III. leto. Štev. 14.
1916. Április 2.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .      3 K.
v Ameriko     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .     6 K.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v čerensovcih,
Cserföld, Zalamegje. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma   2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .   5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
„Zaistino je prorok."
Israelci so pravili to, kak nam svedoči evangelium sv. Jánoša v VI. poglavje Pravili so pa te, kda so se nasitili z petérih ječménih krühov i dveh rib.
Vnoge dní so ga poslűšali, glédali čüda, štera číní pa je tá reč ne vövdárila z njih, liki kda so si na-punili žalodec z čüdovitno povnoženov hránov, te so spoznali v njem proroke, „kí má príti na svet", celo za krála-bi- ga postavili, či on ne bL-odi— Seo na breg zpred njihovih oči.
Pa je dnes ne tak? Vsakomi je tisti bog, ki njemi krűh dá va. Právoga Bogá malo lüdi poštüje prav. Moli pa v cérkev hodi Vnogi tüdi samo záto, ka bi se rad najo.
Poznao sam lüdi, šterim je bilo nájvékše bláženstvo na sveti: najesti se. Za to je vse drűgo tá dao kak Ežau svojo pravico prvorojenstva za edno skledo léče.
Pa sv. pismo nasprotno svedoči. Tam čtémo rečí: »Dobra je molitev s postom, ár po njoj nájdemo smilenje pa žítek vekivečni."
Jezuš sam pravi skűšnjáve svojemi:	„Ne živé človek iz samoga
krűha."
Zglédov vnogo mámo v sv. pismi za post. Israelsko lüstvo je dobilo zapovedi posta pa je zvün toga ešče posebno oblübilo Bogi poslne dnéve. Od apoštolov je Jezuš velo, ka se bodo mogli postiti. Sv. maticérkev ostro zapovedáva pošte vsem, ki so ne posebno obteženi z delom.
Svéci so se vsi radi pűstili. Vnogi so v celom živlenji ne vživali drűgoga, kak krűh pa vodo od začétka svoje popunosti.
Záto ne more biti to prav, či što samo tistoga poštüje, što njemi krűh dá.
So vékša vesélja za človeka tüdi, kak je to, ka se lehko naje, ali napijé. j Jesti pa piti je žívinsko vesélje. To zná žívád tüdi. Ža tem ide vsaka stvár. Rozümen človek pa more natenko poštüvatí dűšo svojo, ka de dü-ševna vesélja za prednješa držao, kak so telovne.
Nájvékše düševno vesélje bi moglo biti za človeka, ka zná, ka ga Bog lübi. Nedužne düše se morejo veseliti nedužnosti svojega srcá ino v tom vesélji čuvati ograček jákosti v sebi, kak čuva skrbna Vertinja svoje -kor4ne-od mraza.« Spokorniki hi še pa tomi mogli veseliti, kaje je Bog ne Spomeni za časa njihovih grehov, nego je počakao ino njim je dao miloščo práve pokore.
To vesélje si správlajo^. V tom vesélji se radűjmo. To nam more biti prva skrb, ka mo čuvali düše svoje tak, ka to vesélje ostáne pri nas.
V míri, v boji, v zdrávji — betegi, v siromaštvo ali bogástvi, sili ali lačni vsikdár se tomi vesélmo, ka nas Bog naš vídi, pozna, rad má, čuva ino nas po vsej potáj žitka našega proti svojim svétim nebésam vodi.
Bojna.
Na pamet mi prido v tom spokor-nom postnom časi Gospodove reči. „Če se ne te pokorili, vsi se pogübite." Vojaki se pokorno hoteč-nehoteč. Trpijo dosta za svoje grehe. Blaženi je tisti vojak, šteri v tom spokornom dühi pre-naša težave vojaškoga stane. Če je ne v smrtnom grehi, zaistino si obslüži odpoščanje vnogih časnih kaštig, mogoče še celoga purgaioriuma ali vic. Mi doma željno segamo po Novinah, da bi zvedili kaj od vojne. Dobro je to, ali to najpotrebnejše je zvediti za pokoro vojakov i jo nasledüvati. Istina, ka mi tű doma tüdi desetkrat več
trpimo, kak inda, ali li dosta menje, kak vojaki pa tüdi ne vsi. Vojakov pokora nas naj pobüdjava, ka mo svoje menjše nevole mirno prenašali, ki jih pa nemamo, mo si radovoljno napadali post, miloščino, posebno pa molitev za pokoreče se naše vojake, naj njim ta ostra pokora v hasek düševni bo. Spokorni čas naj té sad obrodi. Naj ne bo Slovenca, ki ne bi v tom postnom časi najmenje edne križne poti opravo za naše vojake.
Poročila z bojišč so sledeča: Francozko bojišče. Nemci so samo 4 kiLometre od železnice, štera vozi z Verduna v Pariz, da jo lehko obstrelávajo. Verdun so nemške bombe vuž-gale. — Na prekopi La Manche, šteri leži med Anglijov i Francijov, se je vožnja z ladjami pretrgala za volo nemških podmorskih čun ov.
Rusko bojišče. Rusi od Rige to je od morja dol do jezere Naroc strahovito napadajo nemce, ali brez uspeha. Nemci stojijo kak zid. Samo tüpatam so ništerni stopaj naprej prišli i jezero nikaj više nemcov zgrabili pa nekaj strliva zaplenili. Skoro teliko rusov so pa tüdi nemci zgrabili. — Kre reke Strype so naši edno rusko postojanko za vzeli i jo razrüšili.
Türsko bojišče. Rusi so prišli v glavno mesto Perzíje v Tekeran i v Ispahan. Ešče 500 kilometrov težke poti moro napraviti, če ščejo Angležom na pomoč priti.
Na drügih bojiščah nega posebne sprememba.
Na morji je bila bitka med nemškov ládjov „Greif“ i tremi angležkimi. Prejšla je ta nemška i edna angleška ladja. 150 nemcov je vlovljen!.
Dom i svet.
Rusija. Suchamlinov-a bivšega vojnoga ministra so pred sodnijo postavili, zato ka je svojo čést brezvestno
2.
NOVINE
1916. aprilis 2.
zvršavao i tak zrok bio, ka so Rusi brez strliva bili en čas i nezmerne zgübe meli.
Kitajsko. Vlada je ljüdovlado nazaj postavila, casarstvo pa odpravila. To pa zato, ka so se Vnogi poreberili proti novomi casari Juan-Síkkaj-i.
Budapest. Naši püšpeki so odločili, ka majnika eden den, če le mogoče prvo nedelo, bo sküpno sv. obhajilo po vseh farah za hválodávanje i za zmágo.
Polsko. V Ivangorodi prek Visle velikanski most delajo naši. To delo je pogledno nadvojvoda Friderik v teh dnévah.
Macedonija. v Macedoniji pred Solumm so se menjši boji začeli. Nemci i Bolgari bi radi ništerne visine pred mestom zavzeli. — Grčki krat) je tüdi odpotüvao v Macedonijo, naj pogledne tam stoječo grčko vojsko.
Gospodarstvo.
Seménje. Staro seménje more skušati, je-li se sklica? Vunasto coto prestremo na tanjer, seménje gori po-torimo, na mokrom i toplom se za ništerne dni morejo skazati klice. Tak pravijo, da takše seménje, šteroga se komaj polovina sklica, trbe li samo ftičom ta sipati.
Novo seménje je vsikdar boljše od staroga. Seménje više leta obdrži svojo klicno moč.
Zdaj vam popišem, kak dugo tpri Žitek klice pri ednom ali drügom semeni.
Edno, dve, triletno je semen lüka, küna. Tri, štirilet trpi žítek graha, selera mrkevce, prpra.
Štiri, pet let žive klica repe, retkvi, endivie, (lentive) grahšiča.
Pet, šest letno je semen burgunde, tikvi. 'Od šest let dale žive semen ogork, paradajsa.
Dobra gospodarica vsikdar ma staro seménje, či se edno leto ne posreči, ma na drügo leto kaj naprej vzeti.
Pismo na bojišča.
Stara pravljica (fabula) pripove-dáva, ka je bila dána ednomi človeki takša škér do rok, z šterov, je vse na zlat obrno, česa se je dotekno. Mi tüdi mamo takšo skér v rokah i ta je naš namen. Če z dobroga, Bogi povoljnoga namena oprávljam svoj! vsakdenešnje posle, vsi se mi na zlat, na večni zlat obrnéjo, šteri de blesketao na mojoj nebeskoj kroni. Kak lehko se nam je zveličati, kak si brez trüda moremo kinče večne spraviti, šterih niti rja ne pojé, niti jih tatje ne okradnejo. Ne trebe drügoga včiniti, kak dober namen si obüditi. Takši namen je: Bogi na čast, svojoj düši na hasek, naj si nebo zaslüžim, se pekla, vic rešim itd. Naj-popolnejši namen je: iz ljubezni do Boga delati. Té namen si pa najležej v to formo obüdimo: Moj Jezus to žele.
Če boš zato, dragi vojak, žejo ali glad trpo, jo ali pio, hodo ali počivao, strelao pri napadi na neprijatela ali bežao pred njim, boš stražo ali spao, boš zdrav ali ranjen, boš rešen smrti ali boš mirati mogeo: včini vse to zato, ker Jezus tak žele. Z-ljübezni do Jezuša, ki je z ljübezni do tébe jo i pio, žejao i gladio, je odičen bio na Tábori i vmorjen na Golgoti.
Ljübezen do Jezuša miloga, tvojega Odküpitela i tvoje večno plačilo do toga neskončno lepoga neskončno Svetoga, dobroga, milostivnoga tvojega kralá, Jezuša Kristuša naj vodi vse tvoje djanje. Té namen.v nebeske de-mante spremeni tvoje jesti, piti, počitek i dobro volo nedužno ravnotak, kak trpljenje. Edno je samo potrebno, düša ti ne sme mrtva biti, to je düša ti ne sme meti na sebi smrtnoga greha. Da kak na mrtvoga človeka obešena ta najlepša obleka ali v njega správljena najprijetnejša jed i pijača ž njim vred segnjili, ravnotak segnjili i se v peklenski ogenj spremeni najsvetejše djanje, najčistejši namen, če izvira iz düše, v šteroj se skrivle če samo eden smrten greh.
Pozdrav sv. jürjenskim vojakom.
Dragi vojaki, ki ste že prle i zdaj ne davno z jürjenske fare pod orožje zváni, — na tom mesti vam pošle svoj Srčen Pozdrav vaš dühovnik na ona mesta, gde zdaj svoje slüžbe oprav-late na obrambo naše krasno-lépe drage domovine. Okrepčeni z presvétim obha-jilom — i okinčani z sv. škapulérom B. D. M. ste slovo vzeli od svoje hiž, i od vaše drüžine, i mirovno lepo od-hajali od onoga miloga kraja, gde srca vaših za vas skrblivo molijo : za vaš blagoslov, — za napredüvanje, za odi-čeno zmago naše vojske.
Zvoni donijo V jürjenskom doli,
Slovo glasijo Za našmi sinovi.
Brikta njim slova Za mili naš kraj, —
Boža pa vola Odhajati zdaj.
Srečni so oni I v časti taKaj:
Dom je zdaj goni I lüblen naš kraj.
Vsele molitve Z nosimo v srci,
I je do nébe Pošlemo gori:
Bog vas naj vodi Po vaših potáj Marja z vam’ hodi I angeo čuvar.
Da za cérkev dom,
Se vojsküjete Tá, kde vaš je zvon,
Z slávov pridete.
Pridete srečno,
— Zmagalci nazaj,
I nam, ki vas lüb’mo V slovenski naš kraj.
Čurič Jožef pleb.
Na Rusko je proso treseti koron.
Šušnjek je meo dve hiši.
Edno je podedovao od svojega očo. Drügo je pa nindri na licitaciji küpo. Stara je se bila, pali je ne doli vtrgno. Šteromi deteti na silo de dobro.
V staro hišo je arendaša vzeo. Ne je to dosta penez. Kda pa je boljše, či v hiši što prebiva. Nikda-nikda li ščisti farara, trava gori ne vdari na trnaci.
Z arende je prišo eden siromak. Nika drügo ne meo, kak kaput na sebi pa ženo i nisterno male dece.
Veliko siromaštvo je bilo.
Šušnjek je zato od leta do leta notri sterjo svojo arendo. On je tak držo, da siromaka ne ga na sveti. Ne sme biti. Či si šče, si lehko spravi, zato ma Zdravo i močno roko.
Kmet vu velkom deli, v trüdi gori raste, na veke ma bojno s lago-
jim vremenom, s nesrečov, kügov. Ka ma, s božjov pomočjov sam si je Spravo.
Pa bojna njemi pravico dala. Samo moč i batrivnost láda.
I zato bi pavra za nesmilenoga držali ?
Ne je. Zna on jokati i pomagati drügoj nevoli, či se je brezi krivice lastivne pripetila.
Pri naših žalaraj je žmetno šlo. Mož je na Štajarsko hodo, či včasi je nikda celo do Bavarskoga prišo. V zimi je pri peči sedo i jo, či je kaj meo.
Naprej so pojeli, že v zimi, ka de ešče v leti slüžo. Pa duga leta so ne mogli na telko Prinesti, ka bi si krűh iz tistoga küpili, ka so si v leti zaslüžili. Žmetno je zgrabiti človeka, ki pred nami na dve ali tristo stopa-jov ide. More se krepko popaščiti. I to ne razmi ništerni siromak.
Med tem se je pa zgodilo, da je bojna vövdarila.
Naišla je nje nindri tam na Ti-rolskom na „streklni“. Z rok je njim spadnola motika. Vö so plačani bili. Ešče kufre so tam nihali vu' velikoj sili. Šteri so dale tam ostali, so njim domo poslali.
Li domo! Po postájah so je pitali, kam?
— V Srbijo.
Dobili so piti, dobili so cigarov, kelko so šteli.
Prišli so v naše male vesnice. Edni iz Štajerskoga, drügi iz žetve.
V küp so se pobrali, glásili so se pri notariuši. Zaran za zaránkoma odidejo na železnici.
Tolažili smo je, da bojna ne de dugo trpela. Srbsko komaj za zajtrik doide.
Stariške, žene so je sprevodile na železnico. Prišo je vlak. Dugi je bio. Vse vrsti vagoni vküp prikapčeni, štale za konje, odpreti vagoni za drva, za šoter. Zdaj je vse puno bilo lüdi.
1916. aprilis 2.
NOVINE
S.
Podpora.
Kak velika je podpora? V Železnoj i Zalavskoj županiji (Vasm., Zalam.) od osem let starejsi, kim ide podpora, dobijo na den 70 filerov. Od osem Iet Jnlajši, ali tisti, za štere se je vojak samo deloma skrbo, vlečejo polovino te podpore, najme 35 filerov na den.
Ki nema svojega stana, dobi na arendo tüdi 35 filerov na den dotečas, dokeč se teliko ne nabere, keliko na leto more arende plačati. Više té šume ne dobi podpore.
Kak velika je Sküpna podpora? Podpora za osebe (peršone) podpora za stanüvanje ali arendo ne sme vekša biti oboja sküpno, kak je vojak na den slüžo predtem.
Kda se podigne podpora? Podigne se, če se vojaki dete, brat ali sestra, vnük ali vnüka narodi, šteri potrebe jejo pomoč. Ravnotak se podigne podpora, če štero dete spuni osmo leto. Potrebno je pa té spremembo pri notariuši javiti i za podporo prositi.
Kda se pomenjša podpora? Podpora se poménjša, če što z med tistih, ki so jo vlekli, merjé; iz drüžine podporo dobivajoče ali po sklenitvi zakona, ali po drügoj poti vöstopi, ali pa, če drüžine arendaška si hišo küpi. Té okolščine zmenjšajo podporo. .
Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: Po-sedi Viktor i Rob Andraš z M. Srdišča, Süklar Marko i Tratnjek Matjaš z Lipovec, Zadravec Martin od Lipe, Vogrinčič Štefan z Topolovec. Srce Jezušovo, bodi njim smileno. Vlovljen je: Kutoša Mihály od Sv. Sebeštjana, Smej Jožef z Beltinec, Sedmak Karol z Štrigove, Žalig Štefan z Beltinec.
Glas na Cankovo. „V tom postnom časi, šteroga se spominamo trplenja našega G. Jezuša Kristuša, pro-po simo vse farnike cankovske, naj molijo za nas, ki se pokorimo za sé i za vas na bojišči. V molitev vam zročimo tüdi naše pokojne pajdaše, posebno Vogrinčič Štefana z Topolovec, koga smo ne dugo predtem pokopali. Srčno vas vse Pozdrávimo i vam Želemo blažene vüzemske svetke.* — Kornhauser Andraš i Šinko Jožef z Domajinec, Magyar Jožef z Topolovec, domobranci 18. pp.
Glas Z Volhinije. »Kak vucje na ovco so se sünoli naprijatelje na nas z nečamurnostjov, pa hvala dobromi Bogi i Bl. D. Mariji, vse smo je zmagati. Z našimi trüdnimi, s zdelanimi rokami smo obranili mladi i stari vojaki domovino. Mi Slovenci smo v ob-rambi domovine ne zaostali za drügimi narodi, poštenja ne smo zgübili, ešče smo si je spravili. To posvedočo vnoge zlate, srebrne i bronaste svetinje na prsah naših slovencov. Kda so plem. felsőszopori Tóth Sándor podpolkovnik pitali za stotnika naše stotnije, kakše Ijüdi ma v svojoj stotniji, je té odgovoro, ka vogrske Slovence. Zatem je podpolkovnik ednomi Slovenci na prsi djao roko pa pravo: Ljübezen do maternoga jezika ne škodi branitelstvi domovine, naj je samo srce mrčno do domovine.11 Od te vüre mao, ka sem čüo poštüvanje moje materne reči iz vüst zapovednika še z vekšo v vernostjov stojim naj branim domovino. — Izmed slovencov smo pokopali tű desetnika Obal Šandora i do-
mobrance Holcman Karoly, Kós Martina, Božak Mihala i Vogrinčič Štefana. Kozár Janoš je obečao, ka pošle slovencov iménimih sliko grobno, če što žele z med domačih grob svojega vojaka viditi. Zglasite se pri vredništvi. Vrednik. — Kozár Janoš domobranec 18. pp. pri in. oddelki strojnih pušk.
Prošnja vojakova. Oletič Matjaš pešak 48 pp. nas prosi, naj Opominamo drage naročnike, ka bi srčno molili za trdokorne vojake. Toži se naime, ka ništerni vogri strašno ku-nejo .i Slovenci moro vnogo špota od njih gorivzeti. (Špotljivce i preklinjavce en čas trpeti, za njé moliti, kratko je opomenoti, če pa to ne hasni, naz na niti je višešnjoj oblasti. Vojaki ednáko slüžijo domovino, ma zato te dober pravico Bogi slüžiti i ga vtom nišče ne sme motili. Molimo pa za naše dobre düše vojake. — Vrednik).
Spomin na † Miroslava. E. Z. vojak nam piše: „Z vašega pera sem najprle zvedo, ka nas je mladi Bašša povrgeo i se je v mirno počivanje odselo pa odneso veliko vüpanje, štero smo v njega požgali. Tü nas je ostavo v najvekšoj žalosti; ne de več gore-čega pesniki, za kom bi jaz tiho hodo, s kom bi jaz edno čüto... Tak se mi vidi, kak če bi za sprotoletjom v jesén spadnoli . . . Počivli v Božem miri."
Zakaj je ne salutírao? V Kaniži je srečao nadporočnik prostoga vojaka, šteri je preštimano kadio kre njega, salutírao njemi pa nej. V levoj roki je noso palico na štero se naslan-jao, oblečen je pa bio po siromaškom. „ Zakaj ne salutiraš ?* ga pita nadpo-ročnih. Vojak bi nad z nogami vküp vdaro kak Inda, samo ka ne ide. Na pitanje odgovori: Javim Ponizno gospod! nadporočniki, ka pravo roko na-
Što je samo to vido, se je mogo jokati.
Ve je tüdi bio joč, ka bi ešče grmečega Boga ne mogo čüti.
Odpelali so se v Küseg. Vküp je tam prišlo lüdi, ka ešče na tretji den so ne pitali za človeka. Spati so pod milov nebov, pod kakšim drevjom i grmovjem. Bojna je naprej vrgla svoje tmične tenje.
Šušnjekov žalar je tüdi notri rukivao.
Kak so vojake iz vesnic vu varaše zvozili, je železnica henjala večkrat hoditi, samo eden par so nihali. V gojdno rano je Šla iz Sobote i večer je prišla iz kermedina. Ta nam je prinesla Novine. Kak smo za nje loviti ? Ta nam je prinesla pisma od naših vojakov. Cela čupora žén i dece je stalo pri pošti. Telko so po trnaci se-pata hodili, da ešče pošto va Ruska sa je razčemerila i ništere babe vö-zlüčaia.
Prišli so veliki razglasi, po krčmah so je na steno pribili. Dalo se je čteti, da doma ostale siromaške žene i deco podporo dobijo. Domovina ne
pűsti v nevoli držino onih, ki se za domovino vojsküjejo.
Ništerim ženam so se oči zbio-sketale.
Dobile so sirote, dobile so i pomožne. Keliko nevoščenosti poleg toga ? Keliko odürjávanja ?
Bila je ves, kde je župan nikomi ne podpiso. Prej, ka de ves mogla nazaj plačati. Šle so žene k solga-birovi, tam pa so njim na oči vrgli, da se šegavo nosijo. Da pa či je pri njih takša Séga — ešče pri siromaških.
Šušnjekova žalarkinja je tüdi dobila podporo. Pa veliko. Dosta falatov krűha ma ona vsaki den vrezala
Nego teliko penez je v svojem živlenji ešče ne obračala. Prišlo je na krűh, staromi oči na dohan, nikda-nikda ešče je glaž skrivala.
Ostra Prepoved je dána bila, ka podpore po krčmaj na vino ne smejo zapravili.
Pa kelko so spile. Ne med piv-cami, — ne so smele. V kühnji, krčmarje znajo z očmi gučati.
Pa bi Šušnjekova žalarkinja ne pila? Nikdar je ne mela penez. Zdaj pa ma. Pa „krakerl“ je tak sladki, belo vino na rudeče po farba.
Takši je svet. Vse pozabi. Veseli se zdravji, veseli se sunci.
Pisma so eden čas redno hodile od moža. Ednok so samo vöostale. Ona je li pisala za njim, nego odgovora ne prišlo.
Celo leto je minolo, .nikšega glasa od njega.
Na ednok je samo prišlo pismo. Nemški je bilo zapisano. Tak je stalo, da je Vlovleni, mesto Rusko, kde stanüje, je tüdi naznanjeno, na konci lepo da pozdraviti deco i ženo i na slednje treseti koron penez prosi.
Žena žalostno čte pismo; najbolje jo to teži, kde vzeme ona treseti koron.
Že osemnajset mesecov trpi bojna. Či bi vsaki mesec na stran djala dve koroni pa bi ništerne korone na posodo prosila, — bi lepo šumo lehko poslala moži.
Mož pa daleč na Ruskom čaka peneze.
NOVINE
1916. aprilis 2.
4.
rejeno mam, ešče je ne morem zdignole Z levov rokov se pa moram na palico naslanjati, ar me narejena noga tüdi še nešče bogati. Nadporočnik je nato z ostrogami vküpvčesno i dugo salutírao čonklavomi i plantavomi junaki.
Tolvajski vjetniki. Zgrábleni Srbi so v Zalaápati-ji i v Esztergalyi-i povojeno svinjsko meso i vino vkradnoli, rusi so pa pri Sárvár-i 15 kokoši odnesli.
Slovo vzemem od drage fare tišinske, od naše lübléne Slovenske krajína, od svojega dühovnika. Batrivno idem na bojišče. Sprevaja me blagosiovljeno čislo i ž njim Obramba Bl. D. Marije. Moja kučica na Tišini stoji, kje jaškie želeni, v šteroj sem ostavo ženo i sed-méro malo dece, ki vsi so okoli mene stopili i nemilo jokali zamó. Pomagati njim ne morem. Naj je čuva i zakriva pod svojem maternim plaščom z menov vred Bl. D. Marija, ka ešče ednok vküppridemo.
Jaz i vsi vojaki tišinske fare, nahajajoči se na bojišči prav lepo prosimo vse domače, naj molijo za nas vojake i pobožno živejo, dostakrát se spovejo i prečistijo za nas, deca pa naj na edno reč boga svojo-mater pa se vsakomi starešemi pokloni: Hvaljen bodi Jezus Kristuša (Hohegger Franc z Tišine, 18/111. črnovojniški bataljon, pošta 148.)
Tretjlkrat idemo na to strašno bojišče. Zbogom pravimo našim dragim domačim, poz nancom; celoj prelüblónoj krajini Slovenskoj pa prosimo vrele molitve vaše, dragi Slovenci, za nas". Škrilec Ferenc z Krega, ŠaberlaFerenc z Motovilec, Rituper Karol z Strükovec, do-mobianci 18. ppolka.
Verni do greha. »Sedem mesecov tlaéimo že bojišče. Na peroti püstimo žele i misli našega srca pa pohodilo v dühi milo slovensko krajino. Pozdravimo vas, drági naši domači, pri šterih smo bili kak mili ftièice veseli pa vam jaaznanimo, da ščemo ostati verna Marijina deta i verni sinovi domovine do zadnje kapl-jice krvi." Rüžič Ferenc i Kós Matjaš zPeta-nec, Fujs Alojz z Proseékevesi, domobranci 31. ppolka.
Na podporo Novin I Marijinoga Lista so let^s darüvali: Rajner Ferenca žena z Bakovec 2 k, Žerdin Jožef, sanitéc z V. Polane 2 k, z G. Bistrice. Doma Nandor 30 fil,, Raj Štefan 1 k, Kustec Andraš vojni pek 10 k. SO fil., Marič Ferenc desetnik 18 pp. 4 k, Novak Ferenc z del. oddelka 5 k, Kocet Martin iz 17 pp. 3 k, Gabor Magda z Bednjaj 1 k, Krauthaker Ferenc iz 20 pp. 2 k, Lončar Veronika z Gorice 4 k, Sakovič Jožef pl. z Tűrnišča 20 k, Faflik Ferenc kaplan 5 k, Gjörek Janoš sanitec 4 k, Edsidt Štefan z Gederovec 5 k, Sanko Jožef iz V/13 bat. 5 k, Bedič Franc z Žabjevesi 2 k, Jablanovec Jožef z Plipica 90 fil., Balažic Martin desetnik 48 pp. 4 k, Kustec Matjaš z G. Bistrice 1 k, Raj Jožef 40 fil., Uršulinsko drüštvo z V. Polane 90 fil., Šerüga Jožef od Sv. Sebeštjana 1 k, Hozjan Štefan stražar prevzetih iz Esz-tergoma 2 k, Haužekovié Jula z Hrastja 1 k, Slavič Ana z Dobrave 1 k, Sereč Jožef i Ana z Satahovce 2 k 40 fil., Žitek Štefana žena 40 fil., Kozár Mihal 1 k, Plej Jožef z Beča 3 k. (Dolé.)
Bojazen i mržnja, štero mámo do kuk, stenic, buh, vüš kebrov, molov, müh i drügih stvarcov, je opravičena, ar mühé prle na nesnaga, zatém pa na hrano sedajo, kügo i betege širijo; molje, listnate vűši, kebri, kvár v hiši naródijo, stenice buhe i vüši so pa ljü-dem i živini ednáko neprilične. Te stvarci odpravi z hrambe, kühinje, štale i gred hitro i stálno Fellerov ,,Elsa“ prah za stvarce, šteri prekosi vsa drüga sredstva proti nesnagi. 5 velikih zavitkov 5 koron; 1 zavitek za 1 K se priloži K bošilci. Pošila to pravo jedino Feller V. Eugen, lekarnar, Stubica, centralo 146. (Zagreb, žup.)
Najnoveše.
Nemci so metali bombe na Solun — Na italjanskoj fronti se boji nadal-jüjejo — Vse napade smo odbili — Na beneške (Venocia) želežniške naprave so naši aeroplani metalebombe bombe — Na besarabskoj meji smo vse ruske napade odbili in ruske pro-diranje vsepovsed zabránila
Pošta.
Kutoša Mihalja domači. Sv. SebeStjan. Zavitki 35 dek se smejo samo v Sarajevo i na sledeč števila bojne pošte pošitati: 6., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 17., 19., 19/IL. 20., 22., 22/íl., 23., 24., 26., 27., 28., 29., 30., 32.,	33., 34., 35., 36., 37., 38., 39.,	40., 41.,
42.,	43., 44.,	45.,	47.,	48., 50., 61.,	52., 53.,
54.,	56., 57.,	61.,	62.,	63., 64., 65.,	66., 68.,
69.,	70., 71.,	72.,	73.,	74., 75., 78.,	79., 81.,
83.,	84., 85.,	86.,	87.,	88., 89., 91.,	92., 93.,
94., 95., 98., 100., 101., 102., 103., 104., 105., 106., 109., 110., 111., 112., 113., 115., 116, 116/III., 118., 119., 123., 125., 126., 127., 128., 132, 136., 137., 139., 141., 142., 144., 146., 148., 149., 150„ 1514 156., 157., 162., 163., 164., 172., 173., 174., 176., 179 , 180., 182., 183., 184., 185., 186., 139., 200., 202., 204., »06., 207., 208., 209., 210., 212., 213., 214., 215., 216., 217., 218., 219., 220., 221., 222., 223., 224., 225., 226., 227., 229., 230., 231., 233., 235., 236., 241., 251., 253., 254., 256., 257., 258., 264., 265., 271., 274., 301., 302., 303., 304., 305., 306., 307., 309., 310., 311., 312., 313., 314., 316., 320., 321., 322., 328., 325., 326., 327., 328., 329., 330., 331., 337., 338., 339., 341., 350., 351., 352., 353., 354., 355., 501., 502., 503., 505., 507., 600., 601., 602., 603., 604., 605., 606., 607., 608., 609., 610., 611., 612., 613., 614., 615., 630.
MI. Trplan Pavel. Sv. Bedenek. Če bi meo, rad bi ti poslao, ali do zadnjega so kalendarje vse raznešeni. Magyar Jožef Hasel-bach. 7 k. sem dorok dobo. Bog plati. Listov je dozdaj 5 hodilo, zdaj te 7 bo, da še dva prosite. Hvala na trüdi. Ozko Marija. Pertoča Brati sem poslao Novine. Hodile do njemi. Penezi so prišli. Hvala. K. I. Petánci. Podpora je priš a. Sini hodijo Novine na tisti naslov, kakšega je meo, kda je meni pisao. Naj miga ešče ednok napiše, lehko se je kaj premeèao. Lázár Mikloš. Tropovci. Sini št m poslao Novine.
100 litrov domače pijače Elpis!
vkrepčevalne, tóčne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, muš-katelka, meta, pomeranèe strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüéen. Ta domáča pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnico, tovarne i. ti d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko! zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju* Brno Štev 85 Moravsko.
En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi ___________po vekših drogerijah.__________
TO I NIKAJ DRUGO
je nigdašojega, dobroga, bo-lečino vtišajočega Fellerovoga,,Elsa-fluid"-a prava kantica i jedino pravili znamek. Ne zavolo rekláma, nego samo zato kažemo v više dá-noj sliki glažek i znamek, naj se proti nevalánim ponarejenim rečem uspešne moremo braniti i znova provdarjamo, naj se pri küpili pazi naime ,,Feller" i na znamek ,,Elsa".
Ki toga dobroga, zanesljivoga doma-čega vrástva še ne pozna, naj opita svojega zdravnika, ka je za bolezen, prehlajenjé, trganje-protin, šinjeka i prsi bol jako dobro vrastvo. Kaza-nesljivo zdravilne moč ma, se vsaki lehko prepriča po reč kak 100.000 zahvalnih pismah i vračitelskih pri-porocitvah, štere vsaki lehko pogledne v Fellerovoj lekarni. — 12 malih ali 6 dupliških, ali 2 special-nive kanticifranko 6 koron, 24 malih ali 12 dupliških, ali 4specialne kanto franko 10 kor. 60 fil., v jedino pravoj kakovosti v Feller V. Eugéna lekarni, Slubica, Centrále 146. (Zagreb žup.) — Fellerova naráhi pogánjajoče, želodec okrepčajoèe Rebarbara ,E!sa-pirule" 6 škatlic franko 4 kor., 40 fil.) so samo z ,,Élsa" znamkom prave.
HRANIMO SE BOLE
i ozdravimo svojo deco pa pa oslabljena, betežne svoje domače, po-vekšajmo njuvo životno moč po dobroj bráni. Zdravoga, močnoga človeka ešče sühi krűh krepi. Ali mala deca, slabokrvni, slabi, nada-jajoée matere, oslabljen!, betežni trpeči, starejsi, ki so beteg ali drügo vekšo nevoló prestáli, deca mozolnata, zobé metajoči, porod-nice i drügi slabi ljüdje ne morejo navadne hrane vživati ar nemajo moči za prebavo. Tei moro zato lehko proba vljivo i Jáko hrano meti i to najdejo v pravom Fellerovom ribjem olji. Nema niti slaboga di-šeca, niti božnoga žmaja, i je tak prijetno, da je tüdi deca radi vzemejo. Ribje olje vnogo profesorov i zdravnikov priporáča, krv i mi-šišje raste ponjem, pri deci da zras kostem i njim, dihalnice dobrodejno ofriši kak ti gut, prsi i plüča. Telo okrepi, povspeši ozdravljenje, okrep-čanje, telo ojuriači proti betegom, da tek, prebavo lira, oslabljenost, sla-bokrvnosl, slabo hranjenje odstrani i poleg toga je li zadosta poceni, pogojno je več vredno kak vsaki inozémski zmes emulzio, prašek i spodobne reči. 2 kanti franko pošlje za 5 kor. v pravoj kakovosti Feller V. Eugen, lekarnar, Stubica, centrále 146. (Zagr. žup.)
NZömalett ni Efjrháamegjei KBnjvnjismda körforgó fjoisiajtŐján S*ombathe!ye*.