NALOGE VODILNIH SUBJEKTIVNIH SIL DRUŽBE PRI NADALJNJI GRADITVI NAŠEGA POLITIČNEGA SISTEMA V uvodu je ugotovil dragocen pomen novega Kardeljevega dela, nato pa je usmeril pozor-nost na funkcijo in naloge sub-jektivnih sil. Najprej jih je opre-delil kot »celotno socialistično in demokratično ustvarjalno silo družbe, t.j. ne samo organizirani del družbene zavesti, ZK in dru-gih družbenopolitičnih organiza-cij, marveč tudi vse druge organi-zirane oblike delovanja delovnih Ijudi, družbene organizacije in društva, državne organe, stro-kovne službe in znanstvene insti-tucije, sredstva javnega obvešča-nja in družbeni informacijski si-stem v celoti, organizirane de-javnike idejnopolitičnega, kul-turnega, znanstvenega, mate-rialnega in drugega ustvarjanja v družbi in končno tudi spontano socialistično pobudo in akcijo množic kot izraz njihovih ele-mentamih interesov ter izkušenj, kadar ni zadostnih možnosti, da bi se ta pobuda uveljavila v orga-nizirani družbenopolitični ali samoupravljalski akciji. Kako pa zagotoviti, da bo ta velika ustvar-jalna moč naravnana v skupno smer družbenega razvoja, v ustavno opredeljene smotre na-šega razvoja? Tudi za organizi-rane subjektivne dejavnike na-mreč velja, da »obstaja nasprotje med deklarirano in v družbi de-jansko uveljavljeno vlogo le-teh.« Pri iskanju dogovorov mo- ramo izhajati iz analize dejanske vloge vsake institucije omogočati izražanje intresov vseh tistih družbenih sil, ki v svojem druž-benem iskanju in nastopanju priznavajo socialistični značaj naše družbe ter samoupravno pozicijo delavca in delovnega človeka ter v tem izražanju in us-klajevanju zagotavljati prevladu-jočo vlogo socialističnih sil. »Uresničevanje te naloge pa omogoča samo učinkovito delo-vanje in uveljavljanje delegat-skega sistema, ki je v svojem bi-stvu oblika samoupravnega plu- ralizma konkretnih družbenih interesov ter skupaj $ samou-pravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem sred-stvo njihovega izražanja, uskla-jevanja in uveljavljanja. Prav demokratičnemu pluralizmu sa-moupravnih interesov kot eni od oblik demokratičnega politič-nega sistema, ki bistveno razširja področje človekove svobode in človekovih pravic in v katerem je socialistična samoupravljanje družbene lastnine proizvajalnih sredstev vir novih svoboščin in pravic, daje tovariš Kardelj velik poudarek.« Potem je Milan Kučan prika-zal razlike med večstrankarskim političnim pluralizmom bur-žoaznega parlamentarizma $ ka-pitalistično lastnino proizvajal-nih sredstev in njenim varovanjem ter pluralizmom samoupravnih interesov socialistične družbe z družbeno lastnino proizvajalnih sredstev in njenim zavarova-njem. Nato je nadaljeval: »Za-konitosti in predpostavke druž-benega razvoja sta, kot je znano, znanstveno utemeljila Marx in Engels. Analizirajoč razvoj naše revolucije, bi brez dvoma mogli postaviti trditev, da so se te za-konitosti in predpostavke v celoti potrdile tudi v razvoju sociali-stične revolucije v Jugoslaviji. Katere so te predpostavke naše revolucije, ki so pomembne za razumevanje vloge subjektivne-ga dejavnika» Poudariti kaže predvsem dve: prvič, za vsako socialistično revoludjo je nujen obstoj in aktivnost organiziranih, socialistično opredeljenih in usmerjenih dmžbenih sil. In dru-gič: družbena osvoboditev dela in človeka, kar je vsebina in cilj socialističnega razvoja družbe, mora biti dejanje delavskega ra-zreda samega, torej razreda, ki prav zato, ker nima interesa iz-koriščati druge razrede, $ svojim osvobajanjem osvobaja vso družbo in ukinja sebe kot razred ter s tem ustvarja brezrazredno družbo svobodne skupnosti proi-zvajalcev.« »Vloga KPJ, torej avantgarde jugoslovanskega delavskega ra- zreda, v vseh njenih fazah je za-konit rezultat tokov socialistične revolucije. Na podlagi takšne opredelitve je vlogo subjektiv-nega dejavnika v družbenem ra-zvoju najlažje razumeti znotraj razumevanja vloge in možnosti uresničevanja družbene vloge partije v družbi oz. \ celotnem našem družbenem razvoju.« Ko je to zgodovinsko vlogo KPJ razvojno opredelil, je Milan Kučan ugotovil: »Graditev so-cialistične samoupravne družbe in posebej preraščanje samou-pravljanja v celovit sislem druž-bene organizacije ne bi bila mo-goča brez predpostavk: prvič, brez političnega organiziranja delovnih ljudi na osnovi formuli-ranega političnega programa; drugič, brez iniciativnosti in ak-tivnosti, ki jih delovni Ijudje ra-zvijajo v družbenopolitičnih or-ganizacijah, in tretjič, brez oblik demokratičnega boja za splošne, doigoročne interese socialistič-nega razvoja, katerih idejni in politični nosilec je partija kot avantgarda delavskega razreda, torej brez organiziranega suhjek- tivnega dejavnika.«___»Naš ra- zvoj kaže, da je vloga ZK v poli-tičnem sistemu Jugoslavije nara-ven in zakonit rezultat naše so-cialistične revolucije in boja za nadaljnji razvoj družbenoeko-nomskih političnih odnosov. To vlogo si je ZK pridobila in ohra-nila, ker je bila sposobna v vseh fazah revolucionaraega razvoja (Nadaljevanjena 11. strani) (Nadaljevanje s 6. strani) dosledno izražati dolgoročne in-terese delavskega razreda. Temu cilju je dosledno podrejala svojo organiziranost, svojo dejavnost, metode in seveda tudi načine svojega delovan)a. Tako je tudi eno od izhodišč programa ZKJ, ki je ne glede na to, da je bil spre-jet pred dvema desetletjema, do-sleden izraz prav takšne vloge* oziroma prav takšnega razume-vanja vloge partije v razvoju so- dalistične družbe«... »Kakino pa je delovanje ZK v sistemu ra-zvite socialistične samoupravne demokracije? Zanimati nas mora predvsem dejstvo, da imajo na-čini realizacije vodilne vloge ZK v našem razvoju usoden vpliv na razvoj političnega sistema v celo-ti, vseh njegovih vzvodov in insti-tucij, torej tudi usoden vpliv na razvoj SZDL in drugih družbe-nopolitičnih organizacij, o kate-rih govori tov. Kardelj v tem delu. Izhodišče pri tem je spoz-nanje, da tok in smer družbenega razvoja nista rezultat stihijskega procesa, ampak rezultat stalnih zavestnih naporov socialističnih sil. Smisel teh naporov pa je za-gotoviti na eni strani socialistično smer in vsebino družbenega ra-zvoja na drugi strani pa odstraniti ovire tega razvoja, motnje in de-formacije, ali drugače povedano, na eni strani odpirati perspektivo razvoja, na drugi strani pa se bo-riti z vsemi sredstvi politične in državne prisile proti ostankom sil razredne družbe, oziroma s po-skusi restavracije starega v naši družbi. Najpomembnejše naloge pri tem ima gotovo partija, ki kot avantgarda najgloblje razume splošne pogoje in smeri razvoja in dosledno brani ter zastopa zgodovinske interese družbene osvoboditve dela.«... »Kakšno pa je razmerje ZK in SZDL v sistemu socialistične demokraci-je? Vlogo ZK opredeljuje pro-gram, ko pravi, da to ni vloga su-periorne, od Ijudstva odtrgane elite, ampak enakopravnega dela delavskih množic. Zato, da bi na takšnem temelju ZK realizirala vodilno vlogo v družbi — in to seveda mora opraviti, če želi biti avantgarda — morajo obstajati organizacijske in politične pred- pofltevfce n aeposredno, demo- kratično vključitev vseh delav-skih in ljudskih množic v poli-tično življenje in politično odlo-čanje. Ti pogoji so zagotovljeni z obstojem in delovanjem SZDL in drugih množičnih političnih organizacij, ki tvorijo prosto-voljno in demokratično fronto vseh delovnih Ijudi in občanov ter vseh organiziranita sociali-stičnih sil z ZK na čelu.«... »ZK je idejnopolitični usmerjevalec celotnega našega dmžbenega ra-zvoja. To usmerjanje poteka znotraj SZDL in znotraj oblik socialističnega samoupravljanja v celotnem sistemu samouprav-nih skupnosti in v delegatskem sistemu. Zato velja tako organi-ziranosti in vsebini političnih or-ganizacij kot tudi samoupravnim odnosom in samoupravni orga-niziranosti družbe posebna poli-tična pozornost ZK, izražena z aktivnim delovanjem znotraj vseh teh struktur.«... »Ker pa poteka odločanje v našem si-stemu prevladujočo že znotraj si-stema samoupravnih skupnosti in delegatskega sistema, je nujno, da je ZK kot subjektivni dejavnik v celoti sposobna vzpo-staviti sistem, kot pravi tovariš Kardelj — demokratičnih zvez s samoupravnimi skupnostmi in delegacijatni.«... »Uveljavitev teh zakonitosti je posebno po-membna v odnosu ZK do drugih političnih organizacij, zlasti SZOL, ker se samo kot specifični del te organizirane zavesti ZK lahko poveže in vpliva na delav-ske množice in med njimi reali-zira svojo idejnopolitično vlogo v demokratičnem sodelovanju s člani teh organizacij po poti us-klajevanja, konfrontacije in pre-seganja pestrosti, ki jo v politične in samoupravne procese prinaša samoupravni pluralizem intere-sov z delegatskim sistemom.«... »To pa zahteva od SZDL v tem trenutku tri stvari: prvič, da se hi-treje demokratizira in da se hi-treje razvija kot najširša oblika samoupravljanja delovnih Ijudi in občanov, ki uresničujejo svoje interese v pogojih samoupravlja-nja in socialistične demokraci-je.«... »Druga naloga, ki jo mora SZDL v tem trenutku opraviti, je, da omogoči demokratično povezovanje organiziranih socia-lističnih sil z akcijo samouprav-Ijavcev v njihovih temeljnih sa-moupravnih skupnostih in dele-gacijah.«... »In tretja naloga SZDL je omogočiti, da se de-lovni Ijudje in občani in vse nji-hove politične organizacije ter vse organizirane družbene sile z ZK na šelu idejnopolitično poe-notijo in uskladijo delo v skupni akciji v SZDL in zunaj nje.« Iz tega je Milan Kučan zaklju-čeval: »Za celovito funkcionira-nje našega političnega sistema in za realizacijo vodilne idejnopoli-tične vloge ZK, zasnovane na samoupravljanju, so velikega pomena vse naše družbenopoli-tične organizacije. Vse te organi-zacije izražajo v svojih programih in akciji trajne in splošne interese delavskega razreda in socializma kot družbene osvoboditve dela in človeka. Vse so v svojem bistvu organizacije delavskega razreda in delavskih in Ijudskih množic, ne glede na to, kako ostro oz. kako konkretno se ta razredni in-(eres izraža v njihovi program-sko-politični orientaciji. S takšno usmeritvijo vse te organi-zacije prevzemajo vlogo pogla-vitnega dejavnika moralne, poli-tične in idejne integracije oz. kohezije dnižbe. Kot član teh organizacij, kot nosilec iniciative in akcije za realizacijo njihovega programa dobiva delovni človek tisto idejno in organizacijsko izhodišče, s katero nastopa in deluje ne le kot samoupravni no-silec določene družbene funkci-je, ampak tudi kot pripadnik širše socialistične skupnosti, ka-tere splošni interesi so hkrati njegovi osebni interesi. In obratno, v kateri njegovi osebni interesi postajajo v sistemu de-mokratičnega usklajevanja tudi splošni družbeni interes.« Končno je ugotovil tudi polo-žaj subjektivnega dejavnika v naših normativnih aktih z ustavo na čelu ter podčrtal pri tem od-ločiino vlogo družbenopolitičnih zborov. »Tako naše družbeno-politične organizacije potrjujejo v naših razmerah razvitega so-cialističnega samoupravljanja po Marxu in Engelsu, utemeljene zakonitosti ter predpostavke družbenega razvoja,<- je končal svoja izvajanja sekretar RK SZDL Milan Kučan Tak potek posveta je seveda spodbudil tudi mnoge druge razpravljavce. Zavzemali so se za dosledno uresničevanje ustavnih določil v družbenopolitičnem in samoupravnem živ-Ijenju vsakodnevne prakse. Tako slopajo družbenopolitični delavci še bolje oboroženi v novo leto, leto kongresov, volitev, novih naporov in nadaljnjih uspehov.