63
2001 XXXII
VZGOJA IN IZOBR
Kako oceniti učenčeve izdelke?
Sem profesorica razrednega pouka in ze štirinajsto leto učim v tretjem in četrtem razredu na OŠ Grm Novo mesto.
V zadnjih letih sem veliko pozornosti namenjala prehodu iz opisne na številčno oceno v tretjem razredu in
posodabljanju pouka. Trudim se, da učencem ponudim širok spekter zanimivih metod in oblik dela, poskusili smo
se v projektnem delu, nivojskem pouku, sodelujemo na različnih natečajih ...
Rada delam z otroki, vendar je zame še vedno najtežja faza pouka ocenjevanje. Pri matematiki in pisnih
preizkusih znanja pri spoznavanju narave in družbe nimam večjih težav. Učence in starše že na začetku leta
(seveda pa tudi med letom) seznanjam s kriteriji, natančno jim razložim, kaj mora učenec znati, narediti za oceno.
Moje najšibkejše področje pri ocenjevanju pa je ocenjevanje spisov. Gre za kompleksen prijem, pri katerem
upoštevam najprej cilje določenega spisa. Skušam določiti glavne poudarke spisa in jih tudi oceniti. Vendar to
vedno ni lahko. Pri opisni oceni učencu zlahka napišem natančen opis, iz katerega sam pa tudi starši lahko
razberejo, kaj je pri spisu dobro in kaj mora učenec še popraviti. Tudi številčno oceno vedno dopolnim z opisno,
toda najtežji del je zapisati številko, ki ne kaže vedno vseh komponent učenčevega izdelka. Zelo težko pokažeš
učencu, ali je njegova ocena, npr. prav dobra ocena, to samo prav dobra ocena ali je morda že čisto blizu odlične
ocene, morda pa je na skrajni meji z dobro oceno. Če ima spis več kriterijev, po katerih ocenjuješ, težko postaviš
enega na odločilno mesto pri oceni in zgolj z oceno učencu pokažeš, zakaj drugi kriteriji niso vplivali na boljšo
oceno. V točkovnem sistemu preizkusov je to razsežnost ocenjevanja veliko lažje predstaviti.
Podobne težave pa se pojavljajo tudi pri vzgojnih predmetih. Kaj pravzaprav kot učitelj smem in česa ne smem
upoštevati in ocenjevati? Dejstvo je, da so sposobnosti omejene, vendar učitelj lahko upošteva individualni napredek
učenca. Pri tem pa naleti na določene meje. Primer: Pri športni vzgoji učenec z visokimi sposobnostmi ne nosi
ustrezne opreme, ne sodeluje pri ogrevanju, moti druge učence in se pogosto nešportno obnaša. Kaj lahko storim?
Naj upoštevam njegove dosežke na tekmovanjih v šoli in zunaj nje, ali naj k tem dosežkom pripišem še opisana dejstva
in kaj to za realno oceno pomeni? Podobne težave se pojavljajo tudi pri drugih vzgojnih predmetih.
Menim, da bi morali v šolskem prostoru poenotiti kriterije za ocenjevanje znanja, saj se velika neskladja
pojavljajo že znotraj ene šole, še večje pa so te razlike med šolami.
Irena Može, OS Grm Novo mesto
CZ.
O
Povsem ustrezno ste zaznali razkorak med poten¬
cialom opisne in številčne ocene. Opisno ocenjevanje
omogoča poglobljeno kvalitativno povratno oceno, pri
kateri, kot pravite »zlahka napišete natančen opis, iz
katerega tudi starši lahko razberejo, kaj je pri spisu
dobro in kaj mora učenec še popraviti«. Številčna ocena
tega ne omogoča, ker zabriše različne komponente
učenčevega dosežka. In prav pri bolj kompleksnih
dejavnostih, kot je tudi spis, pri katerih za ovrednotenje
kvalitete ne zadošča le štetje pravilnih odgovorov in
računanje odstotkov, pride to najbolj do izraza.
Pri kompleksnih dejavnostih, ki jih je težko oceniti
večplastno in objektivno, je zato priporočljiva uporaba
opisnih kriterijev, ki zastopajo različne dimenzije
dejavnosti oz. različne cilje in področja, ki jih želite
spremljati. Izbor spremljanih področij oz. kriterijev, po
katerih poteka ocenjevanje, je, kot ste namignili že vi v
vaši predstavitvi problema, odvisen od ciljev. Če so nam
npr. v zvezi s spremljanjem dosežka pri spisu cilji:
bogastvo besedišča in izražanja, učinkovita struktura in
morebiti tudi ustrezna uporaba pravopisa, bomo dosežek
ocenili v skladu s tem. Pri tem je v tehnično oporo
naslednji ocenjevalni profil (z deskriptorji je izpolnjena
le prva vrstica, na enak način je treba opredeliti tudi
drugi dve oz. vsa področja, ki jih spremljamo):
sicer nekoliko
klišejsko.
Učinkovitost
strukture
Ustreznost
rabe
pravopisa
Z
Vsako od področij, ki ga spremljamo, torej
opredelimo z opisi dosežkov, ki so potrebni za
posamezno oceno. Če smo prisiljeni v številčno oceno,
lahko tako dobljenih delnih ocen izračunamo povprečje.
Še vedno pa bo takšna številka, pospremljena z gornjim
profilom, učencu zgovorna, analitična in opisna
povratna informacija o različnih vidikih njegovega
dosežka. Vsekakor bolj kot gola številka.
Omenjeni prijem razvijamo v okviru projekta Nova —

4 2001
64
,Z G O J A IN IZOBRAŽEVANJE
kultura preverjanja in ocenjevanja znanja, v poštev pa bo
verjetno prišel tudi pri konceptualiziranju prehoda od
opisnega v številčno ocenjevanje, ki nas čaka že
prihodnje šolsko leto. Podobno poteka tudi ocenjevanje
pri nekaterih dejavnostih na maturi, podobne rešitve pa
lahko pričakujemo za ocenjevanje praktičnih preizkusov
pri preverjanju z nacionalnimi preizkusi ob koncu triletij
devetletne osnovne šole.
Dr. Zora Rutar Ilc,
vodja projekta Nova kultura
preverjanja in ocenjevanja znanja,
Zavod RS za šolstvo
CZ
<
Z
Več let učite v tretjem in četrtem razredu in
sprašujete o dilemah, kijih prinaša nov način
ocenjevanja. Izpostavljate tudi športno vzgojo. Moti vas,
ker nikoli ne veste natančno, kaj smete ocenjevati, česa
ne in kako opisni način ocenjevanja pretvarjati v
številčnega. Kot primer navajate gibalno zelo zmožnega
učenca, ki pa ne prinaša vedno športne opreme, občasno
ne sodeluje pri delu in moti druge vrstnike.
^ Na vprašanje vam ne morem odgovoriti z da ali ne
ali našteti tiste razsežnosti, kijih lahko oziroma ne
smete ocenjevati pri športni vzgoji. Narava športnega
področja je nam reč zelo kompleksna in ima bolj
funkcijo pomoči učencem v njihovem razvoju in
odraščanju kot pa funkcijo izbora. Zato mi dovolite
malce obširnejši odgovor.
Prvi pogoj za kakršnokoli presojanje učenčevih
učnih dosežkov pri športni vzgoji je načrtno in
lil sistematično spremljanje in zapisovanje le-teh. Pri tem
je poudarjen vidik upoštevanja individualnih posebnosti
posameznika, raven njegove zmogljivosti in njegov
napredek. Informacije o ravni želenih in doseženih
Z vzgojno-izobraževalnih rezultatov lahko pridobite s
pomočjo merjenja športnih dosežkov, opazovanja
>(/) učencev in učenk v različnih situacijah in z zbiranjem
podatkov o učenčevem šolskem in zunajšolskem
udejstvovanju. Šele na podlagi tako zbranih podatkov
lahko presojate in tudi kaj napišete o učnih dosežkih
konkretnega učenca.
Normalno je, da imate morda nekaj več težav pri
s oblikovanju zapisa o učenčevih dosežkih v prvem
šolskem obdobju. Prepričan sem, da vam bo sistem
— razgrajenih kriterijev, kijih pripravljamo za drugo
šolsko obdobje, pomagal pri ocenjevanju učenčevih
učnih dosežkov tudi v prvem obdobju, ne bo pa rešil
vsega. Način ocenjevanja v drugem šolskem obdobju
zajema področja, ki izhajajo iz ciljev, opredeljenih v
učnem načrtu. Pri igrah z žogo, denimo, je poudarjeno
obvladanje elementov športnih zvrsti, taktike, igre in
osnovnih teoretičnih znanj, povezanih s športno zvrstjo.
Sledi opis razvoja kakovosti za vsako področje spremljanja
za vsako od petih ocen (npr. učenec kontrolira žogo na
mestu, v hoji, v počasnem gibanju, v hitrejšem gibanju
itd.). To omogoča analitičen vpogled v oceno, usmerja v
procesne vidike športne vzgoje in daje kakovostne
informacije o rezultatih učenčevega dela. Tako lahko
skupaj z učenci vrednotite njihove dosežke na veči
ravneh. Na vsaki od teh bo potem učenec lahko različno
ovrednoten. S tem se vam ponuja možnost vsaj delnega
argumentiranja, učenec pa bo vnaprej poznal kriterije
vrednotenja in ocenjevanja, kar bo vodilo k večji stopnji
objektivnosti in primerljivosti učenčevih ocen.
Seveda pa vseh ravnanj, tako tistih, kijih želite, in
tistih, ki vas motijo, ni mogoče natančno razgraditi in
katalogizirati, kar pa ne pomeni, daje vaš prispevek in
prispevek šole omejen le na posredovanje in preverjanje
športnih znanj. Prizadevanj glede razvoja učenčeve
osebnosti pri pripravi kriterijev ocenjevanja skoraj ni
mogoče razbijati v posamezne komponente, pač pa gre
pri tem za medsebojno pogojeno vplivanje. Če pri
učenki ali učencu, ki ne prinaša redno športne opreme
ali moti druge vrstnike, kritično, a taktno pokomentirate
ravnanje, to še ni grob poseg v njeno ali njegovo
integriteto, saj vaše ravnanje izhaja iz konkretne
situacije. To lahko, če se ponavlja, v skladu z vašo
pedagoško presojo upoštevate tudi pri ocenjevanju.
Najpomembneje pa je, da se o tem pogovarjate z učenci
in njihovimi starši, kajti dajanje ocen pri športni vzgoji
je bolj presojanje uspešnosti dela in sodelovanje vsakega
posameznega učenca kot pa »pravo« ocenjevanje. Pri
ocenjevanju športne vzgoje boste zato vedno razpeti
med zagotavljanjem možne pravičnosti in mogoče ter
nujne blagosti. Ocena bo vedno odvisna tudi od vaše
pedagoške presoje, kije sestavni del vašega poklica.
Svetujem vam, da se pri ocenjevanju športne vzgoje
in spreminjanju opisne ocene v številčno orientirate po
pripravljenih kriterijih (ko bodo objavljeni), hkrati pa
razvijete določeno »notranjo distanco« in namesto zelo
striktnega opiranja na »kriterije« pri učenkah in učencih
spodbujate prijeme samospremljanja in samoocenjevanja
in pazite, da bodo doživljali športno vzgojo kot vrednoto
in prijeten način življenja.
Dr. Aco Cankar,
vodja predmetne skupine za športno vzgojo,
Zavod RS za šolstvo