Moderne krilatice na didaktičnem polju. Pravijo. da človeški duh nikdar n. miruie in da izmišlja venomer nove nauke in ideie. Osobito ob času vesoljnih prekucij. kakršne zadnja leta doživljamo. se poraiaio neprenehoma novi reformni in zboljševalni predlogi. Kaj čuda, ako se obračaio le-ti reformatorii do tisie institucije ki baie preobrazuje svet, do šolstva in osob.ito do osnovnega šolstva, češ:. tu je treba zastavjti sekiro in boljše bo! Jaz pa pravim, da bi bil svet veliko boljši in srečneiši ko bi bilo več dobrih, tudi v srčno čustvenem oziru dobrih in splošno naobraženih učiteljev ter manj refor-matorjev, lajikov glede osnovnega šolstva. Smelo trdim. da .ie prišlo mnogo reformnih klicev iz vrst. ki osnovno šolo Doznaio le po imenu ali Da imaio tako enostranske izkušnie. da ne bi smele priti niti v poštev. Opozarjam samo na nebotični razloček med eno in osemrazredno šolo in kar ie vmes. Koliko oa ie šolnikov-zboliševalcev. ki bi Doznali posamezno in Dodrobno delo vseh teh kategorij? Pač iako malo iih je, in ravno le-ti bi bili Doklicani. da nredlagaio Dotrebno reformo V tem ali onem smislu. Toda le-ti navadno molčijo, ali iz skromnosti afli iz uvidevnosti. da se šola in nie uspehi ne dado kar tako »zboljšati« kakor misliio strokovnl učitelii in višješolski Drofesorii. Tako ie pred leti zaoril glas po rokotvornem pouku, češ le ta bo vedel učence k samostojnosti in samopridobitnosti. In samo le-ta predmet bi bil baie v stanu, razviti v učencu vse zmožnosti in ga privesti do naivišie stopnie zemskega blagostanja. Šola mora nostati delavnica,* se ie reklo in vse strokovno časopisie ie temu pritrdilo ter zavrglo dosedanii način uoučevanja kot tisto. ki ubija samostoinost. saimodelavnost in bogve katere priroiene vrline učencev še! Pa vi, ki v te očitke verujete. imenuite mi le en Dosvetni predmet. ki bi bil, korektno Dodavan seveda. srrešil nad učenčevo individualnostjo! Nepravilno ln slabo podavan predmet, in če bi bil tudi najvažnejši. oa vedno nekai okvarja. Iz tega je razvidno. da uspeh šole ni toliko odvisen od kakega posebnega, univerzalno lečilnega predmeta. ampak od nečesa drugega! Druga taka visokoleteča zahteva ie ona po umetniški vzgoji potom risania in slikanja. Mi bi pač bili zadovoljni, ko bi mogle vsai akademije svoie izbrane in nadar.iene gojence vzgojiti v resnične umetnike. toda ria osnovni in tudi srednii šoli Da moremo kvečjemu posaimezniin nadarienim daiati migljaje. kako se sami izDODolnijo v risarski spretnosti: vobče oa bomo na ljudski šoli goifli. kakor dosedai. čut in smisel za red, snago. simetriio in harmonijo črt in likov. Da bi bilo pa čečkanje z barvami in barvili že a priori umetniško vzgoievalno se mi zdi kot šala. kaiti umetnost leži v harmoniii barv. ki io dojmeio' komai sredniešolski gojenci. Tista kričavost barv. ki io ljubi otrok, pa bi deial, da bo-li kvari nego sroii umetniški čut. S čitn bol.i priprostimi sredstvi ie kaka slika izvršena, tem bdii ugaja izobraženemu okusu to je neoporečna resnica! Sicer pa mora sloneti risanje na realm" Dodlagi ter prinravljati učenca na njegov resen bodoči poklic ikot kmeta ali obrtnika. Kot tak pa ne bo rabil barv. oač pa svinčnik ter noznanie geometriiskih likov in le-te vladajočih zakonov.* Kako učitelii vsled pritiska od zsiorai zabredejo v modernem risaniu v stranpota. pa nai služi sledeča ilustraci.ia. Dobil sem 121etne?a učenca s 5. razreda druge šole. Prcdedarn mu risanko in najdem v niej razne liste. cvetove, sadove in še druge pred•mete v prav pestrih barvah naslikane. O kakem redu v razvrstitvi sličic pa ni bilo videti: vladala ie v tem oziru prav moderna anarhija. V prvi risalni uri mu ve* Izjdeda, kakor bi se hotelo sedanji starejši učitcljjski generaGiji očitati, da je ivzgaijala nesamostoijne, duševno tope tn delamržne ljudi. Krivično imnenie, ki iga ovrže en aaim pogled na rastoči napredek in blagostanje tJk predvojno povodni.o. Sicer pa delavmi iprtncip ni bog-ve ka_šna nova izniajdba: 2e Pestaiozzi ga je indirektno povdarjial češ, šola mora uriti vsa čutila in ude, navajati mora deoo k opazovanlu m samostolinemu mišlieniu s tem, da se snov ne podaja, ampak razvijiaj s sodelovanjem uičencev na naotn, ki je rvsaketmiu izobnaženemu uičitelju dobro znan. V Stanzu ie Pestalazzi, med različniim telesnim delam ipoulčeval svoue uoence. Pripiommiti (ie, da se delovni primcip v celem svojem obsegu da izvesti Ie v zavodih. Na podeželskih šolah pa hi monda zadostovalo, ako se nauče dečki racionalneaa dela na vrtu, sadovngaiku in v 'čebelnjaku. To bi narodiu bržkone, več koristilo nego znati izdelovati ikuhlje in klepati poove! Delavni princip pa se često tudi napačno tolmači: ne le -v telesnem, -tudi v duševnem smislu se naO upošteva! Sicer pa vendar sami ne bomo podcenjevali duševnega dela šole, ki je predpogaj .vsakega resničnega napredka. * S tem ni račeno, da naj se gaji le geomctr. risanje. Tudi na naOniaji šoli se laihko riše po naravi. Posebno koristno se mii zdi, uvajati učencev v spoznanje zakonov perspektive, ker le-ti urijo razum m merilnd čut. lim, da nai mi nariše primerno velik kvadrat lepo v sredo lista, toda žal učenec tega ni bil zmožen. Vprašam. kai naj počne rokodelski, recimo mizarski mojster s takim dečkom. ki niti elementarnih likov ne zna Dravilno narisati? Li ne bo oDravičeno grajal šolstvo in niegovo učiteljstvo? Gotovo po pravici! Zato pravim. ne pozabimo vaditi naše dece v elementih: vedeti mora, kai ie polovica, četrtina... kai je zgorai in spodai. za koliko ie predmet. ki ga rišemo. višji (daljši). ko širok itd.. kajti vse odvisi od elementov! Poleg umstveno tehniške izobrazbe pa goji risalni Douk tudi estetski čut. In to ie menda tista ponižna. skromna beseda, ki se modernistom ni dopadla, da so skovali lepodonečo frazo o umetniški vzgoji. In za to vzgojo se ikn baje zdi risanje i-n slikanie kot edino sposoben ali primeren predmet, kakor da bi svet ne poznal in potreboval tudi drugih umetnosti. Kai pa petje in godba,* ni li tudi umetnost ki vzgaja čustveno in intelektualno? In kar se tiče estetskih čustev, pa ne naidem predmeta, ki bi ne bil v stanu, le-ta vzbujati. »Risanie je jezik, in sicer mednarodni iezik. ki ga vsak razumc« oravi profesor Fr. S. »Slika nam predstavlja bistvo Dredmeta.« Gotovo. vsa narava ie nam iezik. samo razumeti ga je treba. Stari Egipčani, pa tudi Kitajci so z risbami izražali misli in ooročila, in zakai li neki se niso drugi narodi oprijeli talko praktične nisave? Čudno je tedai. da si risarji in slikarji po poklicu sami ne omisliio kake internacionalne revije. ki bi prinašala strokovne članke in ooročila z golimi risbami! In da bi bila risba ali slika bistvo kake^a predmeta. je pa že več ko dvomljivo Pokažimo n, pr. kaikemu Kafru. ki naših iedil ne pozna. pečenko. klobaso, ootico itd. v sliki brsz drugega poiasnila, tedaj stavim 100 na 1. da 'dotični niti sence DO.ima o naslikanih predmetih ne bo dobil. Nazor o Dredmetu ie pač precei več nego le to. kar shvatimo neposredno z vidom. Zato se rni zdi zahteva. da nai gre risaniu, ker ie iezik, ista nega ter ista odmera ur kakor iezikovnemu pouku, kot nesmiselna. Dangi so vobče menda bolj kulturni ko mi Slovenci. toda na nižjih šolah Danske nimajo risania v prilog drugim predmetom. kakor sem razvidel iz urnika. doooslanega mi pred meseci od nekega danskega učitelja. Da pridemo do pravične ocene našega predineta. Dremotrimo še sledece dejstvo: Pedagogom ie znano, da so slepci neDrimerno boli dovzetni za vzgoine in učne vDlive nego gluhonemi, kar.nam dokazuie. 'da so drugi čuti ravno tako dobri za shvatanie zunanieea sveta kakor vid. Tudi slepci dobijo prav korektne »nazore« o Dredmetih ter se tudi njim lahko privzgoji ne_ki specifični čut za lepoto in harmonijo (estetsko čustvo). Kaj pntem? Ali je moderno risanie res tisto univerzalno sredstvo za lečenje vseh dosedanjih nedostatkov v življeniu narodov? Poskusimo sa gojiti na škodo druRim predmetom. in sodimo potem! Dokazati bi tudi še bilo Dotrebno. da so naše vrste umetniki v resnici v vsakem oziru brez izjeme vzorni in posnemania vredni ljudie. Tudi med niimi ie nekai suhoparnih. pedantnih mož. Nešolniki tudi ne vedo da je risanje na nižje organizovanih solah često le posre'den poduk, da učiteli nima časa, pečati se z vsakim učencein posebei. kakor to zahteva strokovni profes.or Fr. S. Osnov- * Petju bi se morale določiti najmanj 4 polure nia teden, od katerih bi naj bila 1 polura narneniena teoretskemu pouku 'v petju in glasbi. na šola ni in tudi ne sme postati strokovna šola, koder bi se nai goiili izvestni Dredmeti po želji nekaterih lajikov v potencirani meri. Naša šola ic za vse z najrazličnejšimi talenti. za boli in za manj nadaricne ravno tako. Zbujati ima v mladini vse prirojene darove. toda novih ji ne more dati. Dalje si imamo predočiti .aše šo-lske. socialne in financielne r_._mere, da moTemo Dresoditi. v koliko ie mogoče in koristno reformirati šolski Douik. Kar ie izvedljivo na osemrazrednici, često ni DriDoročljivo za enorazrednico. Trcba ie šole individualizirati po kategoriji in kraievnih razmerah. Končno pravim. da bo vse dobro. ako bomo iineli preudarne in uvidevne šolnike. .Tak. Kovačič. ,|I