Celje - skladišče D-Per III 19/1989 I.....„... 1119961136,4 E l COBISS e MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 4 — Leto IX — April 1989 Sozd Merx združuje: Avlo Celje. Avtotehnika Celje. Blagovni center Celje. Dravinjski dom Slovenjske Konjice. GTC Golte. Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Kmetijski kombinat Šentjur. Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje. Moda Celje. Potrošnik Celje. Reklama Celje. Savinja Mozirje, Teko Celje. Tkanina Celje, Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna. Savinjski magazin Žalec. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek. Karmen Magvar. Zdenka Deliček. Danica Dosedla, Boris Kmet. Fanika llijaš. Herbert Lešnik. Bojan Dežan, Alenka Škapin. Jelka Samec. Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. De/o-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx. Ul. 29. novembra 16. 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za 27. april, dan OF, in 1. maj, praznik dela Zobna ambulanta Merx Po triletnem prizadevanju in iskanju možnosti za ustanovitev zobne ambulante Merxa smo končno uspeli. Delavcem Merxa sporočamo za prvi maj veselo novico, da bomo imeli zobno ambulanto, ki bo delala samo za Merxove delavce. Ambulanta bo začela obratovati še letos. Prizadevali si bomo, da bi se to zgodilo že junija. Delavci celjskih organizacij združenega dela Mera bomo za opremo združili nepovratna sredstva, medtem ko bomo za najemnino prostorov in druge stroške sproti združevali sredstva. Zobozdravstevena ambulanta bo v prostorih nekdanje zobozdravstvene ambulante LIK Savinja na Mariborski cesti 116. V tej informaciji moramo posebej poudariti, da n as je v prizadevanjih v celoti podprl kolegijski poslovodni organ Mera, zato smo lahko tudi odkupili zobozdravstveno opremo. Prepričani smo, da bomo imeli popolno podporo poslovodnih organov in vseh delavcev za svojo zobno ambulanto tudi vnaprej. Ana Koprivc i Na Hudinji novi silosi za pšenico Pred nekaj dnevi so bili najodgovornejši delavci sozda Merx in Mlinsko predelovalne industrije na pogovoru pri predsedniku Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Na njem so se dokončno dogovorili o skupni postavitvi s sredstvi republiških rezerv, silosov za pšenico na Zgornji Hudinji z zmogljivostjo 11200 ton ali štiri celice po 2900 ton. Že v eni od prejšnjih številk glasila smo zapisali, da gre za gradnjo silosov modernejšega tipa, pri katerih bo nadzor nad skladiščenjem blaga računalniško voden. Na dan, ko šmo zapisali to kratko vest, so v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija že odpirali ponudbe, iz katerih se bodo odločili za najugodnejšega izvajalca del in začeli zidati. Izvedeli smo, da so se odločili za Beton iz Zagoija. V teh dneh, ko nastaja naše glasilo, pa v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija zaključujejo tudi finančno konstrukcijo in izbor izvajalca za nadomestno gradnjo slaščičarne v Rogaški Slatini. Integracija Savinja — Turist Vse je pripravljeno za referendum Kolegij poslovodnega odbora sozda Mera je potrdil usmeritve trgovske delovne organizacije Savinja za integracije in vsebine, opredeljene v elaboratu. Za čimprejšnjo realizacijo koncepta turizma oziroma prodaje integralnega turističnega proizvoda v Zgornji Savinjski dolini v poletnem času j e potrebno čim-prej nuditi vse za združitev. Merx na Zagrebškem velesejmu Degustacija kunčjega mesa Pod obeležjem 30-letnice Meraa so razstavljale svoje proizvode na spomladanskem zagrebškem velesejmu na prostoru 189 m2 naslednje naše članice: Kmetijski kombinat Šentjur, Kmetijska zadruga Laško, Blagovni center, Mlinsko predelovalna industrija in Dravinjski dom. V času sejma, odprtje bil od 18. do 23. aprila, so bili med vodstvom sozda in predstavniki Kraša, Podravke, PPK Labudnjača Bač poslovni pogovori o sodelovanju v letošnjem letu in sovlaganjih v razvoj sistema Mera. Kot zanimivost naj povemo še to, daje bila tretji dan sejma degustacija dimljenega kunčjega mesa, ki jo je pripravil Kmetijski kombinat Šentjur kot nosilec razvoja kunčjereje pri nas. MERK VESTNIK APRIL 1989 Kratke novice Nova zakonodaja Posvet za komercialiste Za »Reklamo« V «VV vti se iščemo rešitev Marketinški sektor je organiziral posvet za vse vodstvene delavce iz komerciale o novi zakonodaji. Udeleženci so se seznanili z nekaterimi praktičnimi primeri novega zakona o računovodstvu in novega zakona o finančnem poslovanju. Ne samo da je bil posvet dobro pripravljen, zadovoljni so bili predvsem udeleženci, ker so na zanimiv in jedrnat način izvedli vse, kar jih je zanimalo z njihovega delovnega področja. Pivovarna Laško Glavni dobavitelj piva za Mera Med Pivovarno Laško in sozdom Mera je bil pred nedavnim poslovni pogovor, na katerem so razčistili nekatera vprašanja pri medsebojnem poslovnem sodelovanju in se dogovorili za smernice dela za letošnje leto oziroma za pogoje, ki so razvidni iz same pogodbe. Dogovorili so se tudi, da Pivovarna Laško še naprej ostaja glavni do- bavitelj piva za sozd Mera ter da bo združila 40 starih milijard dinarjev za nerazvite, za delovno organizacijo Kmetijski kombinat Šentjur. Koliko pa bo ta delovna organizacija namenila za razvoj prodajnih enot v sozdu Mera pa se še niso dokončno dogovorili, zato pa so sprejeli sklep, da bo Pivovarna Laško v letošnjem letu nabavila pri Merau 2500 ton pivovarniškega ječmena. Delovna organizacija Reklama, članica sozda Mera, že več let posluje na meji donosnosti, brez možnosti za normalno ali vsaj enostavno reprodukcijo. V preteklem in predpreteklem letu je poslovno leto končalo z izgubo. Tako je v letu 1987 ob 290.650.800 dinarjev celotnega prihodka izkazala 44.085.000 dinarjev izgube, v lanskem letu pa je ob 435.006.000 celotnega prihodka (indeks 88/87 — 150) izkazala 83.545.000 dinarjev izgube. Izguba je bila za obe leti pokrita z namenskimi sredstvi za pokrivanje izgube, zbranih v sestavljeni organizaciji Mera. V letošnjem letu se stanje v delovni organizaciji Reklama še poslabšuje, zadolženost v Interni banki narašča, realizacija za prve tri mesece pa je majhna. Glede na izredno kritičen položaj v tej delovni organizaciji sozd Mera iščemo že dalj časa vse možne variante sanacije tako znotraj sistema kakor tudi zunaj. Trenutno tečejo pogovori o vključitvi te dejavnosti v ŠRC Golovec, pri čemer je treba rešiti dvoje vprašanj in sicer kako pokrivati izgubo za letošnje leto v okviru sozd Mera in kako oziroma kam prerazporediti presežek delovne sile. Imenovana je tričlanska strokovna komisija, ki mora prej omenjena vprašanja rešiti v najkrajšem času. Če ne bi prišlo do združitve dejavnosti z Golovcem, potem ostane še notranja revitalizacija delovne organizacije, ki pa najbrž zaradi izredno slabe kadrovske strukture in neopredeljenega predmeta poslovanja ne bo mogla rešiti delovne organizacije iz težav. Če ne bomo uspeli rešiti problema delovne organizacije po prvi ne po drugi varianti, potem pride v poštev samo še likvidacija, ki pa je v sozdu Mera ne podpiramo in seji bomo skušali v vsakem primeru izogniti, če tega ne bo narekovala ekonomska nujnost. Sovlaganje v Zdravilišče Dobrna Z večjimi delovnimi organizacijami v Celjski regiji tečejo usklajevanja o sovlaganju v Zdravilišče Dobrna. Kljub dobremu programu in načinu sovlaganj pa je v Celju občutili težave v združenem delu, ki se zlasti kažejo v pomanjkanju finančnih sredstev, s tem pa je seveda povezana tudi večja skrb za preventivno zdravljenje delavcev. Klavnica za kunce Po poslovnem pogovoru, na katerem so spregovorili tudi o organiziranosti Kmetijskega kombinata Šentjur in sozda Mera po zakonu o podjetjih, si je vodstvo sozda ogledali prenovljeno klavnico, ki seje tehnološko tako uspešno opremila, da bo lahko kvalitetno oskrbovala del celjskega in širše slovensko tržišče. Poleg povečanih hladilnic in ek-spedita so zgradili tudi hladilni tunel, dograjujejo pa tudi klavnico za kunce. Gre za poseben prostor ki bo čisto ločen od preostalih in bo opremljen z napravami za klanje kuncev. V temeljni organizaciji Klavnica imajo v načrtu, da bi to klavnico za kunce dali v najem zasebniku. Sodelovanje Merx—Čuprija Kupcem bodo predstavili program Sozd Mera so obiskali predstavniki pobratene občine Čuprije zaradi tesnejšega sodelovanja z njihovimi podjetji, predvsem s tovarno keksov. Poskusi sodelovanja med našim sistemom in občino Čuprija so bili že pred leti, vendar pa zaradi oddaljenosti in zaradi nekaterih pripomb na kakovost ni prišlo do tesnejšega sode- lovanja in se ti proizvodi niso uveljavili na našem tržišču. Na tem sestanku so se dogovorili, da bomo ponovno vzpostavili stike s to delovno organizacijo in poskušali kupcem predstaviti del njihovega proizvodnega programa v Meraovih prodajnih enotah. Opozorilo Oblikovanje cen , Trgovske delovne organizacije opozarjamo, daje prišlo do prostega oblikovanja cen pri konzumnem mleku in pri moki TIP 850. Prosto je oblikovanje tudi razlike v ceni, vendar morajo trgovske delovne organizacije v svoje Pravilnike o oblikovanju cen vnesti deleže za razliko v ceni. (J — Po svoje ima ta vaša prekinitev dela tudi pozitivne posledice: ne povzroča gospodarske škode. Srebrni znak sindikata Med letošnjimi dobitniki srebrnega znaka sindikata, ki ga podeljuje celjski občinski sindikat za aktivno delo v tej družbeno politični organizaciji za lansko leto, sta tudi dva delavca iz sozda Mera in sicer: Cita ZALOŽNIK, temeljna organizacija Pražama, delovna organizacija Blagovni center, Adolf KOPRIVC, temeljna organizacija Pekarne in slaščičarne Celje, delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija. V imenu uredništva glasila obema nagrajencema naše iskrene čestitke. Odnosi med kupci in dobavitelji po 1. maju S 1. majem 1989 preneha veljati Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Zato se bo potrebno ponovno dogovoriti za odnose med kupci in dobavitelji. Dogovorom med kupcem in prodajalcem je prepuščeno, da uredijo medsebojne pravice in obveznosti pri plačilu blaga. S tem člankom želimo še posebej opozoriti na nekatere postavke, pri katerih je potrebno biti še posebej pazljiv. Te so: Čas nastanka medsebojne obveznosti Praviloma bo nastanek obveznosti tekel od dneva prevzema blaga, možne pa so tudi druge variante: — DUR od dneva izdaje računa; — kadar govorimo o sukcesivnih dobavah, prične teči DUR zadnji dan v dekadi; — DUR začne teči dva, tri ali deset dni po prevzemu blaga. Neto rok plačila Neto rok plačila je rok, v katerem mora kupec izpolniti svojo obveznost plačila kupnine prodajalcu. V marketinškem sektorju si bomo prizadevali, da bomo dosedanje neto roke, ki so bili določeni v pogodbah, zadržali tudi po 1. maju 1989. Končni rok plačila Končni rok plačila je dokončni rok za poravnavo kupčeve obveznosti. Praviloma se bo kupčeva obveznost od neto do končnega roka povečala za stopnjo revalorizacije in za obresti za število dni od neto do končnega roka. Uporaba plačilnih instrumentov in zavarovanje plačil Med dobrimi in stalnimi poslovnimi partnerji bomo kot plačilni instrument praviloma uporabljali virman in akceptni nalog. Instrumenti zavarovanja plačil, kot so menica, garancije, dokumentarni akreditiv... bomo uporabljali v primerih, kadar želimo imeti zagotovilo, da bo obveznost kupca dejansko poravnana. Opredelitev kasa skonta Kadar kupec plača blago pred dogovorjenim rokom zapadlosti, je upravičen obračunati kašo skonto, ki se obračuna za obdobje od dneva plačila do roka dospelosti po dogovorjeni stopnji. Možnost medsebojnega pobotanja obveznosti Kjer partnerja v medsebojnem sodelovanju nastopata v vlogah kupca in prodajalca, lahko medsebojne obveznosti pobotata (kompenzirata). Pobotanje mora biti izvedeno tako, da ni nihče od partnerjev oškodovan. V primeru skupnega interesa lahko partnerja v pobotanje vključita tudi tretje udeležence. Stvar dogovora med partnerjema je, kako bosta določila: — stopnje revalorizacije (na osnovi maloprodajnih cen, na osnovi proizvodnih cen, lahko je le delna revalorizacija), — obresti (bančne, obresti IB, procent obresti, ali samo del obresti, zamudne obresti). Rešitev so novi proizvodni programi Na nedavnem delovnem pogovoru med vodstvoma sozda in delovne organizacije Kmetijska zadruga Slovenske Konjice so ugotovili, da proizvodnja v tem delovnem kolektivu pada tako v zasebnem kakor tudi v družbenem sektorju, da so obveznosti iz najetih kreditov za trajne nasade v letošnjem in naslednjih letih zaskrbljujoče, da so visoke zavarovalne premije, da niso izkoristili vseh možnosti razvojnih programov ter da se v organizacijskem smislu prilagajanja novi zakonodaji pojavljajo določene dileme. Na osnovi prej omenjenih ugotovitev so se dogovorili, da je potrebno takoj, ne glede na možnosti trenutnega investiranja, začeti pripravljati razvojne programe v lastni in koope- racijski proizvodnji v sodelovanju s sektorjem za razvoj in investicije sozda. Prav tako so sprejeli vrsto ukrepov za sanacijo plačila obresti, ki jih bodo skušali razrešiti skupno z zadrugo in interno banko. Vodstvo Kmetijske zadruge Slovenske Konjice je ob koncu poudarilo, da se bo njihova delovna organizacija dejavno vključevala v preobrazbo sozda Mera po novem zakonu o podjetjih, saj so ugotovili, daje bilo dosedanje sodelovanje uspešno in da je dalo mnogo pozitivnih rezultatov. Seveda pa so ob tem poudarili večjo konkretizacijo posameznih sektorjev oziroma delovnih nalog, ki bi jih bilo • potrebno v novi obliki organizirano- \ sti bolj povezati s konkretno uspeš- •' nosijo. MERK VESTNIK APRIL 1989 Hranilna služba Od vas je torej odvisno, ali nam zaupate Interna banka sozda Mera je v poslovni politiki za letošnje leto določila tudi ustanovitev hranilne službe. Osnovni namen hranilne službe je jasen. Delavci sozda Mera bi z združevanjem sredstev v okviru Interne banke — hranilne službe — dobili za svoje vloge ugodnejše pogoje oziroma obresti, kot jih nudijo poslovne banke. V tem trenutku intenzivno tečejo priprave na ustanovitev hranilne službe, to je priprava obraz- čevalcem za sredstva na vpogled 90% revalorizacijske stopnje (R), medtem ko so banke do sedaj priznavale le 20%, od 1. 4. 1989 pa 70%. Druga izrazita ugodnost za varčevalce Meraove interne banke bo mesečni pripis obresti, kijih bodo varčevalci lahko dvignili, če ne pa tečejo obresti tudi na vpisane obresti. To je nedvomno velika prednost, kajti v Ljubljanski banki lahko dvigneš obresti šele čez 3 mesece. cev, računalniški program, šolanje kadrov, ki naj bi začeli poslovati že aprila in sicer najprej za delovno organizacijo Jelša, delovno skupnost sozda in interno banko. Postopno bodo poslovanje razširili še na vse preostale za- Pa si poglejmo še konkreten račun za primer varčevanja 1.000.000 dinarjev za marec pri Ljubljanski banki in v Interni banki sozda Mera (preračunano na nove pogoje Ljubljanske banke). interesirane članice in jih takrat tudi obvestili o vseh prednostih in o samem načinu poslovanja. Potrudili se bomo tudi mi v uredništvu Vestnika in poizkušali za naslednjo številko glasila, ko bodo prvi koraki že narejeni, dobiti celovitejšo informacijo za vse delavce Meraa o prednostih in načinu poslovanja, torej o tem, kje bomo lahko dvigali denar, kdaj in podobno. Osnovni namen hranilne službe je, kot smo že zapisali, da delavcem—varčevalcem v okviru sozda, realno obrestujejo njihove vloge. Zaradi tega bodo v interni banki Meraa priznali var- Intema banka vloga 1.000.000,— din obresti 195.300,— din skupaj 1.195.300,— din Ljubljanska banka vloga 1.000.000,—din obresti 159.190,— din skupaj 1.159.190.—din Upamo, da smo vas s tem člankom prepričali o nekaterih dejstvih, ki govorijo v prid temu, da se boste kasneje lažje odločili za hranilno službo v okviru Interne banke, kjer nam zagotavljajo, da se ne bomo napačno odločili. Reorganizacija DSSS sozda Obenem morajo teči aktivnosti DO V prizadevanje za reorganizacijo celotnega Meraa po novem zakonu o podjetjih se vključuje tudi sedanje delovne skupnosti sozda. Že decembra smo se začeli pripravljati, sedaj pa to samo pospešeno nadaljujemo, tako da bo vsaka naloga v delovni skupnosti sozda imela direktno konkretizacijo v delovni organizaciji in da bo tudi merljiva. To pa pomeni, da bomo morali delo razširiti tudi na delovne organizacije, ker bomo le tako lahko postavili smotrno organiziranost in opravljanje tistih nalog, za katere bomo skupno ugotovili, da jih je smotrno opravljati na ravni sistema. Zato v poslovodnem odboru sozda Mera menimo, da mora . hkrati z reorganizacijo delovnih organizacij po zakonu o podjetjih teči tudi preobrazba delovnih skupnosti. Sindikat in partija sozda Pestrost mišljenj nas mora bogatiti Sedmega aprila je bila v stranski dvorani Narodnega doma ponovna letna seja konference sindikata, prejšnja je odpadla zaradi nesklepčnosti, in političnega aktiva sozda. Osrednja točka dnevnega reda je bila vsebinsko preoblikovanje sestavljene organizacije Mera v skladu z novim zakonom o podjetju. Najprej so govorili o tehnološki in poslovni organiziranosti sozda Mera (sklepi so objavljeni posebej), nato pa so še povedali nekaj besed o izobraževanju kot temelju in pogoju razvojne in poslovne uspešnosti in ocenili delo sindikata v preteklem mandatnem obdobju z nekaterimi kadrovskimi dopolnitvami za predsedstvo konference in za samega predsednika. Tako se članstva predsedstva razrešijo: Nada Kralj, Irena Žagavec, Zoran Kramar, Darko Pungaršek, Rezika Pinterič, Alojz Zidanšek. Za nove člane predsedstva pa so bili dodatno izvoljeni: Franc Rampe, Pavel Leskovar, Anica Štucl, Fanika Ilijaš, Albina Gračnar, Zmago Tajnšek, Janez Vrtačnik, Jože Topolšek, Stane Krajnc. Nekaj misli iz same seje, na kateri je bila prvič po daljšem času malo bolj pestra razprava tudi s strani političnih delavcev iz posameznih delovnih okolij: »Med ljudmi moramo ustvariti razpoloženje, da moramo preživeti za vsako ceno, da moramo iskati nove programe, nove rešitve, kajti optimizem nam je v današnjih časih najbolj potreben.« »Različna mišljenja in dejavnosti so pogoj za novo kvaliteto dela.« »En del razprave dokazuje, da so politični delavci v nekaterih delovnih okoljih postavljeni na stranski tir« »Pestrost mišljenj nas mora bogatiti« Sklepi konference sindikata in predsedstva ZK sozda Merx 1. Konferenca sindikata in predsedstvo ZK Merxa podpirata vsebinsko zasnovo tehnološke in poslovne organiziranosti sozda, kot je predstavljeno v gradivu. Se posebej se zavzemamo za nadaljnje utrjevanje poslovnega sistema Merx, ker nesporno ugotavljamo, da so dosedanje izkušnje prinesle: — hitrejši in celovitejši razvoj, kot bi ga lahko realizirala sama; — racionalno gospodarjenje in usmerjanje denarnih tokov; — trden položaj na tržišču, s čemer smo si zagotovili mesto enega od osrednjih nosilcev preskrbe v slovenskem prostoru. 2. Podpiramo zasnovo dvostopenjske organiziranosti v poslovnem sistemu, s posebnim poudarkom na smotrni delitvi dela, ki bo organizirano po podjetniškem načelu optimalne poslovnosti za doseganje ugodne rasti deleža dobička. Tako bodo vse dosedanje delovne organizacije organizirane kot podjetja v prvi ravni organiziranosti, medtem ko naj bi bila druga raven organizirana v obliki sestavljenega podjetja. 3. Zavzemamo se za optimalno, na ekonomskih in poslovno organizacijskih temeljih zasnovano podjetje, ki bo hkrati s poslovno prožnostjo sposobno zagotavljati svojim delavcem in mladim solidne razvojne možnosti ter delovnemu prispevku in življenjskim potrebam primerne osebne dohodke. 4. Vse delo pri vsebinski preobrazbi po zakonu o podjetjih in drugih zakonih naj temelji na strokovnih ekonomsko-finančnih ter sodobnih organizacijskih zasnovah. Terminsko pa naj bodo vodene tako, da bo proces čim manj oviral sprotno poslovanje ter da bi ga zaključili še v tem letu. 5. Vlogo in položaj delavca v procesu upravljanja družbenega ali mešanega podjetja je v temeljnih aktih potrebno opredeliti tako, da bo lahko predvsem prek samoupravnih organov in sindikata uveljavljal svojo upravljalsko vlogo, s temeljnim interesom prispevati svoj ustvarjalni delež k učinkovitosti gospodarjenja vsake temeljne gospodarske enote, podjetja in poslovnega sistema kot celote. Razmišljanja o.... Tehnološki in poslovni organiziranosti sozda Merc po določilih zakona o podjetjih Peter Meštrov: «Predlog je zelo Mera preoblikoval. V delovni orga- nove oblike organiziranosti sozda. Še širok. Menim, da je potrebno najti nizaciji še nismo dokončno ocenili vedno ramišljamo, ali bomo po no- trdno obliko, v katero se bo sozd položaja, vloge, mesta in prednosti vem zakonu o podjetjih enovita de- Peter Meštrov Edi Stepišnik Dogovarjanje za izvoz na Madžarsko Skupaj z našim predstavnikom v Vojvodini si prizadevamo za okrepitev sodelovanja 'z LR Madžarsko. Glede na to, da je potrebno v posamezne posle vključiti več delovnih organizacij, se vseskozi srečujemo s problemom Usklajevanja interesov vseh udeležencev v posameznih aranžmajih. Te dni smo se pogovarjali z domačim proizvajalcem o možnostih za predelavo kož. Ker se madžarski partner zavzema za dolgoročno sodelovanje, bomo nadaljevali pogovore o višjih oblikah mednarodnega sodelovanja. Delavski svet je bil seznanjen z vsebino doslej opravljenih pogovorov s poslovodnimi delavci delovnih organizacij, še posebej pa DO s tozdi ter o dosedanjem podjetniškem preoblikovanju v Merxu. Na osnovi različnih pogovorov s poslovodnimi organi so bile KPO posredovane tudi nekatere pisne pripombe in mnenja s posvetov poslovodnih skupin v delovnih organizacijah. Delavski svet pa je bil obveščen tudi o usmeritvah ki sta jih sprejela konferenca sindikata in predsedstva ZK sozda. DS nalaga KPO, da se naprej usmerja v celotno podjetniško preobrazbo tako, da bodo uresničeni predvsem tile citii in interesu a) posamezna bodoča podjetja s polno odgovornostjo za svoj in skupen razvoj oblikujejo svojo organizacijsko in ekonomsko celoto na strokovnih podlagah b) strokovne službe in imenovane delovne skupine ustvarjajo strokovne in druge možnosti, na katerih bodo posamezne enote lahko opredelile svojo podjetniško identiteto in ekonomsko osnovo za uspešno poslovanje v novih razmerah tržnega gospodarstva. c) vse delo je potrebno usmerjati časovno tako, da bo omogočeno večini DO izpeljati preobrazbo do novembra 1989. DS bo na eni od naslednjih sej podrobneje obravnaval vsebinsko zasnovo podjetniške organiziranosti Merxa, ko bodo pripravljene ustrezne strokovne podlage za usklajeno delo. lovna organizacija ali združeno podjetje z drugačno organiziranostjo. Mislim, daje perspektiva nove organiziranosti oziroma smisel v tem, da bi bili dejansko plačani od svojega dela in od svojih odločitev. Torej bi morali dati kapital v upravljanje posameznim enotam, ki bi si izbrali svojega vodjo in o svojem dobičku odločali sami. Tako bi se bolje čutil odnos lastništva in s tem bi se približal odnos naših delavcev do lastništva zasebnikov. Nekaj posledic na ljudeh o drugačnem organiziranju in o ustanavljanju svojih firm je pustila tudi odcepitev Savinje Laško. Ni nam bilo vseeno, ker je bilo v preteklosti v to firmo vloženega precej truda in kapitala. Izgubili smo dokaj pomemben tozd in enega od najsodobnejših objektov v celjski regiji. Mislim, da smo izgubili tudi ugled ter da ni bilo na ravneh storjenega nič proti odcepitvi tega tozda, bilo je dano celo soglasje. Zato sedaj tudi zahtevamo, da se vloženi del revaloriziran vrne. Torej pri nas zdaj še samo razmišljamo, dokončno pa se bomo odločili, ko bo malo bolj znano splošno družbeno ozračje.« Edi Stepišnik: «V delovni organizaciji smo sredi razprav o preoblikovanju delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija v družbeno podjetje. Tako je centralni delavski svet že dal pobudo za reorganizacijo in imenoval delovno skupino, kije že izdelala analizo o preoblikovanju delovne organizacije. O tem sta razpravljala tudi politični aktiv in strokovni svet. V analizi je tudi ugotovljeno, da ne glede na nadaljnje ravni organiziranosti je mesto novega družbenega podjetja v sestavljenemu podjetju. V delovni organizaciji smo se zedinili, da si moramo prizadevati za to, da bomo čimbolj funkcionalno organizirani znotraj podjetja, da bomo hitreje dosegali poslovne in razvojne cilje. Sprejeli smo že tudi terminski plan dela, referendum pa je predviden za konec septembra, ko naj bi že začeli delati v novi organizacijski in vsebinski obliki. Naj povem še to, da se želimo organizirati tako. da bo odločanje čim manj nivojsko.« MIERX VESTNIK APRIL 1989 Delavski svet sozda Merx razpisuje ob 30-obletnici Merxa NATEČAJ za izbor inovatoijev leta Delavski svet vabi vse zaposlene, da sodelujejo z inovacijskimi predlogi v natečaju za inovatorja leta. Inovacijski predlog predstavite v naslednji obliki: — pisni izdelek, skica, risba — inovacijski predlog vsebinsko jasno opisati Prijave bo zbiral sektor za razvoj in investicije, obravnavala pa komisija za razvojno-raziskovalno dejavnost. Komisija bo petim najboljšim inovacijskim predlogom posameznikov ali skupin, kateri predlogi bodo pomembni za članice sozda in sozd kot celoto podelila denarne nagrade: 1 nagrada v vrednosti 5.000.000 din 2 nagradi v vrednosti po 3.000.000 din 2 nagradi v vrednosti po 2.000.000 din Kriteriji za izbor najboljših inovacijskih predlogov so: — pomen inovacijskega predloga za razvoj članic sozda in sozda kot celote — novi prodajni, proizvodni, storitveni programi — ekonomski učinek inovacijskega predloga — povečanje produktivnosti v proizvodnji, predelavi kmetijstva, trgovini, gostinstvu in turizmu — humanejše delovne razmere in varstvo narave — stopnja inventivnosti predloga — uporabnost inovacijskega predloga Predloge pošljite do 30. 9. 1989 na naslov MERK CELJE, Sektor za razvoj in investicije, Komisija za razvojno raziskovalno delo Merxa Ulica 29. novembra 16, Celje. Štiridesetletnica ustanovitve Delovne organizacije Košenjak Dravograd Praznovali jo bodo v aprilu z enotedenskim programom prireditev, za vse goste in za zaposlene. Poseben poudarek bo dan srečanju delavcev, na katerega bodo povabljeni tudi vsi tisti delavci, ki jim je v delovni organizaciji Hotel Košenjak delovno razmerje že prenehalo, pa so bili tu zaposleni več kot pet let. Delavski svet je sprejel tudi pravilnik o podelitvi priznanj ob praznovanju 40-obletnice delovne organizacije, ki določa, da bodo na srečanju delavcev podeljene delavcem jubilejne nagrade za 10-, 20- in 30 let skupne delovne dobe ter bronaste plakete (za dopolnjenih 10 let delovne dobe v DO), srebrne plakete (za dopolnjenih 20 let delovne dobe v DO) in zlate plakete (za dopolnjenih 30 let delovne dobe v DO). Posebne plakete bodo podeljene tudi poslovnim partner- Rekli so.... Gostinstvo in turizem, Peter Meštrov »V zadnjem času je zelo veliko primerjav med zasebnim in družbenim sektorjem v gostinstvu in turizmu. Dobre ocene dobivajo zasebniki in vse več črnih pik družbeni sektor. Mislim, da to ni pošteno, kajti pogoji za gospodarjenje, predvsem pa davčna politika, nista enaki za oba sektorja. Čeprav je to splošno znano, tu mislim predvsem na davčno politiko, pa ni zakonsko urejeno. Zavedamo se, da se zasebni sektor tudi v občini Celje vse bolj širi, predvsem v naši dejavnosti, in da jim trenutno zelo težko kljubujemo zaradi že prej omenjenih dejstev. Naša edina »šansa« je izboljšanje ponudbe in kvalitete, čeprav smo že večkrat v najodgovornejših krogih razmišljali tudi mi, da bi nekatere lokale odstopili v najem. Pri tem pa nas je vedno zaviral socialni čut, da bi pri tem več ljudi ostalo brez dela.« jem za večletno uspešno poslovno sodelovanje. JUBILANTIDELA VLETU1989 10 LET Anka KUPLJEN Branko LAMPRET Darinka LUŽNIK 20 LET Marija SKUTNIK PLAKETE OB PRAZNOVANJU 40 OBLETNICE BRONASTA PLAKETA Eva CIGROVSKI Anka KUPLJEN Darinka LUŽNIK Romana NAVODNIK Ivanka PŠENIČNIK SREBRNA PLAKETA Ivo PAJER Vsem nagrajencem tudi v našem imenu iskrene čestitke. Več o dosežkih delovne organizacije v 40 letih in o praznovanju ter podelitvi priznanj, ki bo 27. aprila, boste lahko prebrali prihodnjič. Tozd Prodaja Šentjur V Dobju bodo začeli graditi V zvezi z začetkom zidave poslovno stanovanjskega objekta v Dobju je bil sklican sestanek, na katerem so se dogovorili za realizacijo tega objekta. Glede na to, da predstavniki Potrošnika, temeljne organizacije Prodaja Šentjur, pri pregledu idejnega projekta, ki zajema tudi stanovanjski del, niso imeli pripomb, so imenovali gradbeni odbor v sestavi: Strašek, Forštner in Plemenitaš iz sozda Mera in Križmančič in Centrih iz SSS občine Šentjur. Gradnja objekta bi naj stekla v drugi polovici leta, torej jeseni, in bi bila predvidoma končana do spomladi 1990. * Naložbene namere Načrtovanih naložb nismo sposobni realizirati šeno pri pripravi naložb (tehnični in ekonomski del ter zagotavljanje virov). 4. V obdobju pomanjkanja ustreznih virov se bomo usmerili tudi v druge razvojne ukrepe, predvsem na področju tehnologije in organizacije. Za uveljavitev teh ukrepov je potrebno aktivirati čim širši krog strokovnjakov v vseh delovnih okoljih (kmetijstvo, logistika v trgovski dejavnosti, informatika, tehnologija, organizacija). Cilj je odprava glavnih težav v poslovanju. Temu bodo namenjene tudi aplikacije razvojnih nalog. 5. Vodilni delavci v delovnih okoljih bodo spodbudili kolektive za večjo inovacijsko dejavnost. Kratke novice Po usklajevanju na kolegiju direktorjev sta plan naložb za letošnje leto sprejela tudi poslovni odbor in delavski svet sozda. Plan naložb za letošnje leto je narasel za prek 180 milijard din, kar je indeks 459 na lansko leto. Takšen obseg naložb članice niso sposobne realizirati zaradi nizke reprodukcijske sposobnosti. Nekaj dodatnih možnosti sicer dajejo sredstva FNP, nadalje razvojna sredstva, združena amortizacija ter posojila izvajalcev. Vsekakor pa je potreben bolj organiziran prijem, večja ekonomska presoja, usklajevanje akcij za pridobitev sredstev FNP in podobno. Pogosto je mnogo zamujanja in nepravilnosti zaradi nestrokovnega dela. Še vedno je mnogo naložb nedorečenih, ni določena prednost. Za vse večje naložbe bi morali določiti prednost na ravni sestavljene organizacije, še prej pa presoja v temeljnih oziroma v delovnih organizacijah. Na razvojnem področju bo potrebno več pripravljenosti za sistematično delo, za dosego večjih poslovnih učinkov z boljšim vključevanjem strokovnjakov v tozdih, delovnih organizacijah in sozdu. S skupno akcijo bi morali izpeljati aplikacijo razvojnih nalog, aktivnosti za izboljšanje tehnologije in organizacije, akcije za dosego boljših poslovnih učinkov, inovacije, nove proizvode in podobno. V zvezi z naložbenimi namerami v letošnjem letu so člani poslovnega odbora in delegati delavskega sveta sprejeli več sklepov, ki se nanašajo predvsem na: L Vsako naložbo posebej se najprej preveri, ali je ekonomsko upravičena in kakšna je reprodukcijska sposobnost posamezne delovne organizacije. Pri vsem tem pa se upošteva prednost večjih naložb. 2. V skladu z družbeno in podjetniško usmeritvijo naložb si bomo v delovnih organizacijah in sozdu prizadevali za pridobitev ustreznih virov. Akcijo zbiranja sredstev FNP bomo izvajali organizirano in usklajeno v sozdu. 3. Zaradi pravočasnosti priprav bodo strokovne službe delale pospe- Planske aktivnosti za letošnje leto Osnova so izhodišča za načrtovanje Uspel referendum Gostinstvo Moste v Mlinsko predelovalni industriji V decembru preteklega leta smo na delavskem svetu sozda sprejeli izhodišča načrtovanja za letošnje leto, v njih pa smo podrobno opredelili razvoj dejavnosti sozda, cilje poslovanja in tudi vse politike temeljnih skupnih funkcij sozda Mera. V izhodiščih smo navedli, da bomo v sozdu vodili in usmerjali tri temeljne povezovalne dejavnosti — marketing, finance in razvoj, hkrati s potrebnimi spremljajočimi dejavnostmi. Navedene politike smo od sprejetja izhodišč načrtovanja pa vse do sedaj usklajevali, vendar do bistvenih vsebinskih sprememb ni prišlo. Savinjski magazin—blagovnica Vransko Sestala se je komisija za pripravo dispozicije za blagovnico Vransko. Glede na mnenje komisije, da je lokacija za blagovnico Vransko neustrezna, je bil začet postopek za nove idejne zasnove objekta. Adaptacija Železninarja Začela se je prenova trgovskega lokala Železninar, delovne organiza- Več o poslovno komercialni politiki, o njenih ciljih in vsebini ste lahko prebrali v prejšnji številki glasila. Danes bi vas radi samo obvestili, da sta oba samoupravna organa, poslovni odbor in delavski svet sozda, sprejela poslovno-komercialno politiko in plan tržnega komuniciranja za letošnje leto. Delegati obeh organov so namreč ugotovili, da je poslovno komercialna politika v lanskem letu imela ugoden vpliv na urejenost blagovnih tokov ter drugih poslovnih dogodkov, povezanih s trženjem v sistemu in navzven. Prav tako je predlog za letošnje leto po mnenju večine razprav-Ijalcev v osnovnih usmeritvah pravilen in potreben za usklajeno medsebojno poslovanje ter izrabo tistih Zato menimo, da nam sprejeta izhodišča načrtovanja za leto 1989, dopolnjena s sprejetimi poslovnimi politikami: poslovno komercialno politiko, poslovno finančno politiko in razvojno investicijsko politiko lahko služijo za gospodarski načrt za leto 1989. V novih pogojih za gospodarjenje, ki so na vidiku, bodo nove razmere sprožile zahtevo po bistveno kvalitetnejšem, doslednem in časovno kratkoročno opredeljenem finančnem planu (trimesečnem, mesečnem, dnevnem), saj je v razmerah visoke inflacije letno finančno planiranje nesmiselno. cije Potrošnik, temeljne organizacije Prodaja Laško. Predvidevajo, da bo obnovljena trgovina odprta 14. maja letos. Dravinjski dom Delovna organizacija Dravinjski dom je Razvojno investicijskemu sektorju sozda Mera naročila izdelavo idejne zasnove za skladišče Veletrgovine in poslovne prostore za kooperacijo. prednosti, kijih dobro organiziran sistem nudi. Dogovorjeni pogoji v notranjih blagovnih pretokih so odraz trenutnega stanja na tržišču in jih bo, so menili delegati, ob spremembi bistvenih tržnih elementov potrebno, po že prilagojenem sistemu, prilagajati. Pri tem pa mora seveda marketinški sektor oceniti, ali gre za kratkoročne dumpinške posege ali za dolgoročne realne spremenjene pogoje. Dumpinške posege moramo, po mnenju raz-pravljalcev, izločiti iz naše dogovorjene poslovne politike in ne morejo biti povod za nerealne prodajne pogoje znotraj sistema. Delegati so sprejeli predlog plana ekonomske propagande in priprave na obeležitev 30-letnice Meraa. Konec marca so se delavci delovne organizacije Gostinstvo Moste iz Ljubljane z referendumom 97% odločili za vključitev v delovno organizacijo Mlinsko predelovalna industrija kot temeljna organizacija. Referendum je uspel tudi v Mlinsko predelovalni industriji in sicer je bilo 75% delavcev za vključitev DO Gostinstvo Moste Ljubljana v Mlinsko predelovalno industrijo. O utemeljitvah družbeno ekonomske upravičenosti združitve ste lahko prebrali že v februarski številki glasila. Danes bi morda napisali še samo nekaj besed o tem, kaj želijo v Mlinsko predelovalni industriji doseči s to integracijo. Nekaj besed o tem nam je povedal Edi Stepišnik, direktor Mlinsko predelovalne industrije: »Tovrstna integracija predstavlja ekonomsko potrebo, saj ocenjujemo, da se bo večje podjetje laže prilagajalo potrebam trga, hitreje razvijalo svojo material- Dela pri obnovi nekdanje trgovine s tekstilom Vrelec v Dobrni gredo počasi h koncu. Prenovo te prodajalne je temeljna organizacija Prodaja Celje začela marca. Z obnovo so pridobili dodatnih 40 kvadratnih metrov prodajnih površin in 35 kvadratnih metrov skladišč. Tako bo nova prodajalna, sedaj bo v tem prostoru samopostrežna trgovina, imela kar 127 kvadratnih metrov prodajnih površin in 67 kvadratnih metrov skladišč. S tem se bo v Dobrni bistveno izboljšala ponudba in kvaliteta, saj bodo lahko v novih prostorih ponudili tudi zahtevnejšim kupcem pestrejšo izbiro blaga. Naj povemo samo še to, V tem mesecu se je pri razvojnih nalogah v sozdu Mera marsikaj premaknilo naprej. Skoraj vsak teden so se sestale skupine in si na osnovi dispozicij za posamezne razvojne naloge zadali konkretne naloge za čimprejšnjo izpolnitev naloge iz teorije v prakso. no osnovo dela in racionalneje izkoriščalo vložena sredstva. Z integracijo želimo torej doseči: večje možnosti širitve in razvoja bodočega podjetja, boljšo kadrovsko strukturo in motivacijo delavcev, zmanjšati trenutno razdrobljenost in izboljšati ponudbo, jasno razporeditev nalog in čim manjše podvajanje administrativno strokovnih nalog, boljšo izkoriščenost strokovnih kadrov v delovni skupnosti, večjo akumulativno sposobnost, ki naj bi bila osnovni cilj povezovanja. Vsa prizadevanja bodočega podjetja morajo torej biti usmeijena v povečano rast dohodka in dobička, kar bo omogočil končni cilj povezave. Ta cilj je zadovoljstvo zaposlenih zaradi dviga osebnega in družbenega standarda ter ustvarjanje nadaljnih razvojnih možnosti z akumulacijo podjetij.« da je prejšnja samopostrežna trgovina, ki jo bodo takoj po končanju te adaptirali in v njej ponudili mešano blago s tekstilom, imela samo 58 kvadratnih metrov prodajnih površin in nekaj skladišč. Sedanjo prodajalno Vrelec obnavlja gradbeno podjetje Remont, naložba pa bo temeljno organizacijo Prodaja Celje stala 40 starih milijard dinarjev. V letošnjem letu nameravajo v Prodaji Celje obnoviti oziroma posodobiti Expresso in Bomboniero v Stanetovi ulici in razširiti market v Vojniku. Tako so se tudi sestali izvedenci iz kmetijskih in računalniških delovnih organizacij. Dogo valjali so se, kako na najbolj primeren in hiter način, to je namreč vsebina naloge, uvesti evidenco in informatiko v kmetijsko kooperacijsko proizvodnjo z vključevanjem računalništva. Novosti iz sektoija za razvoj in naložbe Poslovno-komercialna politika V lanskem letu je imela odločilen vpliv Dobrna — Vrelec Dela končujejo Uvedba informatike v kooperacijsko proizvodnjo MERK VESTNIK APRIL 1989 Več sadja in zelenjave Razvijanje dodatnih dohodkovnih dejavnosti v kmetijstvu Sredi aprila je imela drugi delovni sestanek razvojna strokovna komisija sozda, ki pripravlja nalogo na področju bolj organizirane proizvodnje in prodaje zelenjave in sadja v sestavljeni organizaciji Mera. Gre za razvojno nalogo, ki ima naslov: Razvijanje povečanih dodatnih dohodkovnih dejavnosti v kmetijstvu. Namen naloge je prikazati, kako najbolje izkoristiti možnosti v kmetijstvu s povečanjem proizvodnje zelenjave in sadja ter povečano prodajo tega v sozdu Mera pa tudi zunaj sistema. Na seji so se člani strokovne skupine, ki jo vodi Stanko Lesnika, dogovorili, da pripravi vsak član skupine za sebe na svojem področju usmeritve razvojne naloge, na osnovi katerih bodo na prihodnji seji izdelali konkretizacijo razvojne naloge z nalogami. Strokovna skupina se bo ponovno sestala 10. maja in seveda po preučitvi pripravljenih predlogov začela izdelavo te naloge. Izsledke naloge bi uporabljali že v prihodnjem letu. Morda naj še povemo, da v sozdu Mera prodamo veliko zelenjave, pridelamo pa skoraj nič. Zelenjadarstvo je majhno tudi zato, ker pri naših kmetih kooperantih ni zanimanja za tovrstvo proizvodnjo, predvsem iz dveh razlogov: nizko priznanih cen in negotovosti pri odkupu zelenjave. In če do danes nismo zgrabili in realizirali tiste najbolj perspektivne ideje, je danes to vsekakor zadnji čas. Zasedala sta samoupravna organa sozda Sprejeti so bili pomembni sklepi Enajstega aprila sta zasedala oba najvišja samoupravna organa sozda Mera, poslovni odbor in delavski svet. Na poslovnem odboru so obravnavali rezultate gospodaijenja za lansko leto, poročilo o poslovnem izidu in finančno poročilo o poslovanju delovne skupnosti sozda ter poslovno komercialno politiko, naložbene namere sozda za letošnje leto in letni načrt delovne skupnosti za leto 1989. Na delavskem svete pa so poleg točk dnevnega reda poslovnega odbora, razen finančnega poročila o poslovanju delovne skupnosti sozda, razpisali še nagrade ob dnevu Meraa in za inovatorja leta, obravnavali obrambnovarnostne zadeve, razpisali dela in naloge direktorja delovne skupnosti sozda in sprejeli informacijo o poteku podjetniškega preobraz-benega procesa v sozdu Mera. Več o samih točkah dnevnega reda, o razpravah in sprejetih sklepih pa lahko preberete v tej številki v posameznih sestavkih, ki obravnavajo vsako problematiko posebej. Kadrovsko-izobrazevalna dejavnost Sprejeli program dela Petega aprila je bila druga seja koordinacijskega odbora Kadrovsko izobraževalne dejavnosti sozd Mera. Poleg dela v sozdu so obravnavali še predlog za višino regresa za lemi dopust, predlog cen za letovanje delav- cev v počitniških domovih in prizadevanja za ustanovitev zobne ambulante. Sprejeli so tudi program dela koordinacijskega odbora za letošnje leto. Gostinsko podjetje Celje Na kakšne naložbe se pripravljajo? V delovni organizaciji Gostinsko podjetje Celje so nam povedali, da v letošnjem letu nikakor ne bodo zmogli obnoviti Majolke, ker je gostinstvo nizkoakumulativna panoga in si v današnjih časih ne morejo privoščiti posojila, ampak vse obnavljajo s svojimi sredstvi. Trenutno se pripravljajo na nekaj obnov, ki pa bi jih lahko imenovali že kar naložbe. Poslovno enoto Mignon bi radi spremenili v sodobno samopostrežno restavracijo s tisoč obroki dnevno. Za to obnovo bodo potrebovali 220 starih milijard dinarjev. Gostišču ob Savinji bi radi dali novo vsebino in ga spremenili iz navadne gostilne, imenujejo jo Kapun, v sodobno restavracijo s 300 obroki dnevno. Ta naložba jih bo veljala 50 starih milijard. Same obnove, brez spreminjanja ponudbe, sta potrebna tudi restavracija Koper, stala bi 30 milijard, gostišče Turist Frankolovo, stalo bi 15 miljard dinaijev, in gostišče Vojnik, ki bi stalo 12 milijard dinaijev. Tudi temu gostišču bi dali nov program z ožjo specializirano ponudbo. Ce jim bo uspel dogovor z Ledom iz Zagreba, bi radi obnovili tudi slaščičarno Zvezda v butik Ledo. Ta naložba bi stala 60 milijard. To so naložbeni načrti delovne organizacije Gostinsko podjetje v letošnjem letu. Glede na vse bolj zaostrene gospodarske razmere pa se tudi sami zavedajo, da najveijetneje vseh naložb ne bodo zmogli čeprav bi bile vse nujno potrebne, tudi za izboljšanje ponudbe in kvalitete ter popestritev nasploh v gostinsko-turistični dejavnosti v sozdu Mera in tej regiji. Ni res... Konjereja nazaduje Več pobud za oživitev Komisija za pospeševanje konjere- tvo Slovenije zelo slabo deluje, kljub je v sozdu Mera je v začetku aprila temu da je v današnjem času precej imela skupno sejo z upravnim in nad- nalog pri pospeševanju konjereje, ki Pravijo, da je Celje mrtvo mesto, da se rtič ne dogaja, da ni prave gostinsko turistične ponudbe. Z gotovostjo lahko trdimo, da to ni res. O tem nas prepričuje tudi Turistični vodnik in koledar prireditev z gostinsko turističnega področja, ki nam pove, da je celjski bazen daleč najbolj animiran, da se prav v njem dogaja največ v Sloveniji. zornim odborom konjerejskega druš- bi jih moralo to društvo opravljati za tva podružnice Šentjur. poživitev konjereje. Zato so se dogo- Ugotovili so, da konjerejsko druš- vorili, da se ne glede na delo sloven- MINERALNA VODA RADENCI skega društva, v podružnici Šentjur oživi delo. V zvezi s tem so sprejeli več sklepov, ki so bolj organizacijsko tehnične narave. V nadaljevanju so obravnavali analizo razmer v konjereji in strokovne naloge na področju pospeševanja konjereje v letošnjem letu. Sklenili so, da bi v ta namen pripravili manjšo razstavo konj in ocenjevanje najboljših živali v A rodovniku. V zvezi z nalogami za povečanja rodnosti v konjereji so našteli težave na tem področju in predlagali programsko organizirane strokovne ukrepe za spremljanje in ugotavljanje padanja rodnosti v konjereji. Seveda pa bo potrebno za opravljanje te naloge pridobiti ustrezna sredstva. Polpripravljena hrana Na tržišču — Pogovarjali so se tudi o zamenjavi plemenskih žrebcev za plemenilno sezono 1990 in o odpiranju novega plemenskega okoliša v Bistrici ob Sotli. Sprejeli so tudi predlog, da se imenuje strokovna komisija, ki bi zaradi stalnega strokovnega dela v reprodukciji pri konjereji obiskala vse rejce žrebcev in spremljala specifična strokovna vprašanja pri reprodukciji v konjereji. Nova pridobitev za Radlje Kupili so Vtj «V| • počitniški objekt Temeljna organizacija Gostinstvo in turizem Radlje je pred kratkim kupila v Biogradu na moru počitniški objekt, ki je bil last Zlatarne iz Celja in si s tem pridobila 20 postelj. Glede na to, da ima ta temeljna organizacija v Biogradu na moru že svojo restavracijo, je to vsekakor pomembna dodatna pridobitev zanjo. Do sedaj je sobe za svoje goste najemala pri zasebnikih, ki pa so iz leta v leto dražje. Še posebno veliko pa so privatniki zahtevali za letošnjo sezono. Večina je zahtevala plačilo vnaprej, tako da so ceno sob izražali v markah. Turizem nas bogati mesna štručka Radensko dobro poznamo, še najbolj po mineralnih vodah radenska, miral ter po brezalkoholnih pijačah stil, svving in šum. Tokrat ne bomo pisali o njih. Radi bi vas seznanili z novostmi v ponudbi Radenske Odločili so se, da ponudijo najbolj priljubljene okuse iz posameznih družin brezalkoholnih pijač Radenske v 0,25 I steklenički. S tem so razveselili tako gostince, ki so si že dolgo želeli pijače Radenske v majhnih steklenicah, kakor tudi končne porabnike, ki bodo tudi iz majhne steklenice primerno postreženi. Raziskave kažejo, da vse več ljudi doma in v svetu sega po pijačah eksotičnih okusov. Svving banana-kivi in svving-eksotik sta pijači za ta del potrošnikov, Stil oranža pa je edina nizkokalorična oranžada v majhni steklenici pri nas. Torej, odslej v majhni steklenici 0,25 litra svving banana-kivi, svving eksotik, stil oranža in mineralna voda radenska. To so novosti iz Radenske, ki so vam od marca naprej na voljo v gostinskih objektih. Strokovno-razvojna skupina za pripravo naloge Plasma in priprava polpripravljene hrane iz mesa je imela svoj prvi delovni sestanek. Skupina je sestavljena iz predstavnikov večjih delovnih organizacij, članic Meraa, s področja trgovine, gostinstva in turizma. Na prvi seji so se dogovorili, kaj vse je potrebno storiti oziroma napraviti na tem področju, da bi lahko tudi v sozdu Mera proizvedli in prodajali polpripravljeno hrano iz mesa za objekte družbene prehrane, gostinstvo in trgovino. Dogovorili so se tudi, da bi bil proizvajalec teh proizvodov Kmetijski kombinat Šentjur, vključevali pa bi se strokovni delavci iz Mlinsko predelovalne industrije s svojo strokovno tehnološko službo. To pa zato, ker želi ta razvojna skupina v prihodnosti razvijati polpripravljeno hrano iz mesa tudi z dodatkom rastlinskih oziroma žitnih proizvodov. Naj povemo še to, da Kmetijski kombinat Šentjur oziroma temeljna organizacija Klavnica že razvija enega izmed teh polpripravljenih proizvodov, ki se imenuje mesna štručka. Vodja strokovne skupine Jože Štiglič nam je dejal, da je to šele začetek in da že pripravljajo listo preostalih izdelkov, ki bi jih lahko razvijali in seveda hkrati tudi raziskujejo tržišče, kje in kakšne količine polpripravljene hrane bi lahko tudi prodajali. MIERX ¥IESTMIK APRIL 1989 Razvojna naloga Stanje in možnosti razvoja kmetijstva na območju Paškega Kozjaka V kmetijski zadrugi Celje so na pobudo krajanov iz območja Brdc in Strmca nad Dobrno ter odbora za pospeševanje kmetijstva pri izvršnem svetu skupščine občine Celje izdelali razvojno nalogo na temo Stanje in možnosti razvoja kmetijstva na območju Paškega Kozjaka. Razvojna naloga predstavlja analizo stanja kmetijstva na tem območju z nakazanimi potrebnimi ukrepi, ki bi pospešili razvoj kmetijstva, gozdarstva, in dodatnih dejavnosti za izboljšanje življenjskega standarda ter zaustavitve razseljevanja območja. Nalogo sta izdelala Tone Robič, dipl. inž. agr., samostojni svetovalec za hribovsko kmetijstvo pri Zadružni zvezi Slovenije in Bojan Nendl, dipl. inž. agronomije. Predstavitev naloge je bila 5. aprila v Kmetijski zadrugi Celje. Žal seje te predstavitve udeležilo zelo malo predstavnikov celjskih sredstev javnega obveščanja. Še posebno je škoda, ker je bil po končani predstavitvi ogled značilnih kmetij s tega območja in ker bo naloga izredno pomembno vplivala na nadaljnji razvoj kmetijstva na tem območju in v občini Celje. Ob 4. aprilu — dnevu varstva pri delu V letu 1987seje na pobudo Zveze sindikatov Jugoslavije začela akcija za spodbujanje razvoja varstva pri delu z naslovom » V službi varstva — v službi človeka.« Med 104 nagrajenci iz vse Jugoslavije je bil tudi Andrej Resnik iz Mlinsko predelovalne industrije Gre za akcijo, v kateri se zbirajo informacije o dosežkih strokovnjakov, strokovnih služb, delovnih organizacij, strokovnih institucij in organizacij, ki so v preteklem letu največ prispevale k izboljšanju varstva pri delu, požarnega varstva in varstva okolja. Tako bo v okviru akcije predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije vsako leto, na 4. april —jugoslovanski dan varstva pri delu, v Beogradu podelil priznanja tistim, za katere bo ocenjeno, da so sev preteklem letu v Jugoslaviji izkazali z izjemnimi dosežki. Podeljujejo deset kipov »zlato sonce«, do 50 plaket in do 100 medalj »zlato sonce«. Priznanja se podelijo samo v primeru, če strokovna komisi- ja oceni, da dosežki kandidatov za priznanja tudi v resnici izpolnjujejo strokovna merila za podelitev. Prvič so bila priznanja podeljena leta 1987. Letos je bilo iz vse Jugoslavije predlaganih več kot 300 organizacij in posameznikov. V Sloveniji je bilo zbranih 50 predlogov, nagrajenih je bilo 22 in sicer so kandidati iz Slovenije prejeli kip, 6 plaket in 15 medalj. Med prejemniki medalj je bil tudi delavec Merea Andrej Resnik, ki je zaposlen v Mlinsko predelovalni industriji. Priznanje njemu je prav gotovo tudi odraz visoke stopnje te stroke v tej delovni sredini. V uredništvu smo se odločili, da bomo tudi mi ob 4. aprilu — dnevu varstva pri delu, namenili nekaj pro- stora in pozornosti, ne le našim nagrajencem in njihovim dosežkom, temveč tudi dosežkom svojih služb za varstvo pri delu. Našemu letošnjemu nagrajencu Andreju Resniku in vsem, ki službeno in tudi drugače opravljate dolžnosti na področju varstva pri delu, čestitamo, sicer malo pozno, pa vendar iskreno, ob 4. aprilu — dnevu varstva pri delu. KDOR IŠČE - TA NAJDE 4\ **Dobrd novica iz Blagovnice Nova vas DISKONT Nov oddelek v Blagovnici že posluje Vino, pivo, minerane vode, žgane pijače, sadne sokove, vloženo povrtnino, kekse, čokolado, pralne praške, proizvode Paloma in še kaj, dobite v večjih količinah _ g POPUSTOM Večji nakup - večji prihranek MERK POTROŠNIK CELJE Trgovka z dušo in srcem Nada Majcen, poslovodkinja Čipke »Veste, trgovina je kot kakšno veliko gospodinjstvo, ki gaje treba kar naprej vzdrževati, pospravljati, obnavljati, dopolnjevati in jo gojiti s srcem in ljubeznijo. Nikdar ni vse postorjeno, zmeraj kaj manjka, zmanjka ali še ni dobro,« pravi Nada. »Mislim, da mi je trgovski poklic pisan na kožo in nikakor ne razmišljam, da bi ga zapustila, ko pa vem in čutim in želim, kaj vse še moram in bi lahko naredila,« pravi Nada Majcen, priljubljena poslovodkinja Modine specializirane prodajalne Čipka. Nada je v trgovskem poklicu že skoraj dvajset let. Na prehojeni poti jo je zaneslo za nekaj časa tudi v administracijo, dobra dva meseca, toda kmalu je spoznala, da brez trgovine in številnih kupcev ne bo zmogla. Vrnila seje in postala oddelke vodkinja prodajalne Stari trg, kjer je bila dobrih 12 let. Ko so leta 1986 odprli v bližini tržnice specializirano prodajalno volne, bombaža, šivilskih in krojaških priborov, zaves in posteljnine ter drugih dodatkov za dom, imenuje se Čipka, je postala poslovodkinja te enote. Prodajalna Čipka je edina specializirana prodajalna te vrste v Celju z izredno ugodno lokacijo. V njej je bilo zaposlenih 7 delavk v dveh izmenah. Toda čas je pokazal, da v popoldanskem času ni bilo prometa, ves promet se je ustvaril dopoldan, zato so se v enoti odločili, da spremenijo delovni čas od 8,00 do 16,00 ure in zmanjšajo število zaposlenih s prerazporeditvijo dveh delavk v druge enote. »Pred menoj so vse enake, če so skrbne, prijazne, delavne in čiste, takšne, kot se za prave trgovke spodobi. Toda kljub dobremu prometu je bila režija prevelika in se z našo ceno dela nismo mogli sami preživljati. Prej je bilo drugače, ko smo se enote med sabo pokrivale solidarnostno, sedaj pa je vsaka za sebe obračunska enota, od njenega ustvarjenega dohodka in dobička je odvisen tudi osebni dohodek. Zato smo se tudi skupno dogovorili za spremenjen oziroma skrajšan delovni čas in premestitev dveh delavk. Klasični način prodaje smo spremenili v pretežno samopostrežnega. Pred trgovino pa imamo že tako dalj časa stojnico za prodajo zunaj trgovine, teh je trenutno v Modi sedem, v kateri prodajamo pretežno blago po zelo ugodnih cenah, ki ga v današnjih težkih časih kupci vedno bolj tudi iščejo.« Nada pravi, da so bile včasih delovne razmere težje, da ni bilo nikdar pravega prostega časa, vendar se je kljub temu z vso ljubeznijo posvetila svojemu poklicu, kije po- stal ne samo delo, temveč tudi konjiček in življenjski smisel. Ob delu je končala tudi poslovodsko šolo. »Nikdar ne sme ničesar zmanjkati, nikdar ne smeš imeti kislega obraza pred kupcem,« poudarja Nada, »zato moramo biti vsak hip pozorne, da ne naredimo napake. Ljudje imajo radi, da dobijo večino blaga iz naše dejavnosti na enem mestu. Tudi za to je treba poskrbeti, če hočeš kupca ohraniti, biti uspešen. In blago je treba znati ponuditi. Mislim, da še zdaleč ni samo plača motiv za delo, temveč tudi dobro razpoloženje in počutje, prijateljstvo, ustvarjalna vnema in zadovoljstvo kupcev, ki pa jih je za zdaj še kar dovolj.« Takšna je podoba naše Nade Majcen, poslovodkinje v prodajalni Čipka. Pa kaj bi več. Star pregovor pravi: »Dober glas seže v deveto vas.« Nada Majcen Naši upokojenci Marija Žvikart Aprila 1989 seje upokojila Marija Žvikart, rojena 27. 8. 1927, zaposlena v G. P. Hotel Košenjak Dravograd od leta 1965. Lepa doba je to vložiti petindvajset let svojega dela v isto delovno organizacijo: in delati kot natakarica, v gostinskem poklicu, ki je na eni strani tako lep in na drugi strani tako težaven. Natakar mora biti prijazen in ustrežljiv, kljub vsem neprijetnostim, ki ga pri opravljanju dela večkrat doletijo. Marija je bila takšna. Prijazna do gostov, vedno vesela in nasmejana, včasih tudi hudomušno segava, kljub temu, da ji življenje ni prizanašalo. Svoje znanje je prenašala tudi na mlajše sodelavce, tako daje z velikim smislom in sposobnostjo za delo v gostinstvu izučila mnogo novega kadra. Več let je bila tudi vodja gostilne Meža, vseskozi pa aktivna in pripravljena za delo v samoupravnih organih. Zdaj, ko je Marija končala delo v naši delovni organizaciji, se bo lahko bolj posvetila vsem tistim opravilom, za katere morda prej ni bilo časa. Nedavno mi je s kančkom otožnosti dejala, da bomo tudi mi mladi nekoč na takšni poti... Vemo, saj si leta neusmi- ljeno utirajo svojo pot. In če se bomo nekoč ozrli nazaj ter ugotovili, da je bila naša pot prehojena s taKšnim elanom in voljo do dela, kot je bila Marijina, mislim, da bomo lahko zadovoljni. Milena Jošt Novo, novo, novo... Borza sindikalnega turizma Sezona dopustov, še zlasti zaradi letošnjih visokih cenah v turizmu, zahteva precej prizadevanj, da bi zagotovili oddih večjemu številu delavcev. V uredništvu smo se odločili, da bi v glasilu Vestnik spodbudili borzo sindikalnega turizma in tako pridobili možnosti za uporabo nezasedenih zmogljivosti, možnosti za medsebojne zamenjave. Borza ponudbe, povpraševanja in zamenjav prostorskih zmogljivosti za sindikalni turizem bo objavljena v glasilu Vestnik, zato vabimo vse strokovne službe, ki se ukvarjajo z letovanjem, da nam ponudbe prostorov v počitniških domovih, počitniških stanovanjih in počitniških hišicah ter tudi v prikolicah posredujete na naslov: Glasilo Vestnik, borza sindikalnega turizma, 63000 Celje, Ul. 29. novembra 16 — seveda pa tudi vse naše potrebe po posameznih zmogljivostih za oddih vaših delavcev. Danes vam posredujemo že prve informacije TOZD PRODAJA CELJE — ima še proste postelje v počitniški hišici v Čateških Toplicah. Izmena je sedemdnevna, cena letovanja je 80.000 na dan za hišico, ne glede na število. V ceni so zajeti tudi vsi stroški uporabe bazenov. — ima še proste zmogljivosti v bungalovu na Kopah, cena je 30.000 dinarjev ra dan za bungalov, ne glede na število. VSE INFORMACIJE DOBITE V TOZDU PRODAJA CELJE, 63000 CELJE, KOCENOVA 2/a ali po tel. št. 063 25-845 pri tovarišici ROJC. . . Marija Žvikart ob podelitvi plakete za 20 let deta GP Hotel Košenjak Dravograd - - Planinski pohod za merxovce 7. maja na Celjsko kočo Za delavce sozda Mere bo 7. maja planinski pohod na Celjsko kočo. Zbirališče bo pri stari avtobusni postaji nasproti Razvojnega centra. Odhod bo ob 7. uri. Pot nas bo vodila po levi strani Savinje proti Pečovniku in naprej proti Celjski koči. Vse udeležence opozarjamo, naj se primemo oblečejo in obujejo. Nikakor ne pozabite na nahrbtnik z nekaj hrane in pijače, rezervno jopico in še kaj... Na tem pohodu boste izvedeli tudi kaj več o akciji gorskega pohoda na Triglav ob 30-letnici Merea. Torej, vsi ljubitelji narave, dobre volje in zdravega načina življenja, na svidenje 7. maja na stari avtobusni postaji v Celju. Slavko Lisec MERK VESTNIK STRAN 7 APRIL 1989 Pevski zbor Gostinsko podjetje Celje vabi k sodelovanju moške glasove, tenorje in base. Ljubitelji petja, oglasite se na naslov: Gostinsko podjetje Celje, ZA PEVSKI ZBOR, 63000 Celje, Ljubljanska ulica ali po telefonu 25-018, kjer boste dobili vsa natančnejša pojasnila. Nagradni razpis ob tridesetletnici Merxa Dragi mladi bralci! Ob 30. obletnici Merxa smo v uredništvu Vestnika pripravili akcijo za naše najmlajše bralce in sicer NATEČAJ LITERARNIH DEL. Kot veste, naša sestavljena organizacije Merx obsega vrsto dejavnosti: kmetijstvo, predelovalno industrijo, trgovino in gostinstvo ter turizem. Zato želimo, da bi vaši literarni prispevki bili povezani s temi področji. Razmislite in napišite! Velja se potruditi, saj smo poleg tega, da bodo najboljši trije prispevki objavljeni v našem glasilu, pripravili za pet najboljših prispevkov lepe in bogate nagrade. Kakšne, boste zvedeli v naslednji številki glasila. Želimo vam obilo uspeha pri ustvarjanju. Uredništvo Svoje prispevke pošljite na naslov: . SOZD MERX GLASILO VESTNIK — NAGRADNI NATEČAJ 63000 CELJE, Ul. 29. novembra 16 Posvet o obveščanju odpade Več o tej temi 26. maja Na eni izmed sej odbora za obveščanje in politično propagando pri Republiškem svetu ZSS so se dogovorili, da bodo opustili prvotno namero, da RS ZSS organizira posvet o obveščanju po določilih novega zakona o podjetjih. Presodili so namreč, da bi zaradi številnih neznank v zakonodaji ne mogli ponuditi organizatorjem obveščanja nič več kot so lahko ponudili v »zelenih informacijah«. Škoda, kajti ta tema bo problemsko obdelana šele na okrogli mizi v okviru srečanja 26. maja. Živimo z naravo na svojem vrtu! Setev vrtnin Tokrat vam predstavljamo posebno tabelo za določanje časa setve, presajanja sadik in spravila pridelkov posameznih vrtnin. Iz tabele lahko razberemo čas za posamezno opravilo s pomočjo posebnih znakov, ki pomenijo: MESEC VRSTA VRTNINE Solata letna Solata zimska Solata endivija Cvetača sred. Zelje rano I. II. III. IV. V. VI. VIL ++++ J—boo OOOO - ===: 000 ■ ■ ' ■ ++++ ===== ++++ ++++ XXXX OOOO xxxx VIII. 00 Zelje pozno Ohrovt srednji Brstični ohrovt Kitajski kapus Kolerabica Repa Korenček rani Korenček pozni Zelena Peteršilj OOOO ++++ oooo ooo oooo ooxx xxxx ooo xxxx xxxx xxxx oo oo oo oo oo oooo oooo oo oooo oooo oooo ++++++++ X xxxx X oooo oooo oooo oooo Redkvica meseč. ++++ ++++ OOOO OOOO OOOO OOOO OOOO OOOO Redkev črna Rdeča pesa Radič sladkorni Radič solatnik ooo oooo oooo oooo oooo oo 00 oooo oooo oooo oooo oooo oo Motovilec ------------------- oooo oooo Vrtna kreša ++++ ++++ oooo oooo oooo oooo oooo oooo oooo Špinača oooo oo oooo ooo Blitva (Mangold) oooo oooo Paradižnik Jajčevec Paprika Kumare Bučke jedilne Čebulček Por letni Por zimski Česen jesenski Česen spomladanski Fižol nizki ++++ ++++ xxxx ++ xxxx ++++ XXX ++++ oo ++++ oo ++++++++ ++++ ++++ xxxx oooo oooo xxxx xxxx oooo 00 oooo oooo Fižol visoki Grah oooo oooo oooo DIŠAVNICE Marajon oooo oooo Kamilica oooo oooo Kumina oooo oooo Janež oooo oooo Šetraj oooo oooo —— Timijan -H-++++ oooo oooo Žajbelj oooo oooo — Morda še ne veste? Obramboslovje je znanost, toda kakšna? — Obramboslovje je ena mlajših znanstvenih zvrsti, ki si poskuša izboriti mesto v družbeni!/znanostih. Pri njenem uveljavljanju prihaja do različnih zamisli, ki zadevajo fiziognomijo nove discipline, predmet proučevanja, teoretični doseg, raziskovalni prijem ter njeno vlogo v družbi. Posebna spodbuda razmišljanjem o obramboslovju je bil posvet o družbenih znanostih na Slovenskem, ki ga je v začetku tega leta organiziral Marksistični center CK ZKS in ki namerava v bližnji prihodnosti tudi organizirati posvet o obramboslovju. Obramboslovje je disciplina, ki v svojem nastajanju doživlja ugovore z različnih strani, med njimi so takšni, ki menijo, da so že druge znanstvene discipline, posebej pa vojaške znanosti, pokrile preučevanje, ki ga pripisujemo obramboslovju. Nekateri ugovori dodeljujejo obramboslovju vlogo oddelka vojaške znanosti, ki se tako skuša preriniti v civilno družbo vojaške organizacije. Nekateri pa bi — oblikovanje in razvoj posameznikov in družbene obrambno-varnostne kulture kot dela politične kulture družbe. Toda ta opredelitev obramboslovja in njegovega predmeta proučevanja je le ena od danes možnih oziroma veljavnih. Metode znanstvenoraziskovalnega dela v obramboslovju Obramboslovje je tipična disciplina v nastajanju in nima predsodkov pred katero koli metodo ali znan- , . ■ ■ - - 'vv-ie .« 'i * 'iš5W: • v /»mi * 1 ++++++++ setev v toplo gredo ali tunel ooooocoo setev na prosto xxxxxxxx presajanje sadik ======== spravilo pridelka Čas kalitve X. XI. XII. dni 7 14 == 14 10 ==== 10 ==== ===== == 10 ==== ==== 10 ==== ==== 10 10 14 ==== ==== 14 ==== 14 28 ==== ==== ==== 28 14 ===== ===== 14 14 oo++ ++++ ++++ 7 21 14 == 14 == 14 14 8 8 14 14 ==== 14 oooo 9 9 21 14 21 21 21 Karel Sander SLO in DS Dvajsetega aprila je zasedal komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito sestavljene organizacije Merx zavoljo ažuriranja obrambnih načrtov in izpolnjevanja sklepov pretekle seje komiteja. bili zadovoljni že, ko bi obramboslovje kot veščina usposobilo družbo za sodelovanje v oboroženem boju z agresorji. Obramboslovje doživlja »ugovore« tudi v svojih vrstah, in si-, cer gre pri tem za tiste obramboslovce, ki nepopolno opredeljujejo predmet proučevanja obramboslovja, poleg tega pa mu v dobri veri, da obramboslovje ni brez njegove držav-ljanskosti, jemljejo pravico do tega, da bi se sploh konstituiralo kot znanost. Do te zablode pridejo najbrž zato, ker zamenjajo del predmeta proučevanja z vedo samo, in hkrati, ko vzamejo za določene nacionalne ali državne razmere, potegnejo to načelo čez vse obramboslovje. Torej ima obramboslovje svoje državljanstvo samo zato, ker je družbeno koristno določeni državi — narodu, je skratka v njeni službi. Znanost je pojmovna interpretacija objektivne stvarnosti. Vsaka interpretacija, ki se hoče legitimirati kot znanost, mora zadovoljiti določene kriterije. To pomeni, da mora imeti jasno opredeljen predmet proučevanja, imeti mora metode proučevanja, teoretično paradigmo, upoštevati pa mora tudi norme iskanja znanstvene resnice. Predmet proučevanja obramboslovja Obramboslovje je znanstvena disciplina, katere predmet proučevanja predstavlja tisti segment družbenega življenja in delovanja, v katerem se zadovoljuje človekova potreba po varnosti in preživetju. V predmet proučevanja obramboslovja sodijo: — ideje in teorije o vojni in vojaški sili ter ustrezne oblike organiziranja, pripravljanja in uporabe za izvajanje obrambno-zaščitnih funkcij globalne družbe, — viri in vrste ogrožanja določene družbe, — vsebina in razvoj obrambno-var-nostne politike, — struktura, organizacija in delovanje različnih obrambno-zaščitnih sistemov, stvenim prijemom. Nič ni nenavadnega, če ravno v obramboslovju danes najdemo metode iz družboslovja in naravoslovja, iz vojaških znanosti, iz tehničnih znanosti, in tudi že zametke lastnih metod. Obramboslovna teorija — Ta, resnici na ljubo, ni obsežna, je celo notranje nezadostno izdifeni-cirana, dokaj enolična in neanalitič-na. Opazna je predvsem zelo nizka raven operacionalizacije teoretičnih predpostavk glede na doktrinama stališča in pravno-normativne regulacije področja obrambe in varnosti. Dejansko se npr. obramboslovna teorija v Jugoslaviji danes ne razlikuje bistveno od ideoloških in doktriranih zasnov obrambno-varnostnega sistema. Norme iskanja znanstvene resnice Sodobna sociologija znanosti opredeljuje nekatere norme, po katerih se mora ravnati vsaka znanost zato, da bi lahko intepretirala objektivne realnosti. Danes se največ uporabljajo norme: univerzalizem, objektivnost, organizirani skepticizem, komunistič-nost in nesebičnost Omenjene vrednote niso samo merilo za ravnanje znanosti, temveč so hkrati tudi merilo, s katerim posamezne discipline dosegajo svojo znanstveno legitimnost ali pa ne. Univerzalizem in objektivnost obramboslovja pomeni, da to kot znanost ne more biti zaprto v nacionalne ali državne okvire. Organizirani skepticizem je v ob ramboslovju sposobnost dvomiti o vseh mogočih resnicah, ideoloških, državnih, nacionalnih in tudi znanstvenih,- Komunističnost te in tudi katere koli znanosti se kaže v njeni družbenosti, torej v tem, da je dejansko nikogaršnja lastnina. Nesebičnost obramboslovja kot znanosti je v temv da ne more biti samo sebi namen. Sele takrat, ko mu je priznana družbena koristnost, se lahko dokončno konstituira kot družbena znanost Načel racionalnosti in emocionalne nevtralnosti se posebej težko držijo uporabne znanosti, ker lahko hitro prestopijo mejo racionalne legitimnosti. Mlade discipline pa se sploh rade na hitro legitimirajo, da se pokažejo državno uporabne. Navsezadnje je to povezano tudi z načinom finansiranja družbenih dejavnosti. Upamo, da bo obramboslovje na vseh omenjenih preizkusih vendarle uspelo obdržati svoje znanstveno dostojanstvo. Saša Toš a MERK VESTNIK APRIL 1989 Poletne športne igre 1989 Razpis in pravila 9. poletnih športnih iger sozda Merx 1989 Prireditelj: sozd Merx Celje Pokrovitelj: Medobčinski sind. svet Celje Kraj in datum tekmovanja: ŠRC Golovec in Ljubečna od 2. 6. 89 do 24. 6. 89 Na 9. poletnih športnih igrah lahko tekmujejo redno zaposleni delavci, kmetje-kooperanti, učenci v gospodarstvu delovnih organizacij članic Merxa Celje in upokojenci. Tekmovanja bodo v naslednjih športnih zvrsteh: atletika kegljanje streljanje namizni tenis odbojka plavanje kolesarjenje mali nogomet - vlečenje vrvi šah moški — ženske moški — ženske moški — ženske moški — ženske moški — ženske moški — ženske moški — ženske moški moški moški V plavanju, teku in kolesarjenju so starostne skupine za moške in ženske enake. SKUPINA »A« do 30 let (letnik 1959 in kasneje) SKUPINA »B« od 30 do 40 let (letnik 1958 do 1949) SKUPINA »C« nad 40 let (letnik 1948 in prej) ZADNJI ROK ZA PRIJAVE JE 17. MAJ NA NASLOV: SOZD MERK CELJE, UL. 29. NOV. 16, 63000 CELJE — SLAVKO LISEC. ŽREBANJE EKIP BO 19. MAJA 1989 OB 12. URI V JEDILNICI SOZDA MERK CELJE. STROŠKI ZA POSAMEZNEGA TEKMOVALCA BODO 40.000 DIN. PRIJAVNINO JE TREBA PLAČATI NA ŽIRO RAČUN ŠT. 50700-678-48022 ZA 9. POLETNE IGRE MERKA CELJE 1989, NAJKASNEJE DO ŽREBANJA, 19. MAJA. STROŠKI PRIJAVNINE KRIJEJO VSO ORGANIZACIJO TEKMOVANJA, OBJEKTE, TOPLO MALICO, KOSILO IN GLASBO. TEKMOVALCI TEKMUJEJO NA LASTNO ODGOVORNOST IN MORAJO IMETI POTRJENE ZDRAVSTVENE IZKAZNICE ZARADI KONTROLE INDENTITETE PRI MOREBITNIH PRITOŽBAH. Organizator športne rekreacije Slavko Lisec Rešitev nagradne križanke VODORAVNO: PLACIDO, KRAKAR, RELIGIJA, RODOPI, ENKA, VELJAVA, RA, POANTA, EMS, NOEL, DUBROVNIK, PAST, JASA, OSAKA, TIK, NASKOK, ANT, SMUK, ARARA, RA, ASTEROID, KAIRO, NIN, OMAR, STARK, BRIGADNIK, DAKA, ANI, IRENA GRAFENAUER, ENAČENJE, PAL, NEON, NAT, LA, RAN, INES IZŽREBANI NA GRAJENCI: 1. nagrado, 15.000 dinarjev prejme: Boža Lenič, 61230 Domžale, Toneta Tomšiča 5. 2. nagrado, 10.000 dinarjev prejme: Darko Kampušek, 63230 Šentjur, Cvetna ulica 28. 3. nagrado, 7.500 dinarjev prejme: Karla Vovšek, 62310 Slov. Bistrica, Tomšičeva 50. 4. nagrado, 5.000 dinarjev prejme: Darja Vidmar, 63000 Celje, Vipavska 2. NAGRADNI RAZPIS: 1. nagrada: 15.000 dinarjev 2. nagrada: 10.000 dinarjev 3. nagrada: 7.500 dinarjev 4. nagrada: 5.000 dinarjev 100 merxovcev na Triglavu Akcija ob 30-letnici Merxa Ob obeleževanju 30-letnice Merxa pripravlja sozd, ki je hkrati tudi pokrovitelj dvodnevnega pohoda, akcijo sto Merxovih delavcev na Triglav. Odhod bo v petek, 18. avgusta ob 9,00 uri iz Celja, prihod v Celje pa bo v nedeljo, 20. avgusta približno ob 19. uri. PRIJAVE ZBIRA DO 30. junija SLAVKO LISEC, MERK, 63000 Celje, Ul 29. novembra 16. Stroški za prenočitev oziroma akontacija je 50.000 dinarjev, ki jo vsak udeleženec poravna ob prijavi. V NASLEDNJI ŠTEVILKI GLASILA BOMO OBJAVILI CELOTEN PROGRAM IN VSA NAVODILA ZA OBLEKO, OBUTEV IN PODOBNO. NATEČAJ za izvirne (inovativne) ideje in spominke celjske regije i. Namen natečaja je spodbujati čim širši krog občanov za oblikovanje in izdelavo izdelkov domače in umetne obrti, ki bi bili turistični spominki. II. Natečaja se lahko udeležijo posamezniki, turistična društva, delavske univerze, pionirske šolske zadruge, likovniki, obrtne zadruge, izdelovalci domače in umetne obrti, aktivi žena zadružnic, delovne organizacije in vsi, ki bi lahko s svojimi predlogi pripomogli k boljši ponudbi spominkov. III. Poleg izdelkov umetne in domače obrti bomo upoštevali tudi: — izdelke kulinarike z ustrezno embalažo, — kopije muzejskih predmetov in miniature kultumo-zgodovinskih in naravnih znamenitosti z ustrezno embalažo, — posamezni industrijski izdelki, primerni za spominke. Spominki in ideje naj temeljijo na značilnostih celjskega turističnega območja in njegovih turističnih krajev in morajo biti zasnovani tako, da bo možna tehnična izvedba vsaj v manjših serijah. IV. Udeleženci natečaja soglašajo z odkupom idejnih osnutkov s strani posameznih interesentov (Mera, Celje, Izletnik Celje, Zlatarna Celje, KIL Liboje, Steklarna Rog. Slatina, Unior Zreče, Konus Slovenske Konjice, Pivovarna Laško, Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče) do zneska 200.000 din. V. Komisija bo ocenila prispele izdelke in zamisli ter podelila naslednje nagrade: — I. nagrada: 1.000.000 din — II. nagrada: 600.000 din — III. nagrada: 400.000 din VI. Udeleženci natečaja morajo idejne osnutke s podrobnim opisom predložiti najkasneje do 31. maja 1989 na naslov: Medobčinska gospodarska zbornica Celje, Aškerčeva ul. 15, p.p. 91. Vsi izdelki bodo razstavljeni ob turističnem tednu v Celju, obenem bo pogovor o vseh prispelih izdelki. Rezultati natečaja bodo objavljeni v istih glasilih kot razpis natečaja.