ir
XQii^J^NDJE!
Najstarejši iloyenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte 1		
VOJNE BONDE! 1		
The Oldest	■wirnwY	
Slovene Daily		
in Ohio		
Best Advertising		
Medium		—!
ŠTEVILKA (NUMBER 216
XXVI.—LETO XXVI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). SEPTEMBER 16, 1943
ŠTEVILKA (NUMBER 216
l%ARMA-PODI NEMCE '(Oil KIJEVU
Nesoglasje glede "draftanja" delovnih moči
^iaških operacijah enega Rusi okupirali
200
Sovi,
Q&daljnih krajev.
5 čete prodirajo gla-rain vesti iz Moskve ■ proti vitalni reki Dnje-včeraj zasedli ^ežin, ki leži 73
leži 73 milj I	Kijeva, ter prepodi-
^^seljenih krajev, ^"ajajo samo 50 milj Dnjepra.
^ 5-000 nacijev ubitih
I Rusu ^ ukrajinskem valu t	včerajšnjega dne
Jenicev.
H
^ 200 nadaljnih nase-krajev - ^„1-,: cnnn
''"«vch i>l«n
m pobili 5,000 'fiea	največji uspeh
^''ožja je bil izvojen, ko dnevih bojev iztrga-w zasedli mesto Ne-
čete Rdeče voj-ftiesf ^^P^<ino od omenje-jk v! je bilo najmoč-^ievoQj Q ^ postojanka pred ^Svo-jo	80 Nemci izgu-
"" lev	železniško pro-
Rc g|.^^ Dnjepra. Pre-je v uradnem na-Nežina označil Nke 1 ^^jvažnejši center
%" obrambe
a.
globoko v od

pred Kije-
Nežina pomeni, da zadnjih 40 dni sektorju fronte na-
-
%

C»
I
Ni
okupirano ozemlje, v Brijansku
najmanj tri ofenzive, ki v obli-
na-
^ ko ofenziva sov-severno od u-
%
° kate-
fronte
stiska ožeči se
da- so
Iti ^jega.
*^orda sumijo, da se
Predsednik bo baje priporočal tozadevni zakon, ampak tega ne bo storil v poslanici na kongres.
Kakor se poroča iz Washing-tona, obstoji med predsednikovimi svetovalci nesoglasje glede vprašanja, da-li bi bilo zaželji-vo, da kongres, ki se v kratkem snide k zasedanju, sprejme postavo, ki bi dala vladi oblast u-vesti obvezno delovno službo, po vzorcu obvezne vojaške službe.
Byrnes in Baruch v konfliktu
Glede tega vprašanja se ne moreta sporazumeti predsednikova najvažnejša svetovalca, namreč James F. Byrnes, direktor za gospodarsko stabilizacijo, in pa njegov svetovalec Bernard Baruch. Slednji je namreč nasproten takemu zakonu, dokler se ne dožene, kako uspešen bo program za uporabo delovne moči, ki se je nedavno dal na preizkušnjo Jia zapadni obali.
Delavstvo nasprotuje
Organizirano delavstvo vodi opozicijo proti temu, da bi se u-vedel "draft" za delavce, ampak sentiment za tak zakon v kongresu je precej močan.
Kar se predsednika Roosevel-ta tiče, obstoji vtis, da bo sli-čen program morda priporočal v bližnji bodočnosti, ampak da se v svoji poslanici na kongres tega vprašanja za enkrat ne bo dotaknil.
v nemškem naznanilu skriva kaka zvijača, naznanjajo edinole zajetje mesta Djatkova, ki leži 20 milj severno od Brijanska. Pri tem so bile glasom poročila iz Moskve zajete velike zaloge vojnega materijala in municije.
Ruska bitka za Ukrajino je že v tekmi z vremenom, kajti prvo jesensko deževje je že začelo mehčati ceste in pokrivati kolesje tankov in artilerije z blatom.
^LINI ZOPET "VLADA," ZATRJUJE FAŠISTIČNI RADIO
ie
"fašisti,
čni vladni
kSilu" , Mussolini z
bil, zopet nove
%	prihajajo tri
k	J Nemci nazna-
'	BO •■osvobodili"
o<l	tednov in
%.......
je bil Mus-
Ser/^^ljen kot italijanski
V,
s
Naši
fantje-vojaki
Zadnjo soboto je graduiral iz Roswell armadne letalske šole v Roswell, New Mexico, kot bom-bardir Joseph J. Saitz, sin Mrs. Josephine Zaje - Kova-čič, 1253 Norwood Rd. Graduiral je z odliko in ob tej priliki prejel čin podporočnika. Sedaj se nahaja doma na dopustu. V nedeljo odide v Victorville, Calif orni jo, kot učitelj. Podporočniku čestitamo in želimo obilo uspeha.
NA OBISKU
Na obisku v Clevelandu se nahajata Mrs. Pauline Fabec, iz Pittsburgha, Pa., in hči Mrs. Pauhne Marzlak, iz Aliquippe, Pa. Mrs. Fabec je sestrična Mrs. Jennie Wick, 19071 Ren-wood Ave., kjer se obiskovalki nahajati za časa obiska. Včeraj ste si v družbi Mrs. Wick in Mrs. He ogledali našo tiskarno. Želimo jima obilo zabave v naši sredi!
Požar v tovarni
V tovarni National Aluminum Cylinder Head Co. na 3420 E. 93 St. je včeraj nastal požar, katerega je gasilo 10 ognjegas-nih oddelkov. Požar pa je bil hitro spravljen pod kontrolo. Ško-, da znaša samo $3,000.
Nič novega žganja v tem letu
Vladni vojni produkcijski odbor je včeraj v Washing-tonu odločil, da ameriške distilerije v tem letu ne smejo napraviti niti ene kapljice žganja za pivske svrhe, temveč da bodo morale do konca leta in najbrže še tudi prihodnje leto do ne-predvidevanega časa vse svoje obrate rab|ti izključno za izdelovanje industrijskega alkohola, katerega se rabi pri izdelovanju umetnega kavčuka.
Ameriške distilerije so u-pale, da jim vlada dovoli vsaj par tednov "počitnic", da bi se vsaj delno zamašilo luknjo, ki se pojavlja v zalogah žganja za pitne namene. Predstavniki distile-rij so bili jako razočarani, ko so slišali odločitev produkcijskega šefa Nelsona.
Kot se poroča, je bil sklep proti "počitnicam" za distilerije napravljen, ker se je odločilo, da se bo za izdelovanje umetnega kavčuka rabilo več industrijskega alkohola in manj gasolina.
Oster zračni na-. pad na londonska predmestja
Zavezniški bombniki v akciji širom okupirane Evrope. Nemci niso mogli prodreti do osrčja Londo-
na.
ZADNJA ČAST
Članice društva Collinwood Hive št. 283 TM so prošene, da se snidejo v petek, ob pol osmih zvečer v Svetkovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Johanni Per at, ter da se po možnosti udeležijo pogreba v soboto zjutraj.
NAGRADE
Društvo "Svoboda" št. 748 S. N. P. J. je na svoji seji oddalo tri nagrade, in sicer pre-vlake za vzglavnike. Srečni so bili: Katie Gruden, 17621 Sche-nely Ave., Josie Šinkovec, 865 E. 237 St., in John Poznik, 729
ROOSEVELT BAJE ZA VPOKLIC OČETOV
Iz Washingtona se poroča, da bodo visoki vojaški predstavniki pričali pred kongresom, čim se snide, da je vpoklic očetov v oborožene sile potreben z vojaškega stališča. Istočasno se trdi, da bo priporočilo v istem smislu dal tudi predsednik Roosevelt.
POSNEMANJA VREDNO
Mr. in Mrs. Frank Vidrich sta darovala $5.00 v blagajno podružnice št. 35 JPG, SS, in sicer namesto venca za pokojnim vojakom Stanley Jeršan, ki se je smrtno ponesrečil. Odbor se jima lepo zahvaljuje!
Sabotažni proces
Na ^vezni sodni ji v Clevelandu se je začel proces proti uradnikom? National Bronze and A-luminum Co. Včeraj je nastopil kot priča za prosekucijo glavni met'alurgist od Packard Motor Co. iz Detroita, W. H. Graven, ki je izjavil, da je omenjena družba navzlic ponovnim prote
E. 156 St. Omenjeni so prošeni, j stom priznala, da je pošiljala
skrivnosti
je	prav za prav
S L'(»tern "velika taj-
nočejo iz-povedano v
°^kod prihaja-%.»	nahaja po-
k	vladnega ra-
s!« sift
kateri
baje Mus
S)3^ aiY°^^°bojeni
apreme-'(»Usit	Se namreč
^aisi ^ ^^^istična stran-
je Publikanizem"
°Soče sklepati, da
se natiji nameravajo maščevati savojski dinastiji s kraljem Viktorjem, in bodo odslej naprej propagirali fašizem v Italiji pod "republikansko" znamko.
Sodi se, da se Mussolini nahaja kje v Nemčiji, bodisi v Mo-nakovem ali pa v Berchtesga-denu, odkoder skuša dirigirati pod nacijskimi avspicijami oživljen je fašističnega režima. Šele včeraj je nemški radio poročal, da je Mussolini "zelo bolan" kot rezultat svojih nedavnih doživetij.
Terorizem na vidikij
Ena izmed proklamacij "fašističnega radija" preti "izdaji-cam in strahopetcem" z brezobzirno kaznijo, kar je najbrže signal, da bodo naciji v Italiji v Mussolinijevem imenu začeli izvajati brezobziren teror.
• Glasom nacijskih virov so Nemci v Rimu aretirali zunanjega ministra Rafaela Guari-glija in druge člane Badoglije-vega kabineta.
da se 'zglasijo pri tajnici, Mrs. Annie Barbič, 19511 Muskoka Ave., kjer dobijo nagrade.
defektivne in za silo popravljene kose, ki so rabljeni pri gradnji bojnih letal,
MALO POJASNILA
Znano je, da se je lani v Bi-haču ustanovil "Narodni protifašistični svet". Zbor, na katerem se je to zgodilo, je imel značaj parlamenta in delegati so se ■sešli iz vseh delov Jugoslavije. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ivan Ribar, za vrhovnega poveljnika Narodne osvobodilne vojske pa je bil potrjen Tito.
Takoj po tem dogodku se je I pričela strupena propaganda proti Svetu in proti osvobodilni vojski. To propagando je organizirala—kar bi bilo kaj lahko uganiti— nemška uradna ko-vačnica laži. Mnogo poštenih ljudi pa vendar tega ni uganilo in verjeli so trditvam, da sta Svet in vojska komunistično maslo in da oba faktorja služita boljševiziranju Jugoslavije.
Komur so razmere količkaj znane, bi bil lahko spoznal smešnost takih trditev. Predsednik Narodnega sveta je tisti dr.
Snoči so Nemci vprizorili svoj najostrejši zračni napad v teku mesecev na predmestna okrožja Londona, medtem ko so zavezniški bombniki za petami mo-\ gočnih napadov na Pariz in druge dele Francije vprizorili o-stre napade na do sedaj še neobjavljene točke v Nemčiji in o-kupirani Evropi.
Bombniki nad Londonom so zadeli več predmestnih okrožij in povzročili nedognano število žrtev. Toda nacijska letala niso bila številna in vsled ostrega ognja iz proti-letalskih topov, naciji niso mogli doseči centralnega dela mesta.
Bombe so bile vržene tudi na nekatere kraje v jugovzhodni Angliji.
Tretja obletnica
Napad na London je bil vpri-zorjen natančno tri leta od dneva, ko so Nemci v svojem poizkusu, da zlomijo angleški odpor, vprizorili svoj največji dnevni napad na angleško metropolo in ko so Angleži sestrelili 185 nemških letal. To, kar so Nemci vprizorili snoči, je bila komaj senca tedanjega nemškega naskoka.
-:
NOVA KAMPANJA ZA STARO ŽELEZO
WASHINGTON. — Vojno-produkcijski šef Donald Nelson izjavlja, da je zaloga starega železa padla na 7 milijonov ton in pol, kar zadostuje samo za dva meseca, vsled česar bo v kratkem podvzeta nova kampanja za kolekcijo starega železa. Kampanja bo trajala od 1. oktobra do 15. novembra.
ZAVEZNIŠKE CEIE SO USTAVILE NEMCE PRI SALERNU
Poročila z bojišča povedo, da so se Nemci na nekaterih točkah morali umakniti
DRUGOD SO SE UMAKNILE NAŠE ČETE V SVRHO KONSOLIDACIJE SVOJIH POSTOJANK
Brzojavna poročila, ki so dospela danes zjutraj javljajo, da se je položaj pete ameriške armade na s krvjo prepojenem bojišču, čigar pozorišče je peščeno obrežje pri Salernu, toliko izboljšalo, da so zavezniške sile na nekaterih točkah zaznamovale nekoliko napredka, medtem ko so bili Nemci ponekod prisiljeni na manjši umik.
Amerikanci in Angleži so se hitro utrdili na svojih ^ovih postojankah in odbili težke napade sovražnika. Pe-tav,armada se je nekoliko umaknila na drugih točkah, temveč edinole v svrho konsolidacije svojih pozicij.
Kriza je končana
London javlja, da so zavezniki preboleli krizo, pred katero so stali pri Salernu, potem ko so na njih obrazna oporišča dospela ojačenja, in potem ko so zavezniške sile z največjim zračnim napadom te vojne vrgli sovražnika nazaj.
Medtem se javlja, da si osma angleška armada pod poveljstvom generala Montgomeryja vztrajno utira pot proti severu. |
Glasom britskega radija je o-j sma armada prodrla do mesta Scales, ki se nahaja 50 milj južno od salernske fronte.
ZAVEDNO ČLANSTVO
Društvo "V boj" št. 53 S. N. P. J. je ponovno vzelo za $225 vojnih bondov. S tem jih ima za^ $1,325.00. Društvo, oziroma članstvo se zaveda svoje dolžnosti napram svoji domovini, katera se bori za svobodo sveta. Društvo ima izmed svojega članstva v raznih oddelkih armade in mornarice že 53 svojih članov.
Ribar, ki je bil pred dvajsetimi leti predsednik Ustavodajne skupščine, prvega jugoslovanskega parlamenta, ki je bil pra vilno izvoljen. Od komunistov je bil takrat bolj oddaljen kot zemlja od sonca. V teku časa, ko je moral—kakor Svetozar Pribiče-vič—spoznati, kaj pomeni centralistična vlada, ki je videl, kako so se ljudske svoboščine likvidirale ena za drugo, kako je režim naposled zabredel v diktaturo in kako je ta dobila popolnoma fašističen značaj, se je v marsičem spremenil in "nič posebno čudno ni, da ga gotovi nasprotniki mečejo v en koš s komunisti. Danes je namreč v Jugoslaviji vsakdo označen za komunista, če ne trobi v en rog s pristaši starih diktatorskih režimov.
Toda Ribar je prav tako malo komunist kot je bil v času svo-(Narialjevanje na 3. strani)
Invazija otokov poročana
Iz Ankare v Turčiji prihaja poročilo, da so zavezniške sile vprizorile vpad na dodekaneški otok Leros in grški egejski otok Samos. To poročilo iz uradnih zavezniških virov ni potrjeno.
ampak neka brzojavna vest iz Stockholma trdi, da je britska deveta armada odplula s svoje baze v Siriji.
Invazija Balkana
Obe poročili, sicer nepotrjeni od zavezniških krogov, dajeta misliti, da se zavezniki pripravljajo na invazijo Balkana.
Kakor znano, imajo zavezniki na Bližnjem vzhodu mogočno armado, o kateri se že dalj časa govori, da je bila organizirana za invazijo Balkana, ki bo podvzeta ob prvi ugodni priliki. Vzpričo ostrega nemškega odpora, ki so ga zavezniki naleteli po formalni kapitulaciji Italije, bi bilo zelo verjetno, da bo zavezniška vrhovna komanda pod-vzela akcijo na Balkanu ter prisilila nacije k zmanjšanju svojih oboroženih sil v Italiji.
TO JE NASA BITKA!


Nov grob
Včeraj okrog 2. ure popoldne je preminila na domu svoje hčere, na 450 E. 156 St., Ivana Pe-rat, p. d. "Simanova Johana", rojena Kaušek, v starosti 78 let. Stanovala je na 15708 Calcutta Ave.
Pokojnica je bila doma iz vasi Škrjance pri Zatični na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 41. leti. Bila je članica društva Collinwood Hive št. 283 T. M. in društva Presve-tega Srca Jezusovega. Tukaj zapušča žalujočo hčer Anno, poročeno Jarm, in sina Jamesa. Njen soprog je preminil leta 1915.
Pogreb se bo vršil v soboto, ob 8:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na sv. Pavla pokopališče. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje!

3

m

Courtesy o/ Counttj Gentleman*
Za vojno bitko je treba imeti pripravljenega zelo veliko vojnega materijala. Potrebuje se puške, strelivo, topove, letala itd. Vse te potrebščine stanejo veliko denarja. Vojak se brez orožja ne more boriti. Zato pa je sedanja vojna—bitka za nas vse. Vsi moramo prispevati svoj delež. Vojak na bojnem polju stori svoj delež s tem, da tvega svoje življenje v ,borbi za zmago nad sovražnikom. Mi na domači fronti pa moremo storiti svojo dolžnost s tem, da se odzovemu klicu vlade in pokupimo v tekoči tretji kampanji za vojno posojilo, čim več vojnih bondov. Cilj vaš naj bo: Kupiti vsaj en $100 bond v tej kampanji.
^ini bondi so batine za barbarskega sovražnika!
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
16. septembra,
UREDNIŠKA STRAN
ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by ^ BTHI AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 8391 BT. CLAIB AVENUE — HENDERSON 8311-13 iMUed Every Day Except Sundays and Holiday: BUBSCRIPTION RATES (GENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
XPo raznašalcu v Cleveland in po pošti Izven mecta):
Por One Year — (Za celo leto)__________________________________*6 St
Por Half Year — (Za pol leta)__________________________________________________- 3.5t
for 8 Months — (Za 3 mesece)________________________________________ 2 Oi
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)-----
Por Half Year — (Za pol leta)'---------
Por S Montba — (Za 3 mesece)-----
..n.&i' _ 2.2.
Por Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske ditave):
Pa: One Year — (Za celo leto)________
Por Half Year — (Za pol leta) ..........................................
4.60
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
vladi, kakor kot demokratski kandidat, ki naj nasledi samega sebe.
Ampak Wallace kot oseba in kot podpredsednik se ne sme mešati. Wallace bi se kot zastopnik navadnega ljudstva in zagovornik najbolj širokih socialnih pridobitev za ves narod brez dvoma sam povspel na površje kot velik socialni mislec celo brez prestiža njegovega sedanjega mesta. Kot podpredsednik mu je njegovo mesto dalo uradni prestiž, toda malo več kot to. Kot administrativno mesto ima podpredsedništvo še vedno zelo omejeno moč; to je mesto, ki ga je kot zadnjo misel ustvarila ustavodajna konvencija pred več kot 150 letih in za katero misli neki novejši poznavalec konstitucije, da ga bi bilo treba odpraviti.
Pred kratkim je neki poznan pisec trdil, da so se podpredsedniki po večini počutili nesrečne na svojem mestu. John Nance Garner tega niti ni skrival. Rekel je, da "edina moč, ki jo imam je ona, katero lahko držim s pomočjo svojih prijateljev." Pokojni senator Beveridge
PODPREDSEDNIK H. A. WALLACE
Mesto podpredsednika Združenih držav je malo čudno. Tisti, ki ga zavzema, je izbran od naroda in ima samo eno dolžnost: predsedavati v senatu. Njegova edina pravica je dati odločilen glas v senatu v slučaju enakosti glasov; in še ta njegova odločitev je lahko samo pozitivna.
Splošno se veruje, da ima vsak podpredsednik up in
re biti tako zagrizen v to, kar imenuje moje ali naše, da spada med fašiste prve vrste, pa če hoče ali noče.
Vsaka prenapetost, katere na-
sto letih množilo tako, da ga i-mamo danes še enkrat toliko— zemlje pa nič več ne. Kar je bilo ljudi odveč v Evropi, so se zadnjih sto let izseljevali v obe
men je okoristiti sebe in svoje, Ameriki, ki ste bile odprte. Da-
je fašizem.
Če to vemo, prijatelj moj, nastane vprašanje: kako se bomo borili proti njemu? Ali s tem, kar imenujemo demokracijo ? Poslušajva, kaj piše Pitkin o
nes ste obe zaprti od leta 1922 oziroma 23 let. In to je eden izmed velikih vzrokov, da sta prišla Hitler in Mussolini na površje.
Lahko je govoriti tistim, ki
demokraciji sami: "najbolj j imajo. Tem se ni treba bati u-spretni in priljubljeni govorniki boštva, niti bolezni, ali nevar prihajajo z belo lažjo demokra- nosti, da izgube delo ali da bodo
cije in pridejo do zaključkov, ki so brez vrednosti . . . Dokler imamo med nami kake štiri milijone ali več lopovov, manj vrednih ljudi, ki so pripravljeni, da napravijo za denar vse . . . In imamo nadalje kakih štirideset milijonov ljudi, ki so tepci in ignorantje ali pa jim je vse-jedno . . . Imamo nadalje sedemdeset milijonov takih, ki niso zmožni preživljati sebe in
iz Indiane je rekel, da je glavno delo podpredsednika biti "peto kolo v naši vladi." Woodrow Wilson je smatral,
da je glavno delo podpredsednika, poleg predsedavanja v senatu, to da čaka na smrt predsednika. John Adams, ki
je bil prvi podpredsednik, in mogoče najbolj aktiven od | svoje . . . potem vemo, kakšen vseh pred Henry Wallacom, je gledal s največjim cini-1 problem imamo na rokah " zrnom na svoje dolžnosti. Smatral je, da je to mesto "najbolj nevažno od vseh, kar si jih je človek izmislil."
Toda naj bb važnost tega urada v vladi kakoršna-koli, in naj ga Wallace ima ali ne, Wallace bo vedno
Dr. Alexis Carrel je izdal knjigo: "Man the Unknown". V nji piše o človeštvu: "Največ ljudi v proletarskem razredu je ! zato tam, ker imajo slabe orga-
željo postati predsednik Združenih držav in da se tako i Wallace, trdijo washingtonski politični opazovalci, in me-1 gi^bo pamet . . . Danes bi
tudi mnogokrat zgodi. V resnici pa je od 33 mož, ki so bili na tem mestu, bilo samo devet ki so prišli do Bele hiše, in od teh jih je šest prišlo, ker so predsedniki nepričakovano umrli.
Malo je podpredsednikov, ki so zapustili dolg spomin radi stvari, ki so jih naredili, dokler so zavzemali to mesto. Pokojni Thomas R. Marshall iz Hardingovega časa je v spominu samo potem, ker je bil zelo duhovit, in kot človek, ki je rekel da kar ta dežela rabi, je dobra cigara za pet centov. Charles G. Dawes, tvorec kompliciranega Dawes plana, je najbolj v spominu radi tega, ker je kadil čudno oblikovano pipo. Charles Curtisa so manj poznali radi mesta, katerega je zavzemal kot pa radi njegove sestre gospe Dolly Gann, ki je hotela voditi v Washingtonski družbi in zato, ker je bil indijanskega porekla in ker je znal govori]^! jezik svojih prednikov.
Zato pa je sedanji podpredsednik Henry A. Wallace izjema v več pogledih. Njegovo življenje ni bilo samo |
sto podpredsednika bo, kar je zmeraj bilo, pokier ne pride na to mesto zopet človek Wallacove veličine.
NEWYORSKA PISMA
Piše Frank Kerže
KAJ REŠUJEMO?
Minila so štiri leta druge sve- kakor bi rekel; eksplozija faši-
tovne vojne. Koliko milijonov ljudi je padlo, koliko je poškodovanih, pregnanih—kdo bi mogel odgovoriti na to? A to ni vse. Ta vojna je posegla prav v iiadnjo gersko vasico in pustila brazde v človeških dušah, da se ne bodo nikdar več zacelile.
Prvič v štirih letih kaže na
polno uradnega delovanja, ki ga je držalo stalno
javnostjo, temveč ga velik del javnosti danes smatra kot! Končala—da, aH bo pa tudi od-enega glavnih vodij politike New Deala, ki jo je razvil i pravila vzroke bodočih vojn? predsednik.	| Ali bo rešila človeške probleme
Četudi je čudno, pa je vendar reš, da ima važnost' tako, da bomo živeli drug poleg Wallaca v v.adi malo opraviti z majhno močjo, katero : '^''ugega na svetu brez klanja in mu daje njegovo mesto podpredsednika. Še noben pod- P^^^ganjanja.
predsednik pred njim ni imel prilike kot Wallace, poja-
viti se v svojstvu posebnega odposlanca pred uradnimi: j-oijniju. Ta dva preč—pa bo
osebami in javnostjo drugih dežel, kot na primer v Me- j vse dobro. No—eden je že v
hiki in Južni Ameriki. Njegove izjave in govori v Južni j kletki—upam,da bo tudi drugi
Ameriki so imeli uradno važnost, kar ga je v nekih po- tam, predno bo padalo letošnje
gledih napravilo v ostalih ameriških republikah bolj po-;pravi: za-1.1.11-1	•] 1	J	I vezniki bomo vojno dobili, izgu-
znanega Kot katero kol, drugo amerikansko uradno ose-	Nem«ija, Italija in Ja-
bo. Njegova potovanja po Latniski Ameriki so tudi zelo , p^nska. ž njimi seveda nekaj
važne radi vstvaijanja tesnejših zvez v med-amerikanski; neznatnih satelitov, ki itak ne
solidarnosti.	' štejejo.
Kot šef biv?ega vojno-ekonomskega urada, enega i In ko bomo vojno dobili in najvažnejših in najbolj bistvenih državnih uradov za n.i- j P^o^asili svetovni mir kaj po-dalievanje vojne, je bil Wallace zmeraj pred očmi ame-	, ,
rikanske javnosti, dokler mu ni predsednik Koossvelt
vsled njegovega spora z Jesse Jonesom, šefom finančne ^8%% človek ima svoje mi-korporacije za obnovo, v pogledu načina kupovanja voj-1 vsi skupaj pa ničesar kon-nih materijalov, odvzel njegove, moči, urad reformiral, . kretnega, zdravega, takega, da mu dal drugo ime ter pQktavil dlUgega šefa.	i bi vsak razumel in spoznal ter
i rekel: to pa to.
Politični naspi otniki \v al.aca kateiih je miiogo--^ i spravimo Hitlerja iz poti so bili zelo zadovoljni z ykrepom pieds.dnika in so takoj I in Mussolinija in nekaj njihovih začeli prerokovati, 'da bo podpredsednik in vse, kar on ! jiristašev ter podrepnikov—kaj predstavlja, kmalu pozabljeno. Toda veselje v taboru nje- j smo dosegli s tem? Ali smo rogovih nasprotnikov se še ni poleglo, ko je Wallace zopjl ^ako vprašanje ali zgradili nastopil s svojim prvim govorom iz cele serije, ki jih drži okrog po deželi in ki so bolj močni in bolj biezkom-promisni kot oni, ki jih je držal prej v prid New Deala.
Zvezda Wallaca se je zopet začela dvigati, posebno v delavskih vrstah in med liberalnimi elementi. Njegovim prijateljem ti zadnji govori mnogo pomenijo, ker je oči-vidno, da jih je predsednik Roosevelt odobril.
Ugibanje o politični bodočnosti Wallaca je zelo živahno; piide po vrsti takoj za ugibanjem o Ro:)seve tu | problem, in potem govore osta-in o njegovi mogoči četrti izvolitvi. Govori se, da postaja li—eden bolj previdno ko drugi, zmeraj bolj važen na domači fronti kot administrator za hrano—poprej je bil tajnik za poljedelstvo in se je zmeraj resno bavil s poljedeljstvom in njegovimi problemi—
ali pa za kako drugo isto tako važno mesto. Drugi zopet govorijo, da je politično mrtev, in sicer nič manj v tej
zma, ne pa vzrok za to. Zakaj fašizem je bil dolgo prej na svetu in bo, ko bo ta vojna več ali manj davno pozabljena.
Kaj pa je fašizem? Stokrat je bilo sts^vljeno to vprašanje in stokrat odgovorjeno. A težava s temi odgovori je ta, da noben ne zadovolji, noben ne pokrije vsega polja. Zakaj fašizem je nekaj takega, kakor človeška senca: povsod je za tabo.
Fašizem bi rekli, je dodatni produkt modernega socialnega,
ne smeli slabotnega imeti med sabo. Socijalni razredi se morajo vjemati z biologiškimi ....
Vsak posamezni človek se mora dvigniti ali pasti s svojimi lastnimi močmi. Tisti, ki imajo najbolj sposobno telo in najboljši um, imajo pravico do vsega in tem bi se moralo pomagati. Moderni narodi bodo pomagali sebi samo na ta način, da razvijejo in pomagajo močnim, ne pa, da varujejo slabiče."
Zakaj vam navajajn iz teh del? Zato, ker pomagajo odgovarjati na vprašanje: kako o-hraniti človeštvo tako, da bo živelo v miru in napredovalo? Mi
na stara leta nepreskrbljeni . . . Oni hodijo lahko mirne vesti častit in molit svojega Boga, ker imajo vzrok, da so lahko nekomu hvaležni. Tudi jih nič ne skrbi na tem svetu kakor nas, druge Zemljane.
Lahko je torej govoriti tem —in ti tudi govore. Drugih se dosti ne shši, ker ne vedo kam. Zakaj človeštvo je prišlo do takega razpotja, da mora revidirati vso svojo tradicijo, življenje, državo in vero. In tako radikalna bo morala biti ta revizija, da bo vzelo generacije, predno jo bodo razumeli.
Na bojnih poljanah zmagujemo—doma se pa samo pripravljamo. Vse čaka resnice, pa si nikdo ne upa ž njo na dan. In še več: nobenih skupih misli nimamo, kako bi se rešilo to ali ono.'v tem je velika nevarnost. Zakaj propadajo narodi in kaj povzroča, da izginejo raz zem-sko površje? Največ to, da se ne morejo zediniti v skupni misli, kaj in kako bi. Gredo torej na pot, ne da bi vedeli, v katei-o smer. Na poti se izgubljajo ria desno in levo, nemalo se jih vrača, misleč, da gredo še vedno naprej. Tako se narod raztepe in izgubi, tako se zaigra civilizacija.
Kaj rešujemo danes? Odgo
Šofer bančnega oženjen in ima pet . sinčka. Nekega dne natelj šoferjevega sin^ je očka?"	. #
"Ne vem", odgovo" nebrižno.	*
"Kaj ne .veš, kdo se® se začudi ravnatelj- gj
"Vem. Vi ste tisti vzame moj očka včasi avto," se odreže dečk"'
Micika:
'Teta,
kaj i«

]av
Teta: "To je neka,] kar pomaga, da izve kakšno vest." jj
Micika: "Torej si tu®' brzojav?"
Teta: "Kako to?''
reK
Micika: "Včeraj .. ka, da se teti ne si»® , ^' dati, ker potem tisto svet."
Katehet: "AU^^
jedjo in po jedi?"
Dijak: "Redkokdaj Katehet: "Zakaj to-Dijak: "Ker redkok«
Žival, ki je
i *
zive v
Evrop«,
' ^ ^
. Živalca, ki je gjve' vorimo odkrito: nič. Kar slisi-j'jjgjg^ •-----ivipii se
kak temelj za skupno človeško bodočnost?
Jaz ne vem in če ne veš ti, potem sva oba enaka. In še več: tudi drugi ne vedo. Kadar govori Churchill, pove sicer precej, ampak daleč, daleč ne dovolj. Kadar govori Roosevelt, govori sicer dobro, ni pa rečeno a tem, da reši en sam svetovni;
smo imeli pred čptrt stoletjem | nio, so same fraze, s katerimi se prvo svetovno vojno—danes i-1 izkušajo ogniti resnici tisti, ki mamo drugo. In kakor kaže, jih j nas vodijo. Čisto dobro veva ti bo še več, če ne bomo začeli ip- in jaz, da je resnica večkrat teligentno reševati naših proble- j grenka in težka, trda in nepri-mov.	jetna,' a kljub temu vendarle—
Kaj prinese vojne na svetu?; resnica. Ne ogneš se je, pa če se _ Preveč ljudi. O tem ni treba no-' jo še tako bojiš. Veš, da pride ekonomskega in industrijalnega j bene debate. Medtem ko ve j na dan, ker mora biti tako — razvoja.	j vsak kmetovalec, koliko goveje i boljše je čakati jo pripravljen.
Razni monopoH, kartell in po-1 živine more rediti njegova kme-} kakor ogibati se je. Ognil se je dobna industrijska združenja ti' tija, se pri ljudeh ne vpraša i namreč ne boš in nekje te bo že dajo poleg trgovskih prAduktov | prav nič. In navadno je še tako: zadela, ko boš najmanj pričako-tudi nekaj, kar imenujejo silo, I čim večja reva je pri hiši, toliko ' val.
moč, vpliv. To porabijo v na-1 več otrok je tam.	t So ljudje, ki mislijo, da bodo
men, da izprešajo kolikof mo- V prejšnjih stoletjih s® bill's samo formo vlade dobili in goče več zase. Borba proti or- j drugi vzroki, ki so uničevali člo- j rešili vse. Ti me spominjajo na ganiziranemu delavstvu je fa-: veka. Slišali ste o velikih kožnih tiste Hrvate, ki so mislili, da če šizem prve vrste. Enako boj boleznih, lakotah in drugem. ' pride Maček na površje, ne bo proti drugim narodom radi nji- Današnji napredek je napra-' treba plačevati davkov.
hove barve, plemena, jezika ali ^ vil vsemu temu konec deloma z | Danes se med zavezniki do-vere.	[ napredkom v zdravilstvu, delo-1 sti meče demokracije na levo in
Fašizem pa se ne rodi samo ima z mehaničnim progresom, i desno . . . Hm . . . amfJak de-V boju in z bojem, ampak tudi s | kakor se postavi železnica ali I mokracija govori samo s člo-samim prepričanjem. Nekdo mo- ladja. Človeštvo se je v zadnjih j veškim jezikom, posluša z člo-
a žive, je majhen J ko čudne oblike, da. k ci dolgo niso vedeli,
uvrstili.	giedf
Zdaj so ga uvrst ^ opice. To je živalca ^ pom, dolgima zadnji^^^^, i
okroglo glavo m

Ameriški vojaki prodirajo skozi japonske obrambne črte


Itako, da je njena strahotna.
Nartoun, kakor se menu je, skače ro meter visoko. ggjo' vipa so gosti n^^ačn' ^ p Malajskih otokih, ^ Filipinah. Je pa
val. Iz svojega skri. gj
leze samo ponoči. W ščarji in žuželkami-, ^
Domačini se kot strašila, nara^°^^j močno zanimajo	pi
namreč med najstaf® Iji. V Evropo se m posrečilo pri^jeljati
Pred časom je % riški zdravnik Fu dkus, da W ^ nartouna za preuc i til se je na FiliP'^^. lom. Pii tem je bila na otokih ,,g
i-iniei"
redko živalco
Navzlic vsem
e Fultonu ni nobenega živega
110
F
Šele ko se je ze poi povratek v Manilo- ,, njim par živih naj" tih na otoku Boho


veselje je bilo tem p J bila samica brcj^-je odletel Fulton na toke.

je samec
pa je menda od i)» .nedonošenega mla
še suma poginila-	i
veškimi ušesi in P"^ ^ voškimi možgani
To
_____nI
Vzlic hudemu iiidivu je četa ameriških vojakov neprenehoma napadala japonske	vscmo^iL^^^ ^
n'nnlffi na otoku Rpnrlnvy V svitn ynr ^ sn sp ski-ivali va rlcovouniini	ivi	čudsžno	:5'',
kf"" V
kakor da se ves svet boji resni-
""'Res, pospravili bomo B Hit- P°«toja,i1(e na otoku Rendova. V svitu zor- so se skrivali za
lerjem in Mussolinijem—a kaj drugih skrivaliscih. Da se je poostrilo % bojem proti -Japonci tudi na drugih frontah, ^i- ti in jaz -m - i,"' sta ta dva? Nič drugega, kakor je razvidno iz skupne zavezniške akcije v Južnozapadni Aziji, pod poveljstvom an-: midva postlaia, ta** orodje fašizma. Ona sta bila gleškega podadmirala Lord Louis Mountbatten.	'ležala če bo kje!
klo: demokraci.ia.
.Iievesnimi debli in „0 vp.aSnnja. m-g;/
•J®- septembra, 1943
ENAKOPRSVNOaS
i B&as
MLADA BREDA
POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ
Kdo
(Nadaljevanje)
ve, ali je bila Anica se-še ona ljubeča Anica, ali pa je v njej srce utrgalo in se ^'Jemalo one iste bežne slike ko Katra? Kdo ve? Mor--i® čutila nezavestno; da ji^.^^^stoba od oseb, ki smo Posegli, preko njihovega sko ^ velja tudi za zem-Itak	njihovo, prav tako,
dedn*^ sveti vzori in prava ^ hvaležnim potomcem.
"Do" •
čem ' ponovila Anica, "ho-Čijii ^^tati zvesta, zvesta Pe-vej„r~ ^^kaj dni zatem je po-tojb	da misli vložiti
jg p''Ugotoviti sodnijsko, da jena last.
I)a	je zasniejala.
odv-«;. ^ dokazi dognala, je
nikdar si ni bila tako v svesti zmage, saj je bila Jurijeva oporoka že zadeva, katero so bili pri sodišču že davno uredili, kakor je mislila Katra.
Vendar pa je Katra skoro s pomilovanjem pogledala na Anico, češ, da 11 ni znorela.
Sicer je Anica vse bodoče'dni stregla Jerici. In Jerica je okrevala . . .
Anica.
je odvrnila Katra, še'
Proti mraku je bila odšla Anica. Pohitela je na pokopališče in okrasnila možev in sinov grob in v rosni, že zdatni temi se je vračala na Peč. Zamišljena ni opazila ne prej, ne zdaj, da jo nekdo skrbno zalezuje, kakor ni niti slutila, da ni ene poti ne napravi, da je ne bi spremljal — Tomaž. Preveč je
bila izgubljena sama vase, da bi bila to opazila.
Tedaj pa je začutila, baš ko je zavila čez brv in stala pred skladavnico deska, da je nekdo položil roko na njeno ramo. Stresla se je od nenavadnega in nepričakovanega napada, 6,d-skočila in se ozrla.
Toda v tistem hipu je čutila, da so jo objele čez pas silng roke. Anica je kriknila, ali oni ki jo je držal, ji je položil roko na ustnice. V blaznem strahu se je izkušala Anica izviti.
V temi ni mogla razbrati na-padalčevega lica, ali kakor blisk ji je šinilo skozi glavo in je viknila:
"Tomaž, izpusti!"
"Ti!" je slišala sedaj Tomažev glas, "ali me poznaš? Anica! Nič strahu. Anica, samo to reci, da boš moja žena!"
"Nikoli!" je dejala in venomer praskala in odrivala njegove roke, s katerimi jo je držal objeto. Vonj žganja je zaudar-jal iz moža. Jecal je:
"Boš, boš! "Moraš biti. Katre se nič ne boj! Katra bo obračunala z menoj! Vem za njo zdravila, ne boj se!"
"Izpusti!"
"Moja žena boš!"
One Bright Spot in The World




-ril
#3^




.*%gk
•#>',*:<;.-'o>r>



3^mšm





mm#

M


"Pomagajte, pomagajte!"
Anica je napela vse sile, da se otme groznega, podivjanega človeka. Za hip sta utihnila boreča se, čuti je bilo le glasno sopenje. Nenadoma pa je začutila Anica, da so napadalčeve roke odnehale.
Tomaž je zaklel in se zgrudil skoro v istem hipu.
"Kdo je?" je vprašala Anica. Toda nihče ji ni odgovoril. V blaznem strahu je zbežala na Peč. Ah, kaj je to? Pred njo nekdo beži.
Anica je priletela na Peč; baš je zavila okol^ hleva in videla, kako je Katra planila v vežo. Pri svitu luči, čije svetloba je lila na dvor, jo je spoznala.
"Ona ga je!" je dejala sama pri sebi, poiskala Anžeta in mu rekla, naj gre doli k mlinu.
"Zakaj?" je vprašal fant.
Da je izgubila ruto doli, je rekla Anica.
Fant je odšel in se vrnil z ruto. čisto miren je bil.
"Ali si videl koga doli?" je vprašala.
"Nikogar," je dejal!
Tedaj se je Anica umirila. Toda še dolgo v noč jo je tresla groza in nekako ongavno čustvo, kakoršno čutimo, kadar nam leze gnusna golazen čez telo.
Pa tudi Katra ni spala.
Pri mizi je slonela in strmela srepo pred se; zdaj pa zdaj ji je oko zažarelo v divjem o-gnju, in tedaj je zgrabila po peresu in začela pisati. Toda ni dopisala in že je vrgla papir in pero v stran in uprla pest v mizo in v onemogli jezi mrmrala:
"Judež, Judež, trikrat Ju-dež!"
(Dalje prihodnjič)
MALO POJASNILA
(Nadaljevanje s 1. strani)
jega predsedovanja v skupščini in prav tako ni komunističen Narodni svet z Osvobodilno vojsko. To je jasno razvidno iz Izjave, ki je bila razglašena takoj po ustanovitvi Sveta. Ampak sovražna propaganda ne miruje.
Pred kratkim je izšel neki. letak, ki so ga baje izdali partizani, kar je ime članov Osvobodilne vojske in ki je bil napolnjen s tistim komunizmom, s katerim plaši Berlin ves svet. Že to bi bilo lahko zbudilo sum. A dognalo se je, da je bil ta letak izdan v Zagrebu v "ustaški" tiskarni, ki je popolnoma pod kontrolo Gestapa.
• Z ozirom na te mahinacije je Narodni svet ponovno izdal svojo osnovno izjavo in pravi:
"Voditelji našega osvobodilnega pokreta ne mislijo narodu vsiliti nobenega režima. Neštetokrat so izrekli, ustmeno in pismeno, da bodo prepustili narodu, da sam odloči o svoji usodi.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI'
! united nations

united nations
Tf/BY P£F/eP t^OMM£L /
SURROUNDED AT BIR HACHEIM,THE FIGHTING FRENCH. FIRST BRIGADE HELP OFF THE AFRIKA CORPS FOR
L/GHTOF, FREEDOM /
BONFIRES LIT BY BELGIAN PEASANTS GUIDE RAF. FLYERS ON THEIR MISSIONS TO 80MB ^NAZI^VVARPLANTS IN BELGIUM! \
lOO.COOX STRONG-!
BELGIAN CONGO SOLDIERS,VETERANS OF THE ETHIOPIAN \ CAMPAIGN, NOW FIGHT WITH THE UNITED NATIONS IN NORTH AFRICA!
\
□



PATR/OTB
k
fOR.4„	HELD THE TOWN'
AFTER A UNITED J NA7.f COMMANDO RAID. J
' +o°!2// *
tO TIMES HE HEARD 'LOmu RlFtrE5"imEI\D0F 'FIRE'
I1EFU9IN0 TOTELL NAZIS WHAT HE KNEW ABOUT THE BELGIAN UNDERQROUN5.SO TMty 9H0T 61-rEAR OLO OEOROE DECKERS
nnsFLAMB smc notp/E/
FRANCe WILL FIOHT UNTIL VICTORY OENEHALDECAULLE IWS PROMISED

V	zvezi z najnovejšo fabrika-cijo (namreč z omenjenim letakom) katero je razširjala nemška uradna agentura DNB, je treba vnovič poklicati v spomin sklepe Narodnega protifašističnega sveta in vrhovnega poveljstva Narodne osvobodilne vojske. Tam je izrečeno, da je o-svobodilni pokret v Jugoslaviji narodno gibanje, pri katerem sodelujejo vsi pošteni rodoljubi brez ozira na stranke, na politično mišljenje, na vero in na narodnost.
"Nameni tega pokreta so sledeči :
"Prvič—osvoboditev dežele od okupatorskih sil in priborite v neodvisnosti in resničnih demokratičnih pravic in svobode za vse narode Jugoslavije.
"Drugič—nedotakljivost privatne lastnine in neovirana ini-cijativa v industriji in pridelovanju.
"Tretjič—v socialnem življenju in delu se ne uvajajo nobene radikalne izpremembe, razen da se z ljudskim glasovanjem nadomestijo reakcijonarne občinske uprave, (katere so nastavili diktatorski režimi). O izpremembah v socialnem življenju in v državni .organizaciji bodo odločevali po vojni poslanci, katere bo narod svobodno volil.
"četrtič—Narodni osvobodilni pokret, ki se bori za svobodo ljudstva in za socijalne in demokratične pravice, je nasproten vsakemu nasilstvu in vsaki nezakonitosti.
"Petič—častnikom, ki se pridružijo Narodni vojski, se garantira njihov čin in namešče-nje po njihovih sposobnostih.
"Šestič—Narodni osvobodilni pokret priznava v popolnosti narodne pravice Hrvatske, Slovenije in Srbije, kakor tudi Mace-donije in ostalih narodnosti.
"Pokret ima enako ime v Srbiji, v Sloveniji in Hrvatski in predstavlja garancijo, da se bodo dosegle narodne pravice za ■vse narode Jugoslavije."
To izjavo sta podpisala za Vrhovno poveljstvo narodne osvobodilne vojske Jugoslavije vrhovni poveljnijt Tito, za Narodni protifašistični svet pa dr. I-van Ribar.
H-
Vsakomur mora biti jasno, da je med to izjavo in komunizmom razlika kot noč in dan. Toda ko je Nemčija napadla Rusijo, je njena propaganda spustila "komunističnega hudiča" z verige, računajoča, da bo s tem nacizem dobil zaveznike po vsem svetu, ki ji bodo pomagali rešiti človeštvo "najnevarnejšega sovražnika civilizacije in kulture."
Dasi je prihajala ta modrost iz ust nacijev, je vendar šlo dosti kalinov na nastavljene lima-nice. Na srečo niso predstavljali Združenih narodov ne Petaini, ne Chamberlaini in tu je nemška propaganda ostala brez u-speha. Toda nacizem ve, da iz mnogih majhnih reči tudi lahko nastane kaj večjega in je rova-ril dalje, kjer koli je našel priliko.	I
Po vseh evropskih deželah je bilo čez noč na kupe "komuni- j stov." Kdor ni lizal nemških | škornjev, je bil komunist. Tako j je nenadoma tudi Jugoslavija preplavljena s "komunizmom" in vsak borec za svobodo je "boljševik."
Od nemške propagande je to pričakovati, toda tisti, ki se bore zo))er nacizem, bi morali i-meti odprte oči in razumeti cilje takega -spletkarstva.
V	Jugoslaviji je aktivni odpor proti okupatorjem največji in Nemčija bi krvavo potrebovala divizije, katere jo morajo varovati po slovenskih, hrvaških in srbskih krajih, na drugih boji-ščiji. Zato skuša z vsemi sredstvi diskreditirati osvobodilne bojevnike, ki ji prizadevajo toliko škode, da ne more odpokli-cati niti enega polka iz Jugoslavije.
Ali naj ji pomagamo s tem,
da še mi blatimo te borce, ki so najdelavnejši tovariši Združenih narodov ?
Izjava Narodnega sveta jasno kaže, da se to predstavništvo bojuje za demokracijo, ki je priznan cilj vseh Združenih nairo-dov. Enako jasno naglasa, da bo o vseh notranjih zadevah odločeval narod sam. To seveda nekaterim gospodom v Londonu ne gre v račun, ker mislijo, da so oni poklicani, diktirati narodu svojo voljo.
Izjava tudi pravi—in to je posebno važno—da bodo vsi narodi v Jugoslaviji uživali enake
pravice. To je posebno hud udarec za centraliste in za velesrbe, ki sovražijo misel na avtonomijo Slovencev in Hrvatov—in celo Macedoncev!—bolj kot fašizem. Ampak to je program, ki so ga vsi resnični demokrati v Jugoslaviji zapisali na svoj prapor in za katerega se—na temelju kongresovih sklepov—bori tudi SANS.
To je treba imeti pred očmi in se po tem ravnati.
Kdor dela težave resničnim borcem za svobodo, pomaga— hote ali nehote—sovražniku.
Etbin Kristan.



wmirr Amrnem-
4 ouTOFEveny 5 WAR. V/OHXERS
WOULD H MB. TO STAVffOMS /
807« of aa america's war workers rjelv on auewomktooetthemtotheirpunts. if these cars stopped running-, america would be SUNKI rri? up to you and to us to keep them rummi nfi.'/

ONE TRIP-. I^MIlUONGAIiONS!
TM AT!S THE AMOUNT OF FUEL OIL IT TAKES fOR JUST ONE BATTLESHIP TO MAKE AROUND TRIP FROMTHE US.TO AuSIRAU/V. A VIVID EKAMPlE OFTHE STAWERINO QUANTISESOFPCTROLEUM NEEDED TO KEEP OVR NAVY, AIR FORCES AND ■MECHANIZED EQUIPMENT IN ACTION. iTSrORTUNATC IN DEED THAT, WHEN WAR CAME, AMERICA'S PETROLEUM INDUSTRY WAS PREPARED/
THE 8A8y<
THAT^REVVUP^IN ONE YEAR/
IN mi, WHEN THEUSENTEREO 7HEWAR,I0CK)CTANE AVIATION GASOLINE WAS AN INFANT. BUT IN THE SHORT SPACE OF A YEAR., itmwup." during»<¥12,
aviation casoune produced inthe uls.from SOHIO-made components was nearly 50times ofteattr than the
previous year!
15 MIIUON DOUARS
rORDW CORRECT mSWEftf
Ifs NO ACCIDENT THATTHIS COUNTRK LEADS IN THE PRODUCTION OF OIL AND IN THE. QUKLITY OF OlfPRODUCPi EACH YEAR. THE INDUSTRY SPENDS MILLIONS OF DOLLARS IN RESEARCH AND OEVeijOPIN& NEW AND BETTER PRODUCTS-ABOUT 15 MILLIONS A ' VEARIH REFINERY RESEARCH ALONE.
ALI VESTE TO?
Olje, ki se zmeša z vodo! Kredit gre nove vrste 111 b r i k a n t o m, da ameriške podmornice ne puste na površju vode oljne sledove, kadar se potope!
* * *
Uši uničimo z oljem!
Petrolejske iznajdbe so razvile nove produkte, ki varjejo naše vojake pred ušmi (prenašalka-mi tifusa in drugo golaznijo.
* * *
Velika vojaška zastava!
SOHIO inja oseben vzroic, da zlomi rekorde produkci^je. 1 izmed vsakih 4 SOHIO usluž-
Kiipito več vojnih bondov	*
bencev sedaj služi pri
oboroženi sili.
* * *
Dve milji globoko — za
zmago nad o s i š č e m! SOHIO vrta v osmih dr-žavah, da najde^ več olja. V nekaterih krajih so prišli našf vrtači dve milji pod zemljo, da dobi H err Schickelgruber
še več batin.
* * *
Vaš dolar še vedno daleč seže. Cena na drobno gazolinu (ne računajoč državni in federalni davek) je skoro 50% nižja kot tekom prve svetovne vojne, poroča vladni urad za rudnike.
Skrbite za avto ... za vaso deželo
SOHIO
%)THf STANDARD
'	Serving ' Ohiooii^i '{Jnčlt- So'fn ' ■-■ >.
STRAS 1. >
ENAKOPRAVNOST
16, septembra, 15^
^m:9
ill
m
PUSTOLOVŠČINE
DOBREGA VOJAKA
Š VEJKA
y SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK
i
(Nadaljevanje)
Ptotnik je pognal svojega Jco-j.'ja za njim in, dohitevši ga, pi'osil za bližja navodila. Tedaj je iSpoznal, da je pred njim sam povilijnik brigade. Toda pojasnil ni dc bil; dedek je ponavljal le: "Ich h abe doch links befohlen!" in ko ^ e stotnik, obračajoč konja, sail.utiral: "Zu Befehl, Herr Oberst!'* — se je stari opičak zadri nany: "Herr Hauptmann! Merken Sit' sich fumr immer: Oberst-Briga dier!"
Stotnik je pomislil nekaj o idiotstvu in odjezdil nazaj k bataljonu, kjer je dal vojakom brigadirju na kljub nekoliko daljši odmor. Nfhče pa se ni spomnil, da gre njih "vorhut" v stari smeri, kakor je šel zjutraj, da so brez kritja in brez oglednikov ... \
* \
Kadet Biegler je stopal na čelu svoje male armade urno naprej, zavedajoč se, da niu je poverjena važna naloga; spodbujal je tudi vojake, naj se podvizajo, in čakal, kdaj se ^orikaže prvi sovražnik, da bi poalal nazaj k bataljonu poročilo, da je možno udariti nanj.
Nedaleč za kadetom je kora-
kal Švejk kot "verbindung" ob strani še enega vojaka, ki je na Švejka počakal, ker mu je samemu bilo dolgčas in je pozdravil prihajajočega tovariša; "V dveh nama bo lepše in se laže ubraniva, ako naju kdo napade. Tu so, človek dragi, gozdovi brez konca in kraja. Ali imaš puško nabito? Na kadeta in tovariše spredaj se ne moreva zanašati . . . kar zmerom gredo naprej in se niti ne ozre-jo. No, saj tu se ne more zaiti, ko je ena sama cesta."
"Zaideš lahko povsod, celo v Pragi," je dejal Švejk modro in korakal dalje. In lepo sta se pogovarjala dalje, ka je nenadoma opozoril Švejk: "Ali, glej, tako se mi zdi, da ni gre nihče pred nama in nihče za nama."
Bila je resnica; kadet je po mapi krenil na desno, a bataljon, kakor vemo, tudi drugam. Švejkovemu tovarišu je padlo srce v hlače in dejal je:
"Zablodila sva! Pojdi, vrniva se h kanonirjem na loki; zdaj bo že poldne in lahko da imajo akorat menažo."
Švejk je soglašal: "Sama se vojskovati ne moreva in je res
najbolje, da se kam prisloniva," j in odšla sta nazaj.	•
Poveljnik polbaterije je bil mlad nadporočnik, na srečo Ceh; ko mu je Švejk poročal, da sta "verbindung" 6. bataljona 91. polka in da sta izgubila špi-co, vorhunt in bataljon, se je zakrohotal:
"Le čakajta, to plačata drago! Saj vaju ustrele, fanta!"
"Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da se nisva hotela izgubiti in nikakor nisva nameravala oslabiti armado za dve puški. Pokorno prosim, da naju sprejmete k vaši bateriji na menažo, kruh in fasungo; lenunge od vas nočeva, ker že spet najde va svoj bataljon in nama jo narednik Vanjek izplača."
"Kamerada," se je zasmejal nadporočnik poštenim besedam Švejkovim, "jaz vaju ne morem vzeti k bateriji; čemu mi neki bosta? Nekaj menaže pa naj vama kuharji le dajo in kruha tudi dobita. Abtrten in srečno pot!"
In res sta se pa jedla, Ceh ka-nonir pa jima je prinesel še hlebček kruha in dva zavojčka tobaka. Ginjen se je zahvalil Švejk dobremu rojaku in pravkar sta jemala nahrbtnika zopet na rame, ko je prišel nadporočnik; in se začudil: "Kaj dečka, vidva sta še tu? Glejta, da izgineta!" A podal je Švejku še pest cigaret.
"Do smrti, gospod obrlajtnant, ne pozabim vaše dobrote. Pokorno javljam, da zdaj gre-
va

In vzela sta spet puški na ramena in odkorakala zopet na
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.'S
PRITLIČJE
Za zaposlene žene in dekleta! \ Krasne nove mode v
Zimskih suknjah
16
.94
To so idealne športne suknje za nošo za vsako priliko! Nosite jih za delo, v uradu in šolo, za vojno delo ali za aktivnosti tekom dneva. So udobne za nošo ... so izborno ukrojene . . . in zelo trpežno izdelane. Vse nove barve , . . vsi novi 1943-44 stili! Mere 12 do 18 za dekleta in žene.
The May Co. pritličje
Babushkas
v živih pisanih barvah
59"
Neregularne, običajno boljše vrste, po višji cenil Nove, žive pisane barve na svetlih in temnih ozadjih. Veliki kvadratni vzorci, ki napravijo čedna tri-kotna pokrivala. Zelo izvrstne za nošo za šolo in šolske priredbe.
Rokovice
v novih jesenskih barvah!
59'
Tpr.
Izborno blago v barvah, ki se lepo podajo vaši jesenski opravil Modre, zelene, rjave, črne in druge barve. Mere 6 do 8 za žene in dekleta.
The May Co. pritličje
cesto, ki sta jo prehodila danes žcj dvakrat. Dolgo sta hodili izgubljeni ovci avstrijske armade ter se pomenkovala, naj li gresta na levo ali na desno ali kar naravnost; nikogar nista srečala, niti jezdeca, niti voza, a bilo jima je čim dalje bolj čudno, da je kraj tako zapuščen. Kamerad je začel jazkati, ali nista morda že za rusko fronto, Švejk pa se je razburil;
"No, pa če sva! Naskočiva jih od zadaj! — No, nič se ne kisaj, če sva zablodila; saj nisva otroka, da bi se& izgubila."
Kamerad pa je začel nenadoma teči in kričati; "Pri moji duši, polje in tamle vds! In tam-Ic — tamle je nekdo!"
In res je bil; kadet ^Biegler. Vprašal ju je; "Ali sta našla logarsko hišo? In sta dobila kaj zame? Saj sta šla z menoj kot špica?"
"Midva ne, pokorno javljam, gospod kadet," je poročal Švejk. "Ali ste tu sami? Midva pa nisva videla nobene logarske hiše niti kameradov. Za nama ni nikogar, bataljon smo čisto izgubili in nihče ne ve za nas. Zdaj se moramo vojskovati pač sami. A nič si ne delajte iz tega; bo že kako: mnogo ljudi se vojskuje na lastno pest."
Kadet je žalostno povesil glavo in žalostno vzdihnil: "Ali lačen sem in trebuh me boli! Napil sem se vode in potreba mi je kaj toplega. Morda pa vendar še pridejo iz logarske hiše;"
"Ne pridejo, gospod kadet," je odgovoril Švejk odločno. "Izgubili so se kakor mi. Do večera ni več daleč, in sami si moramo kaj poiskati. Naših ne najdemo danes več; k sreči, gospod kadet, da ste oficir in imate mapo. Jutri pogledate, kje bi mogel biti naš bataljon in udarimo jo naravnost k njemu. Zdajle pa, mislim, pojdimo v tistole vas na večerjo in spat."
"Pojdite kamor hočete!" je zaječal kadet in objemal svoj trebuh, z rokami. "Ježešmarija, kako me boli! Z menoj je menda že konec. Ali jaz ne sprejemam, Švejk, nobene odgovornosti, kajti v oni vasi so lahko Rusi."
"Ako niso tam, je dobro; če pa so tam, jo uberemo," je za filozofiral Švejk. "Vi ste, gospod kadet, bolan oficir, pošten vojak pa svojega predpostavlje nega ne sme zapustiti. Komando prevzemam jaz kot najstarejši. Direkcion tamle vas. Marširen marš!"
Kadeta, ki se je zvijal in stokal, je prijel vsak z ene strani pod pazduho in po globoki vozni cesti so krenili k vasi. Biegler je umiri od strahu, da padejo Rusom naravnost v roke, a Švejk je ostal miren;
"Veste, gospod kadet, bo kakor bo; brez volje božje niti las ne pade z glave. Neki vojak z bojišča je pravil, kako so šli lani na Ruse in je šel ž njimi feldpater; oni so rastali v goz-dy, a gospod feldpater je začel južinati. Imel je ogrsko salamo, trdo kuhana jajca in črno vino. Nenadoma so se Rusi prikazali z gozdu in so začeli pošiljati šrapnele in granate. Vse je bežalo, feldpater pa je sedel
cb parobku, ki si ga je pogrnil s prtičem in se ni dal motiti; celo na vojake je kričal; 'Nikar ne bežite kakor plašne kure! Povsod ste v božjih rokah in brez vzroka ne pusti Bog nikomur storiti nič hudega. Kar pa Bog stori, dobro stori.' -A naenkrat je tam prasnila, granata, prav poslednja, in ko se je raz-letel dim, je bila na parobku na belem prtiču flaška vina, šest jajec in ogrska salama narezana na kolesca. Zadetek je bil, gospod kadet, tako imeniten, da od feldpatra niso našli niti gumba, a južini sq ni zgodilo čisto nič. Na svetu je že tako urejeno, da vsakogar sreča ravno to, kar mu pride naproti. Ako nam je določeno, da naj bomo zajeti, tak bomo zajeti; vse pojde po božji volji. In potem pravijo, da Rusi . . ."
"Švejk," ga je prekinil kadet, "tu ne gre le zajete, nego Rusi ujetnike tudi mučijo. Iztikajo jim oči, odrezavajo nos in ušesa.. . Rusi so ljudožrci, barbari!"
Švejk je brezupno zamahnil z roko: "No, marsikaj se pripoveduje, kar se ne dela več; to so delali v turških vojskah ali ko so naši zasedali Hercegovino. Za starih časov pa je bilo mučenje ljudi raznovrstno, ker so imeli izvrstne instrumente za to. Kadar pridete v Prago, poj dite si jih pogledat v mestni muzej! Imeli so za ljudi škripce, raztezali so jih na lestvi, pribijali so jih za jezik, lomili so jim kosti, a ljudje so vse to radi prenašali, samo če so dobili vnaprej poslednje sv. olje, in mučili so ljudi radi, ker je bilo na to večjo čast in slavo božjo. Takemu krivovercu ali čarovnici so razmečkali kosti v telesu, mu zabili žeblje za nohte ali jih stiskali kakor tlačenko. In vsak instrument, s katerim so to delali, je imel svoje posebno ime po svoji svrhi; n pr. za mečkanje nog golenica sv. Jožefa, za izbijanje zob dlesno Matere božje, za lomljenje kosti rebra sv, Petra . . . Tako je tak krivove-rec ali zločinec vedel že vnaprej, s čim ga mislijo prijetno pozabavati, in kadar je višji in-kvizitor naročil, naj prinesejo bat sv. Valentina, je bilo goto-
vo, da bodo delali iz njega postne jetrnice. Tega vsega pa Rusi nimajo, in nič se nam ne more zgoditi; ko je nož nabrušen, le "smek!" in uho je že brez bolečine proč. Ako ljudje vzdrže bolečine in ostanejo mirni, so iz njih svetniki.
(Dalje prihodnjič)
Dekleta in
f
zenei
Ali veste, da si boste priliraidll precej denarja« če si naročite fini Fm COAT aJi STERLING suknjo iz čisto volnenega blaga, naravnost iz tovarne.
Sedaj na Will Call?
Ne odlašajte, samo pokličite me, da vas peljem v tovarno, na mojo odgovornost, če kupite ali ne.
Vam se priporočam
Benno B. Leustig
1034 Addison Road ENdicott 3426
Mali oglasi
Proda se
No. 8 Mt. Gilead hidralično prešo za grozdje in jabolka. Kompletna oprema — Cena samo $800. Proda se tudi 2,000 pokrovov za 16 kvartne košare, po Ic vsak. — Zglasite se pri TED MANDEL, 20171 Nicho las Ave.
Naprodaj
je na E. Blvd., blizu Buckeye Rd., moderna zidana hiša, ( sob. Stala je $26,000, se pro da za manj kot $10,000. — ( sobni bungalow na Corlett Ave vreden $6,200. — V Maple Heights, 2 družini, IV2 akra zemlje, sadno drevje. GLOBE AGENCY, 12915 Miles Ave. MI. 4744 od 9. do 6. Mr. Novak
Ako je treba vašo streho nanovo pokriti ali pa vaš fornez popraviti, pokličite nas. Vršimo tudi kleparska dela. — Proračun damo brezplačno. Universal Roofing Service 1515 St. Clair Ave.
CH. 8376—8377 Ob večerih: ME. 4767
Za delavce
Za delavce
SOUND SYSTEM INDOOR OB OUTDOOR
Posebni popust za društva
B. J. Radio Service
1363 E. 45 St, — HEnd. 3028
OSKRBNICA
za dnevno delo za oskrbovanje ženske jedilnice, shrambe za obleko in ,	stranišča
Državljanstvo je nepotrebno Dobra plača od ure
The Euclid Rd.
Machinery Co.
1361 N. Chardon Rd.
Težaki Pometači
Visoka plača od ure
Morate biti ameriški državljan
Chicago Pneuma+ic Tool Co.
1241 E. 49 ST.
TEŽAKI
za
Prekladanje blaga Sprejemni oddelek Oddajni oddelek
SPLOŠNO ZUNANJO DELO Dobra plača od ure
THE CLEVELAND TRACTOR CO.
19300 Euclid Ave.
DRŽAVLJANSTVA SE NE ZAHTEVA
Ženske za snaženje
3.30 zjutraj do poldne Dobra plača
Zavijači
(Wrappers)
s dobrimi povojnimi prilikami
Nobenega nedeljskega dela
Ugodne delovne. razmere Zglasite se na 8. nadstropju EMPLOYMENT OFFICE
HALLE BROS.
TAKOJŠNJO DELO
za
^cratchmlHi
For qubk relief from itching caused by ecxema, athlete's foot, scabiei, pimples and other annoying ikin troubles, use cncding, medicated, liquid D. D. D. PIICtCRIPTION. A doctor's formula. Greaseless and stainless. Soothes, comforts and quickly calms intense itching. 35c trial bottle proves it, or money back. Don't sufler. Ask your druggist today (or D. D. D. PRESCBIFTIoh.
100% vojno delo
. Izkušnja nj potrebna
Plačali vam bomo Dobro plačo od ure poleg "Overtime"—ko ae učite
Tovarniško delo
Prilika za napredovanje Zglasite se osebno v Employment Office med 8. zjutraj—4, popoldne ob sobotah od 8. zj.-12. poldne
Swartwout Co.
18511 Euclid Ave.
IŠČE SE
Mo&ke, v starosti do 50 let za delo po par ur ob večerih Zglasite se na 809 E. 152 St.
Floor Assemblers, Fitters Riveters, pomočniki, težaki
za stavbinski oddelek
Plafia od ure, poleg "overtime"
ATLAS CAR & MFG. CO.
1120 IVANHOE RD.
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni v tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 771/20 na uro
Ženske 62V2C na uro
Morate imeti izkazilo Ijanstva in prestati zdravih' preiskavo.
Zglasite se na
EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St.
National CarboB Co., Inc.
ŽENSKE i MOŠKI
za
važno industrij® Splošna tovarniška
Šihti se menjajo; nič ° nedeljah.
Plača od ure
Arcrods Co^t
4437 E. 49 Južno od Harvard
Zglasite v delovui^ 10. dop. do 5. pop-
Arc
Inšpektorji Pomočniki
Punch Press torji S+ock Handlers
Dobra plača,
"overtime'
Dobra povojna P*"'
liP
((D
"a S Vet
t
Geomett^ Stampittg t*'
1111 E. 200 St-
tovarniško
Plača na uro, pole? ^ Zahteva se "Avai|^^
Statement
The Draper
E. 91 St. in 1 blok južno
Močne že"®
za	^
raikladanje ^ u Voznice ,Clark tr
V tovarni SPLOŠNO
cafeteria
A
Dobra plača
CLEVELA%, TRACTOR ^
A ' J
19300 EuclidJ)/
-
K
s
kt M
/t \
k
ž
h k Mt: