Puhom K; posamezno pernico luK, doin. i« ' " K; blailno 3 K. > li Si, 'i K; pernice cm •■iirm.iL rm slrol<<;. " '3. K 70, 17 K n , 21 K: blazino ■to« ii ™ i "lcm siro"p' '' " 5°. ' S K 70; spodnje per-Sirni,. 5 i"SQn' PHsos»cn» nradln tPO cn done, ilftcm »i«ie (M ,i „ I"' K H) Posulo orotl povzetiu od II U 'r.inuo. Zamena dovollena, za nepovoljno itennr uazal.
„	Cenik zastonj In franko.	2110
HENISCH, v DeSenici Stev. 71, CeSko.
Nov izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine.

Svari se pred Cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa!
Zahtevajte cenike!	Dopisuje se slovensko!
DelnfSka dražba Hita Separatar d™« ms.
j lepo nolltiranl leseni omarici, Klrm dolga. 15> ;cm SlroM 6cm vis< a, s pre-m kajočlutsv zrcalom, kl se zapre, vs •-nu;e vse IirvsKe pi tiebStlne: •■Britev iz rrlma solin*-kcna ickla, f no votlo bruSena pr pravna za s ko brudo, za lopolno h It je prirejena:
dober ostri nt lermn. . Skatlil o brusilne tvarine. '. Skntlilro i ntlsi ptl nega in !a za brit. i ponlkltant lonček, o. čopič za britje s ponlkljauim ročem
samo K 4-80.
"i povzetju nli če • e dennr naprej posije
J. m. mmimmcz, rnmaj ain.,
LimienpsseZ. D.L.	u«
1%/fMotorji na surovo olje iWltvP IU1 JI* In z močnim pritiskom
od lil do 20 1IC. Obratni stroSki 1 I1 j vinarja na uro zn kon sko silo.
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol:
od t—Ml IIP, kakor tuill lokomcbll od V- 20 Hl>. Obratni stroški 5 6 vinarjev na uro za konjsko silo.
I. WARCHALOWSKI
Dunaj, III., Pau ustiasse 3. HiidnpeSt.i,
VI., Vuci-kiirut 37. Ugodni plačilni pogoji. Ceniki in obiski odjemalcev zastonj.
ALFA
brzoparihriki za krmo so
ier usr
Najboljša in najsigurnejša prilika za žtedenjcl
Denarni promet do 3t, decembra 1S10 čez 87 milijonov kron.
Lastna glavnica K 608.996 84
Manje »log one 31. decembra lali) čez 21 milijonov kron.
LJUD
JELNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
LJubljana. Miklošičeva cesta št. 6. prltllžje. v lastni hiši Easprotl Lofela ,,1'nlen" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od *8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	.
m
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Dr. Ivan Šusteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovcc v Št. Vidu 11. L. Fran Povše, vodja, graičak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Ltreg p. U. Karol Kausdieqq, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, podpredsednik, trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic.liišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice-. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor
Siibar, župnik na Rudniku.
Za nalaganje po pošti so poštno - hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje islini posoiila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit t proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Meniice se najkulant. eskomptirajo.
3BE
3IE:
39E
m

SS3L

Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od •»^■v	O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje -	" /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto.
Rentni davek plačuje društvo samo. Daje (udi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice.
r
Dr. Fr. Dolžak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, pocjTcdsednik,
Prelat A. Kalan I. r,
predsednik.
Kanonik I. SuSnik I. r.,
podpredsednik
TJCTT

ji
Herbabny-jev podfosfornato-kisli
Apeno-železni sirup
DOBI SE V VSEH LEKARNAH!
Ta (e že 42 tet uveden, zdravniško preizkušen in priporočen prsni strup. Odstranjuje siez, pomiljuje kafeij in vzbuja slast. Pospeiuje prebavo iu redilev in ie izborno sredstvo za lvorltev krvi in kosil.
Cena steklenici K S-CO, po pošti 40 vinarjev vej za zavitek.
Edino izdelovanje in glavna razpošiljatev;
Varstveno zavarovan.
PURJODAL.
Jod KnrsnpafU'B Izdelek tisti kri, pospetuie prebavo, lajša krče, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam, koder ee iod ali sarsaparilla Izdelek predpisuje, se uporablja z
najboljiltn uspehom. Cena sleklenicl K 2-2;i, po poiti 40 vinar,cv vci za zavitek.
DUNAJ vn./i.,
V zalosi je že pri fifl^lekarnarjihv Ljubljani, Beljaku, Celju. Celovcu, Črnomlju, Ho"vem mostu/Reki, govodn|u." it" Vl"d^"Trtiž"»"."'Tratii. StacuTv^l^rJ3 ~3249
: Dr. Hnova lekarna „Znr Barnherziijkeit" MHn nastali).
Izdaja konzorcij »Domoljuba",
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.